QLas N alfanjs ks

Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica

NOVEMBER 1962 ST. 11

Plenum SZDL o kmetijstvu

PRETEKLI MESEC JE OBČINSKI ODBOR SZDL RAZ¬
PRAVLJAL O PROBLEMATIKI IN NADALJNJEM RAZVOJU
KMETIJSTVA Z NAMENOM, DA SE POSTAVIJO DOLGOROČ¬
NEJŠI PROGRAMI IN DA SE ZAČNEJO ODPRAVLJATI VSE
DOSEDANJE SLABOSTL

LETO I

0'bčinski odbor SZDL Cerk¬
nica je že začel s pripravami za
letne konference krajevnih or¬
ganizacij SZDL, ki bodo pred¬
vidoma v začetku meseca no¬
vembra. Glede na to, da pred¬
videva osnutek občinskega sta¬
tuta v bodoče le 12 krajevnih
organizacij in ne več 18, kot jih
je bilo doslej, bodo izvedli let¬
ne konference že po novem sta¬
tute, to je po 12 krajevnih or¬
ganizacijah. Na sedežih ukinje¬
nih krajevnih organizacij SZDL
v krajih: Unec, Ivanje selo, Že-
rovnica, Iga vas in Podcerkev
bodo ostale podružnice krajev¬
nih organizacij SZDL. Te po¬
družnice bodo izvolile svoje de¬
legate, ki bodo zastopali po¬
družnice na letnih konferencah
krajevnih organizacij. Namen

PRED LETNIMI
konferencami
SZDL

združevanja je predvsem v ka¬
drovski okrepitvi in poživitvi
dela krajevnih organizacij. Do
sedaj je bila na našem področ¬
ju številčna neenakost med
krajevnimi odbori in krajevni¬
mi organizacijami SZDL po po¬
sameznih krajih. Novi statut
predvideva odstranitev te ano¬
malije in bo v bodoče na pod¬
ročju občine 12 krajevnih od¬
borov in 12 krajevnih organi¬
zacij SZDL. Taka koordinacija
dela bo prav gotovo rodila
boljše sadove. Na letnih konfe¬
rencah bodo obravnavali naj¬
aktualnejši problem vsakega
področja, ki ga zavzema posa¬
mezna organizacija. Tako bodo
kmetijski predeli občine obrav¬
navali probleme kmetijske pro¬
izvodnje, industrijski kraji pa
skrb za delovnega človeka, ki
se bo odražala v ustanavljanju
raznih servisov in drugih ugod¬
nosti, ki naj jih nudi družba.

Srečo Lončar

PREDSEDNIK OBČINSKEGA
SINDIKALNEGA SVETA

Sredi meseca oktobra je bila v
Cerknici prva seja novoizvolje¬
nega občinskega sindikalnega sve¬
ta. Konstituirali so novo predsed¬
stvo in izvolili ekonomsko in ka¬
drovsko komisijo. Za predsednika
občinskega sindikalnega sveta je
bil ponovno izvoljen Srečo LON¬
ČAR iz Cerknice. Na seji so ana¬
lizirali sklepe, ki so jih sprejeli
na letni konferenci in sklenili, da
bodo vse naloge v celoti izpolnili.

Do preteklega leta so bila zem¬
ljišča družbenega sektorja zelo
raztresena, kar je oviralo sodobno
obdelavo zemlje, pridelovanje v
družbenem sektorju pa je bilo po¬
dobno privatnemu, klasičnemu.
Šele v fadnjem času, predvsem
pa z združitvijo zadrug, so se za¬
čeli oblikovati obsežnejši kom¬
pleksi. Danes kmetijske zadruge
na našem področju upravljajo s
približno 7% vseh kmetijskih po¬
vršin in 5% samo kmetijskih po¬
vršin. Ce primerjamo teh 5% z
11% v zveznem merilu in 8% v re¬
publiškem, potem smo si lahko na
jasnem, da bo potrebno napeti vse
sile za povečanje zemljiških ka¬
pacitet. Tu bodo morale odigrati
važno vlogo vse subjektivne sile.
Zavedati se moramo, da je vpra¬
šanje širjenja kmetijskih zemljišč
v družbenem sektorju osnovnega
pomena za modernejšo in inten¬
zivnejšo kmetijsko proizvodnjo.
Velike rezerve za povečanje druž¬
benih zemljiških kapacitet so še
neizčrpane. Že dolgo časa govo¬
rimo, da je potrebno rešiti pro¬

blem starih ljudi, ki ne morejo
več fizično obdelovati svoje zem¬
lje. Ti naj bi dali zemljo družbi,
le-ta pa jim bo dala sredstva za
preživnino. Vse to je lepo rečeno,
vendar je ostalo do sedaj le pri
besedah. Ravno tako ugotavljamo
že dlje časa, da nam polproletarci
povzročajo škodo in to dvojno:
prvič je njihova produktivnost v
industriji slabša, drugič pa tudi
njihova zemljišča niso obdelana
kot bi morala biti. Za uspešno in
pospešeno pridobivanje zemljišč
bo potrebno v bodoče zamenja¬
vati zemljišča le privatnim kme¬
tom, katerim je edini vir dohodka
eksploatacija zemlje. Od vseh
drugih pa moramo zemljo odku¬
piti ali pa naj jo sami dajo v za¬
kup. Polproletarcem v bodoče ne
bomo zamenjali zemlje, ker jo v
SLP primanjkuje. Veliko so do-
sedaj kritizirali tudi arondacijo
zemljišč ob dosedanjem izvajanju
arondacije. Govorice o protežira-
nju nekaterih kmetov pri arondi-
ranju so morda umestne, vendar
pa se moramo zavedati, da ljudje,

ki se s tem ukvarjajo^ ne morejo
vsem ustreči. Mnogo enotnejši bi
bil lahko kriterij, če bi bilo naše
področje bolj homogeno. Zemljo
bi predvsem radi oddali v hribo¬
vitih predelih, kjer zadruga za¬
radi ekonomskih pogojev ne spre¬
jema zemljišč, dočim v nižinskem
predelu tega pojava ni opaziti. Ti
različni objektivni kriteriji za po¬
ri ru zabijanje zemljišč pa povzro¬
čajo mnogokrat hudo kri in zavi¬
rajo ta proces. Verjetno bo po¬
trebno vprašanje starih ljudi, ki
so lastniki zemlje, rešiti na ta na¬
čin, da bomo odprli poseben
sklad, ki naj bi pokrival razliko
med prispevkom zadruge in po¬
trebnimi sredstvi za preživljanje.

Prispevek zadruge bi bil po
ekonomskem izračunu za vsakega
posameznika, ki daje svoje zem¬
ljiške površine v družbeno last
Do tako izkristaliziranega stališča
glede sprejemanja vseh zemljišč
v socialistični sektor pa bo mo¬
goče priti le po globljih analizah
in temeljitem razčlenjevanju so¬
cialne strukture naših občanov.

Davčna politika obremenjuje
nižinske predele nekoliko bolj kot
višinske. V perspektivi se bo mo¬
rala ta razlika še povečati, ker je
vedno manj ljudi v hribovitih
predelih, ki bi lahko še naprej
(Nadaljevanje na 3. str.)

GLAS NOTRANJSKE

&

GOSPODARSKA v Loški
RAZSTAVA dolini

Novi zdravstveni dom v Starem trgu pri Ložu

Zdravstveni dom odprt

V počastitev krajevnega prazni¬
ka Loške doline — 19. oktobra, so
v nedeljo, 21. oktobra odprli v
Starem trgu pri Ložu novi zdrav¬
stveni dom. V njem je splošna
ambulanta, zobna ambulanta in
dispanzer za žene, matere in otro¬
ke. Poleg tega sta v zdravstvenem
domu tudi dve štirisobni stanova¬
nji in garaža za rešilni avtomobil.

V NEKATERIH PODJETJIH
OBČINE SE VEDNO MEZDA —
KZ STARI TRG MENI, DA O
DELITVI ČISTEGA DOHODKA
NI VREDNO RAZPRAVLJATI —
EKONOMSKE ENOTE SE VED-

Doklej
še mezdni
odnosi?

Na nedavni letni konferenci ob¬
činske sindikalne organizacije so
dali glavni poudarek pravilnikom
o delitvi dohodkov v gospodarskih
organizacijah in obravnavanju
ekonomskih enot. Sindikalne po¬
družnice so posvečale sprejema¬
nju pravilnikov premalo pozorno¬
sti, še manj pa njihovemu uvaja¬
nju v prakso. Tako so n. pr. v
»•Kovinoplastiki« Lož sprejeli pra¬
vilnike šele konec meseca marca.
Na področju občine je še vedno
več organizacij in ustanov, ki gre¬
do mimo pravilnikov in si delijo
osebne dohodke še vedno po sta¬
rih merilih mezdnega značaja. Ta¬
ko stanje je predvsem pri podjet¬
jih Valjčni mlin in nekaterih
drugih obrtnih podjetjih. Podobno
stanje je tudi pri kmetijskih or¬
ganizacijah. Pri Kmetijski zadru¬
gi Stari trg so začeli delati inten¬
zivno pri sestavljanju pravilnikov
šele decembra lani, zato ni čudno,
da so njihovi delavci še vedno ve¬
zani na urne postavke. Prav tako
je zaradi slabih priprav zadružni
svet Kmetijske zadruge v Starem
trgu ob sprejemanju pravilnikov
razpravljal le o razponu in višini
osebnih dohodkov, češ da se o de¬
litvi čistega dohodka ne izplača
govoriti, ker je izguba neizbežna.
Opozorili so tudi na nerealna mc-

Računajo pa tudi na laboratorij
in rentgen in na zobnega tehnika,
kajti le na ta način bi bila zobna
ambulanta popolna. Zdravstveni
dom je gradilo podjetje »Gradi¬
šče« iz Cerknice in je veljal okoli
30 milijonov dinarjev. Tako se je
dolgoletna želja prebivalstva Lo¬
ške doline le uresničila.

SB

NO PONEKOD LE NA PAPIRJU

— SLABO OBVEŠČANJE IMA
LAHKO KVARNE POSLEDICE

— POTREBNO BO POVEČATI
IZVOZ V »GABRU« IN »KOVI¬
NOPLASTIKI«

rila v nekaterih podjetjih glede
na ocene posameznih delovnih
mest. Tako se dogaja, da presega¬
jo ponekod delavci normative
preko 50 %,  nekje pa ne dosegajo
niti 100 %,  kljub temu, da primer¬
jamo delavce pri istem podjetju
in nekako istih kvalitet. Sindi¬
kalne podružnice bodo morale v
novem obdobju pomagati svojim
organom upravljanja pri urejanju
vprašanj notranje delitve.

Pri uvajanju ekonomskih enot
so dosegli najlepše uspehe v to¬
varni pohištva »Brest« Cerknica.
Podjetje je razdeljeno na več po¬
slovnih enot, ki imajo svoje or¬
gane upravljanja in so gospodar¬
sko zaključene celote. Poslovne
enote so razdeljene na ekonomske
enote, ki so formirane na osnovi
tehnološko zaključenih enot. Se¬
stanki ekonomskih enot so dokaj
redni, vendar njihove razprave
niso dovolj plodne in ne analizi¬
rajo problemov, ki ovirajo pred¬
vsem večjo produktivnost. Eko¬
nomske enote v tovarni »Brest«
morajo še bolj zaživeti, tako da
bo vsak član ekonomske enote za¬
vestno čutil, da je tudi sam od¬
govoren za razvoj podjetja, zato
je nujno, da upravni odbori sindi¬
kalnih podružnic temeljito zasle¬
dujejo delo ekonomskih enot, de¬
lo njihovih odborov v ekonomskih
enotah in, če se pojavi potreba,
izvršijo inštruktažo za odbore in
predsednike ekonomskih enot.

V »Kovinoplastiki« predstavlja¬
jo ekonomske enote posamezni ob¬
rati. Ker so te ekonomske enote
večje, imajo tudi svoje delavske
svete. Prav tako ima sindikalna
podružnica svoje odbore v teh
ekonomskih enotah. Zelo potreb¬
no bi bilo, (čeprav je dosegel ko¬
lektiv »Kovinoplastike« zadnja le¬
ta dobre rezultate), da bi dobile

V Loški dolini so od 18. do 21.
oktobra praznovali krajevni praz¬
nik, kot spomin na 19. oktober
leta 1941, ko so partizani napadli
Lož in skoro uničili italijansko
postojanko. Takrat je bilo ubitih
36 Italijanov in zažgano skladišče
municije v bivšem Gasilskem
domu.

Letošnje praznovanje je trajalo
štiri dni. Na predvečer je mladina
zakurila kresove. 19. oktobra do-
noldne je mladina osemletke ime¬
la pred spomenikom v Ložu ko¬
memoracijo, nakar so si ogledali
film Na svoji zemlji. Zvečer je
bila v kino dvorani v Starem trgu
proslava.

V nedeljo, 21. oktobra dopoldne
so odprli novi zdravstveni dom,
položili (vence posameznih kra¬
jevnih in občinskih organizacij ter
podjetij pri spomeniku na Ulaki
v počastitev nad 500 padlih bor¬
cev in talcev. Ob 11. uri je bila
odprta gospodarska razstava v do¬
mu TVD Partizan v Starem trgu.
Sledilo ji je še strelsko tekmova¬
nje, tekmovanje v kegljanju in
šahu, ob 17. uri pa je bil koncert
moškega pevskega zbora Svoboda
v kino dvorani. Pevski zbor se je
to pot prvič predstavil prebival¬
cem Loške doline s samostojnim
koncertom.

Gospodarska razstava, ki jo je
odprl predsednik občine tov. Jože
Mlakar je prikazovala izdelke
podjetij in nekaterih organizacij.
Tako je podjetje Kovinoplastika
Lož v svojem paviljonu, katerega
je razstavila tudi na letošnjem
Zagrebškem velesejmu, razstavila
svoje stavbeno in pohištveno
okovje, izdelke iz plastičnih mas
ter orodje in kalupe, s katerimi

ekonomske enote svoje plane, na¬
loge in pristojnosti, tako da bi
razpolagale tudi z določenimi
sredstvi. S tem bi zainteresirali
neposredne proizvajavce za še
večjo produktivnost in boljše go¬
spodarjenje. Tudi tukaj se je po¬
trebno truditi za izoblikovanje po¬
polne oblike ekonomskih enot in
za nadaljnjo decentralizacijo le-
teh.

Prav tako so formirane eko¬
nomske enote v obratu tovarne
»Brest« na Rakeku in podjetju
»Jelka« Begunje. Tudi v teh dveh
podjetjih niso skrbeli dovolj za
nadaljnji razvoj ekonomskih enot.
Pomanjkljivosti pri uvajanju eko¬
nomskih enot prihajajo do izraza
tudi v podjetju »Gaber« v Starem
trgu. V tem podjetju so formira¬
ne ekonomske enote le na papirju.
Čeprav je podjetje bistveno pove¬
čalo produktivnost in realizacijo
svojih izdelkov z ozirom na lan¬
sko leto, bi bilo že samo zaradi
neizkoriščenih rezerv utrjevanje
ekonomskih enot nujno potrebno.

Na konferenci so podčrtali, da
je potrebno izboljšati obveščanje
članov kolektivov o gibanju go¬
spodarske politike v podjetjih:
»Kovinoplastika« Lož, \ »Gaber«
Stari trg, »Tisa« Rakek in »Jelka«
Begunje. j

Govorili so še o nadaljnjem
združevanju podjetij iste stroke
na področju občine, o potrebnem
povečanju izvoza v podjetju »Ga¬
ber« Stari trg in »Kovinoplastiki«
Lož, o slabo organiziranih delov¬
nih mestih predvsem v tovarni
►►Brest« in o potrebnem izobraže¬
vanju po kolektivih.

LT

proizvajajo omenjene artikle. Po¬
leg tega je podjetje prikazovalo
z doma izdelanim 50 gr. strojem
predelavo plastične mase v konč¬
ne izdelke. Industrijsko podjetje
Gaber Stari trg je razstavilo kla¬
sičen in sodoben tip kuhinje, ob¬
rat Marof pa leseno embalažo in
prikazal razrez lesa. Gozdni obrat
Snežnik je predstavil gozdarje pri
razrezu in spravilu lesa, lovci Lo¬
ške doline pa svoje trofeje in pri¬
kazali divjačino, ki je v naših
gozdovih. Kmetijska zadruga Lo¬
ška dolina je nazorno prikazala
svojo dejavnost, paviljon gostin¬
stva in turizma pa je v sliki in
besedi govoril o lepotah in zna¬
menitostih Loške doline. Tudi Ri¬
bogojnica Obrh in Trgovsko pod¬
jetje »Ulaka« sta prikazala svojo
dejavnost. Gospodarska razstava
je bila odprta do 28. oktobra in
si jo je ogledalo mnogo ljudi tudi
iz okoliških krajev. Vsi so bili za¬
dovoljni z okusno urejeno razsta¬
vo, kakor tudi z razvojem in na¬
predkom Loške doline.

To je bila prva taka razstava v
Loški dolini.

Slavko Berglez

ŠE NE VESTE...

— da bodo prebivalci Rakeka
kmalu dobili pralnico in likalnico
v centru Rakeka. Vrednost grad¬
benih del in opreme bo znašala
okrog 3 milijone dinarjev. Inve¬
stitor gradnje Krajevni odbor Ra¬
kek zagotavlja, da bodo prostori
nared za 29. november. Pralnica
bo delala usluge celotni trgovski
in gostinski mreži občine in seve¬
da tudi gospodinjam.

— da je pred dnevi organizi¬
ralo Avto-moto društvo iz Cerk¬
nice izpite za voznike amaterje.
Novi vozniki so se dva meseca
pripravljali na vozniških tečajih.
Bilo je 38 prijavljencev. Od njih
jih že lahko okrog 80 %  brezskrb¬
no križari po naših cestah.

— da so dobili v domu JLA na
Velikih Blokah nov kinoprojek¬
tor. Prebivalci Blok in Nove vasi
bodo tako bolje videli, hkrati pa
večkrat pogledali v kulturni svet.
Kmalu bodo verjetno pričeli tudi
s kinoprestavami med tednom.

— da ima novoodprta blagovna
hiša trgovskega podjetja »Škoc¬
jan« v Cerknici še vedno nepoško¬
dovane vse šipe v izložbenih
oknih, čeprav kolesarji svojih ko¬
njičkov nimajo kam prisloniti.

— da ima že leto dni društvo
»Partizan« v Novi vasi skrbno
zaklenjen televizor. Slišati je, da
čakajo na redne prenose iz Ame¬
rike. Telstar v akcijo!

— da v trgovini podjetja »Ula¬
ka«, nasproti šole v Starem trgu,
ne premorejo strojčka z rezanje
salame. Skoraj pretirano varče¬
vanje!

— da še vedno nekatere trgo¬
vine v občine ne izdajajo kupcem
ob prevzemu blaga računov. Vča¬
sih mora tudi potrošnik opozoriti
na vzgojo trgovcev, če se nanje
nihče drugi ne spomni.

— da izginjajo na poslopjih v
Grahovem in Cerknici zadnji sle¬
dovi vojne. Tudi to bo koristilo
izgledu naših krajev, ki jih turi¬
zem vedno bolj popularizira.

GLAS NOTRANJSKE

0

Pri gradnji stanovanjskega objekta

Novi gradnji na Rakeku

Obrat tovarne pohištva na Ra¬
keku je začel pred dnevi z dvema
večjima gradnjama. V lastni re¬
žiji bo podaljšalo tovarno. To je
narekoval tehnološki proces pro¬
izvodnje. Druga gradnja je začeto
stanovanjsko poslopje v neposred¬
ni bližini uprave podjetja. Grad¬
njo enonadstropnega poslopja je
prevzelo gradbeno podjetje »Gra¬

dišče« iz Cerknice. Celotna grad¬
nja bo stala okrog 23 milijonov
dinarjev, objekt pa bo dovršen
najverjetneje sredi prihodnjega
leta. Podjetje dela s kreditom, na-
^tim iz sklada za stanovanjsko
izgradnjo pri ObLO Cerknica. V
novem poslopju bo razen samskih
stanovanj tudi obrat družbene
prehrane in javno kopališče.

Kaj bo z gostiščem v Rakovem Škocjanu?

Gostinsko podjetje Cerknica, ki
je investitor gostišča v Rakovi
kotlini, predvideva, da ga bodo
odprli že za novo leto.

Za gradbena dela so sredstva
zagotovljena. Denar za opremo pa
si bo podjetje preskrbelo na na¬
tečaju za sredstva, ki jih dodelju¬
jejo za razvoj turizma, tako misli¬
jo dobiti 10 milijonov dinarjev.

Podjetje »Gradišče« je obljubi¬
lo, da bo gradbena dela gotovo
končalo do novega leta, če bo vre¬
me ugodno za zidanje.

Zelo se bo moralo potruditi tudi
podjetje Elektro-Ljubljana okoli¬
ca, da bo napeljalo elektriko od
Rakeka do Škocjana, sicer gosti¬
šča ne bo mogoče odpreti.

MaD

Adaptirana šola v Grahovem

Osnovna šola v Grahovem je
bila zgrajena konec prejšnjega
stoletja in je bila dovolj velika
za takratne potrebe.

za povečano število učencev. Otro¬
ci so prihajali v šolo iz Grahove¬
ga, Martinjaka, Žirovnice, Lipse-
nja, Bločic, Bloške Police in Gor¬

Po vojni pa je bilo vedno več
šoloobveznih otrok.

Ko je bila lansko leto ustanov¬
ljena popolna osemletka, so bile
štiri učilnice t. j. 754 m 2  premalo

njega Jezera. Sedaj hodi v šolo
230 učencev in to število se bo v
prihodnjih letih še precej pove¬
čalo.

Šolski odbor je uvidel, da je

Plenum SZDL

(Nadaljevanje s 1. strani)

obdelovali zemljo. V nižinskem
predelu bo potrebno identificirati
lestvice, ker kmet in družbena po¬
sestva niso v enakopravnem po¬
ložaju. Družbene dajatve tvorijo
na družbenih obratih približno
15% narodnega dohodka na 1 ha,
dočim pri privatnikih tvorijo te
obremenitve le 7—8% v obliki
davščin. To vsekakor ni pravično
m jih bo potrebno predvsem v
nižinskem predelu vskladiti. Za
razbremenitev hribovskih prede¬
lov govori to, da tam ne moremo
intenzivno obdelovati zemlje, do-
cim imajo nižinski predeli nepri¬
merno več pogojev za večjo pro¬
izvodnjo in so kmetje v tem pre¬
delu tudi dolžni, da povečajo svo¬
jo proizvodnjo in nudijo več za
trg kot do sedaj.

Vpliv naših kmetijskih zadrug
na celotno kmetijsko proizvodnjo
je vsekakor velik, vendar pa se
opažajo slabosti, katere so dosti¬
krat subjektivnega značaja. Ugo¬
tavljamo, da stane 1 kg prirastka
pri pitanju živine 200—400 din,
da stane 1 liter mleka 80—100 di¬
narjev. Z nadaljnjim takim nači¬
nom proizvodnje prav gotovo ne
bomo poiskali vse notranje re¬
zerve pri določenem artiklu. Ko
bo dosledno izvedena proizvodna
evidenca, bomo lahko točneje od¬
govorili pri vsaki izgubi.

Vprašanje delitve osebnega do¬
hodka v kmetijskih zadrugah je
še vedno odprto in se dogaja, da
so ljudje še vedno plačani na uro.
Samoupravni organi v zadrugi bo¬
do morali temu posvetiti večjo
skrb.

Na nadaljnji razvoj kmetijstva
imajo družben o-politične organi¬
zacije, predvsem SZDL močan
vpliv in je socialistična zveza
tudi dolžna obravnavati proces
socializacije vasi in tolmačiti vse
kvalitetne spremembe v tem pro¬
cesu. Tako delo pa bo uspešno le
takrat, če bodo kmetijski obrati
vzgledno organizirani in če bo iz¬
kristalizirano stališče o proiz¬
vodnih smereh posameznih obra¬
tov in stališče o perspektivnem
razvoju kmetijstva v naši ko¬
muni. Le s skupnimi napori bomo
lahko dosegli uspeh. Posebno važ¬
no je tudi vprašanje organizir-ane
akcije kmetijskih tehnikov, le-ti
se do sedaj niso vključevali v de¬
lo sekcije inženirjev in tehnikov.
Prav v tej sekciji bi stvari lahko
analitično ocenjevali in ob teme¬
ljiti obdelavi kasneje praktično
prikazali v življenju.

Na koncu je plenum sprejel za¬
ključke, iz katerih je razvidno, v
kakšni smeri naj se začnejo ob¬
ravnavati posamezna vprašanja.

Zaključki so sledeči:

treba povečati šolske prostore v
Grahovem. Odločil se je za nad¬
zidavo dosedanje šole. Sredstva so
dali stanovanjski sklad ObLO
Cerknica, krajevni odbor Graho¬
vo ter ostale organizacije na ob¬
močju šolskega okoliša. Prebivalci
pa so prispevali les, denar in pro¬
stovoljno delali.

Delo je prevzelo SGP »Gradi¬
šče«. Nadzidava je stala do sedaj
5 milijonov dinarjev. Pouk se je
začel le z majhno zakasnitvijo.
Celotna adaptacija bo stala 17 mi¬
lijonov in bo končana v nasled¬
njih šolskih počitnicah.

MaD

o kmetijstvu

1. Svet za kmetijstvo pri ObLO
bo na prvi seji ponovno govoril
o potrebi razmejitve gozdnih in
kmetijskih površin na področju
občine, imenoval strokovno komi¬
sijo in postavil referenta za kme¬
tijstvo, ki bo odgovoren za teh¬
nično izpeljavo te naloge. Po raz¬
mejitvi bodo takoj začeli izdelo¬
vati perspektivni načrt razvoja
kmetijstva.

2. V zvezi s pridobivanjem zem¬
ljišč naj svet za kmetijstvo določi
kriterij za podružabljanje zemlje,
posebno za hribovske predele. Za¬
čne naj takoj zbirati podatke o
socialni strukturi naših vasi.

3. Svet za kmetijstvo in svet za
finance naj na skupni seji pregle¬
data pravilnost davčne obreme¬
nitve za vse predele občine. Po
potrebi naj imenujeta komisijo,
ki bo z analitičnimi ocenami do¬
ločenega števila povprečnih indi¬
vidualnih kmečkih gospodarstev
približala davčne obremenitve re¬
alnim možnostim kmetijske pro¬
izvodnje.

4. Celotno gradivo naj svet za
kmetijstvo pripravi konkretno in
da v razpravo ljudskemu odboru,
ki naj zavzame jasna stališča do
pridobivanja zemljišč, podrobnej¬
še rajonizacije gozdnih in kmetij¬
skih površin ter osnutka o per¬
spektivnem razvoju kmetijstva.

5. Pravilnost izvajanja aronda¬
cije naj kontrolira kmetijski in¬
špektorat pri Obč. LO in perio¬
dično poroča svetu za kmetijstvo.
Zemljišča pa naj zamenjavajo iz¬
ključno tistim, ki žive iz kmetij¬
stva.

ti. Vsi kmetijski obrati pri KZ
naj do 1. januarja 1963 uvedejo
proizvodne evidence, kar bo zago¬
tovilo točnejše sestavljene druž¬
bene plane kakor tudi finančno
proizvodne plane.

7. Zadružni sveti pri KZ naj
periodično ugotavljajo delitev o-
sebnih dohodkov in vztrajajo pri
delitvi po delu. Prav tako naj
zahtevajo, da se za zbližanje od¬
nosov zadruga - kmet uvede kon¬
tinuirana kooperacijska proizvod¬
nja s poudarkom na živinoreji.

8. Sekcija kmetijskih inženir¬
jev in tehnikov naj pripravi do
novega leta svoj občni zbor, iz¬
dela podroben program svojega
dela ter ga predloži v pretres sve¬
tu za kmetijstvo. Poudarek pro¬
grama naj bo na izpopolnjevanju
obstoječega kmetijskega kadra z
namenom čim hitrejšega pospeše¬
vanja kmetijske proizvodnje.

9. Arondacijski postopki, ki so
že odobreni, naj bodo čim hitreje
rešeni z iskanjem zemljiških re¬
zerv v vrstah kmetov-dclavcev in
s pravilno arondacijo tistim indi¬
vidualnim pridelovalcem, ki ne bi
bili s tem ukrepom življenjsko
ogroženL V povezavi KZ — go¬
spodarske organizacije in Obč. LO
naj konkretno poiščejo rezerve za
pridobitev novih zemljišč.

10. Svet za kmetijstvo naj se¬
stavi komisijo (po potrebi tudi
več), ki bo ocenjevala med vege¬
tacijo obdelovanje in agrotehnič¬
ne ukrepe pri privatnih kmeto¬
valcih. Neobdelana zemljišča mo¬
ra prijaviti upravnemu organu
občine, ki naj postopa po zakonu
o racionalnem izkoriščanju zem¬
ljišč.

11. Zaradi boljše povezave pri
reševanju kmetijske problematike
naj kmetijske organizacije, svet za
kmetijstvo pri ObLO in družbeno¬
politične organizacije, vabijo na
svoje seje predstavnike organiza¬
cij in ustanov.

o

GLAS NOTRANJSKE

IB RESI

j!  jfl Ji jfi jfl

TOVARNE POHIŠTVA CERKNICA

Informacije iz kolekiiva za kolektiv

Razveseljivi uspehi

Prijetna dvorana novega upravnega poslopja je pričakala 9. sejo
centralnega delavskega sveta. Poleg članov delavskega sveta je pri¬
sostvoval seji tudi podpredsednik okrajnega sindikalnega sveta.

Pregledu izvršenih sklepov zad¬
nje seje, je sledilo obširno in iz¬
črpno poročilo predsednika uprav¬
nega odbora podjetja. Na seji smo
razpravljali predvsem o dosega¬
nju plana, oziroma o doseženih
uspehih naših poslovnih enot. Z
ozirom na preteklo leto so bili
doseženi znatni uspehi, saj je po¬
večana realizacija prodaje z ozi¬
rom na preteklo leto za 30%. Tudi
izvoz se je povečal za 28% za trde
valute. Iz razprave sklepamo, da
tudi izvozno obveznost izvršujemo
v celoti.

Uspehe smo dosegli tudi na
področju decentralizacije oziroma
gospodarske osamosvojitve po¬
slovnih enot. Kljub uspehom je
delavski svet kritično obravnaval
slabosti posameznih poslovnih
enot. Govorili smo o subjektivnih
in objektivnih težavah tovarne
pohištva Cerknica.

Člani delavskega sveta menijo,
da je treba vso pozornost posve¬
titi prav poslovni enoti Cerknica.
Organizacijsko jo je treba izbolj¬
šati, da bomo izkoriščali sedanjo
zmogljivost poslovne enote ter
iskali neizkoriščene rezerve. Tej
poslovni enoti je torej potrebno
pomagati na vseh področjih, zlasti
pa jo je treba kadrovsko okrepiti.
Z ozirom na kvalitetnejšo spre¬
membo ekonomskih enot je po¬
trebno dati poseben poudarek ope¬
rativnemu kadru. Z vedno večjo
vlogo ekonomske enote nalagamo
veliko odgovornost inštruktorju
ekonomske enote kot osnovnemu
organizatorju proizvodnje v eko¬
nomski enoti. Poslovne in eko¬
nomske enote postajajo samostoj¬
nejše, zato postavljamo pred stro¬
kovne službe vedno večje zahteve
in odgovornosti.

Velik problem, ki zelo negativ¬
no vpliva na poslovanje podjetja,
je zelo velika fluktuacija. Zaradi
nestabilnosti delovne sile prav
gotovo dosegamo manj, kot bi s
stalno delovno silo.

V posameznih poslovnih enotah
opažamo premajhen čut odgovor¬
nosti do proizvajalnih sredstev in
premajhno zainteresiranost do
proizvodnje. Veliko ljudi se pre¬
malo trudti za kvaliteto naših iz¬
delkov ter se ne zaveda, da je
naše podjetje izvoznik na tuja tr¬
žišča Zato je potrebno v bodoče
posvetiti več pozornosti vzgoji
ljudi in strokovno tehničnemu
usposabljanju.

Iz analiz je ugotovljeno, da se
je tudi stimuliranje ljudi izbolj¬
šalo, saj so se v primerjavi s pre¬
teklim letom osebni prejemki v
letošnjem letu povečali za 25%,
oziroma iz 18.300 din v letu 1961
na 22.900 din v letu 1962. To je
predvsem odraz povečanja obsega
proizvodnje in izboljšanja ekono¬
mičnosti poslovanja. Organi u-
pravljanja so med letom često
razpravljali o teh vprašanjih.

V bodoče pa se bodo osebni
prejemki še povečali vzporedno s
povečanjem produktivnosti in iz¬

koriščanjem sedanje zmogljivosti
tovarne. Značilno za našo proiz¬
vodnjo je tudi to, da so proizvod¬
ni stroški še vedno previsoki in
ne gredo vzporedno z zniževanjem
cen na inozemskem tržišču. Zato
bodo morali v bodoče centralni
upravni organi in upravni organi
po poslovnih enotah zahtevati od
strokovnih služb, da bodo izbolj¬
šale organizacijo poslovanja z na¬
predno tehnologijo, bolje organi¬
zirali delovna mesta in izboljšali
servis poslovanja posameznih enot.
Potrebno bo torej organizacijsko
in kadrovsko urediti posamezne
službe.

Naše poslovne enote imajo do¬
volj naročil, ki odgovarjajo pro¬
izvajalni zmogljivosti podjetja.
Poslovne enote pa so dolžne, da
obstoječe kapacitete čimbolj izko¬
ristijo.

Za uspešno izvajanje komerci¬
alne politike je potrebno sodelo¬
vanje in koordinacija med posa¬
meznimi proizvajalnimi enotami
n. pr. med žagarsko in pohištveno.
Doseženi so bili že lepi uspehi,
ker so poslovne enote povečale
čut odgovornosti pri terminih, pri
kvaliteti izdelkov in pripravljeno¬
sti. To narekuje, da še intenziv¬
neje sodelujemo in informiramo
proizvodne enote o stanju tržišč
in tržni problematiki.

Tudi nabavni službi je treba

posvetiti več pozornosti. Se vedno
preveč uvažamo. Vse uvoženo na¬
domestimo z domačimi proizvodi,
kjer je le mogoče. Ugotovili smo
tudi nenatančnost pri določanju
rokov in pri kratkoročnem plani-
maju. Napake bomo odpravili, če
bomo pravilno izbirali artikle pri
prevzemanju naročil, stalno pre¬
gledovali tržišče doma in v ino¬
zemstvu, kvalitetno izboljšali iz¬
delke, predvsem pa skrbeli, da se
izdelki ne bodo poškodovali, nu¬
dili kupcu ustrezni servis, če je
treba tudi popravljali poškodo¬

V bližini tovarne pohištva Cerk¬
nica je zraslo novo upravno po¬
slopje. Stavba je postavljena po

vano blago, skrbno korigirali ce¬
ne z ozirom na povpraševanje na
tržišču. Potrebno pa je tudi, da
znižujemo proizvodne stroške in
izboljšujemo izdelavo.

Sedanjo zmogljivost tovarne bo¬
mo povečali s stroji in napravami
in tako odpravljali ozka grla v
proizvodnji. Z manjšimi dopolnit¬
vami bi lahko takoj povečali pro¬
izvodnjo in ustvarili pogoje za
ekonomičnejše in rentabilnejše
poslovanje.

Delavski svet podjetja je obrav¬
naval še več stvari z namenom,
da napake odpravimo in z novimi
uspehi dosežemo boljšo in ekono-
mičnejšo proizvodnjo. Decentra¬
lizacija poslovanja naj bi dosegla
tisto stopnjo, da se bo sleherni
član kolektiva čutil odgovornega
za smotrno gospodarjenje. Največ¬
jo odgovornost pa imajo strokov¬
ne službe, od katerih je odvisen
nadaljnji razvoj podjetja.

Živahno sejo delavskega sveta
smo zaključili v pričakovanju
Daj boljših uspehov.

urbanističnem načrtu, prilagojena
okolici in ji je v okras.

Uprava »Brest« je zelo potrebo¬
vala novo stavbo, ker je bilo delo
v tesnih prostorih stare direkcije
skoraj nevzdržno. Pisarne so bile
natrpane s pisalnimi mizami. To
je zelo oviralo normalno delo.
Tudi za sestanke in seje samo¬
upravnih organov ter družbeno¬
političnih organizacij ni bilo pro¬
stora.

V novi stavbi so pisarne in lepo
urejena sejna dvorana, v kateri
se lahko vršijo sestanKi.

Staro upravno stavbo bomo pre¬
uredili v obratno ambulanto, ki jo
bo podjetje ustanovilo. Obratno
ambulanto zelo potrebujejo zaradi
obolenj in nezgod. Tako podjetje
skrbi za izboljšanje življenjskega
standarda članov kolektiva.

Udeleženci
seminarja FA0
v Cerknici

Drugo soboto v mesecu oktobru
so kombinat lesne industrije
»Brest« obiskali udeleženci in
vodstvo seminarja FAO, ki je ta
mesec v Zagrebu. Udeleženci se¬
minarja so gozdarski in lesnoin¬
dustrijski strokovnjaki iz Afrike
in Azije. Predavatelji so Norve¬
žani in naši univerzitetni profe¬
sorji. Namen obiska je bil sezna¬
niti se z razvojem in kapacitetami
»Bresta«, predvsem zato, ker je
le-ta poleg primarne industrije v
kratkem času izgradil močno in
moderno pohištveno proizvodnjo.
Tako številnih mednarodnih go¬
stov Brest še ni imel.

Gostje so se najprej zbrali v
novi veliki sejni dvorani direk¬
cije, kjer jim je predstavnik kom¬
binata zaželel dobrodošlico in jim
v daljšem referatu nanizal zgodo¬
vinski razvoj kombinata, njegovo
organizacijo, specializacijo, oblike
upravljanja z vsemi specifičnost¬
mi. Prikazal jim je, kako je rasel
naš kombinat, njegovo sedanje
delo in perspektive.

(Nadaljevanje na 5. str.)

Člani centralnega delavskega sveta

GLAS NOTRANJSKE

Delovni kolektiv »Brest" Cerknica
na Zagrebškem velesejmu

Pretekli mesec je bil v Zagrebu
tradicionalni Zagrebški velesejem.
Tudi letos je nekaj članov našega
kolektiva obiskalo Zagreb z na¬
menom, ogledati si predvsem za¬
nimivosti iz lesno-predelovalnega
področja.

Že zgodaj zjutraj je hilo pred
tovarno pohištva Cerknica vse ži¬
vo. Šofer obratnega avtobusa je
že nestrpno pogledoval po zadnjih
prihajajočih: »Sment«, je dejal,
»■vedno mora biti kdo, ki prerad
dolgo gleda pod kožo!« No, kmalu
je bila cela odprava pripravljena
in že smo vozili proti Zagrebu.
»■Salamenska megla, tako je go¬
sta, da bi jo z nožem rezal,« je
bilo slišati tam nekje v prvem de¬
lu našega avtobusa. Pa se je hitro
nekdo znašel s pripombo: »Saj,
saj, ko bi bil to vsaj sir, ki se že
izplačalo — sedaj mi pa zavija po
želodcu kot avtobus proti Plani¬
ni.« Malo kasneje pa je nekoliko
tiše povedal, da je zaspal in tako
mu je zmanjkalo časa za zajtrk.

Postopoma je naraščala dobra
volja. Se tisti, ki so prišli še z
nekoliko krmežljavimi očmi, so
se razvedrili in marsikateri dov¬
tip je doživel zadovoljstvo in odo¬
bravanje. Kmalu se je pričelo da¬
niti in sonce je že prodiralo skozi
meglo. Mimo so bežala mesta, na¬
selja, vasice. Kako ne bi bil člo¬
vek ob vsem tem dobre volje?
»Pojdimo na Štajersko, gledat kaj
delajo,« se je oglasila pesem; naj¬
prej tiho in zadržano, potem pa
vedno bolj veselo in sproščeno.
Da, ob petju in šali hitro mineva
čas — kar naenkrat so se začele

prikazovati prve hišice in nato
večje zgradbe predmestja Zagreba.
Po ulicah Zagreba je vrvela pisa¬
na množica pešcev in vseh vrst
motornih vozil. Večinoma vsi so
hiteli proti razstavnemu prostoru
in nazaj.

Se malo, pa smo ugledali za¬
stave 47 držav.

Različni narodi z vzhoda in za¬
hoda so prikazovali napredek svo¬
je industrije, kmetijstva itd. Tež¬
ko bi ugotovili, kaj so dosegli v
enem letu posamezni razstavljalci.
Vtisi posameznikov so bili zelo
različni. Prevladovalo je mnenje,
da to leto nekatere veje industrije
tujih razstavljalcev niso napredo¬
vale v toliki meri kot druga leta.

Za nas, ki se ukvarjamo z les¬
no-industrijsko stroko, je bila prav
gotovo najbolj zanimiva lesnopre¬
delovalna industrija, pohištvo in
stroji. Lahko pohvalimo domačo
lesno industrijo, da je dosegla v
preteklem letu zavidanja vredne
uspehe. Na Zagrebškem velesej¬
mu so razstavljala naša domača
podjetja svoje proizvode, katerih
kvaliteta izdelave in konstrukcije
je že na višini svetovne pohištve¬
ne proizvodnje.

Pozno je že bilo, ko se je naša
skupina vrnila s potovanja. Mar¬
sikateri udeleženec je prvič videl
Zagrebški velesejem. Vtisov, iz
enodnevnega obiska Zagreba je
veliko, želja pa ena, da se tudi
drugo leto snidemo na tradicio¬
nalnem Zagrebškem velesejmu, ki
naj bi zaznamoval še pomembnej¬
še usp>ehe naše domače industrije.

IF

Udeleženci seminarja FA0 v Cerknici

(Nadaljevanje s 4. strani)

Udeleženci so z zanimanjem sle¬
dili poročilu, ki je pripovedovalo,
da je bila prizadevonst Brestovega
kolektiva velika in izredna med
izgradnjo. Danes pa se kaže v ob¬
vladovanju kapacitet, v vodenju
in utrjevanju ekonomske moči
kombinata.

Ogled tovarne Iverke in tovarne
pohištva v Cerknici je potrdil, da
vloženo delo ni bilo zaman. Prav
pri nas so lahko tujci videli, kako
povezujemo v proizvodnji gozd —
ploščo, visokokvaldtetno pohištvo.
Urejena tovarna, organizacija de¬
la, opremljenost in kvaliteta iz¬
delkov je na obiskovalce napra¬
vila močan vtis. Noben udeleže¬
nec ni pričakoval, da bo sredi
gozdov našel tako dovršeno pro¬

izvodnjo in tako povezavo med
gozdom in izdelkom.

Kup vprašanj, ki je spremljal
obisk in končno razpravo, je še
potrdil zanimanje predvsem za
proizvodnjo ivemih plošč in za
možnost planiranja pohištva veli¬
kih serij. Udeleženec iz Nigerije
je dejal, da njegovi deželi še ved¬
no vsiljujejo pohištvo, ki je daleč
od zahtev potrošnikov, prav tako
kot tedaj, ko še niso bili svobod¬
ni. Prepričani smo lahko, da je še
mnogo tržišč neraziskanih, taka
srečanja pa bodo gotovo poma¬
gala, da bodo naši izdelki šli na
nova tržišča v Afriki in Aziji.

Ob zaključku se je vodja semi¬
narja v imenu FAO zahvalil za
sprejem in zaželel uspohov pri
nadaljnjem delu kombinata.

Športni klub »Slivnica«
je dobil novo ime

Vest, da se je nogometno dru¬
štvo Slivnica pridružilo športni
sekciji mladinskega aktiva TP
Brest Cerknica, nas je vse prijet¬
no presenetila. Kako tudi ne, saj
od združitve lahko pričakujemo
le napredek v društvenem in
športnem smislu. Napačno je z
raznimi klubi postavljati meje
med mladimi ljudmi, ki imajo
isto veselje in iste cilje. Iz dose¬
danjih izkušenj vidimo, da taka
oblika dela ni bila najboljša.
Športno društvo Slivnica je bilo
res aktivno, vendar bi s sodelova¬
njem večjega števila mladincev
lahko doseglo večje uspohe. V to¬
varni pohištva »Brest« Cerknica je
zaposlenih veliko mladih ljudi, ki
se želijo v prostem času izživljati
v športu. Ko to ugotovimo, vidi¬
mo, da res ni potrebno investirati
na dve strani, ali p>a kar je še
slabše, zagovarjati združitev NK
Slivnice z nogomet, klubom Ja¬
vornik na Rakeku. Taka rešitev
bi gotovo negativno vplivala na
nogomet, saj bi zaradi oddaljeno¬
sti krajev športno življenje v
Cerknici lahko povsem zamrlo.

Združitev je zgolj formalnost,
saj je bila večina aktivnih članov
v dosedanjem športnem klubu za¬
poslena v tovarni pohištva. Mla¬
dinski aktiv je s tem zopot prido¬
bil nekaj aktivnih članov, mladin¬

ci iz tovarne pa bodo lahko svo¬
bodno sodelovali pri tej športni
p>anogi.

Mnogi mladinci v tovarni Brest
ne vedo za sistem dela novo usta¬
novljenega športnega kluba pri
podjetju. Zato bi rad pojasnil, ka¬
ko bo društvo delalo in kakšne
možnosti ima vsak mladinec za
aktivno sodelovanje.

Nogometno društvo je takoj po
ustanovitvi začelo redno trenirati
na nogometnem igrišču in sicer
ob torkih, četrtkih in potkih od
16. ure dalje. Do sodelovanja in
športnega izživljanja na treningih
ima pravico vsak mladinec v to¬
varni ali Iverki, ki ima veselje do
nogometa. Mladinci, ki bodo red¬
no obiskovali treninge, se lahko
vključijo v prvo moštvo, ki tek¬
muje v I. A razredu ljubljanske
podzveze. Z registracijo bodo do¬
bili pravico do rednega tekmova¬
nja z nogometnimi klubi raznih
krajev Slovenije kot so: Trbovlje,
Dob, Logatec, Medvode, Jarše itd.

Na gostovanja bo vozil tovarni¬
ški avtobus. Tako bodo lahko tudi
ostali mladinci izkoristili potova¬
nja za mladinske izlete. Ura od¬
hoda bo vsakokrat objavljena med
odmorom v tovarni po zvočniku,
kakor tudi na oglasni deski šport¬
nega kluba pred tovarno.

Obisk v Kumrovcu

Skupina strokovnjakov in čla¬
nov kolektiva našega kombinata
je tudi letos obiskala zagrebški
velesejem. S posebnim zanima¬
njem smo si tudi to pot ogledovali
predvsem dosežke lesne indu¬
strije. Soglasno smo ocenili vele¬
sejem takole: mnogo lepšega in
izbranejšega smo videli na ljub¬
ljanski razstavi. Naše pohištvene
tovarne se premalo prizadevajo,
da bi poslale na zagrebški sejem
najboljše. Zagrebški velesejem je
tako velika prireditev, da z njo
merimo napredek našega celokup>-
nega gospodarstva, zato bi morali
prav tu pokazati naše uspohe.

Kolektiv poslovne enote direk¬
cije se je na povratku ustavil v
Kumrovcu, kjer smo si ogledali
rojstno hišo maršala Tita. Po sli¬
kah smo sicer že poznali značilno

pritlično zagorsko hišico, kjer je
tovariš Tito preživel svojo mla¬
dost. Ko p>a smo si ogledali pro¬
stor za prostorom in v mislih pre¬
leteli življenje našega maršala,
smo videli, da je prav od tu vo¬
dila njegova napredna, borbena in
zmagovita pot. Z zanimanjem smo
ogledovali zibelko, pohištvo in
opremo iz tistega obdobja. Vse je
tako lepo zbrano. Človek bi kar
gledal in gledal. Tako svečano je
vse in domače obenem. Res velja
obiskati Kumrovec. Okolica hiše
je lepo urejena. V neposredni bli¬
žini je kip tov. Tita. Tudi kraj je
lep, ves obdan z nizkimi griči in
holmi, značilnimi za tisti del hr¬
vaške in slovenske zemlje.

Obisk v Kurovcu bo vsem ostal
v lepom spominu.

DRAGI BRALCI!

Zelo hitro se obme mesec, to vemo predvsem v uredništvu,
ker proti koncu vse zelo hiti in spet smo razočarani nad vašim
sodelovanjem. Na naš razpis, objavljen v prejšnji številki, smo
prejeli le dobrih deset odgovorov.  Vsi dopisniki so se oglasili z
osnovne šole Rakek. Res zanimivo, kaj! Se bolj zanimivo pa je
to, da je postal »članek leta« prispevek objavljen v aprilski šte¬
vilki lista z naslovom »Nesreča na Cerkniškem jezeru«. Toda be¬
seda je beseda in mi smo jo držali ter izžrebali štiri izmed po¬
slanih dopisov. Tovarišica Tončka Likar iz Cerknice je izvlekla
iz vrečke sreče naslednje: Alenko Albreht, Jelico Nosan, Polon¬
co Mlakar in Anico Vidrih. Samo nežni spol. Samo na uho vsem
mladim Rakovčanom sporočamo, da naj materinščini posvetijo v
prihodnje kakšno urico več kot doslej. Sicer pa iskreno česti¬
tamo! Nagrade bomo poslali po pošti.

No, nobena stvar ni brez izjem in tako je bil med dopisi bela
vrana prispevek Stanka S. iz Postojne. Za obširno pismo se mu
toplo zahvaljujemo. Predloge bomo skušali prihodnje leto, letos
izide namreč samo še ena številka, upoštevati. Veseli smo, da ste
zadovoljni tudi s sedanjo obliko in vsebino lista.

Ker se bliža konec leta in, ker je le dober plačnik dober prijatelj,
vas prosimo, da nas ne pozabite in kaj kmalu poravnate letošnjo
naročnino na tekoči račun občinskega odbora SZDL Cerknica šte¬
vilka 600-25-3-144. Ponovno vas vabimo k sodelovanju. Lep pozdrav!

Uredništvo

GLAS NOTRANJSKE

II K0LEI4TI¥/I •K€VIN€PlillIIM- l€Ž

Cepljenje
proti gripi

Na eni izmed zadnjih zasedanj j
centralnega delavskega sveta Ko- \
vinoplastike Lož, katerega se je
udeležil tudi dr. Emil Truden, so
veliko razpravljali o nesrečah in f
bolezninah ter s tem v zvezi o
reorganizaciji socialnega. zavaro- i
vanja. Iz analize boleznin in ne¬
sreč za I. polletje 1962. leta, ki jo
je pripravil kadrovsko-socialni
oddelek, je bilo razvidno, da se je
v prvem polletju 1962 ponesrečilo
35 delavcev. Izdatki za nesreče in j
boleznine pa so znašali nad 7,5 1
milijona dinarjev.

Nesreče so nastale predvsem
zaradi pomanjkanja poklicnih iz¬
kušenj, nepazljivosti in naglice
pid dtiu ter neupoštevanja zaščit¬
nih sredstev. Poleg tega pa so se F
izdatki za socialno zavarovanje j
povečali tudi zaradi boleznin. Ta- r
ko je v zimskih in spomladanskih
mesecih precej članov Kolektiva I
zbolelo za gripo. Da bi vsaj delno
znizali te izdatke, je centralni de- I
lavski svet sklenil, da bodo ob- [
vezno cepili proti gripi vse člane I
kolektiva. Cepljenje je predvideno |
v mesecu novembru 1962. leta |
Poleg tega pa pripravlja HTZ vr- I
sto predlogov in ukrepov za zni¬
žanje števila nesreč in boleznin,
kajti po novem zakonu o social¬
nem zavarovanju je predvideno,
da bodo s 1. 1. 1963 celotno breme
teh izdatkov nosile gospodarske
organizacije.

cev, 8 mladincev se je udeležilo I
seminarja za mladinsko vodstvo v I
Cerknici. Dva mladinca sta bila I
na posvetovanju o klubih mladih I
proizvajalcev, dva mladinca pa ;
sta obiskovala mladinsko politič¬
no šolo v Starem trgu.

40 najboljšim mladincem je
aktiv LMS podelil tudi knjižne
nagrade. Na pobudo mladinskega
aktiva so v podjetju ustanovili i
počitniško družino, ki je edina na L
področju občine Cerknica. Druži¬
na je v preteklem obdobju orga- I
nizirala izlete na Pohorje, v Por- I
torož in na Snežnik.

Do nedavnega je bila mladina I
slabo zastopana v organih delav- I
skega samoupravljanja v podjetju. I
Sedaj dela v teh organih in sin- I
dikatu 11 mladincev, ki poročajo I
ostalim mladincem o delu in skle- I
panju organov upravljanja.

Med najvažnejše sklepie letne I
konference mladinskega aktiva I
Kovinoplastike Lož bi lahko uvr- I
stili: ustanovitev kluba mladih [.

proizvajalcev, poživitev klubskega F
dela, vsak mladinec bo napravil 1
letošnje leto po 4 ure prostovolj- 1
nega dela, ustanovili bodo strel- I
ske sekcije, ki bodo podružnica [
strelske družine »Račna gora«. I
Poleg tega bo mladinski aktiv še I
tesneje sodeloval z DPD »Sovobo- I
da«, TVD »Partizan«, delavsko I
univerzo v Cerknici in ostalimi I
organizacijami v podjetju in iz- I
ven njega.

To je samo nekaj sklepov iz I
mladinske razprave. Že iz tega I
vidimo, da je mladinski aktiv Ko- I
vinoplastike Lož resnično pridno I
delal.

Po zaključku konference je no¬
vi odbor imel prvo sejo, na kateri
so izvolili za novega predsednika |
aktiva tov. Franca Plosa iz re- I
monta.

Podjetje Kovinoplastika Lož je tudi letos razstavljalo na jesenskem velesejmu v Zagrebu. Svoj
paviljon je podjetje razstavljalo tudi na razstavi »Gospodarskega razvoja Loške doline«, ki je bila
v mesecu oktobru v domu TVD »Partizan« v Starem trgu.

Podjetje je na razstavi prikazalo predvsem stavbeno in pohištveno okovje in izdelke iz plastič¬
nih mas. Poleg izdelkov pa je bilo razstavljeno tudi orodje in nekaj kalupov, s katerimi proizvaja to¬
varna nove izdelke.

Na sliki: Paviljon izdelkov podjetja Kovinoplastika Lož.

ČLANI ZK BODO MORALI ODLOČNEJE ZAHTEVATI

Na letni konferenci osnovne or¬
ganizacije ZK Kovinoplastike Lož
so člani pregledali dosedanje delo
in aktivnost članov ZK in sprejeli
naloge za bodoče delo osnovne or¬
ganizacije. Člani ZK, ki delajo v
organih upravljanja, bodo morali
še odločneje zahtevati, da posta¬
nejo EE in OE obračunsko samo¬
stojne, kajti le na ta način bodo
člani kolektiva še bolj marljivi.

Organi upravljanja še vedno
nimajo v podjetju vseh pravic in
dolžnosti. Pravilnik o delitvi oseb¬
nih dohodkov bi bilo potrebno po¬
novno pregledati in osebne dohod¬
ke vskladiti. Člani ZK, ki delajo
v sindikalnem odboru, morajo
zahtevati mesečno obveščanje ko¬
lektiva o gospodarjenju, dosega¬
nju plana, prihranku pri mate¬
rialu, doseganju produktivnosti,
stroških itd. Treba bi bilo organi¬
zirati službo, ki bi vse to izbrala
in posredovala kolektivu. Osnov¬
na organizacija ZK bi morala na¬
tančno zadolžiti svoje člane in od
njih zahtevati dosledno izvajanje
sklepov. Vse premalo je osnovna
organizacija iskala pomoči pri ak¬
tivih za reševanje določenih pro¬
blemov. Člani ZK bodo morali še
nadalje skrbeti za razvoj podjetja.
Podjetje bo še naprej izdelovalo
stavbeno in pohištveno okovje in
elektro-material, za kar je tudi
registrirano. Predelovalo bo tudi
plastične mase za farmacevtsko
industrijo in široko potrošnjo. Že
dalj časa pripravljajo načrte za
koncentracijo obratov v Ložu,
vendar gre vse prepočasi. Če bo¬

do člani ZK hoteli vse to uresni¬
čiti, bodo morali zlasti v organih
upravljanja dosledno zahtevati in
podpirati ta stališča.

Na konferenci so člani ZK go¬
vorili tudi o disciplini, delu čla¬
nov ZK v drugih organizacijah v
podjetju in izven njega, ideološki
vzgoji itd.

Pretekli mesec se je mladina
Kovinoplastike zbrala v klubskih
prostorih pod kino dvorano v Sta¬
rem trgu na letni konferenci. Tu
so pregledali dosedanje delo in
nakazali smer dela za naprej. Po¬
leg mladincev so bili na konferen¬
ci navzoči predstavniki podjetja,
občinskega komiteja LMS Cerk¬
nica in drugih aktivov. Konfe¬
renca je bila zelo dobro priprav¬
ljena, kar dokazuje potek konfe¬
rence in razprava.

Iz poročila tov. Cimpriča in
predsednikov posameznih sekcij,
smo spoznali, da je mladina v
preteklem obdobju kar dobro de¬
lala. Aktiv LMS v Kovinoplastiki
šteje 130 mladincev. 40 mladincev
se vsak dan vozi na delo iz Pre¬
zida, Babnega polja, Bloške pla¬
note itd., kar zelo ovira delo mla¬
dinske organizacije. Kljub temu
pa spada mladinski aktiv Kovino¬
plastike med najbolj delavne akti¬
ve na področju občine Cerknica.
V okvin< mladinske organizacije

Poleg tega so na konferenci os¬
novne organizacije ZK izvolili tu¬
di 5-članski sekretariat osnovne
organizacije ZK in 7 delegatov za
občinsko konferenco ZK. Za no¬
vega sekretarja osnovne organi¬
zacije ZK je bil izvoljen tov. Tone
Plos.

je delalo več sekcij, ki so razgi¬
bale njihovo delo. Imeli so: sek¬
cijo za delovne akcije, sekcijo za
šport, dramsko sekcijo in mladin¬
sko univerzo. Sekcija za delovne
akcije je organizirala več delov¬
nih akcij v podjetju in pri grad¬
nji kopališča v Pudobu. Tako so
napravili nad 500 prostovoljnih
delovnih ur. Dva mladinca pa sta
odšla na zvezno delovno akcijo.
Sekcija za šport je odigrala tri
nogometne tekme v Prezidu in
postavila naprave za košarko.
Dramska sekcija je v pretekli se¬
zoni pripravila dve dramski deli
in sodelovala na občinski reviji
dramskih del v Cerkhici, sodelo¬
vala na oddaji »Pokaži, kaj znaš«.
Za nagrado pa so si mladinci
ogledali predstavi v Mestnem gle¬
dališču v Ljubljani. Se posebej
pa je bila delovna mladinska uni¬
verza. Ta sekcija skrbi za ideolo¬
ško kadrovsko politično delo. Or¬
ganizirala je »šolo za življenje«,
ki pa jo je obiskovalo 54 mladin-

Živahna dejavnost mladine
v Kovinoplastiki

glas notranjske

o

Cerkniško jezero in Loška dolina v preteklosti

(Nadaljevanje iz št. 10)

Ostanki rimskih stavb so bili
v zadnjem času odkriti tudi v
Šmarati. Se prej pa so tu našli
rimsko grobišče z lepimi nagrob¬
niki. Žal po dosedanjih najdbah
še ni bilo mogoče dognati imena
te naselbine. Potrebna bodo pač
nadaljnja izkopavanja, ki bodo
odkrila naziv tega kraja v rim¬
skih časih.

Se dve oz. tri postojanke iz ilir¬
ske dobe naj omenim. Poznamo
jih samo po nasipih, ki jih obda-

Fibula (sponka) z verižicami in
obeski, ki so jo našli pod Križno
goro

jajo, sicer pa na njih ni bilo še
nobenih raziskovanj. To sc gra¬
dišča na hribu Gradček nad vasjo
Vrh, gradišče pri cerkvici sv. An¬
dreja na Gornjih Poljanah in na
hribčku zraven loškega gradu.

V začetku našega štetja so pri¬
šli v te kraje Rimljani. Postavili
so že omenjene naselbine, na sta¬
rejših naselbinah pa so živeli še
naprej prejšnji prebivavci, ki so
se le deloma romanizirali. Rim¬
ljani so po prihodu v naše kraje
zgradili več cest, ki naj bi vezale
srce države — Rim z na novo
osvojenimi deželami. Tako je po¬
tekala cesta od Trsta preko Piv¬
ške kotline in Javornikov mimo

Po zakonu o revalorizaciji os¬
novnih sredstev gospodarskih or¬
ganizacij smo napravili popis vseh
osnovnih sredstev: zgradb, stro¬
jev, naprav in instalacij ter mo¬
tornih prevoznih sredstev tudi pri
Kovinoplastiki Lož do določenega
roka — 15. septembra 1962. Na¬
men revalorizacije je, da gospo¬
darska organizacija vskLadi vred¬
nost nabavljene opreme iz prejš¬
njih let z današnjimi tržnimi ce¬
nami in da bi lahko nabavila z
novimi odpisi amortiziranih os¬
novnih sredstev druga enakovred¬
na osnovna sredstva.

Kovinoplastika Lož je imela ve¬
like težave pri revalorizaciji o-
snovnih sredstev, ker je bil rok
silno kratek, delo pa zelo obširno
in ker ima podjetje osnovna sred-

Dan, Podcerkve, Starega trga,
Loža in Metlje in od tu dalje pro¬
ti Ljubljanskemu barju, kjer se je
pri Lavrici priključila glavni ma¬
gistrali, ki je šla iz Emone —
Ljubljane preko Dolenjske na Hr-
vatsko in dalje na vzhod. V bli¬
žini Starega trga je bil odcep
stranske ceste na Babno polje,
Prezid in Cabar. Med Babnim po¬
ljem in Prezidom, kjer poteka
meja obeh republik, so še danes
ostanki rimskega zapornega zi¬
dovja, 'ki so ga zgradili v obrambo
te ceste. Bržkone je bilo tudi
Cerkniško jezero povezano po
kakšni stranski cesti z glavno,
kajti Rimljani so ga že poznali in
imenovali Lacus lugeus, kar po¬
meni žalostno jezero. Prav tako
so poznali tudi že Snežnik, ki so
mu pravili Mons Albus (Beli hrib).

S tem bi bil končan kratek pre¬
gled do sedaj znanih najstarejših
naselbin v teh krajih. Slika je
zaenkrat še dokaj nepopolna, po¬
trebnih bo še veliko raziskovanj,
ki nam bodo kaj več povedala o
življenju najstarejših prebivavcev
tod.

Povrnili pa se bomo na Križno
goro, kjer je v zadnjih letih izko¬
paval Notranjski muzej v Postoj¬
ni in pri tem dosegel kaj lepe
uspehe. Na južni strani Križne
gore, kjer prehaja njeno pobočje
v položne njive im travnike — pri
sv. Ani, so si izbrali Iliri prostor
za svoje pokopališče. Lep je od
tod pogled na Loško dolino in
temne gozdove, ki jo obdajajo.
V treh letih smo na tem prostoru
odkrili 153 grobov. Mrliče so na
tem grobišču pokopavali na dva
različna načina. Sežigali so jih z
nakitom in drugimi pridatki vred,
ostanke pa so nato shranili v lon¬
čene posode — žare. Te so nato
položili v nalašč za to izkopane
jame četverooglate ali okrogle ob¬
like. Obložene so bile s kamni.
Večino grobov so nato pokrili s
kamnitimi ploščami, ki so jih pri¬
nesli izpod vrha Križne gore. To
so takoimenovani žarni grobovi.
Poleg žare pa so stavljali v grob
še po eno skodelo, v kateri je
bila hrana. Večkrat pa je v kak¬
šnem grobu še več posod. Veliko¬
krat so ostanki sežganih kosti raz¬
metani po grobni jami, posode pa
so potem nanje položene. Kovin¬
ski predmeti so bili v žari ali pa

stva tudi v obratih, ki so po več
kilometrov oddaljeni drug od dru¬
gega. Težave pri revalorizaciji je
imelo podjetje tudi zaradi tega,
ker je pred leti prevzemalo stroje
od drugih gospodarskih organiza¬
cij in so bili že takrat skoraj iz¬
rabljeni.

Z izvršeno revalorizacijo osnov¬
nih sredstev ne bo v tekočem letu
nobeneih sprememb v povečanju
vrednosti. Novo vrednost, dose¬
ženo z revalorizacijo, bomo dobili
s preknjiženjem šele s 1. I. 1963.

Če bo uveljavljeno povečanje
osnovne vrednosti, kakor jo izka¬
zuje popis, bo podjetje doseglo
večje amortizacijske zneske in ta¬
ko dobilo sredstva za nadomesti¬
tev izrabljenih osnovnih sredstev..

so bili skupaj s kostmi razmetani
po jami. Največ je bilo nakita in
to bronaste ali železne sponke —
fibule različnih oblik. Tako smo
dobili fibule očalarke, ki po svoji
obliki spominjajo na očala in so
od tod tudi dobile ime. Dalje fibu¬
le v obliki loka — lokaste fibule
ter fibule v obliki polmeseca, ki
so imele več verižic na katerih so
viseli obeski. Poleg tega so bile
še različne bronaste in železne
igle za spenjanje obleke, zapest¬
nice in ovratnice. Kovinski pred¬
meti so v teh grobovih bolj slabo
ohranjeni, ker so poškodovani od
ognja. Lončena posoda pa je do¬
bro ohranjena, zlasti so lepe veli¬
ke žare, ki so visoke tudi do 60 cm.

Drug način pokopavanja so ske¬
letni grobovi. Tudi zanje so izko¬
pali podolgovate jame, ki so jih
obložili s kamenjem. Mrtveca so
brez krste položili kar na skalnato
dno jame. Običajno so jih pola¬
gali na hrbet, roke so imeli ob te¬
lesu ali pa prekrižane na trebuhu.
Ob glavi in pri nogah so imeli po
eno lončeno posodo. Običajno sta
to majhen lonček in skodela. Kak-
šenkrat ima obe posodi pri glavi
ali pa na koncu nog. Zenske so
imele sponke še na prsih, na ro¬
kah zapestnice, pri glavi pa še
uhane ali kake druge okrasne ob¬
ročke. Okoli vratu pa bronaste
ovratnice. Orodja in orožja pa je
bilo v grobovih zelo malo. Našli
smo samo tri sulice in eno sekiro.
To si lahko razlagamo s tem, da
pač teh predmetov, ki so bila po-

Fibula očalarka, najdena v grobu
pod Križno goro. Podobne so našli
tudi na Tržišču pri Cerknici

trebni pri vsakdanjem življenju,
niso zakopavali ampak so jih upo¬
rabljali še preživeli. Na tem gro¬
bišču so zakopavali več stoletij za¬
poredoma. Po najdenih predmetih
sklepamo, da je bil to čas od 9.
do 5. stoletja pred našim štetjem.
Pripadalo pa je Ilirom oz. njiho¬
vim plemenom, ki so živeli tu v
starejši železni dobi. Do danes je
grobišče od Križno goro največje
in najbogatejše na Notranjskem.
Njegov pomen pa sega preko me¬
ja naše ožje domovine.

Na vrhuKrižne gore je bila utr¬
jena naselbina — gradišče, kateri
pripada to grobišče. Ze zaradi nje¬
nega dominantnega položaja nad
Cerkniško in Loško dolino, je bila
to važna postojanka v predzgodo¬
vinski dobi. Nahajala se je na
prehodu, kjer so se križali vplivi
z Dolenjske, Posočja in preko nje¬
ga iz Italije ter, kar je še važnej¬
še, z jugom, odkoder so prihajali
vplivi tedaj mogočnega ilirskega
plemena Japodov.

Zadnji dve leti arheoloških iz¬
kopavanj na semem vrhu Križne
gore, sta nam to potrdili. Na se¬
verni strani smo odkrili ilirski
nasip. Bil je navaden suh zid, na¬
rejen iz velikih kamnitih blokov.

Ob njem in tudi drugod pa smo
našli obilico najrazličnejših lon¬
čenih posod, ki so jo rabili pri
vsakdanjem življenju. Je iz istega
časa kakor ona v grobovih, samo,

Skeletni grob izpod Križne gore.
(Pri glavi ima lonec, ob nogah
skodelo)

da je bolj groba in masivna, ka¬
kršno so potrebovali za vsakda¬
njo uporabo. Vmes je bilo tudi
veliko glinastih utežnih vretenc
za statve. Zenske na Križni gori
so morali biti pridne predice in
tkalke.

Naša izkopavanja na Križni go¬
ri pa so odkrila še poleg ilirske
naselbine večjo rimsko utrdbo.
Planoto okoli današnje cerkve (ki
je takrat še ni) je obdajalo močno
obzidje, široko do 2 m. Na vzhod¬
ni strani pa poteka kar dvojen
zid, ki je prvotno moral biti vi¬
sok preko 3 metre. Zid je narejen
že z malto. Poleg vojaške posad¬
ke je v utrdbi bivalo tudi civil¬
no prebivavstvo, ki si je v duhu
stare tradicije izdelovalo lončeno
po odo že na lončarskem vretenu.
Te smo našli veliko. Vmes pa je
tudi nekaj kosov boljše keramike,
ki so jo prinesli vojaki s seboj.
Našli smo tudi bronast novec ce¬
sarja Antonina, ki je vladal v 2.
stoletju po našem štetju. Utrdbo
so zgradili najbrže že v 1. stoletju
našega štetja podobno kakor Ula¬
ko, opuščena pa je najbrže bila že
v 4. stoletju.

V 15. ali še 16. stoletju so v ob¬
močju rimske trdnjave, ki je bila
takrat že v ruševinah, pričeli po¬
kopavati mrliče. Odkopali smo 15
grobov. Način pokopa kaže še sta¬
re tradicije (položeni so bili v
jamo tako, da so obrnjeni proti
vzhodu, roke nimajo prekrižane
kot kristjani). Obenem pa se po
pomanjkanju pridatkov v grobo¬
vih vidi vpliv krščanstva, ki na¬
sprotuje stavljanje različnih pred¬
metov mrtvemu v grob.

Zaenkrat so bila naša razisko¬
vanja na Križni gori zaključena.
Pri tem bi omenila samo to, da je
naša želja ohraniti oz. restavrirati
vsaj del obzidja rimske trdnjave,
ki bi si jo lahko mimogrede ogle¬
dali številne turisti Križne gore
in jame. Seveda pa nam za to
manjka finančnih sredstev in tako
bo čakalo to delo do takrat, ko se
bo le nudila srečna prilika priti
do potrebnih sredstev.

M. U.

KOVINOPLASTIKA LOŽ • KOVINOPLASTIKA LOŽ %  KOVIN

Revalorizacija osnovnih
sredstev izvršena do roka

©

GLAS NOTRANJSKE

^Raziskovanje zemeljskih lepot
ni nič novega na Notranjskem.
Lahko trdimo, da ima- prav naša
Notranjska prvega jamarja doma¬
čina — Grego Kebeta (1799—1885)
z Dolenjega Jezera, ki je organi¬
ziral prvo raziskavo Velike Kar-
lovice in bil vodnik proučevalcev
Cerkniškega jezera. Njegov opis
jezera je prvi obširnejši slovenski
tekst o našem Krasu. Najbrž pa
je isti Kebe sodeloval tudi pri pr¬
vem prodiranju v Križno jamo za
prvim jezerom 1825. leta.

Vsi poznejši raziskovalci so se
lotili predvsem raziskovanja turi¬
stičnih jam Pivške kotline in ka¬

bomo vzgojili v prave raziskoval¬
ce našega podzemeljskega sveta.
Sekcija je našla razumevanje pri
1  Cerknica in ima danes dovolj
orodja za samostojne jamarske
podvige. Krožek ima 60 m jam¬
skih lestvic, jamski čoln, daljšo
najlon vrv, jamske obleke in sve¬
tilke. Ob ugodnih pogojih so se
organiziranemu delu sekcije pri¬
družili tudi tisti navdušeni ja¬
marji, ki so se dotlej iz gole lju-

j Naši jamarji |
\  odkrivajo j

Člani jamarskega krožka postavljajo turistične smerokaze v Rako¬
vem Škocjanu

zali manj zanimanja za dragulja
kraškega sveta Križno jamo in
Cerkniško jezero. Sele z ustano¬
vitvijo društva za raziskovanje
jam Slovenije leta 1910. se je za¬
čelo razvijati raziskovalno delo na
notranjskih tleh. Prekinila ga je
prva svetovna vojna. Leta 1929 so
prvič jamarji prodrli v notranjost
Križne jame, v ‘ridesetih letih pa
je bila v dolžini poldrugega kilo¬
metra raziskana Velika Karlovi-
ca. Melo v Rakovem Škocjanu je
bilo nemogoče, ker je bil ta pod
Italijo. Križna jama je bila raz¬
iskana v glavnem pred II. svetov¬
no vojno, popolnoma vnemar pa
so pustili obe Karlovici na Cerk¬
niškem jezeru.

Tudi po II. svetovni vojni se
notranjsko jamarstvo ni vzdrami¬
lo. Nastale so jamarske sekcije,
podružnice in celo društva na
Postonjskem, v Divači, Sežani in
Logatcu, prava Notranjska pa ni¬
kakor ni jamarsko zaživela. Šele
zadnja tri leta je vzbudilo jamar¬
stvo med Notranjci zanimanje. V
okviru Turističnega društva Cerk¬
nica je bila ustanovljena posebna
jamarska sekcija, ki je v svoj
krog pritegnila vse tiste, ki bi ra¬
di raziskovali naš podzemljski
svet, ali pa radi podprli zanima¬
nje za turistično izkoriščanje še
skoraj nedotaknjenih lepot. Tako
je nastal svojevrsten jamarski
krožek na osnovni šoli na Rake¬
ku, ki je našel pri turističnem
društvu Cerknica in njegovem
pododboru na Rakeku polno ra¬
zumevanja. Danes nimamo le šol¬
ske jamarske sekcije. Jamarsko
delo se je razširilo in šteje sekcija
poleg 40 krožkarjev na rakovski
šoli še 25 rednih članov, ki jih

j podzemeljski j
svet

Notranjske

bežni do podzemeljskih lepot spu¬
ščali v jame, divje in brez vsa¬
kega večjega pozitivnega dosežka
s kmečkimi vrvmi in opsivnicami.
Danes ima sekcija v svojih vrstah
skupino navdušenih in pogumnih
jamarjev, ki jih ni strah spustiti
se v globoko brezno.

Člani sekcije so začeli z rednim
in sistematičnim delom razisko¬
vati jame in brezna na Ravniku
med Rakekom in Ivan j im selom,
rekoenoscirali so še neobdelane
jame v območju Rakovega Škoc¬
jana, ugotavljali nekdanje višje
ponore Raka in merili tempera¬
ture in trdote tamkajšnjih izvi¬
rov. Sekcija je sklenila čimprej
jamarsko obdelati Rakov Škocjan.
Natančno bodo pregledali pred¬
vsem kapniško in hidrološko iz¬
redno zanimive Zelške jame, ki
so dolge nad 3 km. Podrobna raz¬
iskava teh bo pokazala, kako se
je Rakek v posameznih dobah
vedno globlje zarezoval in ustvar¬
jal današnje podzemeljske pro¬
store.

Jamarska sekcija je kot klub
vključena v centralno društvo za
raziskovanje jam Slovenije in je
sodelovala pri letošnjih raziska¬

vah Velike in Male Karlovice. Tu
je bilo letos poleg že znanih rovov
izmerjenih nad 900 m novih pod¬
zemeljskih prostorov.

Vendar pa tu še niso vse oblike
dela sekcije. Posebno živahno se
zlasti udejstvuje krožek na osnov¬
ni šoli na Rakeku. Ta skrbi za
vodniško službo v Rakovem Škoc¬
janu. Še posebej pa je bil aktiven
pri postavljanju smerokaznih ta¬
bel v Rakovem Škocjanu. Krož-
karji pa poleg tega opravljajo še
nekako službo čuvarjev jamarskih
lepot v rakovskem šolskem oko¬
lišu.

Ker hočejo krožkarji doseči čim
večjo stopnjo resne jamarske in
turistične vzgoje, smo na njihovo
spodbudo organizirali poseben te¬
čaj o jamoslovju, v katerem sode¬
luje okrog 35 članov. Ob zastav¬
ljenih vprašanjih bodo krožkarji
obdelali vsa najvažnejša poglavja
jamarske vede, ki jo imenujemo
s tujim imenom speleologija.

Krožkarji bodo poleg turističnih
in jamarskih lepot naše občine
obiskali vse najvažnejše slovenske
turistične jame. Spomladi pa bo¬
do priredili v okviru klubskega
večera poseben diskusijski nastop,
pri katerem bodo sodelovali vsi
krožkarji in pokazali, da so vso
zimo spoznavali lastni okoliš. Na
tem večeru pa bo še zanimivo
predavanje z barvnimi diapozitivi
o veselih in neprijetnih dogodkih
iz jamarskega življenja. Tako de¬
lo je posebno važno za naše ob¬
močje, saj bo prav na notranjskih
tleh težišče III. mednarodnega
speleološkega kongresa, ki bo za¬
čel s svojim delom v jeseni 1. 1965.

Tako bo v ta krožek vloženi
trud rodil bogate sadove za spo¬
znavanje turistične in jamarske
problematike cerkniške občine in
se prav gotovo rentiral že v bliž¬
nji prihodnosti, saj rastejo že no¬
ve sekcije v Grahovem in drugod.

Prof. France Habe

Življenje pevskega
zbora Cerknica

Ženski, moški in mešani pevski
zbor v Cerknici je imel pretekli
mesec manjše slavje. Nanj so bile
povabljene pevke, pevci ter nji¬
hovi ožji sorodniki. V prostorih
»Brestove« menze se je nabralo v
soboto dne 20. 10. 1962 zvečer kar
okoli 70—80 povabljencev. S tem
slavjem smo se zahvalili pevkam
in pevcem, ki so sodelovali v pre¬
teklem letu pri pevski sekciji
Svobode Cerknica. Predsednik UO
pevskega zbora je pozdravil vse
navzoče z naslednjimi besedami:

Dragi tovariši in tovarišice, pev¬
ke in pevci!

Ob pričetku našega slavja naj
vam izrazim nekaj misli o našem
zboru. Minilo je več kot eno leto
od ustanovitve naše pevske sek¬
cije. Že pred tem je z uspehom
deloval moški pevski zbor. Uspe¬
hi dela in truda so bili:

1. Nastop pevskega zbora v
Cerknici, Prezidu, Starem trgu,
Dolenjih Košanah in Pivki. Torej
pet samostojnih nastopov, pri ka¬
terih so sodelovali:

— moški pevski zbor

— ženski pevski zbor

— mešani pevski zbor

— havajski trio

— instrumentalni kvartet

— moški, ženski in meš. dueti
— skupina, ki je izvedla zabavni

škeč.

2. Pevski zbor je sodeloval s
svojim programom tudi na vseh
proslavah ob državnih praznikih
ter ob drugih prilikah.

3. Ravno tako je pevski zbor
priredil veselico v Cerknici. Vse
delo so prevzele pevke in pevci.

Vse to je dosegel pevski zbor
»Svobode Cerknica« v preteklem
letu. Uspehi seveda niso nastajali
sami od sebe, potrebno je bilo

mnogo priprav in vztrajnega uče¬
nja. Vsak dan, razen sobote in ne¬
delje, smo slišali ob večerih v
dvoranici gasilskega doma v Cerk¬
nici ubrano petje pevk in pevcev.

Danes smo se po poletnih počit¬
nicah — kakor imenujemo čas, ko
pevski zbor ne vadi — zopet zbra¬
li. Med pevci in pevkami so tudi
njihovi ožji sorodniki, dekleta,
fantje, žene in možje, katere v
naši pevski družini najlepše po¬
zdravljamo.

Želel bi spregovoriti še nekaj o
načrtih naše sekcije. Program
pevskega zbora je tudi za letoš¬
nje leto zelo širok. Pogoji za
uspešno delo vsekakor so, potreb¬
no bo le dosti truda in dobre vo¬
lje, pa bomo spet dosegali še leD-
še uspehe, kot lansko leto. Ob
zaključku bi želel izreči vsem
pevkam in pevcem zahvalo za ves
trud in številne večerne ure, ki so
jih žrtvovali za skupno delo ter
za uspehe naše pevske družine.

Po pozdravnem govoru pred¬
sednika pevske sekcije so raz¬
pravljali o problemih pevskega
zbora ter o pridobitvah novih
članov. Ugotovili so, da bo po¬
trebno pomnožiti predvsem moški
ter delno tudi ženski pevski zbor.
Sklenili so, da sprejmejo v pev- [
sko družino prav vse pevce, ki j
imajo veselje do takega prosvet-
nega dela.

Ker je bilo vse pripravljeno za
pogostitev povabljencev, se je !
kmalu oglasila tudi harmonika,
zazvenela je pesem, pričelo se je I
veselo rajanje, ki je trajalo vse
do pozne noči.

Pevski zbor Svobode Cerknica
namerava napraviti izlet v Ljub¬
ljano, kjer bo obiskal tudi operno
predstavo.

lllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllilllMIllllilllllllllllllllllllllllllll ll llll l llil Blll l

Za SMEH in  DOBRO VOLJO

NIČ NE VE


TRDEN DOKAZ

»Koliko so stare te/žemlje?«
»Tega vam ne bi vedel pove¬
dati.«

»Zakaj ne!«

»Ker sem tukaj šele tri tedne!«

— Ali balinaš, Pepe?

— Ne.

— Ali imaš sploh kaj smisla za  ;
to igro?

— Seveda ga imam, saj sem )
dal oba sinčka ostriči na balin.

ililllllllilil

■Hlinili

glas notranjske

9

Prelepe sanje o kulturi

• PRAVIJO, DA LJUDJE,

■ KADAR JIM JE POSEB-

■ NO HUDO, SANJARIJO

■ O BOLJŠIH ČASIH ALI

■ PA SE UTAPLJAJO V

■ ILUZIJAH.

■ TOREJ, KADAR TI JE

■ POSEBNO HUDO, KA-

■ DAR NE VIDIŠ RESIT-

■ VE, POTEM SANJARI!

Težava je v tem, da ti morda
po dobrem kosilu (če nisi jedel v
menzi), niti ni hudo, ali pa imaš
to srečo, da ne čutiš, da ti je hu¬
do. Saj si lahko pomagaš! Morda
si eden tistih, ki se še zanimajo

za kulturno dejavnost? Poizkusi
dobiti deveto številko »Misli« —
glasila okrajnega sveta Svobod in
prosvetnih društev. Na zadnji
strani boš videl, da ti je po letal¬
skem mitingu zopet enkrat žal, da
živiš v naši občini. V reviji »Mi¬
sli« boš bral, da je kulturno živ¬
ljenje v cerkniški občini sila za¬
nemarjeno, saj ni nihče vodil kul¬
turne politike. Med osemnajstimi
občinami v okraju (med njimi je
tudi nekaj manjših in manj raz¬
vitih kot naša), smo se zmago¬
slavno uvrstili na zadnje mesto...

Morda te je, dragi moj, priza¬
dela ta novica? Sedaj sanjari!
Skozi Cerknico vodi lepo asfalti¬
rana cesta. Povsod te vabijo le¬
paki na klubske večere, na dram¬
ske prireditve, na ... saj ima te¬
den samo sedem dni in tako ne
bo mogoče vsega obiskati. Včeraj
si šel v kino in videl dober film,
danes si se namenil na predava¬
nje, kjer bodo sodelovali znani
literati, za jutri pa še ne veš, ali

bi šel poslušat koncert pevskega
zbora ali pa bi si v sosednjem
kraju ogledal Cankarjevo dramo.
Soboto si že rezerviral za obisk
družabnega večera z zabavnim
programom, v nedeljo dopoldne
boš šel v knjižnico, popoldne pa
na likovno razstavo. Tile naši
kulturni delavci so pričeli narav¬
nost pretiravati s prireditvami.
Zlasti prosvetni delavci so postali
pridni. Že zdavnaj si sklenil, da
se boš tudi ti vključil v kulturno
delo. Prihodnji teden je občni
zbor prosvetnega društva in tam
boš povedal, da te veseli tako de¬
lo in oni te bodo veselo sprejeli.
Sploh se vsi v društvu dobro ra¬
zumejo in na seje občinskega
sveta pošiljajo številne delegate.
Občinski svet naravnost materin¬
sko skrbi za svoja društva. Pri¬
reja razne tečaje, kamor se vedno
prijavi preveč ljudi. Na letnih
konferencah občinskega sveta
sklenejo samo take stvari, ki jih
kasneje izvršijo. Naredijo pa še

veliko več. Gospodarske organi¬
zacije pomagajo občinskemu sve¬
tu in društvom, saj so na vodilnih
mestih ljudje, ki jim je veliko do
kulturnega življenja.

Ali nisi morda bil na raznih
občnih zborih, kjer so sklepali o
tem, da bodo naredili nebotičnik,
naredili pa so krtino? Ali vidiš
kje kak lepak, ki bi te vabil na
kulturno prireditev? Pač tamle je
eden: V nedeljo velika veselica.

Po vsem tem si žalosten. Tako
hudo pa zopet ni. Nekatera dru¬
štva le delajo. Z delavsko univer¬
zo se lahko povsod pohvalimo!
In ... no, zmanjkalo mi je. Pojdi
na občne zbore, ki bodo sedaj in
ne frazari! Predlagaj kaj korist¬
nega, potem pa pomagaj tudi iz¬
vršiti! Ne kritiziraj, če sam nič
ne delaš!

Ampak na tisto veselico pa pri¬
deš? Seveda, saj človek tako ni¬
ma kam iti.

Mal)

C

J pet bodo oživele samotne gor¬
ske poti in nad grobovi naših
najdražjih bo zagorelo na tisoče
iučic. Dan mrtvih. Spominjali sc
bomo bolj kot sicer vseh padlih
borcev, ustreljenih talcev, umrlih
internirancev, vseh udeležencev
NOB, ki so se za vedno poslovili
v povojnih letih. V živem spo¬
minu mi je še prvi partizanski
pogreb, ki smo ga junija 1942 or¬
ganizirali v moji rojstni vasi
Babno polje. V bližini vasi, tam
pri Otrobovcu, kjer je znani izvir
z dobro pitno vodo, je pred ofen¬
zivo imela taborišče II. četa Zi¬
danškovega bataljona. V spopadu

s fašisti je smrtno zadet omahnil
mlad partizan. Bil je doma nekje
iz okolice Prezida in če se ne mo¬
tim, mu je bilo ime Jakob. Tedaj
sem bil politični aktivist na pod¬
ročju občine Loška dolina.

»Organizirali bomo partizanski
pogreb in mrtvega junaka poko¬
pali na vaškem pokopališču v
Babnem polju. Naj ljudstvo vidi,
kako spoštujemo borce, ki so za
osvoboditev darovali največ, kar
so imeli — Svoje dragoceno živ¬
ljenje so položili na žrtvenik svo¬
bode,« je menil komisar druge
čete Cene Smrekar.

Napotil sem se v vas, kamor je
prišla tudi partizanska patrulja.
Ustavil sem se pri mizarju Loj¬
zetu.« Takoj napravi krsto za mrt¬
vega partizana,« sem naročil.
»Zvečer ga bomo pokopali tako,
kot se to spodobi mrtvemu ju¬
naku.« Lojze ni nič pomišljal. Bil
je naš sodelavec. »Potrudil se
bom, da bo krsta čimprej nare¬
jena«, je dejal. Toda kaj bo, ko

bodo Italijani zvedeli, da sem na¬
redil krsto?«

»Kaj bo, če bodo zvedeli. Prav
gotovo bodo, ker si ti edini mizar
v vasi. Izgovoril se boš, da so
prišli partizani iz gozda in da so
te z orožjem v rokah prisilili, da
si naredil rakev,« sem govoril.

Sledil je kratek posvet s člani
terenskega odbora. Sklenili smo,
da storimo vse, da se bo v mraku
zbralo čim več vaščanov k po¬
grebu. Dekleta naj spletejo vence.
Zapele naj bi tudi žalostinko.

Kdo bo izkopal grob? Spomnil
sem se na vaščana Š., enega iz¬
med zelo redkih Babnopoljcev, ki
ga nismo mogli vključiti v OF.
Ta sicer ni bil naš nasprotnik, to¬

da bil je nezaveden in nerazgle¬
dan kmečki fant, ki je čestokrat
poudaril, da se ne želi mešati v
politiko...

Srečal sem ga na cesti, ko je z
volovsko vprego vozil drva iz go¬
zda. »Takoj razpreži, vzemi kramp
in lopato in odidi na pokopališče,
kjer te bom počakal,« sem mu
rekel.« Izkopal boš grob za mrt¬
vega partizana, ki ga bomo v
mraku pokopali.« »Zakaj ste rav¬
no mene določili, nimate nobe¬
nega drugega?« se je hudoval.
»Veš, da hočem biti nevtralen in
da se ne mešam v, te stvari. Ali
se ne zavedate, da so komaj do¬
ber kilometer od nas v Prezidu
Italijani, ki lahko vsak čas pridr¬
vijo v vas,« je še povedal in po-
I voličke. Hudo mi je bilo pri
srcu. Potem sta dva člana narod¬
ne zaščite izkopala grob. Za va¬
ščana Š. pa so poldrugi mesec
kasneje fašisti sami izkopali jamo
na Vražjem vrtcu. Izkrvavel je v
skupini 40 talcev in morilci niso

upoštevali njegovega zagovora, da
je bil nevtralen in da se ni mešal
v politiko ...

Sonce je že zahajalo. Na poko¬
pališču se je zbralo veliko ljudi
iz vasi. Vsi smo nestrpno priča¬
kovali, kdaj pridejo partizani. »Že
gredo,« je prišel sporočit Knezov
Jože, član terenskega odbora.

»So že pri Majetiču. Cela četa
jih je. Vsi so dobro oboroženi in
v sredini štirje nosijo krsto.«

Prvi partizanski pogreb v Bab¬
nem polju. Desetina mladih bor¬
cev s strojnico se je napotila proti
Prezidu, da bi tako zavarovala
pogrebne svečanosti. Partizani in
ljudstvo je obstopilo grob. Krsta
z mrtvim partizanom je bila ovita
v slovensko zastavo, z rdečo pe¬
terokrako zvezdo.

V sredini pokopališča je bila iz¬
kopana jama. Počasi so krsto spu¬
stili v grob. Komisar Cene Smre¬
kar je spregovoril ob odprtem
grobu.

Povedal je, da prej ne bomo od¬
ložili orožja, dokler ne bo zadnji
fašist izgnan z naše zemlje. Na
krsto so začele padati grude zem¬
lje. Mladinke so okrasile grob s
cvetjem. Vsem so zaigrale solze v
očeh. Žalostni smo zapuščali po¬
kopališče. Prvi partizanski grob v
Babnem polju. Prvi partizanski
pogreb junija 1942. V Prezidu je
bilo mirno. Le zvečer se je slišalo
streljanje, ki je trajalo vse do
jutra. Nekaj stotin sovražnih vo¬
jakov je boječe tičalo v bunker¬
jih. V vas, oddaljeno kilometer
od postojanke se niso upali.

*

Mrtvemu partizanu se je še isto
leto pridružilo 49 talcev-vaščanov
Babnega polja, v jeseni 1943 pa
padli borci Šercerjeve brigade,
padli borci Notranjskega odreda
in kurirji TV slanice. Pridružili
so se mu znani in neznani borci,
ki so padli v bojih z okupatorjem
in domačimi izdajalci, zakaj Bab¬
no polje je bilo v minuli vojni
prizorišče krvavih spopadov med
našimi in zavojevalci.

Tiho in skoraj neopazno so se
po vojni poslavljali od življenja

preživeli borci in aktivisti iz vasi
pod Vražjim vrtcem. Za vedno so
odhajale partizanske matere, ki so
delile zadnjo skorjo kruha s par¬
tizani. Za njimi je bila visoka šola
trpljenja. Mnogo, premnogo gorja
so morale prestati, dokler niso
dobile zadnji dom na vaškem po¬
kopališču. Veliko jih je, za cel
bataljon.

Na Zupanovem lazu pa je kost¬
nica neznanih borcev, ki so umrli
v bolnišnicah v Snežniškem po¬
gorju. Grobnica je tudi na Mila¬
novem vrhu. Na njej piše:

Svi putevi su sada otvoreni,
mrtvaca nema
i život caruje!

Da, vse poti so zdaj odprte! Ne
mislim objokavati mrtvih. Dali so
življenja, da bi mi in prihodnji
rodovi živeli v sreči in blaginji.

Spojili so se z nami in z nami
bodo živeli večno.

Moje misli pa kljub temu če¬
stokrat uhajajo tam na pokopali¬
šče v rodnem kraju, kjer ne-
vzdramno spi mrtvi partizanski
bataljon. Spominjam se ljudi iz
vasi, ki so bili polni življenja.
Ljudi, ki so živeli na trdi kraški
zemlji in prodajali svojo delovno
silo domačim in tujim kapitali¬
stičnim mogotcem. Hrepeneli so
in se tudi bojevali za socialno
pravičnost, za ideale socialistične
revolucije. V boju so omahnili.
Toda v Babnem polju in po vsej
naši socialistični domovini bujno
klije novo življenje. Sinovi in
hčere padlih borcev, streljanih
talcev, umrlih internirancev in po
vojni umrlih udeležencev NOB,
ves naš mladi rod bo poznal bedo
samo še iz zgodovinskih zapiskov.

Mlada generacija pa je tudi za¬
koniti dedič nove socialistične Ju¬
goslavije, zakaj stari rod, ki je iz¬
bojeval nacionalno in socialno o-
svoboditev, se bo moral posloviti.
Naravni zakoni življenja so pač
neizprosni. Ostale pa bodo svetle
tradicije narodnoosvobodilnega bo¬
ja in ljudske revolucije, ki bodo
s svojimi neizčrpnimi viri opla¬
jale bodoča pokolenja.

LOGARCKOV JOŽE

CD

GLAS NOTRANJSKE

Most, ki ni most

Cerkničani so se odrezali v Mariboru

Turistična sezona se bliža sko¬
raj v vseh turističnih krajih h
koncu. Ne moremo pa reči tega za
naše kraje. Med njimi je vseka¬
kor posebnost Cerkniško jezero,
ki ima obiskovalce v vseh letnih
časih. Hladna jesen, ko se začenja
mogočno bobnenje in prvi izbruhi
vode iz podzemlja Cerkniškega
jezera, ledeno zimsko zrcalo, ki
požene mladeničem kri po žilah,
pomlad, ki vabi mlado in staro
na sprehode in toplo poletje, ko
mrgoli kopalcev, so značilnosti
obiskov našega čuda prirode, ki
kot za stavo izginja izpred oči in
se zopet pojavlja v veselje mnogih.
Kdor hoče videti jezero bliže, in
teh ni malo, mu prav gotovo ni
vseeno, ali gleda jezero z odda¬
ljene prometne ceste ali pa, da
©tiplje to muhasto mokro nagaji¬
vost. Večina od njih prestopi tudi
most, ki povezuje pravzaprav dva
dela jezera. Skoraj bi mi vsakdo
pritrdil, da mu je preko mostu
proti Otoku lepše, kot na drugo
stran proti Dolenjemu Jezeru.

Pred to vez se je pred mesecem
ali dva zasidral prometni znak, ki
ne dovoljuje, da bi kakršnokoli
vozilo prevozilo most in se usta-

Turizem

v sedmih letih

Nedavno so se sestali v Cerk¬
nici člani sveta za blagovni pro¬
met, turizem in gostinstvo pri
ObLO Cerknica. Obravnavali so
razvoj turizma v občini. Ker je
turizem veja gospodarstva, ki ima
v naši občini še zelo velike per¬
spektive, so govorili največ o tem,
da jte potrebno sestaviti 7-lctni
program perspektivnega razvoja
turizma v občini. Ko so ugotovili,
da je potrebno posvetiti turistični
dejavnosti prihodnja leta večjo
skrb; so izvolili 9-člansko komi¬
sijo, ki mora po sklepu sveta iz¬
delati program turističnega raz¬
voja občine že do konca leta. Hi¬
tro delo zahtevajo sredstva, ki
jih bo potrebno zagotoviti z nate¬
čaji. Program Rakovega Škocjana
pa bodo morali izdelati že do
konca novembra, ker nameravajo
prirediti v novem objektu že le¬
tošnje praznovanje novega leta.

V programu bodo posvetili skrb
važnejšim turističnim področjem.
Tako bo zajemal predvsem per¬
spektivni razvoj turističnih poseb¬
nosti Rakovega Škocjana, Slivnice
in predelov Loške doline. Komi¬
sija bo proučila ureditev Križne
jame, za katero so že priprav¬
ljeni potrebni načrti, uredi¬
tev Križne gore, snežniškega gra¬
du in gradnjo umetnega jezercav
Žilcah. Tudi ureditev Cerkniškega
jezera sodi v program komisije.
Obenem bodo razmislili tudi o
morebitni gradnji motela v nepo¬
sredni bližini jezera. Predvsem
mora komisija skrbeti za čim¬
prejšnjo dograditev že začetih tu¬
rističnih objektov v Rakovem
Škocjanu in na Slivnici, kar bo
zahtevalo le minimalna sredstva.
Komisija bo morala začeti delo z
vso resnostjo, kot da gre za pove¬
čanje proizvodnih kapacitet. Člani
sveta so sklenili, da bodo v pri¬
hodnje prepovedali vsako gradnjo

vilo na drugem koncu jezera.
Znak je prekrižal račune kmeto¬
valcem, ki vozijo zeleno zlato na
tržišče, turistom in tudi malim
Otočanom, ki jih prepeljujejo
dnevno'z manjšim vozilom v po¬
polno osnovno šolo v Cerknico.
Seveda se vozila tu ne ustavljajo
in nihče jih tudi ne kontrolira.
Promet se odvija povsem normal¬
no. In zakaj tako? Vsakdo ve, da
se je promet preko mostu vedno
odvijal in da se še odvija. To so
prav gotovo vedeli tudi tisti, Iti so
znak postavili. Sam pri sebi se
vprašujem, komu je potrebno to
opozorilo. Verjetno je most v ta¬
ko slabem stanju, da je našel
znak tu pravo domovanje. Vsi
smo se ga navadili in nihče se več
ne spomni nanj, vse dotlej, dokler
ne bo prepozno. Kdo bo kriv ne¬
sreče, na katero opozarja znak in
sama konstrukcija? Nihče drugi
kot voznik sam. Res je tako, toda
v srcu bo lahko čutil bolj tudi
tisti, ki je vedel za znak m za
most, pa se na njiju prej ni nikoli
spomnil. Ne pozabimo! Ta znak
pred mostom na Cerkniškem je¬
zeru mora čimprej izginiti.

LT

vveekend hišic v Rakovem Škoc¬
janu, ker bo tu lahko širil svoje
gostinske zmogljivosti le novo¬
zgrajeni turistični objekt.

S tem so se na Svetu za bla¬
govni promet, turizem in gostin¬
stvo pri ObLO Cerknica prvič lo¬
tili naloge, ki se bo bogato obre¬
stovala ne le občini, temveč tudi
domačim delavcem, ki bi si vča¬
sih radi privoščili razvedrilo v do¬
mačem kraju.

Za zaključek so člani sveta ob¬
iskali dolino Rakovega Škocjana
in se povzpeli na Slivnico.

LT

»Elektrožaga« bo dobila
upravne prostore

Podjetje »Elektrožaga« v Novi
vasi na Blokah zaposluje trenutno
36 delavcev, ki delajo pri izdelavi
heraklitnih plošč, in razrezu lesa.
Izdelava heraklitnih plošč je še
vedno zelo primitivna in skoraj
brez mehanizacije. Za razrez lesa
obračunavajo le usluge tovarni
pohištva »Brest« in zasebnim
kmetovalcem. Plan realizacije
predvideva 63 milijonov dinarjev,
vendar kaže, da ga letos ne bodo
mogli doseči. Vzrok temu je grad¬
nja upravnega poslopja, ki ga bo¬
do dokončali do dneva republike.
Stavbo delajo v lastni režiji, ce¬
lotna vrednost pa bo znašala
okrog 5 milijonov dinarjev. Poleg
upravnih prostorov bo v poslopju
tudi obrat družbene prehrane,
kjer bodo dobivali delavci eno¬
lončnice. Kapacitete obrata druž¬
bene prehane bodo presegale se¬
danje potrebe podjetja in bodo
polno izkoriščene šele prihodnja
leta, ko bo skušalo podjetje
»Elektrožaga« povečati proizvod¬
njo, za kar ima na razpolago do¬
volj delovne sile. Ker proizvajajo
samo za domače tržišče, dela ko¬
lektivu težave premajhno povpra¬
ševanje po heraklitnih ploščah
med domačimi potrošniki.

TVD Partizan iz Cerknice je
poslalo na tekmovanje v orienta¬
cijskem krosu, ki je bilo v Mari¬
boru 14. 10. 1962, šestčlansko eki¬
po: Franca Sega, Slavka Drob¬
niča, Toneta Skuka, Ludvika Ri¬
sa, Toneta Urbasa, pod vodstvom
Tomaža Skuka.

V krosu so nastopale ekipe iz
vse Slovenije. Cerkničani so v zelo
ostri konkurenci zasedli četrto
mesto. Prejeli so diplomo ker so

Turistično društvo Loška dolina
je v letu 1961 zgradilo v Ložu
novo dvostezno kegljišče. Pri
gradnji kegljišča so veliko poma¬
gali tudi člani sindikalne podruž¬
nice Kovinoplastika Lož. Vrednost
kegljišča z vso opremo je 2,060.772
dinarjev. Po sklepu zadnje seje
Turističnega društva Loška dolina
in sklepu seje sindikalne podruž¬
nice, je ta športni objekt bil izro¬
čen v upravljanje članom SP Ko¬
vinoplastika Lož. Formirane so že

KINO CERKNICA: 1. novem¬
bra ob 19.30 uri ameriški film
»Črna Orhideja«, 3. novembra ob

19.30 in 4. novembra ob 10. uri
jugoslovanski film »Bolje je zna¬
ti«, 4. novembra ob 15., 17.30 in
20. uri nemški barvni film »Kralj
čardaša«, 8. novembra ob 19.30 uri
jugoslovanski film »Prvi prebiva¬
lec malega mesta«, 10. novembra
ob 19.30 in 11. novembra ob 10.
uri angleški barvni film »Karo¬
lina Reška«, 11. novembra ob 15.,

17.30 in 20. uri ameriški CS film
»Ovčar«, 15. novembra ob 19.30.
uri madžarski film »Ljubezen na
razpotju«, 17. novembra ob 19.30
in 18. novembra ob 10. uri bol¬
garski film »Prva ljubezen«, 18.
novembra ob 15., 17.30 in 20. uri
ameriški barvni CS film »Karne¬
val v New Orleansu«, 22. novem¬
bra ob 19.30 uri italijanski film
»Prekleta sleparija«, 24. novembra
ob 10. uri sovjetski film »Dvoboj«,
25. novembra ob 15., 17.30 in 20.
uri franc, barvni CS film »Lju¬
bezen pod nadzorstvom«, 29. no¬
vembra ob 19.30 uri ameriški film
»Ko je kraljevala komedija« in
30. novembra ob 19.30 uri itali¬
janski film »Prijatelj gangster¬
jev«.

KINO JLA VELIKE BLOKE:
4. novembra sovjetski VV film
»Šofer po sili«, 11 . novembra fran¬
coski film »Taksi in prikolica«,
18. novembra sovjetski film »Prvi
dan miru«, 25. novembra italijan-

se dobro odrezali. Predsednik
društva Partizan Cerknica Tone
Skuk pravi, da so mladinci zelo
navdušeni nad uspelim tekmova¬
njem in se še nadalje priprav¬
ljajo. Povedal je tudi, da je Par¬
tizan začel z redno vadbo, vendar
ima težave s telovadnico, ki je
prosta samo tri dni v tednu po
2 uri.

Vadili bodo predvsem atletiko.

MaD

sekcije odraslih, mladinska sek¬
cija in v kratkem bo formirana
še ženska sekcija.

To je nova pridobitev za člane
sindikalne podružnice Kovinopla¬
stika Lož, saj bodo imeli s tem
zaželeno telesnovzgojno razvedri¬
lo vsak dan od 16. do 22. ure, ra¬
zen ponedeljka. Kegljali bodo tu¬
di ostali prebivalci. Tako bo
športni objekt dobro oskrbovan in
bo služil svojemu namenu.

ski film »Prekleta sleparija« in
29. novembra italijanski film »Ne¬
varne soproge«.

PREDSTAVE OB 16. URI.

STARI TRG

»Spored filmov za mesec
november 1962

3. do 4. 11. SONCE ZOPET
VZHAJA, ameriški barvni cine-
maskop. film. 7. 11. ZALJUBLJE¬
NI, italijanski film. 10. do 11. 111.
TROJE ŽESTOKIH, amer. barvni
film. 14. 11. ZAKAJ PRIHA¬

JAŠ PREPOZNO, angleški film.
17. do 18. 11. VELIKA ZEMLJA,
amer. barvni cinem. film. 21. 11.
DEŽELE IN OBIČAJI, ameriški
barvni bilm. 24. do 25. 11. PARI-
ŽANKA, franc, italijanski barvni
film. 28. 11. TOV. PREDSEDNIK
CENTERFOR, jugosl. komedija.

PREDSTAVE: ob sredah ob 19.
uri; ob sobotah in nedeljah ob 19.
uri in nedeljah ob 15. uri.

»GLAS NOTRANJSKE« izhaja
mesečno — Izdaja ga Obč. odbor
SZDL Cerknica — Ureja ured.
odbor — Glavni in odgovorni
urednik: Danilo Mlinar — Člani
uredništva: Slavko Berglez, Franc
Tavželj, Dane Mazi in Milan Str¬
le — Tchn. urednik: Janko Novak

— Korektor: Sonja Verbec —
Tisk: ČZP »Kočevski tisk« Ko¬
čevje — Letna naročnina 240 din

— Rokopisov in risb ne vračamo

Kegljišče v Ložu je prevzela
sindikalna podružnica