I f i Uhâj» rumk dan rasen praxnikov. nedelj hiued dsily Holiday» PROSVETA CMS/LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE _ Urednllkl In upravnilkl prosteril MIT 8. Lawndal* Ava. >ffloe of ' South MAT South Lnwndal* Ata. Telephon», Hockwell 4»04 ChkafO, m., soboU 19. julija (July 19), 1930. SuUcription »6.00 ' in II STEV.—NUMBER 168 UM. Asi «f Oat I, 1I1T, aatherUed an Jana Id. 1111. RdMMjaRv w itamorniji veseliMooneyjev poraz Sef vrhovnega sodila zadovoljen z ifczidom. Medtem ae hoj za osvoboditev nedolžnih žrtev nadaljuje San Francisco, CaL — (TP) — Odmevi na odločitev kalifornijskega vrhovnega sodišča v Mooney-Billingsovem slučaju so različni. Na eni strani veselje nad porazom Mooneyja, na drugi pa obetanje, da 8e bo boj za njegovo oprostitev kljub temu nadaljeval. Reakcijonarji, od Fickerta do sodnika Dunneja, ' ne morejo prikriti veselja» s katerim jih je navdala pristranska odločitev vrhovnega sodišča in governerja Younga. Predsednik vrhovnega sodišča Waste je izjavil, da je zelo zadovoljen z izzidom in odzivom v javnosti. Namigava se celo, da se bodo vršile v San Franciscu, Oaklan-du in Loe Angelesu ljudska zborovanja, na katerih se bo odobrilo governerjevo postopanje v tem slučaju. Ce se to zgodi, bo to jasen dokaz, da imajo tisti, ki to odobravajo, tako slabo podlago, da ge morajo zbirati v masah, da aami sebe prepričajo, da zavzemajo, pravo «tališče. Istočasno se delajo načrti za dosega ponovne «od ne razprave proti obsojenima delavcema in se najbrž ne bo čakalo na pri-hodnjo povo administracijo. Billingaov «lučaj bo to pot najbrž prvi ga vrsti. Sodnik Griffin pravi, da bo nadaljeval z bojem za njuno oprostitev. Koliko glasov b6 izgubil Young prihodnjega avgusta valed svoje odločitve proti Moo-neyju, )fllflt6| irelesa je tudi proti Mooneyju. Zupan mesta San Francisco noče ničesar izjaviti pred volitvami, toda on je bil vedno za delavstvo in izgleda, da je on Še najboljši kandidat v republikanskem taboru, vsaj kar se tiče delavstva. Killings je izjavil, da ne bo iskal pomiloščenja, vsaj ne brez posvetovanja z Mooneyjem. Dalje je zanikal, da bi bil prosil vrhovno sodišče, naj poda odločitev na podlagi sodnega zapisnika, ker «e boji, da je Mac-Donald izgubljen in da ne želi, da bi se njegov slučaj zavlačeval. Governer Young pa je »daj izjavil, da ne more garantirati MacDonaldu, katerega so, kot že poročano, končno le našli, da se Ka ne bo obtožilo zaradi kri-vega pričanja. Organizator kljubuje injunkcijij Izpolnil je svojo obljubo, da bo agi tiral nad atavkokaai proti "yellow dog" pogodbam. Bil je aretiran ia izpuščen Nazareth, Pa.—(FP)— Lahko je izdati prepoved, ki zabra-njuje unijskim delavcem nagovarjati stavkokaze, naj prelomijo "yellow dog" pogodbe z delodajalci, ampak vprašanje je, če se ta da usiliti. Uradniki okraja Northampton ne pokazujejo nobene volje za usiljevanje samo-pašne sodnijske prepovedi sodnika Stewarta, ki je bila izdana proti delavcem v Kramerjevi nogavičarski tovarni, ki se nahajajo na stavki, dasiravno ji je organizator Louis F. Budenz javno kljuboval. Dne 14. julija, točno ob 12. uri se je Budenz pojavil pred Kraemerjevo tovarno ter začel nagovarjati stavkokaze, ki so prLšli iz tovarne, naj prelomijo svoj« "yellow dog" pogodbe z delodajalci, ki »o nelegalne. Sledila je aretacija, ki ao jo izvršili okrajni detektivi in «o odvedli Budenza na policijski glavni stan, odkoder pa ao ga kmalu izpustili, ker je državni prav-dnik izjavil, da ni zagrešil nobenega prestopka, zaradi katerega bi se ga lahko držalo v ječi. Budenz meni, da je a tem do» kazano, da je unijsko stališče, da jih injunkcija n« veže, pravilno. 'AS? veA* kvečjemn UNIJSKO GIBANJE V udfcTje. CTtts iz Los An- KANADI NAPREDUJE imiTSKE Čete pripravljene, da potlacuo izgrede Ogromni izdatki za vojne priprave Waaklngton, D. C., 18. juL —Izdatki vojnega dspartmen-ta v proilem f IskalnenP letu, ki je bilo zaključeno !. julija, ao bili višji kot vseh ostalih zveznih departmen tov, kot izkazuje uradna atatlatika, ki js bila včeraj objavljana. Isdatki ao znašali $435,524,-987 v primeri a 9416.901,846, ki ao MU potrošeni v late namene L 1929. Ta vsota pa ne uključuje izdatke veteranake-ga biroja, ki je v proilem leta izplačal $446,955,630 podpore veteranom ameriških vojn. Pogodbi mod radarji houeralorii moliti evainnpip SMnappvsni Zborovanje zastopnikov ae j« vršilo sa zaprtimi durmi Ngw York, 18. jul—Po šest-umem besednem boju, ki ae je vršil za zaprtimi durmi, je bil včeraj svečer sprejet deflnitiv-ni dogovor med zastopniki rudar, ske unije na polju antracita in operator ii. Zastopniki unije so reprezen-tirali 1)60,000 rudarjev. Pogodba, ako bo ratificirana, bo vstopila v veljavo 1. septembra in bo trajala do 1. aprila 19*6. FORI OSSLOVIL ROVE MASE Okrog 20,000 uoiucrn cen • 000 na "di cab", ki a«. Priganjaš)» th sa "ne-nUi 80,-počltni-podaljša-metode v ■ Ani ICrtatan umrl Pridobilo je veliko število novih članov Ottawa, Kanada. — Unionized v Kanadi je pridobil 19,000 notf h pristašev tekom 1. 1929 in totalno število unijskih članov je narastlo na 819,000, kakor se navaja, v poročilu dominijon-skaga delavskega departmenta, ki je bilo te dni objavljeno. Mednarodne unije, ki so združene z Ameriško delavsko federacijo, so pridobil« 16,600 novih članov, One Bit Union organizacija blizu 1000 in All-Canadian delavski kongres 1,400; IWW, neodvisne in katoliške unije nazadujejo. Montreal, največje mesto v Kanadi je na prvem mestu 41,000 unionist!. Na drugem mestu j« Toronto s 27,600 u nijskimi člani. V Witraipofu j« 12,500 unijskih delavcev in v Vaucouverju 14,870. AFL unije Kanadi imajo 166,000 članov. Smrt je prišla nenadoma "Proeveta" j« v petek ajutiaj, 16. julija, prejela sledečo bm javto Is LjabUeaec, . Ljubljana, via Radio Corporation of America, 18. julija.—Anton Kristan je danes naglotna umrl.—IVAN MOLSK. I>VC bojni ladji pripluli v pristanišče v Alekaandriji fr.,*, , London, 18. jul. — Dve bojni angleški ladji sta včeraj pristali v pristanišču v Alekaandriji. Na krovu je dvatlsoč vojakov, ki bodo stopili v akcijo v slučaju, da «e zopet ponove izgredi, ki bi o-grotali življenja in imetje tujcev, ki žive v Egiptu. Glasom dogovora, ki je bil sklenjen 1. ">22 in ki garantira neodvisnost Kgipta, j« bila Veliki Britaniji naložena odgovornost sa varstvo tujcev. Iortadjo. Dubois J« bil uradnik v"munlsUčnsga lista L'Ouvrier Canadien. Social! iHimB aetletnik New York, N. Y. — Abraham Cahan, ki Je priš«! v Am«riko kot reven deček in je zdaj urednik najv«čj«ga socialističnega dnevnika na svetu, namreč židovskega N«w York Forwarda, je dobil mnogo čestitk iz raznih držav, kjer j« delavsko gibanj« v teku. k svojemu 70. rojstnemu dnevu. Med drugimi «o mu čestitali tudi William Grem, pred aednik Am«riške delavske federacije, angleški finančni minister Philip Snowden, Edvard Bcm«tein, vodja nemških socialistov, Adolf Ochs od New York Timeaa in drugi. Cahan Je pomagal ustanoviti "Forward" 1897. Forwardova cirkulacija znafta 160,000 i »vodov ln J« «den redkih «odalistlčnlb časopisov, ki a« izplača ln J« eelo doblčko-noaen. V politiki Je cialisttten. Ariz.—Tukaj a« nahaja edino gledališče v diiavt katero ne nudi občinstvu "konzervirane godbe." to Je zvočnih fihnov. _ ____i_ njegovih delavnkmh Detroit, MldL—(FP)—Ford Motor Co. je odpustla 20,000 delavoov za "nedoločen čaa," medtem pa s« nahaja na dvotedenskih "počitnicah" 80,000 delavcev, katerim, ae je namignilo, da t« "počitnic«" Htegnejo trajati tudi delj kot dva tedna. O-menjenih 20,000 delavcev j« pobralo svoj« sftjuri is delavnic, kar pomeni, da ne bodo ponovno saposleni. Fordovi uradniki so novic« o tem odpuščanju na d«b«lo "pokrili" s izjavo, da bo* ,do delavnio« zaprt« dva tedna, da «« pregleda inventar. To je najbrž le isgovor, i katerim sku šajo slepiti javnogt. Delavcem, ki ««bodo lahko šc vrnili na dekb Je 1>ik) naročeno, da si morajo nabaviti Fordove avtomobil«. Tleti delavci, kateri posoduj«jo avtomobile drugih tvrdk, bodo mfrali iste prodati ln kupiti fordke. Predde-lavcl so to sporočili delavcem še pred v«č tedni. Kdor ne bo u-bogal, bo odpuščen. Tisti delavci, ki oatanejo, bodo morali debati še bolj kot so dosdaj. Ford hoče obdržati produkcijo aa sedanji višini in s manj delavni. Njegovi delavci ae pritožujejo, da s« Jim nalaga preveč dela, da morajo garati kot eušnjl. Neki delavec, ki J« pred nekaj loti d škodilo, k«r U milijoni bodo šli ls žepov konsumentov. Komisija utemeljuj« «vejo odločitev i tsjavo, da šal«snlo« potrebujejo več denarja in da Je proeperiteta še na vidiku. Ona namerava opogumiti šelesnišl» družbe aa račun pošiljateljev ln to v času, ko js oena pšenici ia drugemu šitu padla salo globoko. Vsled tega pomeni ivišsnje prevos* nih pristojbin sa farmarje t«š-ko breme in farmarji še tako smatrajo, da so oni najbolj u-darjoni. Politična revolta proti dominaciji sapada po želesnl-ških družbah bo najbrš n«isb«ž. na. Wi«oonsin, Iowa, eevernl Missouri In Jugovzhodna Minnesota bodo morale plačati sa transportad Jo 86% vež kakor prejšnje leto. Jajea, mask» ia nokateri drugi farmsrski pro. dukti ao jsvseti od povitonja prevoenlh oen, ker so komisarji mnanja, da si poljedelstvo že nI opomoglo od povojne depresij«. Ljudstvo v državah sapadao od lUinoisa bo moralo sdaj plačati več sa avtomobile, radio-aparate, groeerije, kruh ia mnoge druge potrebščine kot so pla* čevali doslej, ko žel«snišl» pre-vosi» pristojbine niso bile tako visoke.v Administracija upa, da bo s tem pomaga no žolosnleam, ki preiivljajo težko kriso, kar pa Je solo dvomljivo. zt ovropoko fodorooijo V odgovoru FraaeUI prsvi, da js toka lastitoelja nepotrebne Ia morebiti tudi nevarna v večini, bodo lahko prevsele vsa n»«ta v unijskih uradih, če bodo IivmI« lato potrebno ener-gijo In zmožnosti. nenaklonjenost usode prelete rl Jat Je ki Unjonspo- tel Jo In IS. Jul, — Na^rt ov-ropake federacij«, ki ga Je isde-lal Arlstid« Briand, francoski minister z« zunanje sadove, "Je nopotrelion In morebiti bi bila ta-ka Institucija tudi nevarna." Tako je mn«nje angleške vlade, ki ga vsebuje odgovor Pran-cljl, katerega Je predtošll lord Tjrrrell, angleški poelanlk v Pa-risu. ■Angleška vlada nadalje Israža mnenj«, da bi se Briandov« želj« hltrej« uresničile, ako bi se vsa stvar predložila Ugi narodov. Objava odgovora angleška vlado J« povzročila isaenedenj« v iplonutičnlh krogih, ker Je dl-elitno naHgnlla, da ee ne mara sam«ritl Združenim državam, «ajtl ustanovitev evropske federacije j« v prvi vrsti naperjeno proti Ameriki, ki rssširja sVoJ vpliv v Evropi, zato i» AagUJs n« m« rs pridružiti taki organi- a a. w jsMim ft Ml prtfldiee I» pH St. lafeM, Heve aa juge M Arkadelphia. Ark—-Tristo delavcev, iščočih dela po 80 oen tov na aro. je navalilo na nekega kontraktorja Is NaSMlla, Toan.. ko Je prišel s tovornimi avtomo-bili. da odpelje raaaa šare s neke sapo*"» parno žago. V pršenj« delovnega časa J« bilo zaeja brezpomembna. Na bližajih farmah delajo zameni od sore do trde noči sa 76 centov aa daa. Sa brano morejo ikibetl garni ni ... 1 fROaVKtK SOBOTA, 19. JUi4jt PROSVETA THJB KM l^HTENMENT n AMI 11 IM LASTNINA I»LO\SNSBB MASODNR PODPOS-ns jebmotb M UnlM' drtov» (km CM——) to I»«" SN M M». MM » ^ I-«.. - toto» M»f « M» to (ta* |7A4 aduUo. S» M »«i »»•" PROSVETA u| MRMBER Of THK KROBBATSD rSSSS Glasovi iz naëèlbiii Zanimive beležke is raznih krajev » «fcmu. m ptirn« (Jitn» » Milil« Vzroki brezdelja Mesečna revija "Harper'a Magazine" za julij prinaša članek izpod peresa 8. Chaaeja, v katerem navaja šest glavnih vzrokov sedanje aeaepoelenostos krize. Član kar podaja "izčrpne analizo" o brezdelju, za remeduro brezdelja pa priporoča "intellgantne načrte". Gienn Frank, predsednik državne univerza v Wisconsinu, komentira Chasejev članek In pravi v strinjajočem tonu, ds čimprej pričnemo delati na tem, da se zniža 'in prepreči naraščajoča nezaposlenost, toliko prej da bomo "stabilizirali ameriško proeperiteto." . Chase je navedel teh-le šest glavnih vzrokov nezaposlenosti: sezonsko nezaposlenost, kot so dela na poljih, katero pa se da preprečiti. meni članksr. Drugi vzrok je iskati v iznajdbah in novih strojih, ki odjemajo delavcem zaelužek. Kajti v mnogih slučajih sedaj dela pri stroju le en delavec, kjer je bilo pred instaliranjem stroja upoolenih deset delavcev. Ciklično nessposlenost imenuje Chase kot tsstjl vzrok brezdelje, ki pride vsakih toliko let To bi se dalo po njegovem mnenju odpraviti, do ae bi njene vzroke študiralo prav tako, kakor se proučuje masno proizvodnjo. Četrti vzrok pa je, trdi {Jankar, residualno brezdelje, to) apadajo brezdelni, ker ao postali "neporabni" za delo, kajti prejšnja brez-delnost Jih je vrgls iz tira. Ta skupins delavcev da je ekonomski ostanek, ki se nakuplči na dnu sedanjega družabnega reda. V peto vrsto brezdelnih ao všteti delavci, kl ao zgubili delo vsled priganjaštva, kl je pri-atiiio delavce, da mora vsak opravljati dalo dveh ali celo trsk mož. Zadnji« šesti vzrok brezdelja so konsolidacije, mergerji velikih podjetij v eno velepodjetje. Ta ekonomska faza, skozi katero prehajamo sedaj, je manija velciaduatrijaLcev, kl streme po vedao večjem nadprafitu, ki bazira na skrajnem izkoriščanju delovnega ljudatva. Gienn Frank je mnenja, da bi se dalo zlahka odpraviti vseh šest vzrokov, sko bi se jih kontroliralo potom ^'Inteligentnega vodstva". Če bi le bili vodilni organi pripravljeni priznati te samoten problem, ter če bi tudi zahtevali, da bi postalo to vodatvo induatrij realistično, ne samo v teoriji, v vzeh svojih funkcijah, kl pridejo v poštev v vaeh fazah tega vprašanja. Tako Gieaa Frank. Oba člankarja sta zgrešila vede ali nevede pravi in glavni vzrok sedanje moreče braapo-selnostnc krize, kl tiči v privatnem laetnUtvu In v blazni dirki za veleprofitl. Formula obeh je ista, kl skuša krpotl staro razvalino, kapitalistični sistem masne proizvodnje in nizkih mesd ter bresdelja. Ts struktura potrebuje' temeljite preuredbs, ker krpe več ne drle. Predvsem nej se odpravi privatno masno produkcijo, kstere glavni cilj jc dobiček, ker dela par ljudi mlHjonarje, velikanske množice delsveev ps ubožec, ki nimajo niti toliko, da bi ae pošteno preživeli. Socializiranje vseh jevnih naprav in proizvodnje žlvljonskih potrebščin bo končno morelo priti, kar bodo raz-men* same prisilile v to. Krajši delovni čas. višje mezde in več časa za Izobrazbo — to bo sistem, ki bo uspsšno nadomestil properell sls-tem sedanje drušebne uredbe. Lincoln se je Zmotiti se — Je Človeško, pravi pregovor. Le papei v Rimu Je nezmotljiv, ker ae Imenuje avetaga; samo on je deležen tega prlvlUgire-negs ftegna, vsi ostali Zemljani se pa naprej motimo. Zato je umevno, da se Js tudi veliki smancipslor Lincoln tu pa tem zmotil, poccbno Ao v svojih napovedih. Neki dnevnik v 8t. Louisu. M o., prinaša na svetlo Lincolnovo prerokovanje Iz njegove poslanice ameriškemu kongresu od leta 1802. v kateri je napovedal ds bodo Zediajoab države v letu 1W0 štele 261,6*0,914 prebivalcev. Lincoln ae je zmotil "samo" za približno 130 milijonov v njegovem prerokovanju, kajti zvezni cenzus sa leto 19*0 izkazuje, da štejejo Zcdinjoite držav« sedaj lt2.S97.000 vseh prebivalcev Lincoln ce je v*td pri svojem prerokovanju zete, ker je bosimi svoje računanje na po. raetku ameriškega prebivalstva med leti 1790 In 1M0, bo je bil peraetek vsakih deset Ist aa •4 odstotkov Hi pel. Uneolnovs napoved jc bila logična, ker je temeljile aa aktualnih po-datkih Končno pa je bile le prerokba, ns kak-«aa trdite* aecmotljivocti. Saj res—kdo Je kdo? Cleveland, Ohio.—V naši tropoli ae že precej časa ponavlja vprašanje, kdo je kdo? In kdo so ti ljudje, kl vprašujejo po tem?—-včasih z velikimi komi, drugič bolj pohlevno, toda vedno eno in isto. L ' t | Dne 20. maja smo v E. dobili "pojasnilo" na to, vprašanje in sicer z velikimi črlami pod naslovom» "Kam flovemo, bratje in aastref "Pojasnijo" se je nanašalo na izredno konferenco SND in v tem kakor tudi v drugih "poročilih" o t£j eferi je člankar v E. predneee! in vzbudil sledeče misli: Anarhija vlada v SND. Tega co krivi socialisti, ki nas koljejo. Pomoč, ljudje božji, drugače smo obsojeni na smrt. Ako ru>-čemo pasti v prepad, ki zija pred našimi nogami, se moramo oprijeti vsske bilke, ki nam je pri rokah. Povzročitelji teh zlobno-sti so eocislisti—pomislite, par socialistov—ki so vsega slabega zmožni. Kjerkoli mogoče, ae o-primejo katerekoli stvari, ki je dobičkonoana ali vaaj podobna molzni kravi in jo aiorabljajo v avojo koriat. Tako ao tudi n pravili s pevskim zborom Zarja. Zlorabljali so ga celih 14 let, o4 vsega početka pa do sedaj (ne pa od 1. 1920, kakor se izjaviU odpadniki Zarje v E. z dne 8. julija t. L). Ker smo sedaj v metropoli v periodi "pojasnjevanj," očitkov In protiočitkov, naj tudi jaz nekoliko pojasnim. Pevaki zbor Zarja jc bil ustanovijo 4. aprila 1916 kot odsek socialističnega kluba št 27. Mešani zbor je bil ustanovljen štiri lete pozneje, meseca januarja 1920. V jeseni1 istega lete (meseca septembra) pa je bil zbor inkorporiran, ker ao ga v to prisilile povojne raz-j mere, ki so ae zrcalile v preganjanju "rdečkarjev" od strani oblaati. Ta korak je bil potreben, ako je zbor hotel dobiti ob-lastno dovoljenje v avrho prirejanja koncertov ali drugih zabav. Mimogrede nuj bo tudi o-menjeno, da se je v tej dobi tudi soc. klub št. ti posluževal Zar-jinega čarterja za nabavo oblastnega dovoljenja za svoje prlred. be. Odnošaji med klubom in Zarjo so bili voz čaa, vaaj dolga le-. taJakPdobfL-iltlalfi M Jarek«? CgKO v roki, povaem harmonično. Člani Zarje ao bili prva lete večinoma tudi člani Hhlfca, ostali so bili pa dobri slmpatttarjL Tekom let ae je tudi v Clevflandu marsikaj menilo ln take je tudi Zarja Ha v avojo aredo elemente, ki •o bili almpatUtei napram klubu. In ko ae je abor zadnja lota povzpel na preooj visoko atopnjo razvoja; je pričela rasti tudi mržnj/i In preztranje napram klubu od strani nekaterih pev-oev, katerim je kilo več na tem, da povzdignejo pfoje Ime v deveta nebesa kot pa za napredek zbora. Do te mrtoj« napram klu. bu od atrani nekaterih pevcev ao atveda veliko pripomogli zunanji elementi, ki ao pričeti širiti šepetajoCo kampanjo, da bi se morate Zarja odcepiti od kluba, čei mar naj Imajo socialisti teko dober zbori Čakalo se je torej ugodne prilike, da se ta Želja uresniči. In prišla Je. Tudi prej je bil *<• par. krat storjen požk«* /a "rszpo-roko," kl pa se nI obnesel. To priliko na je prifesel spor v območju SND ln sedaj imamo "dve" ZarJ1--~NfbeIns" grupa si namreč tudi lasti to ime, de nima pravtoe, obstaja kot razpoloženja neŠih "olir.in- cev"). In "lump" Franšoškin! Nak, ta pa nas ne bo, prmojdun, ne! Vi trije man dele i—da nadaljujem—pod krinko «pdUlizma nas ne boste kanandirali, pa četudi nas stene "fqrtune." DoJgo časa ste pas zevajaJi z vašim slepomišenjem, toda sedaj mora biti temu Jconec. Celih deset let ste nas zlorabljali v svojo korist, od lete 1920 pa do zdaj (zakaj ne od m% mar štiri lete nič ne štejejo v zgodovini Zarje?), but no more! (tako a« jo izrazil pisec izjave "tabelne" skupine, ki je bila prlob&ena v E. 8. junija). Tudi sedaj nismo sovražni socialističnemu pokre-tu, ker se zavedamo, da emo delavci, nič drugega kot delavci io nas zato ni sram (kako lipo se sliži), toda pfjstfM ne bomo, da bi vi izrabljali naše ime ln delo na kulturnem polju (kultura ni» ms ničesar opraviti z življenjem po mnenju teh naših "rsbdov"). Vojna se toiej nadaljnje z vso vehemenco. Tistih par socialistov se mora ud uši t i za vsako ceno. "Dekadenca" odgovori na "Dokument sramote," "Barbiče-ve harmonike", na "Kam plove-mo" in "Kdo Je kdo"—kupica je polna do vrhunca, Žolč grenak do skrajnosti, treba ga zliti, zopet eliti, drugače lahko kdo poči. In žolč se je zlil v polni me-ri .. . "Kulturna društva, čigav Je SND?" je del toga žolča. "Iz Chicaga nam hočejo diktirati 1" je drugI tok istega vira. Kdo je temu kriv? Mar ne tisti, ki pravijo: delali sipO roko roki z soc. klubom ter Nastopili pri vseh njegovih priredbah? rilce proti izhod» i« prfctanišža-Na pomolu je stala vffflca mr>o-žice ljudi, ki so pae pozdravljali v slovo ter nam želeli potovanje. Komaj smo se dobro odmaknili od pomola, *o nas je klical avonček k večerji. To jt bila prva poltena večerja, odkar smo biH na potu in je vsem ao-lo teknila- Po večerji pa smo mirpo zlezli v svoja gnezda ter sladko pospali. Drugo jutro smo navsezgodaj hiteli na krov v nadi, da bomo še enkrat vfiell auho zemljo, a smo m temeljito u računali, ker naša Mauretanija je bila4e na širokem morju, if mi nismo videli drugega, kot brezkrajno moru$ gladino in nebo nad seboj. ^ Prvi dan na morju je potekel zelo mirna Izgledalo je, kot da je šlo veselo razpoloženje rakom žvižgat. Potniki so bili videti sa mišljeni ni pojrfti. Menda so mi slili na svojo novo domovino, ka-tero ne bodo videli par mesecev, in na svojec, ki ao jih pustili tem. Zato pa so bili drugega dne toliko bolj veseli. Vreme je bilo lepo, mdrje mimo in vožnja krasna. Izletniki SNPJ srna se zbrali na krovu ter dali odduika sv o je iti u veselju ji prepevanjem naših domačih pesmi. Potniki drugih narodnosti so nas obkoli», nas poslušali, nam ploskali ter nas ponovno prosili, naj ponovimo naše pesmi. Prepevali smo tako dolgo, da smo se pošteno utrudili ln da so naša grla ohripela. Tako smo se zmučili, da smo celo popoldne počivali v družabni dvorani, kjer se je skupina Nemcev zabavala s plesom, na giasovir pa je igrala neka rojakinja iz Clevelanda. Ker so Nemci želeli, da bi mi zapeli, smo ae s£et dvignili ter zapeli tisto domačo: "Tam na vrtni gredi." Naže petje je želo splolno odobravanje navzočih, ki so ga izražali s ploskanjem in s prošnja. (0IÎ; ^»tolepo^lIUv. mi/naj jim Še kaJço drugo po-no U ljudje pa niso pozabili zli- J "T tr ' * «polno mero žolča ob vsiki Pr, ¡Jg*^^ k* Zarja i» odsek kluba. Sedaj ko £ft m«. M__M Hiruji, so liate.ôei vt Krivi SND. krivi ao ra. Sll a |vojani v Aval d^aeocta- Kdo je kdo? Se ni tako dolgo, odkar se je zakričalo, da aa mora Zarjo razbiti, ker d rafale ao gotovim ljudem vae nade uničeno—pri tem pa ao ae delali največji prijatelji Zarje! Ta želja ae tedaj nI uresničila, kar je povzročilo še večji žolč, ki je moral čakati drugega ugodnejšega tre-ndžka. In prišel je. Kakor, hit^o ao voditelji "rebelov" zaznali, da ne bo. nekaterih lojalnih pevce? prisotnih pri pevskih vajah, ao postali zviti ln šli nabirat tlatih R A1 . . pevcev, kl pri zbortMrtso bttHte S^i ii dalj časa aktivni in pa nove «a- Wl€tm uraa ne. Razložil} ao jim, kako ae bo Izvršil "puč": tajno sejo bomo imeli ln porazili te nepridaašže. S allčno taktiko je tudi prišlo do razcepitve. Tukaj jc torej odgovor na vprašanje, kdo je kdo, katerega nekateri večkrat radi atavljo. Walter Lazar. 8 pote v domovino z izletniki SNPJ Plymouth. AagUja.—Dne 2S. junija ob treh smo še ukrcdl na našo ladjo Maureteijo. ki je pravcate plavajoča palača, tako velika ln ogromna, da človek Izgubi ves streh pred potovanjem po morju. Uradniki so pregledali naše potne in vozne liatkg| nato so nam predložili vpraMfthe pole s kopico vprašanj, ns katera smo morali odgovoriti, nikar so nsm stražniki odkazali naše kabine. S temi pa niso bili vsi zadovoljni In bilo je precej Mki-kanja*' predno se je stvsr 0re-dlla v splošno sedevoljnost Nekateri rojaki /ao Mil zelo sitni, kot da oe morejo razumet^ da naša jednota ni tapils celo |fl za nas. Mkat aa vidi, da njihovo sltnannje b no. Človek mora na potu kaj prvzretl Hi rabiti m. i. .a Uivoet. Ko je bila etvar a J nam dali jedi ki ao nam dajale Pri mizah ia do tistega, kar ze. Pred odhodom ia r i Je prIM aa km Ms ladjo •al v tovanje Ia are«sa povratek. ' Točno ob petih in pet minut ae j« začela naša ladja odmikati kraja ter aašala obračati aaroj se bilo veselje gledati. Dne 80. junija je br. Alesh sklical sejo izletnikov, na kateri ao bile na dnevnem redu pritožbe izletnikov. Mislil sem, da b6 dosti pritožb, a sem se grdo zmotil, ker se ni nihče pritoževal. To je bil dober dokaz, da so bili naši izletniki zadovpljni in da so razumeli položaj. Na seji je bil sprejet enoglasno predšog, da se pošlje SNPJ pozdrav potom brezžičnega braojava. Nato smo razpravljali, kako bomo o** daljevall avojo PpLJt. JSvropi. da dobimo v Cherbo )z Ljubljane, ki trebne info seja zaključena, razšli, smo se mo sklicali le | men. Dne 1. julija je tem pa ae je Je bilo le kefl tudi naši izletni jako pametno, bilo videti. Opo na aallh mizah v barvne papirnate te Ih podobne ao nam priredili i zastopnika bo podal po-NAto je bila smo se da bo-ta na- Potnili^. so ie zadržali ljudi ni amo dobili razno-troben-zvečer pa Hi s pet- in plesom. Zabavati smo se Imenitno. Naslednjega dne sem opezil, da nas je jako malo pri zajtrku. Morje Je zahtevalo svoj davek . . . Tudi liaHm izletnikom ni prizsnašala morska boteaon. Nekateri co bili celi dan v poste-ljsh. toda amrtne nevarnosti ni bilo in drugi dan eo bili apet O. K. Dne 8. julija amo ae spet zbrali na aeji. Posvetovali smo ae. kaj ukreniti s ozirom na nedelj-no potovanje od Cherbourga proti Parizu In od tem dalje proti bdi LJubljani Sklenilo ae je, da nekateri izletniki potujemo Iz Cherbourga proti Parizu v tre t Jem rsa redu. od Pariza dalje pe v drugem razredu, Ia če bo mo-goče. da ae nam preekrbi ed Pariza naprej pdecboa vee do Ljubljane. Stvar ame odložiti ter eš odločili počaka«, dokler se ne aeetenemo a aašim zastopnikom ia Ljubljene. Delje ame dklealH. da aa trije člani aafte skupine u-ddežijo odkritja spomenika na Vi amo bili napadel Mauretanije. naj prirOdUH Ia pa n^ vem. ^utri zjutraj ob dveh se bomo «stavili v angleškem pristaniičii Plymouth, kjer hotno oddali aašo pošto in ne bom imel časa poročati o u-spebu ali neuspehu našega nastopa na prireditvi. V Cherbourg pridemo jutri, dne 4. julija ob desetih dopoldne in s tem bo naše potovanje po morju kon Morje je hijp vseskozi mirno io vožnja prjjetna. Na potu nismo videli drugi-Ku, razen dosti jp velikih rilj, nekaj parobrodpv in dosti slane vode. Kako bomo potovali od Cherbourga proti JJubljani, bom ya polne je poro-čal.—Anton J ur ca. "1 h ] Smrtna nesreča Harmarville, Pa. — Želim poročiti žalostno vest o nesreči, kl je zadela na$o družino dne 25 junija ob cesti, katera veže Springdale s SharpM)urghom. Moj mož se je podal zvečer o-krog 5. ure z dvema otrokoma na sprehod. Stal je kakih pet korakov od ceste in čakal, da kare odidejo naprej, da bi potem prekoračil cesto ter odšel i o-trokoma na prostor, kjer igrajo žogo. V tem hipu je pridrvel avtomobil naravnost v stran proti njim. On bi bil lahko odskočil, ali rešiti je hotel otroke, za kar pa je bilo že prepozno. Avto je podrl vse tri, nato je treščil ob žični drog ter se akoro popolnoma razbil. Sinček Jimmie, star 7 let, je bil na mestu mrtev, moj mož pa je nezavesten obležal v mlaki krvi. Levo nogo ima na štirih mestih zlomljeno, roke vse razrezane in razmesarjene, in dobil je poškodbe na glavi in po celem telesu. Drugi deček star dve leti in pol, ima kožo na glavi presekano in velike rane na nogah. On se nahaja še zmerom v bolnišnici v New Ken-singtonu, Pa. Zdravnik upa, da bo okreval. Za moža bo pa vzelo dolgo časa, predno bo ozdravel. Vprašanje je, če bo ena noga sploh še za rabo. Obenem se iskreno zahvaljujem znancem, sorodnikom in prijateljem, ki so stali ob mrtvaškem odru in me tolažili v. jaa* sreči. Hvala vsem za darovane krasne vence in cvetlice. Lepa hvala vsem tistim, ki ao ae udeležili pogreba, posebno pa Ae tistim, ki so dali svoje sv tomobile na razpolago in vozili brezplačno. Torej še enkrat najlepša hvala vsem hi za vee, karkoli ste dobrega storili v dne-vlir {Dosti. Tebi pa, dragi sinček in bratec, želimo miree počitek. IŽalujoču ostali: lUaj te Magi Wračar, starša. Joseftna in pbretby Wračar, sestri. Louis in ttoUert Wračar, brata. Vabilo na veselico tt*gfctl0town. V a.—Dne 26 julija ae bo po dolgem čaau spet vršila plesna veselil« v naši naselbini, in to v slovenski dvorani. Vabimo vse tukajšnje in okoliške rojake, da pridejo na na|o zabavo. Za lačne in Žejne bo dobro preskrbljeno in tudi plesal cl bodo priSli na svoj račun. Za obilno udeležbo se priporoča: nriher M ZAGOVORNIK TRUSTA Dr. H. France: Človek se je "roJT pet tekmi pred polnočjo Neko* ao učenjaki nastavili prav naior račun, od kdaj utegne biti na svetu človd rod, primerjajoč njega starost s starostjo n že zemlje. Qpiraje se na izrek P^nia, ki pravi, ci je bik> življenje n* z^i ustvarjeno ^ dan atvarjttija sveta» ao i)ekU ^ sodeč p« žinajj morskih usedli^, ^a je ta dan minulo k * V*0* jemlje n^ mla a koocu. Akp prcniarteto potem k u«9 ne da one dobe, ko je začel nastajati premce pridemo do presneti j iy«ga zaključka, da m. meni to razdobje v primeri s celim dntvte etvarjepja aopet 10 ur. In slednjič odpade k na dobo, ko so živeli amoniti in zmaji tudi d«, setinjka tega časa. — Z drugimi besedami: zad. nji dan stvaj-j^uja sveta fe je pomikal že pr<* 24 uri, i* človeka še m bilo na svetu. Na pqj. lagi te primere ao z vso resnostjo in stvariKst-jo znanstvenikov zapisali: ako se za primer« starost življenja oa zemjji ceni na 24 ur ii ako pe zagovarjamo nobenega drugega nazi. ranja o nastanku sveta, lahko trdimo, da se jt človefc Pojavil na svetu šele pet sekund pred polnočjo, namreč pred današnjo dobo. Čeprav ae vidi te sklep na prvi mah mik neverjeten, vendar vae, kar poznamo kaže to, da je naš častitljivi človeški rod res Benj min v pestri družini živih bitij. Zaman raziskuje cela armada prirodo-aloveev Že dobro stoletje vse mogoče zemeljsk« plasti. Tisoče predpotopnih živali so že spri. vili na dan, toda niti ene same drobne peSčice, ki bi kazala na človeka. Zaradi tega se je ie nekoč poprej udomačilo pravilo, da fosilni ¿lo-vek vobče ne obstoja. Pa se je zgodilo, da je proti koncu rokobo." ške dobe švicarski zdravnik Scheuchzer natel nekaj, kar je upodobil v krasnem bakrorezu in opeval v pleanivih stihih kot predpotopnega človeka. Te kosti ao tiste čase vzbujale veli-kansko pozornost, hile pa so človeškim prav malo podobne in so se pozneje res izkazale za okostnjak predpotopnega močerada. Le klavrnemu aaatomičnemu znanju tiste dobe je mo-goče pripisovati tako gorostaano zmoto. Tudi v pariškem botaničnem vrtu hranijo okamenjen človeški okostnjak, ki so mu po-prej pripisovali neizmerno starost. V tem primeru gre dejanski za človeške ostanke, samo starost ne odgovarja prvotnim domnevam. 0-kostnjak je namreč nekega Indijanca, a kosti 8p prevlečene % apneno sigo, zakaj pred nekaj j stoletji je moral na ta ali oni način priti v kak ..studenec, bogat na apnencu, ki je polagoma edel kosti a kanfienito skorjo, s kakšne se ode-nejo tudi cvetlice, ako leže dalj časa v vroči vodi Karlovih varov. Danes je že popolnoma ugasnilo upanje, da bi se med ostanki orjaških plazi ke v ali pa celo v plasteh črnega premoga našli ostanki človeka. Tako globoko je prodrlo v miselnost današnjega Človeka prepričanje o pravilnosti Darwinovega nauka, ki uči, da je človek naj-mlejii in poslednji evot pa rodovniku vsejca živega, da as je vee razvijal« km postopoma od primitivnejših do popolnejših oblik. Naj-prvo ao nastali preprostejši življi, v srednjem veku zemlje ao se pojavile ptice in šele 6 sekund, preden je udarila ura svetovja, se je odprlo prvo človeško oko: gotovo še boječe, a tudi že vprašujoče obenem. Zakaj amo teko trdho prepričani o tem? Človek v današnji podobi nikakor ne bi mogel živeti v kaki drugi dobi zemeljske zgodovine kakCf» v nje novem veku. Najprvo so morali izginiti a svete konkurenti človeka za nadvlado na zemlji hi ustreženo je moralo biti nekaterim nujno potrebnim pogojem, v katerih šele se # mogel človek ohraniti, ustaliti na zemlji. dele v dobi, ko je nastajal rjevi premog. bili ti pogoji izpolnjeni. SeJ^ takrat je bilo za življenje človeka vsega dovolj in v izobilju: kokosovi orehi, žir, moko vsebujoče koreninice in sadeži, jagode, zraven pa še obilica divjačine in rib, ob morskih bregovih na nič več onih strahotnih živalskih nestvorov, ki bi ga ovirali pri nabiranju školjk ln p'rj rlbarenju. Sel« v dobi rjaycga premoga je prišel čas, ko je pri-roda pogrnila bogato obloženo mizo za prallo-veka, ki je tudi res kaj kmalu prišel. Pri Bonoelleeu v Belgiji ae nejdejo v okolici, ki je polna oetankov iz dobe rjavega premoga, kreailniki, Id ao tako značilno obtok*n> in obsekani. kakor jih sama igra prirode nikoli ne bi mogla isoblikovsti. Večinoma ao ksmni prikoniteni ali pa obsekani v rezila, obtočni v strugale* in rezilca, skratka: toobUkovsni *> v naj raznovrstne j še orodje, sicer preprosto in surovo, Id ae mu pa vendar na prvi pogled pozna, da je eteflMc preudarnim in rszummm Nobene živali ne poznamo, ki bi si umeU prlprsvRI kaj podobnega ln zaradi tega morejo izvirati ti predmeti ssmo od ljudi, ki * v dobi rjsvega premoga prebivali na ozemU« današnje Belgije kot primitivni lovci In ribiču Seveda se je sprva videla te razlaga precej ** laon privlečena In neverjetna, toda pceaejo so tudi v Avstraliji In Te amonij I odkrili doma/"-ne, ti tudi al» peenali drugačnegs orsdjs kot primemo obdetene kiesihOn. te* tedaj, k» 90 ss utenjakl lahko aa laetne e« pnepnčall. ds primitiven človek prav lahfto Moja s teko pr*-prostim orsdjank Ja smagalo aaslranje. ds * ji «ovek m pojavil na svetu v dobi rja* ■ — SOBOTA, 1». JULIJA. rtOSVETI Vesti iz Jugoslaviie (Poročevalski biro Pmrato v Jngoalaviji.) PRVA JUGOSLOVANSKA^ S V.ETOIC A~ČKNOGOKK A Papež ppiflftsil Cmogorko no m "blaženo",—Ozana-pa-stirica, Ozaita-neveeta Kristusova/—Njeno truplo rsaširje prijeten vonj.—Kako jo je hudič izkušaL—In kako je pazita na svoje devištvo. Ljubljana, junija 1930. — V Boki Kotorskf je prav na koncu zaliva, tesno pod Lovčenom mesto Kotor, etar mesto, obdano * trdnjavskim zidom, skozi katerega je vodilo v mesto troje vhodov. BeneČanski lev se blešči na mnogih mestih. Mesto ni veliko, zdaj ims bržkone več vojaštva kakor civilnih ljudi, dasi je sedež sreza, sodišča, raznih državnih uradov itd. Ima krog 3000 prebivalcev z okolico, mesto samo ne more imeti mnogo. Po teritoriju pa js mesto sila majhno io tembolj «o hiše in ljudje nagneteni. (Izletniki SNPJ bodo na svojem izletu po Jugoslaviji tudi Kotor obiskali). To je starodavno mesto Kotor, kjer je haela sedež stara bokelj-ska mornarica, ki je bila znana po vseh morjih, tu je prebival narod, ki je bil izredno veren, veren tako, da so nekoč napadli ladjo, aa kateri sa m telesni o-stanki svetnika Trifuna, ter u-kradli te "svetinje" ter jih slavnostno prenesli v mesto, kjer še H je počela. Za vagko blaženo ali nedsj hranijo v srebro vdelane svetnico je potrebno, da se ji do-relikvije v škofijski cerkvi sve- kaže, da je storila kak čudež v tegs Trifuna, ki je proglašen za svojem življenju, najmanj tri. zaščitnika Boke. Kakorkoli je Našega Slomška bi radi napravi- jih v knjižici, da je U duhovnik prišel k njej na okno ter ji pričel govoriti o svetniškem življenju, o bogu—nazadnje pa ji je predlagal —naj stori z njim greh. Temu se je fcrečista Otana začudila ln ni mogla verjeti, da je to svečenik božji. Zateče se bogu, ki jo v hipu navdahne aposnajem, da je duhovnik hu Vremenoslovjc veda med kotorske vernike, da prepričajo o tej svetnici. Rojena je bila ta pastirica 1, aimucui, u» je nu- 1493 v Relezi v Črni gori. V dič. Osana je z bogom pregnala mladosti je pasla ovce in koze po hudiča z okna. Ko je izginil, je črnogorskih kamnitih plaamsb. bil ssveda velik smrad in ropot Bila je baje silno lepa. "Bila je — kakor zahtevajo pravljice, nenavadne lepote, a nizkega sta- In sdsj js papei isdal dekret, sa." A Še lepšo je imela dušo. da se proglasi sa blaženo. To se Ze kot pastirica pa je občutila, bo sgodilo z Velikimi svečanost- da je poklicana za nekaj več kot mi od 27. junija do 6. julijs. Pri- njsni roialO, Mati ji je prgvil« 4d bo v Kotor sam ua&eški nun- o Kotoru, kjer je toliko ©e«kY« cij is »ograda, ki bo »dnji dan tef o slikah boga, ki je v Kotoru proalav prebral dekret. Dne 6. narisan zdaj kot otrol^ zdaj kot julija bodo ob desetih dopoldan mučenik na križu. Dekletce Je zvonili po vseh katoliških cer- lepegjs'otroka, ¿ter je pač po- stič. navadi na slikah. Srce U je n*- Kaj. je na vsem? rekovalo, naj skoči k nJemu, da Glavno dejstvo ga objame in poljubi tejr.mu raz- tamošnji kraj s krije svojo veliko ljubezen—a v veren in da je t^ tistem hi#U j« otrok-Jezus izgi- precej te nerazsodne varnosti, ki niL Drugega dne ,ps 8« Ji Je pri- sprejema vse, kar ss , servira ž u—pastirica Katica je padla oJ žalosti v nezavest! In tako je pastirica Katarina začutila, da jo kttčen njen nebeški "ženin" v Kotor, kjer ga ,bp laže spoznala v tamoinjih cerkvah. Let« 1507 js priti* v Kor tor, kjer je stopila v službo kot služkinja. Služkinja—nevesta Kristusova, Kmalu je bila polna po-božnosti in tudi nenavadne st va- bilo mesto majhno prsd stoletji ti za blaženega in so tozadevne vendar je imele mesto v 1$. sto- »tvari v teku, a treba mu je do-letju 37 cerkva in 7 samostanov Tu so vsekakor vštete tudi kapelice in majhne domače kapelice sicer ne bi bilo mogoče, da bl na tako majhnem teritoriju stalo 37 cerkva in 7 samostanov. To je bila pač nekaka katoliška trdnjava na praga pravoslavnih, zakaj takoj za mestom »e je zamenjala Črna gora, kjer j s bila razširjena kakor danes pravoslavna vara. In to stoletje 37 cerkva in 7 samostanov je rodilo v tamošnji okolici žensko, ki ho prva jugoslovanska ženska, ki ¿e proglašena za blaženo radi svojegs pobožnega življenja, ✓ Papei je izdal dekret, s katerim se Ozana Kotorska proglaša za blaženo, to je ss ksndidatinjo, da v kratkem ¿asu postane svetnica. O Ozani Kotorski se ve, da je bila Črnogorka, rodom iz vasi Releze v Črni gori, ds je bils pastirica, da je potem odšla v Kotor, kjer je bila služkinja, dokler nI odšla v samostan, kjer je v askezj žiVela do smrti. — Toda krog nje so v teh dolgih letih skovali toliko pravljic in čudežev ter lepih čednosti, ds je cerkev isdala ob tej priliki proglas na narod, kjer našteva tudi potek življenja te blažene in kako je živela kot Mprečists nevesta boga" v cilju, da se le t njim združi onstran svets v več-no veselje in ljubezen na nebesih. Njeno truplo ims prijeten vonj. Tslesne ostanke blažene O-zane hranijo v leseni krsti v kotorski cerkvi Sv. Marije. Cerkev je stara In so jo zdsj za Kvečanostl renovlrali. Cerkveni očaki trdijo v svojem proglase, da sveta Osana (ki je kot pastirica nosila ime Katarina Ko Nič), še ni strohnela. Nekaj me-*ecev po njeni smrti so odprli njen grob ter naili njeno telo •»veže in "prijeten vonj ss je razlival naokoli/' Pred 30 leti je baje spet neka komisija odprla krsto ln so šs vedno našli njeno truplo nestrohnelo. Pastirica Katarina ne mara strohnetl. To je čudež, pravijo cerkveni ljudje, is takega čudeža se ne zahteva niti od največjih svetnikov! Toda—bog je hotel s tem zaznamovati to deviško telo to o glavi. Nsj verjame, kdor hoče. Ljudje z možgani pe. . Upajo pa gotovo tudi, da se bo tujski promet v Kotor dvignil. To pa je pri vsem tem nekaj Neverjetno pa je, kako se še danes lahko ljudi pita s takimi storijami. V Zagorju ljudje tarnajo zaradi neprestanega dežja. Polje Čaka orača, gozd drvarja, a v žepu primanjkuje denarja. Les-ns kriza se občutno pozna, ksr je vosarina selo majhna in nestalna. Svoj les so pa kmetje po večini že zdavnaj posekali. V Smihelu pri St. Petru na Krasu so gostilnlčsrjl že pričeli s plesi, ker čutijo, da imajo fsntje, ki delsjo ns cestah, nekaj Uric v žepu.—Obljublja se prav dobra letina sena, tudi sadje prav lepo kaže. Ako bo tako o-stalo, upajo tudi na dobro letino sadja.—Nova mlekarna prav dobro napreduje. Sedaj ima 1000 do 2000 litrov mleka na dan, ki ga oddaja v Trst. Mlekarne so se prav dobro oprijeli vsi, tudi is košanske občine, v zadnjem času pa še iz Pivke in Kilovc. V Bistrici prevzame s prvim junijem elektrarno družba Sac-co, ki napelje svoj tok če* Zagorje, Knežak in tudi dsljs čez Jelšane v Matulje.—Sedaj napeljujejo telefonsko omrežje ln od 1. julija dalje ali pa is prej bo že zvezana Bistrica telefonič-no z ostalim svetom.—Zaslužek imsjo ljudje s posipanjem ceste v kratkem ps pridno, kskor piše Novi Ust, z asfaltiranjem ceste od Bistrice do Tr-novegs. Stavbna doba pa najbr-te ne bo tako živahna, kot js _ bila pretekle leto. Dovitujete Z vHem"JsUami "je"čuvsls " bančna in občinska palača, svojo čistost, "nebeški dar de- V Ootrožaem brdu v Rešld do-viltva," da se ga kdo ne dotak- lini so letos upali, da bo sadje, ne in razdere. In ker Je vedela, ki Je največji deftodek, kaj več da je telo človeku le v pohujia- obrodilo. Vedno deževje ia črvi nje, je trpinčila svoje telo. No- vost sta pa vse uničila.—Z de-sila je na s4>l bodečo srajco, a lom na Timavu je tudi bolj sla-okoli pesa žsleson pas, ki jo je ba.—10. maja je umrla po krat-zelo bolel in povzročal rane. Po ki bolezni posestni ca in fOstiL večernl molitvi pa je bičala svo- ničarka Jožefa Volk, ki je telo z biči in verigami. Tudi več nepreskrbljenih otrok, te relikvije imajo baje shrsnje- v Višnjevlka v Brdth glsdsjo ne. Večkrat jI je ob bičsnju 0 »trehom, kakšna bo letos letl-počila koža in si je zadala rane, na, ker je le preveč dežj*.-4e da je krvavela In okrvavila tla minulo leto leto so začeli graditi in sidove. Po sgledu svetegs Js- novo šolo in vodnjak ln upeJo, da ranima se je tudi s kamnom tol- bodo v veliko veeelje žena In dekla po prsih. klet imeli kmalu vodo bllsst. V knjižici pravijo, da je uživa- V GabriJak pri Tolmina je v la slavo že ss iasa svojega živ- prvi polovici ms j a umrla Neža Ijenja. Obiskovali so jo menihi. Gabrščkova. škofje, teologi, mestni žapaal— v Biljaal je umrla vrla ft*na ter iskali pri njej nasvetov. Po- Amalije Prinčičeva. rojena Kos-leg tega Je bOa prerokinja In i|n. čudodelka Tudi slepce je sdra- v I)oL C*eroveni so poti vse vila ia osdravila. rasdrapaas. Ker je ns občini Tudi hudič jo js nadlegoval v ',Uša.~ jih bo treba z robota m I prijetni podobi njmaga Izpo- popravljati. Dooti vaščanev js Koli krat na dan ae vprašujp-6e razgledujemp po nebu:'aU bo lepo, sli se bo nemara vreme sprevrgla? So -ljudje, zlaati taki, ki mnogo iive na proatem: poljedelci in mornarji, ki so si z dolgoletnimi izkušnjami pridobili nekakšen šu.sti čut za pojave v osrčju. Cut in izkušnje so pa, Žal, nezanesljivi preroki in ni čuda. da ss z uzirom ns velikansko važnost, ki gre vremenu v vsakdanje«) življenju, stremi za tem, da se netočna osebna opazovanja nadomestijo s zanesljivimi znanat\< niiui metodami. Iz te potrebe je nastala moderna meteorologija, ki je v marsičem Človeku prav koriatna opora. # S Čim as p««v za prav bavi vremenoslovjsl V prvi vrsU s ozračjem, kjer je važno meriti temperaturo, mtnjsjoči se srečni pritisk, zračne struje ali vetrove, vlago, ki «e izloča v oblakih, megli 1« rosi — padavine, kakor: dež, »*«g in točo ter slednjič elektrike in svetlobne pojave; nevihte, s#verqi sij itd. Iz proučevanja vsega tega je rno-gofr sklepati »n potek vremena vsaj sa nekaj čas« V naprej. Me-teorolugija je tedaj v tem pogkv du nekakšna praktična preroška veda, čeprgv veljajo njene napovedi le za najbližjo bodočnost. Moderno vrenjenoznanstvo Je samo toliko staro, kolikor brzo-jav. Šele t« j« omogočil, da se opazovanja na «gzsežnih zemelj ijtih predelih |«hko v najkrajšem Čaau zvedo po glavnih sb>i-rajnicah, kjer nu njih podlagi lahko sklepajo o bodočnosti vremena. Silno je izpopolnil vremenoslovjc tudi brezžični brgo-jav, ker is os^ogočil tudi rasšJr-janja vremenskih opazovanj s morja. Sedaj js po vsej zemlji razpleteno že sjo gosto omrežje vremenskih opsgovalnic, ki segajo v najvišje gorske višave in visoko n« ledeni sever. S pomočjo privezanih balonov in zmajev, ki jih z instrumenti opremljene spuičajo • tohr postaj v ozračje, js mogo< o študirati atmosferske prilike tudi y najvišjih zračnfh plasteh. V kratkih presledkih se possmeg-ns postaje obvelisj^ o svojih dognanjih, «a podlagi katerih se poto» sestavljajo vremenske napovedi. Opora vsake tak« napovedi js vrem«i*k* karta z značilnimi vijugastimi črtami — lzoharaml, ki vežejo kraje enakega sračnegs pritiska. Črti odgovarjajoč* nsj višjemu zračnemu pritisku okisps kraje, kjer ss j« nsdejsti lepega vremena, dočim js v črti os j nižjega zrsČnegs tlak« viharno in d<-ževno. Čeprav o nastanku vi-sokegs zračnega tlsks sU depresije ns vemo nl£ zanesljivega, nam Je navzlig temu mogoče is premikanja obeh s precejšnjo gotovostjo sklepati, v katere kraje se bodo preložila maksima In minima zračnega tlaka v aa slednjem rssdolijg. Prvega Junija se je začelo m-tebrološko poletje, doba, ko do seže vrsaienoalovje največji praktični pomen, saj Js to čas košnje, žetve, izletov i« potovanj, ko se vsaMo oklepa In ravna po vremenskih poročlltii. Obenem j« pa to tudi doba, ko ss najčetie ponavljata oba ne-všečna vremen h ka pojava: nevihte In Ibče. Kadar se nebo, ki js šs pravkar sijala v «isti modrini, aeaa ioma prevleči« s črnimi, pretečimi obiski, iz katerih AvfgsJo slepeči btlskJ. ds v njih žsru vzplamtcvata umIJa ln nebo, ko bobneči grom prstrsas ozračje Is bi jejo ns zemljo ledene sr-ns, tedaj ne trcpsčejo samo živali, marveč se tudi človeka poloti neka nemirna bojasen prsd rassrjealnil pri rodnimi elementi. ln vandsr J« U strah na-upravičen. Izra^unlM so, ds divja ns ssmlji vsako Isto povprečno li mJlijoaov neviht, to se pravi 1900 vsako sekundo, Ia da šviga v ozračju vsak trenutek 100 bliskov io strel. Kaj m spričo tegs velikanskega števila škoda, ki j« povsrešsjo strele vprav SMJtnkost«* ali vsaj neprimerne manjša od ons. hi Je utrpisto od drugih prlrodnlh nezgod' Da Je neurje, odroma blisk izenačenj« mod dvomi s sasprot-noimensko elektriko OM^lnj. nimi zračnimi plsstmi, sli med Msnj znsna pa etogn«Jo dvema ol^akopia, je biti nekatera druga opazovanja in dognanjŠ, ki se tičejo novih). Dognali so, da so nevihto silno pogoste slasti o polni luni, in da imajo sanje tudi sok o« pejs ja-ko velik vpliv. Ta pojav as ds razlsgstl tako, da IzŽarja soln ee tem več toploto, 4ina manj peg pokriva njegovo površino in da zaradi tega morska ¡t voda takrat nsočaej« izhlai»evs, ter cH r merno nasičuje ozračje s vlago. Maksimum aolnčnib peg s« pa kakor znano povpraču vsakih U let. Vodna plast, ki Jo ob teh obdobjih solne« i z sesa Is morja v tropskih krajih, dossfte debelino 5 metrov. V obliki dežja ps sa je vrne nazaj ls 2 metra, dočim ae vsed rugo izlije v zmernih pasovih. Posledica so se ve deževna poletja iu poplav«, na severu pa obilica snega. Preobilica padavin pa ne učinkuje samo a svojo mokroto, marveč tudi s težo, ki tako obremeni st-meijsko skorjo, da nastanejo potresi, ki so vsdno »vesti spremljevalci "viharnih let", Ako so zgornje domnev« pr*» vllns ln č* nadalje upoštevamo, v kako veliki meri vpliv«Jo na podnebje ia o« vreme tiuK silni morski toki v jurvi vrsti Zalivski tok, potem šole spoznamo, kako bres moči j« človek napram vremenu. Poskusov, ksko bi uravnavaU vreme po svoji volji, nikoli ni msnJbUo in jih ne bo, čeprav praktičnih uspehov doslej šs niso rodili. Samo slane se fte lahko ubranimo. 8 pokrivanjem občutljivih rastlin sli p« s razvijanjem dima j« mogoče lokalno preprečiti, da zemlja ponoči ne isžarl preveč toplote, ds ss preveč ne uhledl. Streljanje proti toči, ki Je bilo nekoč tako v časti, se Js popolnoma prsiivslo, k« r je bilo praktično bres učinks. Prav tsko so ostaU brez uspehs vsi poskusi, da bi umetno delali dež. Poskušali so žs ns to način, ds hi s elektriko visoke napetosti pospeševsll nsstajanje obiskov sU ps, ds bl s naalsktrenlm peskom. ki bi ga letala vslpals na oblake, pospsiill nastajanje de-žsvnlh kapljic is vlsgs v obiskih. Ns tak način ss d« kolikor toliko uspešno preganjati samo megla, ki se pod vplivom nselek-trenega peska ppčasl res spremeni v rahlo pršlco. Seveda ps js taks borba proti megli silno drage. Zsio zanimivi so tudi poskusi, ki streme sa tem, da bi se izkoristils ogromne množine zračne elektrike, ki ss sedaj ns-koristno izgubi js v bliskih ln strelah. Nn n«*ki taki poskusni napravi v Svfc! sp žs dosegli napetosti do 9 milijonov voltov, ki jih ps doslej še nI uspelo uporabiti. Iz vsegs povedanega se vidi, ds mor smo glsds vremen s sa-enkrat Is kar potrpeti s nad-vlsdo vttjtit sil. Mi sicer Izključeno, ds stegnejo nots znanstvena dognanja ln napredujoča tehnika nekoč resi!rit! In utrditi našo oblsat nsd vremenom, ss ssdsj so ps to šele poboine H Us. _ Oboojeel organizator bs prišel a« novo ofcravaevo Cbsrlotte, N. C—Georgs rtaul, organizator Mednarodne delavske obrambe, ki j« Ml obtožen aoinje prikritega oroija in obsojen n« last mssecsv Jače, bo imel prIUko še enkrat m šego-varjsti, kar Je vrhovno sodišča ugodilo zahtevi obrambe zs novo obravnavo. Rasprava proti Saulu ss bo vršil« na sodišč« <>-kraja Gasto«, PollcsJ ubli v bUkl s tendltl Cblcago,—Policaj Joftin Gull-tassna Je bil v potok zjulrsj u bit, drugi policaj An#ior»y P. Wistort pa js bil toiko ranjen v revolverski bitki s dvema ban-ditotns, ki sta skuiala oropati garažo na 2841 W. 1U st Obs bandita sto utokla in polleijs Js sedsj iščs, . ' SB^mmimtB ŠMMI nsu p »Um s«si ima fcaaJMniu MlnnsapoH«. Minn.--|flnnsa-pohs Journal," ki Je oajvpllvnej. M dnevnik v driavl, Je r*drrki*i podporo senatorje Tom Srhsll". ropuhllkancu. v njegovi kotnim «JI za ponovno tevofttov. Vsled toga izgleda scio verjetno, ds bo ksndi- 8 Slovanski Ugodni Podpom Jidnoti( UimsLJ a» «qhu ^tVIBI j lobars I7.jaa«a 1S07 1S04 v diiavi BMmU N574I So. LswodsU Avt.. Cklcago. III. Ttl. Rock ford IN4 GLAVNI ODBOH &N.P.J, UPRAVNI ODSEK* VINCENT CAINgAR, pvodMdnlk.....MSI 8. Uvndala Art., Chisago. M rjgl) A. VIDRE, gl. tajnik, i.......»65T (L Uwnosnemel Turčijo? Podoba je, ds so pristsll latinic« tik pred zmsgo. Ze dolgo delujejo. Navzlic njih naporu so dobili aamo nekaj privržencev sa našo plssvo. Vendar v Oseki m bolj ln bolj mnol« njeni prijsteljl. Zs njo so vsi tisti, ki smatrajo Japonski Črkopis za pret«'-/fk. Japonščina as nsm-reČ piše s komblnosijo ideogrsf-sklh znakov Hi fonotsklh slogov. Ako hočeš čl tat I novlns, moral baje poznati vsaj tri tisoč znamenj. Ob tolikšni zahtevi Je umljlvo, ds ss Japonsko slovstvo ne more kdo uo kaj rssšir-Jstl po svetu. Nipoaski pisci bl s« morali potogovetl zs Istlslco. WIN Nora («s ■■Kiwi Wtfl ffafa )s M •Sbrofl|aa f IT* TJSP* " iiip^iijiiliupfi J' .iji 11 ^m^mmm^gfm^m^m^"^' PB08VETA SOBOTA, 19. JULIJA. ' *— Kadar ste nadlegova- ni vsled laprtnice vmm taiaao in ao v »rok akoro «aafa buiw.7 oalnkeioati, iifriMMta >ta d i a. Mapn-tot.r «f/ atl toio in krvni u>k boU«, ojniujo oblati i. »aW in praiaoa Ko «o U atrupi pracnnni a ibtem j^T im drupi orpnni pridat* novo mod in ttvci aüiieo pootnnojo nmdneji«. Sopo-Tm... d. dobrr npatS. brano m Ulj, proUvlj. * ia oavrtljlvo in poiitno. tate nnraii« itirpona tolaan in apiodno admv* M iaboijio. Vi Ukko dobita Nnpn-TW. bjrrkoll m prodninjo adrnviln. Ako mi topova nimn v ink*i. racHo ni, naj lat«« ^^ n «v id njnpovapn prpknpAovmica J '