ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO    KRONIKA
BELA KRAJINA V UPORU
Janko Jarc
V važnejših obmejnih krajih Bele kra-
jine vzdolž Kolpe in proti Zumberku so
bile razpostavljene manjše posadke fašistič-
ne obmejne milice, deli centurije IV. Ob-
mejne legije črnih srajc »Monte Nevoso«,
poveiljstvo centurije pa je bilo v Črnomlju.
Tu BO bila tudi skladišča, iz katerih je
redno izvrševalo oskrbovanje obmejnih po-
sadk. Za te transporte so partizani v Miklar-
jih dobro vedeli ioi napad nanje je obetal
največ uspeha. Tako je bil za soboto, 6. sep-
tembra 1941, določen napad in izbran kraj
v gozdu, skozi katerega pelje pot iz Črnom-
lja proti Gribljam.
O napadu samem so nam pri roki sledeča
poročila partizanskega izvora:
Slovenski 'poročevalec 1941: j^V noči
od 6. na 7. septembra so belokranjski partizani
napadli med Črnomljem in Gribljami italijansko
trenisko kolono. Pri tem &o bili mbiiti vojaki Čari
Ditsuno, Forni Giuseppe, itežko ranjena pa sta
bila vojaka Bulbone in Pavan. Na pomoč so pri-
hiteli financarji in je bil ubit še podoficir Gras-
sini Ugo. Partizani so' se i) rez težav
umaknili. V brezmočnem besu dolže Italijani
napada nedolžne ljudi.« (SP št. 17 z dne 13. sep-
tembra 1941 .i)
K o č e v a r Janez: »Po teh likvidacijah
(misli na napade na italijanske konfidente) smo
napadli fašistično Ikolono, ki je vozila hrano iiz
Črnoimlja v Griblje; bili so 3 mntvi in več ra-
njenih, medtem k<y pri nas ni bilo niti ranjenega.
Te akcije smo se udeležili: tov. Fabjan Lojze,
Jerman Leopold in jaz.« (Akt komande Belo-
kranjskega področja, št. 1377 z dne 5. apr. 1944.)
Košir Franc: »Prva uspešna akcija je bi-
la na cesti Čmomelj—Griblje, kjer je bila na-
padena fašistična patrola ter sta pri tem padla
dva faSisita, trije pa so bili ranjeni. Napad je
bil izvršen podnevi, izvedli pa so ga Fabjan
Lojze, Kočevar Janez, Korelec Framc in še en
tovariš, po rodu Srb. Napad je bil izvršen samo
s puškami. Uspeh tega naoada je bil precej velik,
ker so Italijani pozneje hodili v pojačenih pa-
^ trolah dobro oboroženi. Prav tako' so še isti dan
pozaprli v Cnomlju in okolici približno 160 lju-
di, češ da so sodelovali pri akciji, ali pa da pod-
pirajo partizane.« (Spomini, rokopis, ,sd;ran 2.)'
Romanič Peter: »Po kratkem pozdravu
so nama (Romaniču in Ivanu Vajdetiču iz Pod-
gore, ki sta obiskala taborišče v Miklarjih) ta-
koj začeli pripovedovati o akciji na fašiste pri
Gribljah. Mlad fant kodrastih las, ki se je ude-
ležil akcije s komandirjem Lojzetom, je stal bos
na skali in pripovedoval, kako sta »nišanila«
na fašiste na vozu in kako so po vsakem strelu
»kapali« z voza na tla. Namen akcije je bil, da
bi zaplenili voz in hrano, izato' so poslali na
drugo stran ceste še enega tovariša, da bi po na-
padu lagrabil mule, zaseda pa bi krila njegov
odhod. Ker pa sta bila na cesti dva italijanska
vozova s približno 7 ali 8 vojaki in ker je takoj
za njima privozil še motor s prikolico in s 3
vojaki, ni bilo mogoče zapleniti hrane.
Zanimiva je bila dogodivščina na drugi strani
čakajočega tovariša, ki je bil pravzaprav kra-
ljev četnik, Srb. Poslala ga jim je v edinico
organizacija iz Metlike, kjer je ušel iz vojaškega
transporta. Ker niso vedeli, koliko je izvežban
v streljanju, so mu dodelili nalogo ugrabitve
mul. Ko pa se je položaj zaradi velikega števila
Italijanov zasukal drugače, kot so' predvidevali,
se Srb ni moigel umakniti skupno z napadalno
'skupino in je ostal na ¦drugi strani ceste. Takoj
po napadu so obveščeni fašisti besni drveli od
vseh strani na mesto napada. Srbin, ki ni po-
znal terena in se ni vedel kam umakniti, je sple-
zal na košat hrast. Fašisti so okrog njega vse
prehajkali, vendar ga nisO' odkrili. Na hrastu
je prebil dan do večera in se je šele potem po-
časi in pre^adno pomikal od nevarnega mesta.
Ker se tudi drugi dan ni vrnil v taborišče, so
partizani mislili, da sO' iga fašisti ujeli. Šele čez
pet ali šest dni se je vrnil, potem ko je potoval
vsako noč, podnevi pa iz skrivališča iskal smer.
Potoval je proti Vinici, Siniemu vrhu do' Starega
trga, od koder je spoznal hrib Debeli vrh, kjer
je prej v to smer hodil na lov.« (Dolenjski list
št. 29 z dne 17. VII. 1931, str. 3, članek: »Tako se
je začelo.«)
—. — : »Partizanska četa iz Miklarjev je
7. IX. 1941 izvršila uspešen napad na italijansko
fašistično patruljo, ob cesti Čmomelj—Griblje.
Patruljo so napadli štirje partizani kar podnevi
s puškami in ubili 2 Italijana, 2 pa so^ ranili.
Odslej se Italijani niso počutili več varne. Še
istega dne, ko je bila napadena patrulja, so Ita-
lijani pozaprli v okolici Črnomlja in Adlešičev
nad 150 ljudi, češ da so sodelovali pri napadu
ali pa podpirali partizane.« (Slovenski poroče-
valec št. 170, 22. julija 1951, str. 3, članek »Zače-
tek junaških dni Bele krajine.« Članek je po
primerjavi z zgoraj navedenimi Spomini Koširja
Franca — napisal Košir sam, ali pa je bil po
njegovih spominih prirejen.)
Med vsemi temi poročili so nekatere manj-
še razlike, ki zadevajo čas napada ali imena
napadalcev, ki so razumljivo nastale zato,
ker so bila vsa — razem tistega v SP iz leta
1941 — zapisana 3 do 10 let po izvršenem
napadu. Časovno najbližje je poročilo v Slo-
veniskem poročevalcu, ki pa zmotno navaja
čas, pri tipkanju pa so bila pokvarjena tudi
nekatera imena italijanskih vojakov, kar je
posebej jasno pri imenu Cari, kjer je iz ime-
na Dismo nastalo Disumo, kar je brez smisla.
Komentar ponatisa Slovenskega poročevalca
te napake ni popravil.
Slika 1. Prostor in sled kuhinje prvih belokranjskih parti- j
zanov leta 1941 v drugem taborišču pri Kozlovi vodi i
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
Vse te napake in razlike pa nam poprav-
ljajo zadevna poročila italijanskih povelj-
stev, ki nam obenem potrjujejo bistveno ve-
rodostojnost poročila v Slovenskem poroče-
valcu kakor tudi ostalih, zgoraj navedenih.
Ta poročila točno navajajo čas in kraj na-
pada, število in imena napadenih ter pra-
vilno domnevo o številu napadalcev, obenem
pa aiavajajo še vrsto dejstev, ki so napadu
sledila in nam tako skupno s partizanskimi
poročili podajajo točno in jasno podobo na-
pada pri Gribljah.
Takoj ko je bil poveljnik črnomeljske cen-
turije obmejne milice, Renato Vanna, obve-
ščen o napadu, je o tem telefonsko obvestil
nadrejeno poveljstvo IV. Obmejne legije, ta
pa poveljstvo XI. armadnega zbora v Pla-
nini, kd je še istega dne poslalo poveljstvu
2. armade tale brzojav:
V. P. 46. 6. septembra 1941/XIX
Poveljstvu XI. amadnega zbora
Poveljstvu 2. armade
1/233 Stop Obmejna legija javlja, da je danes
proti poldnevu bil vzdolž ceste Črnomelj Griblje
izvršen napad iz zasede proti vojakom obmejne
milice in finančne straže, ki sO' vozili hrano v
svojo postajo Stop Dva vojaka sta bila ubita,
dva druga in finančni stražnik ranjeni Stop
Poveljstvo 23. pehotnega (polka) je takoj s ka-
mionom poslaloi 40 vojakov za takojšen odpor in
preiskavo Stop Nadaljnje poročilo' sledi Stop
General Robotti
Naslednjega dne, 7. septembra, pa je cen-
turione Renato Vanna pisal obširno poročilo
svojemu poveljstvu, prepis poročila pa je
poislal tudi civilnemu komisarju ing. Emiliju
Cassanegu v Črnomlju, ki se glasi:
IV. Legiojie Confinaria CC. NN.
»Moote Nevoso«
Comando Centuria
Št. 699/1/8 Črnomelj, 7. sept. 1941/XIX
Predmet:
Napad na obmejne miličnike — Poročilo
Civilnemu komisarju
v Črnomlju.
Glede na telefonsko sporočilo z dne 6. t. m.
pošiljam prepis -poročila, kot ga posnemamo iz
zasliševanja preživelih in iz ugotovitev, izvrše-
nih takoj in osebno na kraju samem. Po njih
je mogoče na cesti Črnomelj—Griblje izvršeni
napad obnoviti približno tako:
Patrulja št. 11 iz oddelka v Gribljah, ki so jo
sestavljali obmejni miličnik Bulfoue Giuseppe,
pomožni miličnik Cari Dismo in pomožni mi-
ličnik Forni Giusepfpe, je za imenovani obmejni
manipel sprejela v Cmomlju hrano m se okoli
11,40 vračala.
Tej patrulji, ki je bila po predpisih oborožena
s puškami, ročnimi bombami in bodali, sta se
pridružila finančni stražnik Pavani Giuseppe,
vračajoč se iz Idrije, kamor je šel z rednim do-
voljenjem i)K) svoje osebne sitvari, in pomožni
miličnik Ruffini Francesco, ki se je vračal na
svoje mesto potem, ko je s podpisanim govoril
o svojih osebnih zadevah. Ta dva sta bila po
predpisih oborožena s pištolami in bodali. Ta
skupina petih obmejnih miličnikov je s tovorom
živil in zabojem 28 ročnih bomb ter 1026 na-
bojev, ki jih je dala Centurija za vežbanje, pri-
šla na štirikolesnem vozu, kot je tu običajen, in
ki ga je ipeljal konj tukajšnje vojaške posadke,
v bližino' petega kilometra ipoti, ki na tem me-
stu v neštetih ovinkih in klancih vodi nekaj
kilometrov skozi gozdno goščavo, in prehitela
majhen prtljažni avtomobil Finančne straže, ki
je zaradi okvare sklopke stal, medtem ko se je
vozač trudil s popravilom. Malo stran sta ča-
kala neki vicebrigadiere in appuntato (podna-
rednik in kaplar).
Pet miličnikov se je zaradi silne vročine —
ura je bila približno 12,30 — vsedlo na voz tako,
da so Bulfone, Pavani in Formi sedeli stpredaj.
Cari in Ruffini pa zadaj s hrbtom proti smeri
poti. Po nekaj stotinah metrov (od omenjenega
avtomobila — J. J.) so bili iz gostega drevja na
desni strani, iz razdalje največ 10 metrov, ne-
nadno napadeni s streli iz vojaških pušk, ki so
takoj ubili voznika Fornija ter Carija, težko
ranili Bulfoneja, lahko pa Pavanija.
Med pokanjem strelov je Cari, zadet od krogle
v čelo, ipadel z voza; Pavani, ranjen v levo nogo,
in Ruffini, ki za čudo' mi bil ranjen, pa sta se
skoraj istočasno vrgla iz njega. Konj se je spla-
šil in se pognal v divji beg in vlekel s seboj voz
s truplom mrtvega Fornija, ki je še držal vajeti
v rokah, in z ranjenim Bulfonejem, ki mu je po
kakih 60 metrih uspelo, da se je zvalil z voza,
medtem ko' so iz zasede še vedno padali streli.
Na te sta spočetka odgovarjala Pavani in Ruf-
fini z revolverji, kasneje pa Ruffini s puško po-
kojnega Carija.
istočasno je pripeljal prtljažni avtomobil fi-
nančne straže in se zaradi streljanja ustavil
kakih 100 metrov od kraja spopada.
Z orožjem v rokah so trije finančni stražniki
pritekli na mesto in odprli ogenj na napadalce;
vozač avtomobila je vzel ročno bombo mrtvega
miličnika in jo je vrgel v gozd, appumtato' Graz-
zini pa je padel, ranjen v prsni koš. V svoji
pomoči se je posebno ,gnal omenjeni vozač, ki
je naložil ranjenega zadnje imenovanega in z
veliko brzino odpeljal proti Črnomlju, kjer je
napravil alarm. Malo zatem se je iz Gribelj na
zasebnih kolesih pripeljala skupina obmejnih
stražnikov in dala prvo pomoč obema ranjen-
cema. Podpisani je bil O' dogodku obveščen ob
13. uri po kurirju poveljnika čete finančnih
stražnikov in bil istočasno pozvan k poveljniku
črnomeljske posadke, polkovniku Carpittelli. Ta
je dal podpisanemu takoj na razpolago nižjega
častnika 23. pp. s 40 možmi in 6 puškomitra-
Ijezi na štirih avtomobilih. Odpravi se je pro-
stovolino priključil poveljnik tenence kraljeve
finančne straže. Obenem me je komisar javne
varnosti dr. Battaglia prosil, da bi smel na
drugem avtomobilu priključiti dva agenta s po-
licijskimi psi. Ko sem prišel na mesto, sem od-
redil prevoz obeh ranjenih miličnikov v voja-
ško bolnišnico, dal zastražiiti oba mrtva in za-
slišal Ruffinija, ki mi je trdil, da je v enem
izmed morilcev prepoznal moža poštne uradnice
iz Adlešičev. Na podlaei te dragocene informa-
cije sem prosil komisarja, ki je prišel skupaj s
karabinjerskim poročnikom, da izvrši zadevno
aretacijo. Potem sem uredil dve večji patrulji,
164
ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO   ZGODOVINO    KRONIKA
ki SO' ju sestavljali: agent s psom, dva obmejna
miličnika, dva karabinjerja in 10 vojakov. Prva,
da pod poveljstvom ,podpisanega pregleda gozd
severno od ceste, druga, da pod poveljstvom
karabinjerskega poročnika pregleda igotzd južno
od ceste.
Pogon je ostal brez uspeha.
Treba je poudariti, da so se morilci postavili
za drevesi na desni strani ceste v smeri proti
Gribljam in ne dalj kot 10 metrov od nje. Po-
ložaji — (štirje) — SO' bili spretno zakriti s ste-
Ijo in zvitimi vejami. V bližini smO' našli 6 praz-
nih stročnic za naboje. Strelov, ki so zadeli svoj
cilj, je bilo 8. Ostale so napadalci izstrelili, ko
so se umikali v gozd. Domnevno je bilo oddanih
najmanj 20 strelov proti miličnikom in finanč-
nim stražnikom, napadalcev pa ni bilo manj
kot 4.
Popoldne 6. in dne 7. je bilo zaprto veliko
število sumljivih oseb.
Javljam odlično vedenje miličnika Pavanija
Giuseppa, ki se ni dal prepeljati s prtljažnim
avtomobilom, čeprav je bil ranjen pri prvih
strelih, ampak je ostal na položaju in je z og-
njem odgovarjal napadalcem.
L. S.
Poveljnik
centurione Renato Vanna
V poročilu omenjeni karabinjerski poroč-
nik je bil poveljnik črnonieljske karabinjer-
ske tenence, Auguisto Fabri, o katerem je
črnomeljski civilni komisar v svojem pri-
poročilu za odlikovanje ob Fabrijevem od-
hodu iz Črnomlja v novembru 1942 glede na
naipad pri Gribljah napisal tole:
»Po napadu iz zasede pri Gribljah 6. sep-
tembra 1941, pri čemer sta bila ubita dva ob-
mejna miličnika, je tenente Fabri brez obotav-
ljanja takoj odhitel na pomoč ranjenim in je
z nekaj možmi preiskoval območje spopada.
Ob tej priliki je bilo na podlagi zapovedi
o množičnih aretacijah zaprtih mnogo stotin
oseb in tudi en domneven član bande, ki ga je
prijavjl miličnik, češ da ga je videl sodelujočega
pri napadu.«
Po pričevanju udeleženca napada Koče-
varja Janeza in prič, ki so neposredno po
napadu poslušale poročila o napadu, ter ob-
javi v Slovenskem poročevalcu in po poro-
čilu Renata Vanne je napad pri Gribljah
na kratko takole mogoče obnoviti:
V soboto, 6. septembra, so bili v opoldan-
skih urah na cesti Črnomelj—Griblje nekako
v bližini petega kilometra v zasedi štirje
partizani: Fabjan Lojze, komandir čete v
Miklarjih, Jerman Polde, Kočevar Janez in
srbski vojak neznanega imena. Prvi trije so
bili v zasedi na desni strani ceste, Srb pa na
levi. Okoli 12,30 se je na vozu z živežem in
municijo za gribedjsko posadko pripeljala
tričlanska patrulja, ki so jo sestavljali fašisti
obmejne milice Bulfone Giuseppe, Cari Di-
smo in Fomi Giuseppe. Z njimi sta bila še
v Griblje vračajoča se pomožni miličnik
Ruffini Francesco in finančni stražnik Pa-
vani Giuseppe. Nekaj sto metrov od zasede
je stal na cesti v smeri proti Črnomlju maj-
hen tovorni kamion finančne straže, s kate-
rim sta se poleg vozača vozila še finančni
podnarednik neznanega imena in kaplar
(appuntato) finančne straže, Grazzini Ugo.
Takoj po prvih strelih iz zasede sta bila
Forni in Cari ubita. Bulfone težje, Pavani
pa lažje ranjen. Ruffini je ostal nepoškodo-
van. Cari in zadnji trije so drug za drugim
popadali z voza — »kapali so z voza«, kot
je pripovedoval partizan Romaniču v tabo-
rišču — voz pa je splašeni konj vlekel dalje
po cesti z mrtvim Fornijem vred. Pavani in
Ruffini sta na strele odgovarjala z revol-
verji in puško. Medtem je pribrzel avtomo-
bil finančne straže in se ustavil kakih sto
metrov od kraja napada. Iz avtomobila so
skočili vozač in oba finančna stražnika ter
posegli v boj. Grazzini Ugo je bil takoj za-
det v prsi in vozač ga je z vso naglico odpe-
ljal v Črnomelj, kjer je alarmiral tamošnja
poveljstva. Ker je konj z vozom ušel po cesti
in je napadeni patrulji prišla nenadejana
pomoč, so se partizani pričeli med strelja-
njem umikati. Slabo uro pO' napadu so na
kraj spopada prišli iz Črnomlja na štirih
avtomobilih vojaki 23. Ipp. »Como« s priklju-
čenimi karabinjerji in policijskimi agenti,
iz Gribelj pa so se že pred tem na zasebnih
kolesih pripeljali miličniki gribeljske po-
sadke. Preiskovanje gozda na obeh straneh
ceste je sicer odkrilo položaje partizanske
zasede, našli so tudi prazne naboje, drugih
sledov za partizani pa ne. Srbski vojak, ki
ni mogel priti v stik s tremi partizani, se
je rešil tako, da je zlezel v krošnjo košatega
hrasta in je prišel v taborišče šele peti ali
šesti dan.
Napad je v svojem glavnem namenu, za-
deti živo silo okupatorske vojske, uspel. Iz-,
Slika 2. Na tem prostoru med skalami je stal šotor prvih
belokranjskih partizanov v avgustu in septembru 1941
165
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
med osem neposredno v boj zapletenih so-
vražnih vojakov sta bila na mestu dva ubita,
dva sta bila težko, eden pa lahko ranjen.
Težko ranjeni Grazzini Ugo je ranam pod-
legel. Partizani niso imeli izgub. Voz z mu-
nicijo jim je seveda ušel.*
Streli nafpada pri Gribljah so na široko
odmevali po vsej Beli krajini, med italijan-
skimi vojaki pa napravili preplah, ki so ga
poveljstva skušala pomiriti z izredno ostri-
mi ukrepi proti civilnemu prebivalstvu. Ge-
neralu Robottiju je služil ta napad za vrsto
strogih navodil in ukazov, s katerimi je svo-
jim vojakom dajal polnomočja za izvrševa-
nje kakršnih koli samovoljstev in nasilstev.
Da so najprej ipobesneli fašisti, bodisi v
uniformah fašističnih vojaških formacij ali
policijske in varnostne službe, bodisi civilne
uprave, je razumljivo, ker so padli ali bili
ranjeni v pretežni večini ravno člani faši-
stičnih formacij. Obenem s karabinjerji, ki
jim je zapovedoval zagrizeni in fašistično
usmerjeni poročnik Augusto Fabri, so* talkoj
začeli z množičnim zapiranjem prebivalstva
v Gribljah, Adlešičih in okoliških vaseh,
predvsem pa so zaprli vsakega moškega, ki
so ga to popoldne našli na cesti ali na polju.
Prav tako so drugega dne, v nedeljo 7. sep-
tembra, aretirali veliko množico oseb v
Črnomlju in se pri tem posluževali že zna-
nega načina: ipo jutranji maši in v teku po-
poldneva so zaprli vse moške, ki so kot obi-
čajno, vsako nedeljo prišli iz okoliških vasi
v Črnomelj in se ustavljali na trgu ali se
gnetli po gostilnah. Da je bilo med njimi
mnogo Crnomeljčanov, je razumljivo. Toč-
nega števila aretiranih sedaj nismo mogli
ugotoviti, šlo je pa gotovo v stotine, kot to
navaja civilni komisar Cassanego v omenje-
nem poročilu o Fabriju, dokazujejo pa to
med drugim tudi ponovne prošnje črnomelj-
skega komisarja Javne varnosti in povelj-
nika karabinjcrjev, da jim naj pošljejo ka-
mione »za prevoiz številnih aretirancev«.
Kljub vsemu temu pa Italijanom v tem času
ni uspelo zaslediti jedra uporniške organi-
zacije in so si v tem prišli nekoliko bolj na
jasno šele po preiskavah in izpovedbah, ki
so sledila katastrofi na Gorenjih Lazah v
v začetku novembra 1941.
Kot je iz ohranjenega sovražnega arhiv-
skega gradiva razvidno, je bil drugi, ki je
po napadu pri Gribljah naravnost zdivjal,
poveljnik XI. arm. zbora, general Mario
Robotti, ki je bil takrat s svojim poveljstvom
na samotnem gradu knezov Windischgrae-
tzov v Planini na Notranjskem. Še istega
dne, 6. septembra, ko so se na njegovem
poveljstvu stekale brzojavke divizijskih ka-
rabinjcrjev iz Novega mesta in poveljstev
finančne straže in obmejne milice, ter je bila
vest o napadu iz Planine dalje brzojavljena
poveljstvu 2. armade v Karlovac, je Robotti
poslal divizijama Granatieri di Sardegna in
Isonzo žolčen fonogram, ki se glasi:
Iz poveljstva XI. armadnega zbora
Poveljstvom obeh divizij za obvestilo vseh
posadk 1/2534 Stop Sporočam, da so danes proti
poldnevu komunistični morilci vzdolž ceste Črno-
melj—Griblje napravili zasedo proti obmejnim
miličnikom in finančnim stražnikom, ki so vozili
živež v svojo postajo, in ubili dva miličnika, tri
pa ranili. Divjaško rovarstvo zahteva popolne
in najizdatnejše varnostne mere in nadvse od-
ločen in skrajen protiukrep proti vsakemu po-
skusu napada. Treba je podvzeti vse varnostne
mere, vsak premik čet, vštevši patrulje, mora
biti predmet priprave, ki bo sposobna zagotoviti
popolno varnost naših vojakov.
Potrditi prejem.
General Robotti
Na Robottijevo brzojavko poveljstvu 2. ar-
made v Karlovcu o napadu pri Gribljah je
7. septembra 1941 odgovoril general Vittorio
Ambrosio takole:
Št. 8432. Karlovac 7. 9.1941 ob 12,50.
V teh dneh so bile v Sloveniji naše patrulje
za zaščito prog ali manjše skupine vojakov v
službi napadene iz zased in utrpele izgubo. No-
bena izguba pa ni bila prizadeta nasprotnikom,
ki so ostali nepoznani. Dejstva kažejo, da so bili
naši presenečeni in naše patrulje majhne. Da bi
se izoignili podobnim dejanjem in takoj ukrotili
napadalce, želim, da takoj uporabite vse mere,
ki jih narekuje krajevni razvoj položaja in ga
ugotove tudi poveljstva manjših enot. Zato okre-
piti patruljo kot predpisano z okrožnico 3400/N8,
odst.D z dne 23. aprila 1941.
General Ambrosio
To brzojavko je poveljstvo XI. C. A.
9. IX. 1941 raztposlalo vsem podrejenim po-
veljstvom z aktom št. 02/7847 s pripombo:
N8, odst. D okrožnice 3400 z dne 23. aprila 194t
se glasi:
»Čete naj takoj odidejo v določene predele
s ciljem, da napravijo na prebivalstvo vtis, da
so naše enote povsod prisotne in v pripravlje-
nosti.« (Zbornik, str. 368.)   ¦
Robottijev bes, ki ga kaže zgoraj navedena
brzojavka divizijama in kasnejši akti, je iz-
viral iz dveh dejstev:
a) Začasno izgubljena bitka v sporu s ci-
vilno oblastjo Visokega komisarja Emilija
Graziolija o načinu »pomirjenja« novo usta-
novljene »ljubljanske pokrajine.« pri čemer
je Robotti očital policijski oblasti, da ni
sposobna uničiti uporniškega gibanja, kar
je Robottija in njegovo poveljstvo pripe-
ljalo, kot sam pravi, v »karanteno« na grad
v Planini.
166
ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
b) Vse pogostejši napadi na njegove vo-
jake, pri čemer je bil ravno štiri dni pred
Gribljami ubit pri Radohovi vasi tenento
Livio Zanini s svojim spremljevalcem vred.-
V teh in drugih svojih navodilih in ukazih
je Robotti hotel popolnoma spregledati gve-
rilsko taktiko partizanskega bojevanja, ki
se načelno nikjer ne more in noče spuščati
v frontalne borbe s sovražnikom. Zato je
psoval partizane s strahopetci in zahrbtneži,
morilci in zločinci, ki da se ne upajo posta-
viti v odkriti boj in le iz zased prelivajo
»nedolžno« italijansko kri, ki naj bi »ple-
menitila« ta barbarski, pod rimski jarem
uklonjeni rod. Na tihem pa je seveda Ro-
botti ja glodalo tudi moreče spoznanje, da
njegovim vojakom še marsikaj manjka do'
starorimskega vzora osvajalcev sveta, zato
je v štirih dneh po napadu poslal svoji voj-
ski vsaj dve povelji, v katerih glede na na-
pada pri Radohovi vasi 2. septembra in pri
Gribljah 6. septembra takole grmi:
»Poudarjam nujnost, da je treba z največjo
odločnostjo, z največjo ostrostjo pokazati odpor
proti tem komunističnim morilcem.
Vojakom je znova treba predočiti, da smo ne-
prestano v vojni in da v Sloveniji dejstvo, da
nismo na neposrednem bojišču, ne izključuje
zagrizene in nasilne oblike boja, ki jo uporab-
ljajo zavistni komunisti v blaznem upanju, da
pomagajo bojujočemu se in ponovno poražene-
mu boljševizmu. Vsako udejstvovanje na katerem
koli kraju in v katerem koli dnevnem ali noč-
nem času mora biti zato pripravljeno s prav
vsemi ukrepi, z vsemi varnostnimi oziri,
ki jih je treba uporabljati v sovražni deželi.
Samo tako bo življenje naših oficirjev in naših
vojakov lahko do največje možnosti obvarovano
in bo vsako delovanje pri vsakem nastopu čet
za vzdrževanje javnega reda lahko dalo učin-
kovite sadove.
Odpor naj bo torej — ponavljam — vedno
skrajen in odločen proti vsakemu poskusu na-
pada.
Bolje je, da plača kdo od teh komunistov,
čeprav ni očitno in povsem kriv, kakor da bi
naši vojaki morali še dalje trpeti njihova sabo-
tažna dejanja.
Vedno bodo imeli vsO' mojo podporo vsi, ki
ne bodo samo v zatiranju temveč tudi v pre-
prečevanju dela zlonamernih delovali s potrebno
odločnostjo.« (Akt Poveljstva XI. Armadnega
zbora, št. 02/7820 z dne 8. septembra 1941. —
Prim. Zbornik, str. 371.)
Dva dni kasneje pa je s posebnim ozirom
na okolnosti, v katerih so bili vojaki v Grib-
ljah presenečeni z napadom, zapisal:
»Potek obžalovanja vrednega dogodka doka-
zuje pogubno nezavestnost, s katero^ hodijo naši
vojaki po ozemlju, ki je očitno sovražno, in po
katerem se javno' potikajo morilci in teroristi,
ki so sklenili, da prizadenejo največjo škodo spo-
sobnosti udejstvovanja naših oboroženih sil.
Odrejam, naj bo dogodek raztolmačen vsem
podrejenim vojakom in naj bo vsem dobro vtis-
njeno v pamet, da se je podobnih napadov bati
vedno ob katerem koli času in na katerem koli
kraju ljubljanske pokrajine.
Vojak, ki mora iz katerega koli vzroka iti iz
enega kraja v drugi, ne sme misliti na prijeten
izlet, ampak na borbo proti prekanjenim hudo-
delcem, ki so na preži in ki se lahko, nenadno
pojavijo s smrtnonosno zasedo. Treba je po-
udariti, da taka dejstva poleg tega, da lahko
povzroče smrt preprostih neprevidnežev, naprav-
Ijajo s svojimi uspehi sovražnika, ki vse bolj
izboljšuje svoje metode na škodo, naših v.o.iakov,
vedno bolj prešernega in tako. vedno, bolj zmanj-
šujejo ugled naših oboroženih sil na tem pod-
ročju.
Imeti je treba vedno pogum presenetiti,
in ne dati se presenetiti, brez na-
daljnjega ubiti sovražnika, ki iznenada napada,
in ne dati se ubiti, maščevati naše mrtve, ne pa
večati njih število..
Preveč naše krvi je že oblilo toi naše zased-
beno področje, žal, ne v odkritem in poštenem
boju, temveč v zasedah zločincev, ki se ne bi
upali napadati iz obraza v obraz. Treba je zato
v vsakem trenutku uporabljati vojne metode;
podnevi in ponoči, na počitku in na premiku, na
vsakem položaju in v vsakem trenutku naj bo
puška vedno pripravljena, bajonet vedno na-
sajen, ročna bomba vedno, pri roki, da doseže
morilca, ki se vedno lahko iznenada pojavi.«
(Akt Poveljstva XI. Arm. zbora št. 1/2390 z dne
10. septembra 1941.)
Poleg teh in podobnih zapisanih ukazov j
pa je Robotti preko svojih podreijenih divi- j
zijsklh, polkovnih in bataljonskih poveljni- j
kov dal vojakom še strogo zaupna ustna na-
ročila in ukaze za njih ravnanje in vedenje j
v okupirani Sloveniji, ki so zapovedovala j
takojšnjo uporabo orožja, če se le kakemu i
vojaku zazdi, da mu hoče kaik Slovenec kaj
hudega storiti. Se več, obljubljal je za na-
grado enomesečni dopust za vsakega, ki bi
s tako utemeljitvijo ubil civilno osebo. Vo-
jakom je bilo zapovedano, da smejo, izven j
vojašnic hoditi le najmanj v troje s puškami i
v rokah in s prstom na petelinu. Da je bila I
Slika 5. Izvir vode nad Miklarji, imenovan »Skrlinci«, kjer
so dobivali vodo prvi belokranjski partizani, dokler so se
zadrževali v prvem taborišču
16?
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO   ZGODOVINO
S tem dana vojakom možnost najbolj samo-
voljnega nasilstva, nam dokazuje nekaj dni
za temi Robottijevimi okrožnicami in brzo-
javkami pisano pismo italijanskega vojaka
Petrozzija Daria, ki je iz Ljubljane pisal
svojemu prijatelju Silviju Romagnoliju v
Trst dobesedno tole:
»Kar se tiče prostega izhoda, hodimo sedaj
v troje, oboroženi z nabito puško in imamo po-
velje, da streljamo na vsakogar, ki bi vojakom
storil kaj slabega. Zdaj se bomo pa lahko za-
bavali. V ostalem dobimo mesec dni dopusta, če
ubijemo kakega civilista.« (»Internacije«, str. 143,
dokument št. 51 a do 51 c)
Pisec tega pisma, zaplenjenega po vojaški
cenzuri, je bil kaznovan samo s petimi dnevi
zapora, ker je v pismu sporočal — vest
vojaškega značaja, ki se ne sme
razširjati!
Iz povedanega je jasno, da je napad pri
Gribljah usipel tudi v drugem, širšem in
globljem cilju: vznemirjena in alarmirana je
bila vsa italijanska in okupacijska vojska
in prav ob Radohovi vasi in Gribljah je po-
veljstvo XI. Armadnega zbora bolje spoznalo
kot civilna oblast, da nima opravka le s po-
sameznimi, spontano nastajajočimi in med
seboj slabo ali sploh ne povezanimi akcijami
nekih na pol upornikov, na pol banditov,
temveč s smotrno organiziranim in vojaško
trdno vodenim, široko zasnovanim uporom,
katerega borci lahko napadejo ob »katerem
koli času in na katerem koli kraju ljubljan-
ske pokrajine«. Zato je zabičeval svojim vo-
jakom, da so še vedno v vojni in na bojišču,
ne pa kje v miroljubnem zaledju, kar je
nekaj tednov kasneje iznova podčrtaval tudi
tedanji poveljnik 2. armade general Vittorio
Ambrosio. Njegov naslednik general Mario
Roatta pa je v uvodu svoje proslule »Okrož-
nice 3 C« v začetku marca 1942 ugotovil:
»Vojna, ki jo bojujemo na Balkanu, je prav
taka vojna, kot tista, ki jo bojujemo v Afriki
ali ina vzhodnem bojišču proti Rusiji.«
Istega dne, kot je bil izvršen napad pri
Gribljah, je italijanska straža pri mostu na
Otovcu našla zaboj z 28 šaržerji nabojev za
puške tipa Mauser in Manlicher, ki je bil
očitno namenjen skupini v Miklarjih, na-
slednjega dne pa pri cestnem podvozu za-
hodno od črnomeljske postaje zaboj eksplo-
ziva, ki naj bi najbrže služil za razstrelitev
proge.
Tiste dni je zapustil taborišče v Miklarjih
Janko Stariha in prešel v novomeško sku-
pino na Brezovi rebri. Prav takrat se je tudi
črnomeljska skupina presielila v novo tabo-
rišče pri Kozlovem zdencu (ali Kozlovi vodi)
pod Debelim vrhom v bližini Tanče gore.
V to taborišče je prišla približno teden dni
po napadu pri Gribljah prva skupina iz
metliškega odseka. Sestavljali so jo tovariši
Ivan Cernič iz Metlike, Ivan Kopinič iz Ra-
dovičev ter Franc Obrul in Franc Matjašič
iz Rosalnic.
Ivana Cerniča so Italijani v Metliki takoj
po napadu pri Gribljah zaprli, čemur bi se
lahko izognil, če bi poslušal nujna svarila
Anice Ivec in Ivana Malešiča, takratnega
župana. Ko so ga zopet izpustili, je porabil
prvo priliko in z imenovanimi tovariši odšel
k črnomeljskim borcem, s katerimi je bil
kot trgovski pomočnik v Borkovi trgovini v
Črnomlju v najtesnejši zvezi.
Ti prvi metliški partizani so se zbrali pri
Ivčevih v Metliki, od koder sta jih Anica
in brat Anton spremljala na zvezo k mostu
čez Sušico na semiški cesti, na kraja, ki ga
imenujejo Na lokah. Ker najavljene zveze
do 2. ure zjutraj ni bilo, so odšli sami in
nesli s seboj v taborišče rdečo svileno za-
stavo z uvezenim snpom in kladivom, ki sta
jo izdelali tovarišici Anica Ivec in Slava Fir.
Po napadu pri Gribljah je bila že iz no-
vega taborišča izvršena likvidacija Alojza
Šuteja iz Brezovice pri Nemški Loki. Šute,
36-letni krčmar slovenskega rodu, je bil znan
hitlerjevski priganjač in denunciant, ki je
ovajal naše ljudi. Napad nanj je bil izvršen
vsaj 19. septembra, ker je s tem dnem dati-
rana osmrtnica v 39. številki Gottscheer
Zeitung, z dne 25. septendara 1941. Tone Je-
lene in Lojze Fabjan sta še z dvema tovari-
šema odšla na Brezovico, sama stopila v
gostilno, tovariša pa sta ostala v zasedi.
Šuteju sta se zdela gosta nekam sumljiva
in je na tihem obvestil karabinjerje. Ko sta
Jelene in Fabjan počasi popila naročeno,
je Jelene stopil k plačilni mizi, da poravna
račun, pri tem pa potegnil revolver in Suteja
ustrelil. Pri ubitem sta pustila listek z na-
pisom: »Tako se bo zgodilo z vsakim izda-
jalcem slovenskega naroda.« Nato sta se
hitro odstranila, v tem pa so na motornem
kolesu že priropotali poklicani Italijani,
vendar je napadalcem uspelo umakniti se
brez škode.
20. septembra so neznanci ob 20,30 oddali
dva strela proti straži baterije 23. p. p. v
Črnomlju. Italijani so odgovorili z divjim
streljanjem, ki pa je ostalo brez uspeha.
Streljal je gotovo član črnomeljske skupine,
ki je bila še doma.
Semiška skupina, ki so jo konec avgusta
in v septembru sestavljali zgoraj omenjeni
trije ilegalci, iz »legale« pa so sodelovali z
njimi na sestankih, v prdpagandi in akcijah
Nande Kapš, Maks Nampel,  Jože Plut in j
168
ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
Ivan Bukovec, po domače imenovan Smile,
je v septembru — če upoštevamo Cuznar-
jevo izjavo — drugič poskusila z minira-
njem postajne vodovodne črpalke pod kolo-
dvorom v Rožnem dolu. 17. septembra po-
noči so vdrli v nezastraženo poslopje in
položili k strojem zaboj razstreliva, ki so
ga dobili iz skladišča črnomeljske slkupine,
ter prižgali zažigalno vrvico. Ta pa je bila
pokvarjena in je ugasnila, preden je pritlela
do razstreliva. Po ndkih trditvah so posku-
sili kar s 15 vrvicami, ipa so vse odpovedale.
Edino korist od tega podjetja je skupina
imela s tem, da je odnesla dva goaiilna jer-
mena, ki sta jim služila za podplate. Na-
slednjega dne so Italijani razstrelivo našli
in odslej stalno stražill tudi vodno črpalko
pod kolodvorom.
V Pribišju nad Rožnim dolom je živel ta
čas znani italijanski konfident, čevljar Ra-
dovan, po rodu Novomeščan. Kot kon-
fidenta ga omenjajo tudi italijanski uradni
akti. Franc Košir in Karel Brunskole
sta odšla proti Pribišju, da ga kaznujeta.
Srečala sta ga, ali Koširju je odpovedal re-
volver in Radovan je pobegnil. Verjetno
je to bilo okoli 10. oktobra, ker so karabi-
njerji divizije »Isonzo« 14. oktobra javili v
Ljubljano, da sta po prijavi žene, ki sta-
nuje pri železniškem predoru pri Lazah,
prišla dva oborožena človeka in prenočila
v njenem seniku ter ji zagrozila s smrtjo,
če bi ju prijavila. Ženska je bila Kočevarica
in je tudi ob katastrofi na Gorenjih Lazah
napotila ipo napačni poti in v smrt dva
borca Prve belc^kranjske čete, ki sta ušla
italijanskemu obroču na Gorenjih Lazah.
Tudi Radovan je oba napadalca, ki ju je
poznal, prijavil, ker so zatem karabinjerji
še z večjo vnemo iskali Koširja in Brun-
skoleta.
V zač. oktobra je povzročila pri Italijanih
novo razburjenje tudi gradaška skupina.
V noči med 3. in 4. oktobrom sta po 21. uri
šla iz Kloštra proti Gradacu Slavko Cer-
janec in Kaplan. Pri železniškem prelazu
sta naletela na italijansko stražo treh mož,
ki ju je pozvala s klicem »Stoj!«, na kar se
je caporal maggiore Narciso Donatello pri-'
bližal, da bi ju legitimiral. Slavko Cerjanc
pa je namesto legitimacije potegnil revolver
in ga z dvema streloma ubil, nato pa s
tovarišem v temi izginil. Talko sta rešila
sebe in orožje, ki sta ga to noč nabrala za
svojo skupino. Zakasnelo streljanje prese-
nečene straže in takojšnje ipreiskave v vasi
in okolici so ostale brezuspešne. Robotti je
takoj 5. X. odredil, da odidejo v Gradac
vojaki II. bat. 23. pp. iz Semiča s kara-
binjerji in organi javne varnosti s poii-
cijskim psom ter izvrše obširne preiskave
in je o teh svojih ukrepih obvestil 2. armado.
Uspeha seveda tudi ves bataljon s kara-
binjerji in policijskim psom ni dosegel. Kako
je bil Robotti ob tem napadu razkačen, kaže
dovolj brzojavka, ki jo je iz svoje »karan-
tene« na Planini poslal podrejenim divi-
zijskim poveljstvom in ki se glasi:
»Da se pO' zasedi na patruljo Zanini, po na-
padu na finančno stražo v bližini Črnomlja in
po danih ukazih, da je treba z vsemi vojaškimi
ukrepi postopati proti neznancem, posebej po-
noči dogajajo še taki primeri kot sinoči, je na-
ravnost neverjetno. Prosim za najstrožjo ugo-
tovitev odgovornosti zaradi pomanjkljivih jasnih
navodil in za nujno obvestilo, o tem.«
9. oktobra je poveljstvo XI. C. A. zopet
naročalo diviziji »Isonzo« najstrožje pre-
iskovanje civilnih oseb posebno na kolo-
dvorih, in skrajno pozornost, da bi lahko
v potrebi »z orožjem udušili vsak poskus
napada ali bega v trenutku, ko bi bila
pozornost stražarjev obrnjena na preiskavo,
kot se je to zgodilo patrulji 23. pp. v Črnom-
lju (pravilno: Gradacu). 11. oktobra pa je
Robotti — sedaj na ukaz 2. armade — za-
povedal poostreno budnost ob železniških
progah in zahteval, naj bodo straže obo-
rožene z ročnimi bombami.
Ni se še to razburjenje poleglo, že jim je
novo pripravila semiška skupina.
Ta se je medtem pripravljala, da posveti
tudi Kočevarjem, ki so se takrat že pri-
pravljali na »vrnitev domov v Rajh«, to se
pravi na slovensko Krško polje in na Bi-
zeljsko, od koder so Nemci že pripravljali
nasilno preselitev vseh Slovencev v pravi
rajh, v Slezijo (preselitev uradno objavljena
20. oktobra 1941). Semiška skupina je v noči
med 12. in 13. oktobrom napadla Blatnik
nad Semičem, kjer se je takrat mudila
cenjlna komisija »Nemške preselitvene druž-
Slika 4. »Shrambai nad kuhinjo pri Kozlovi vodi. V tej
luknji  med  skalami  so  imeli  partizani  hrano.   Viden  še
jesenov kol, na katerem so imeli obešeno meso
169
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO
be.« Pri napadu so izstrelili ikakih 20 strelov
(italijansko poročilo), zažgali 4 gospodarska
poslopja in vrgli dve, po drugem poročilu
pa tri ročne granate v hišo, kjer je stanoval
nemški cenilec Anzelm Kase iz Berlina,
Behrenstrasse 14. Kase je bil pri tem lahko
ranjen v kolk, 4 seniki pa so zgoreli in je
bil ogenj pogašen šele ob 5.30. Škode je bilo
kakih 70.000 lir. Da je ta napad Italijane
posebno prizadel, ker je bila napadena
nemška narodnostna manjšina, je razum-
ljivo. Vojaška in civilna oblast sta hiteli
z ukrepi, da bi Kočevarje zavarovali pred
podobnimi napadi, še bolj pa potem, ko je
18. oktobra v zadevi interveniralo tudi
nemško veleposlaništvo v Rimu. To je po-
slalo italijanskemu ministrstvu za zunanje
zadeve akt, ki ga je ministrstvo v prepisu
takoj razposlalo Vrhovnemu poveljstvu ita-
lijanske vojske, ministrstvu vojske, mini-
strstvu za notranje zadeve — Glavni upravi
javne varnosti — in Visokemu komisariatu
v Ljubljano. Akt se glasi:
»Nemška ambasada javlja: V noči med 12. in
13. oktobrom so' komunistični teroristi z roč-
nimi bombami napadli nemškega državljana
Kaseja Anzelma, cenilca Nemške preselitvene
družbe iz Berlina, Behrenstrasse 14, v njegovi
spalnici na Blatniku. K sreči je bil le lahko
ranjen. Istočasno so na Blatniku podtaknili
ogenj in sO' 4 seniki zigoreli. Visoki komisar je
na p'redstavko nemškega konzula v Ljubljani
takoj odredil okrepitev garnizije v Kočevju in
dovolil, da sme vsak Kočevar nositi orožje. Treba
bi bilo na Kočevskem prekiniti cenitev, dokler
se varnost popolnoma ne vzpostavi.
Prosimo, da bi poleg ukrepov, ki jih je pod-
vzel Visoki komisar, izvolili izdati vse potrebne
varnostne ukrepe zaradi skorajšnje preselitve
nemških državljanov iz Kočevske.«
Zunanje ministrstvo dalje pripominja, da
je dalo nemški ambasadi vsa potrebna za-
gotovila in naroča, da naslovni najvišji uradi
in poveljstva za to tudi poskrbe.
Ko je Robotti dobil ta akt v roke, je nanj
nalpisal: »Dati vse, kar zahteva Visoki ko-
misar.«
21. oktobra je prišla v Kočevje 128 članov
močna nemška izeelitvena komisija. Za njeno
varnost v Kočevju samem je skrbelo — 100
sardinskih grenadirjev.
Vse to spričuje dovolj, kako v živo so
zadeli streli in bombe na Blatniku, čeprav
niso povzročili nobene smrtne žrtve. Po
drugi strani pa so streli na Blatniku še bolj
razdražili Kočevarje, ki so odslej še z večjo
zagrizenostjo zasledovali partizane in se
znašali nad njimi, kar bo pokazala zlasti
tragedija na Gornjih Lazah.
Kaznovalna roka črnomeljske skupine se
je tri dni za napadom na Blatnik drugič
dvignila proti domačim izdajalcem. To pot
je zadela italijanskega konfidenta in ova-
duha Marka Miheliča. Ta je šel 16. oktobra
zjutraj iz Sodevcev proti Črnomlju, se pri-
družil nekemu vozniku in se opiral na voz,
nesoč s seboj za črnomeljske karabinjerje
in fašističnega komisarja seznam pristašev
osvobodilnega gibanja iz tamkajšnje oko-
lice, kot so to dognali napadalci, ki so ta
seznam našli pri njem. Mihelič je bil vsej
bližnji in daljni okolici znan kot velik
pobožnjak, kar ga pa ni motilo, da bi svoje
neuravnovešene čutnosti ne raztresal po vsej
okolici, italijanski posadki v Starem trgu
pa je bil na uslugo tudi s svojim zvod-
ništvom in ji iz sosednje Hrvatske »dobav-
ljal« — ustrezno blago. Da je bil Mihelič
za Italijane pomembna konfidentsika krea-
tura, ise vidi iz pripombe, ki jo je Robotti
lastnoročno zapisal na poročilo CC. RR. XI.
CA. štev. 17/208 z dne 17'. oktobra 1941
o Mihelicevem umoru: »Vaš honfident. —
Treba poročati Armadi.« Tej pripombi je
dodal poveljnik karabinjerjev pri XI. C. A.,
polkovnik Luigi Brucchietti: »Že poskrbel
oddelek ,1' (= Informazioni = obveščevalni
oddelek) divizije Isonzo.« Da ga je kot kon-
fidenta poznal tudi predstavnik fašistične
stranke na Vinici, Ermanno Callegaris, do-
kazuje njegovo poročilo, ki se glasi:
Predmet: tedensko poročilo št. 6
Delov. št. 88
P. N. F. Centro assistenza
Vinica
Vinica, 18. oktobra 1941 XIX
V i n c e T e
Pokrajinski zvezi podpornih centrov
Ljubljana
Inšpektoratu cone Črnomelj
PalUika
Nič, kar bi bilo važno poročati.
Poročnik Robles iz CXI. mitraljeskega ba-
taljona, oddelka v Starem trgu, je 16. t. m. poslal
poveljstvu tukajšnje posadke tole poročilo-^
Dne 16. t. m. so našli na cesti, ki pelje v Črno-
melj, okrvavljeno moško truplo. Brigadir kr.
karabinjerjev iz Predgrada je odšel na kraj
zločina.
Okoli 8.30 ure je potujoči prodajalec (kroš-
njar) Marko Mihelič pok. Jurija, 65 let star iz
Sodevcev 17, šel peš v Črnomelj, opirajoč se na
voz, in bil z dvema kroglama zadet v glavo.
Vzeli so mu listnico in uro.
Malo stran od trupla so- našli štiri neizstreljeme
naboje, enega udarjenega z udarno iglo in dve
prazni stročnici.
Mihelič je skromno govoril italijanski, bil je
naš honfident.
Ne da se ugoitoviti, ali je vzrok zločina rop
ali je političen.
Ermanno Callegaris 1. r.
Poveljnik centra
170
ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO   ZGODOVINO    KRONIKA
V Malem Nerajcu je bil neki Anton Turk
prav tako ina glasu, da je italijansiki zaup-
nik. 20. X. je ipartizan Tone Jelene z enim
tovarišem odšel tja, streljal nanj, ga lahko
ranil, a zadel po nesreči tudi Fr. Kobetiča.
28. oktobra pa je osvobodilni pokret zlasti
na področju Vinice in Starega trga zadel
težak udarec. Tega dne so italijanski vojaki
ubili znanega in splošno priljubljenega na-
prednega kmeta Franca Speharja iz Gorice
pri Sinjem vrhu, ki se je že vse preteklo
desetletje kar najživahneje udeleževal vsega
političnega življemja v Beli krajini. Da je
bil izdan on, kakor tudi njegov tovariš Mi-
hael Mukavec, ki sta bila oba aktivista
Osvobodilne fronte, dokazuje način njune
aretacije in njune smrti. 27. oktobra sta
prišla dva agenta javne varnosti v spremstvu
treh vojakov in petih karabinjerjev ter ju
aretirala, odvedla v župnišče in ju zaprla
v tamkajšnji kleti. Drugo jutro jih je ome-
njena patrulja vodila proti Črnomlju. Ko
so prišli na razpotje pri Sinjem vrhu, ime-
novano Razvaje, so Italijani vzeli orožje
v roke in ju ustrelili. Da bi pred nadre-
jenimi in javnostjo prikrili ta zločin, so
uradno poročali naprej, da je prišlo pri vasi
Gorici do spopada s komunisti, potem pa
zopet trdili, da sta jim aretiranca hotela
pobegniti, ter da so tako ravnali samo po
navodilih in ukazih višjega poveljstva.
Prav za konec oktobra je skupina pri
Kozlovem zdencu pripravljala napad na
otovški viadukt z namenom, da ga razstreli.
Medtem pa je že prišlo povelje Glavnega
poveljstva za združitev vseh belokranjskih
partizanskih skupin in za pohod na Krško
polje. 29. oktobra zjutraj so belokranjski
partizani odšli na svojo usodno pot.
OPOMBE
i. Romaničev zapis o dveh vozovih na cesti in mo-
tornem kolesn, ki da je privozilo med napadom, je treba
popraviti toliko, da je bil na cesti samo voz, s katerim
se je patrulja pripeljala, pripeljal pa je le omenjeni mali
tovorni avto, ki pa je bil verjetno na treh kolesih, kot jih
je italijanska vojska mnogo uporabljala, in je od tod naj-
brže nastala zamenjava z motornim kolesom s prikolico,
kar po desetih letih, ko je bilo poročilo zapisano, niti ni
čudno. — Popraviti je treba tudi Koširjevo zamenjavo
Jermana Poldeta s Korelcem. — V poročilu SP z dne 13.
septembra 1941, objavljenem v ponatisu 1. 1951 oziroma v
zadevnem komentarju štev. 148, na str. 301, treba popra-
viti imena italijanskih vojakov. — Popraviti je treba tudi
napačni datum 7. IX. v pravilni 6. IX. v članku sZačetek
junaških dni Bele krajine«, SP štev. 170, 22. VII. 1951. —
2. Zanini — tenente Livio Zanini. V noči 2. septembra
1941 ob 23,15 je bila patrulja, ki je nadzorovala progo med
Radohovo vasjo in Šentvidom pri Stični, ter so jo sestav-
ljali tenente Livio Zanini in pešaka Giovani Mattioli ter
Ranieri Zogno, napadena iz neposredne bližine. Zanini je
bil zaboden z bajonetom »kot jih je imela bivša jugo-
slovanska vojska«, Mattioli pa ustreljen. Oba sta podlegla
ranam. Zogno je pobegnil in alarmiral posadko v Radohovi
vasi. Zaradi tega napada so Italijani v Radohovi vasi in
okolici zaprli mnogo ljudi, ne da bi mogli izslediti krivcev.
171