Ste J. 332 V Trstu, v petek 5« decembra 191» utnm xiv f fcfaajs vsak dan, udi ob nedeljah In ptuzateSti, zjutraj. — UrcdoUKo: u»ca •v. Fra^čiSka AstSkega Stev. 20, L naAtfro^e. — Dopisi naj se poSIJajo ured-pfctvu. — Ntifrankirana parna se ne spregajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni uradnik Štefan Oodina. — Lastnik kanorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—, po! leta L 18 — in celo leto L 35-—. — Telefon oradBlttra in upnve Stev. 11-57. Po*a©««ie Številke v Trstu tu okolici po 10 stotink. — Ogiasi se račaoajo t širok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov *u>i po 20 5tol; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 §tot, oglasi denarnih sarodov /nv* po £0 stoL Mali oglasi po tO sto*. beseda, najmanj pa L 1'—-. Og?tse eprejom* Inserahii oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se poifljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in iaseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Fiaači&ka As 2& Mirovna konferenca. Sklepi vrhovnega sveta. PARIZ. 4. (S.) Vrhovni medzaveznšski svet tse je bavi! z vprašanjem, ali naj se izročijo državam z omejenimi interesi lahke pomorske enote za obalno obrambo. Vrhovni svet se je izjavil v glavnem za odobritev tega .predloga. PARIZ, 4. (S.) Danes se }e sestafl svet pe-t*«ice. Seje se je udeležil tudi :naršasl Foch. R opravljal o se je o uveljavljen j« mirovne pogodbe z Nemčijo. Nota zaveznikov in pridmžeiicev Nemčiji £:ede števila varnostnih straž. BASEL, 3. (S.) Iz BercUna poročajo: 1. Mecenih -a je izročil predsednik mirovne konference nemškemu zastopništvu naslednjo noto: Iz vseh vesti, ki so do danes prišle, je razvidno, kakor se z>di, da pripravlja in udejstvuje nemška vlada v zadnjem času ra-zun določene državne vojske tudi razvoj drugih vojaških vojujočih sil. Stalne vojujoče čete so ustanovljene pod imenom varnostne policije in kaže)o v posebni meri značilnost in vrednost izbranih vojaških sdl. Te čete vodijo in vadijo vrhovni štabi, sestavljeni iz vojaških osebnosti. Akoravno so te čete odvisne od ministrstva za notranje zadeve, imajo vendar jiekaik rnačaj, ki je v nasprotju z njihovo določitvijo za policijo; njihova ustanovitev krši § 102 m:revne pogodbe. Poieg tega pa vzdržuje Nemčija pod imenom prostovoljcev za nedoločen čas in narodnih straž rezerve, ki so podvržene vojaškemu nadzorstvu in vojaški službi in ki so opremljene z orožijem in streli-vc-m. Te organizacije stoje v -nasprotju z vsemi vojaškimi -dogovori mirovne pogodbe, predvsem pa s čl. 178. Zavezniške in pridružene vlasti opozarjajo na dejstvo, da se morejo wu. Med temi apisi je pismo admi-rr-la Croche, datiramo z 9. jmvjcvka, v (katerem so »pisane re4o tajne stvari. Admiral pravi, da se useda nemških ladij ne določi, ne da bi Nemci rekli v tem vprašanju zadnjo besedo, J;i da Tli me g oče izroditi tc ladje so Viražmiku. Pismo zrkijučuie z proj^a-^om na posadke, naj doprinesejo zrnati skupne stvari. Drn-g spis, datifan -brzoi-avke prskinjen>e odnošajev, ker je vzel general jiemške čete, ki so se prej bojevale pod ruskim "poveljstvom proti Letiški. pod svoje -pokroviteljstvo. vNei*es VVicner Journal« poroča o te) vojni napovedi naslednje: Začela so se že premima pogajanja. Ker se je sicer voina napovedala, a ni tukaj nobenega, ki bt se hotei boriti, se ta napoved ne sme smatrati za preveč tratgičmo, in bržkone ne pride do hujših zap!etlja!«v. Zakaj je bila vojna napovedana, ni še prav laisno; z letiške strani se je stavilo toliko pogojev, "da je očivkino, da gre Letisem predvsem za iiemški vojni materijal. Ciani 'etiškega ^josteništva v Berotinu dobe pre-4«odnace šele. ko se zagotovi nemškim pooblaščencem neoviran odhod iz Rige. Lahko -se tudi domnev«, da je letiška vlada napovedala voi.no Nemčiji samo z#ra'ii lega, da izboljša svoj položaj napram narodu, ki, kakor znano, ntrzi Nemce iz dna duše. _ Boji z bo!;ševikL VARŠAVA, 4. (S.) Uradno poročilo pravi: BoljšeMiško bojišče. Sovražmk je napadel Kanpenioze po živem topniškem bo)u; bil je od!blt. Blizu Krasiawe smo razstrelili sovražni zraiicplov. Rn?ki boljšeriki in mirovna pogeianja. LONDON, 3. (S.) Poslanec polkovnik Malone, ki je preddožil 5. min. novembra doLjnji zbornici podlago, na kateri bd bUi boljševLki pospravljeni na m:rovna (pogajanja, javlja, da je torejel od sovjetske vlade obvestilo, da vztraja pri svoji ponudbi nekvamo nekaterim iz-r-en-freirihara ;n pr*dri»kom vsled japremembe vojaškega .položaja. Boljševička vlada bo po-č^kc^a nekaiiiko časa. da se ponudba sprejme, in se obvezoje, da medtem ne začne pogajanj z Nemčijo. Iz Madžarske. Martin Lovaczy madžarski odposlanec ma tatrovci konferenci. BUDIMPEŠTA, 3. (S.) Kakor javljajo neika-teri listi, da je mmisli^ski predsednik javil uradno Martinu Lovaszyjn, da ga je kabinet izvolil za člana mirovne delegacije. CURJH. 3. (S.) Iz Budimpešte poročajo: Mdrovna delegacija, ki je pod predsedstvom grofa Appc?Byja, se pripravlja na odhod v Pariz. Delegacija, katero "bo spremljalo šest ča-snikanjev, je sestavljena od grofa Julija An-drassija, grofa Štefana Bethlena, poslanca Te-lakšja, Martina Lovaszyja in prelata Aleksandra Gleswyia (?). R»micmaka kabinetna kriza. BUK ARE ŠT, 4. (S.) Zdi se, da se bliža kabinetna kriza h kraju. Voida Voiod je dobil ■mandat za sestavo novega kabineta. Zda se, da bo ka-binet sestavi-jen že jutri-. Podpirale ga bodo vse stranke razim needvisnežev in li-beralcev. _ Iz Ksenaja. Novsko - zavezniški spor. BERO LIN, 4. (S.) »Berliner Tagblatt- piše, da vlada baje ne odgovori na zadnjo ententsno oIa i teških i zloslutnih očekivanja. MecHu njih se seli: poglavica zemlje, ban, zacnesiik poglavice vojske, načelnik ili kako Srbi kažu — predstojale opštdne i predstavnici mnogih naših društava, da njih, novinare pozdrave, da ih počaste s\nojim dolaskom i da im zažele sreću, uspeh i zadovoljstvo ti njihovom radu. Marjanovič je te želje što ih je izredao ban u svojem kratkom pozdravnom govoru r.aevao sa,tisfakcij"cwn. Ali to je u stvari više. Novinstvo je javnost, kontrola javnosti, savest javnosti i kada je ta javnost, ta savest smela da sedne i progovori s onih mesta s kojih se do sad nije čuia samo rec narodnih odaslanika, onda je to znaJt d dokaz, da je prestalo vreme kada se javna savest morala *kriti pred vlašću, kada je morala strepiti večno pred časom, da jn ne u-guŠe. Danas smo videli, da smo slobodna država, da os^m sile, koja se temeLjii na pisanim zakonima imade joi tjedna, ikoja nije zapisana nigde, ali ju svaki gradja-nin slobodne države osećk u svojem srou. ga natančnega proučevanja, in dostavil, da je naloga znatna in da se je dosedaj že začelo proučevanje nad 50.000 dokumentov. Iz Avstrije. Tihotapstvo hi oderuštvo na DuitaSn. DUNAJ, 2. *Neues Wiener Joirrnal« prše: V kavarno sCarl-Tbeater« je prišla pred dnevi komisija; urada proti vojnemu odensštvu in aretirala med gosti, ki so bili v kavarni, 30 oseb, katere so izročili omenjenemu uradu. Pri njih niso našJi velikih svot tujega cenarja; imeli so pa vsi skupaj okoH 400 000 kron prepečatenega in ive-prepečatenega denarja .pri sebi. Iz njihovih dokumentov in računov je razvidno, da so to tiho-taipci z maslom in teletino. V kavarni se je komisija prepričala, da je tudi kavarnar kršil določbe, ki jih }e dobil od oblasti; svojim gostom je dajal tudi belo kavo, dočim je hvjci niso dobivale. Tudi pecivo iz fine nv.lie je imel vedno na razpolago. V kavarni so mšli 27 litrov mleka; iz ra-oimov se je moglo ugoovitL da je izplačeval kavarnar dnevno eamo za mieko od 100 do 300 kron. Na njegovem stanovanju so našK večje množino kondenzirane ga mleka in mnogo peciva iz najtmeiše moke. Z ozirom na težke pregreške, ki se morajo temboJ) obsojati, -ker so se izvršile v dobi Wikaaiskega pomaokanja mleka, ko se ne najde mleko niti za dojenoe in otroke, ie bU obsojen kavarnar na kazen 10.000 kron. Razun tega se je kavama zaprta od 30. novembra iial}e za 4 tedne. Po zgledu svojega gospodarja je trgoval tudi natakar s cigaretami; pri njem so na«šH 800 cigar in 1200 cigaret. Euo cigareto »sport- n. pr. je prodajal po 60 vinarjev. Tudi proti njemu se je -pričelo kaaensko postopanje. Značilno je tud', da se je našel pod biljancno mizo zabo} s 190C cigaretami, 'katere je naibrž med pogonom akni kak tihota-pec, da se izogne nadaljmm posledicam. Predarlsko vprašanje. DUNAJ, 2. Uradno r-e poroča: Razni časopisi, med temi tudi list, ki izhaja »a Predarlskem. sc ponoviti že uradno zamkarto trditev, da avstrijska vlada ne bo preprečala samostomih korakov Predarlskega za priklopite v k Wurteir?berškr. V tem ožim je bilo baje ugotovljeno, da ni avenijsfca vlada v tem zmishr dala nikakršnih iz?av in dn smatra vlada »s^ejkopre!, da se je vprašanje avstrijskih teritorijalnih meja s saintgermainsko pogodbo rešilo in da so vsakršne izpremembe izključene. _ Konferenca nacijon?!nih udruženj za zvezo narodov. BRUXELLES, 3. (S.) Konferenca nacijonal-nih udruženj za zvezo narodov .je odobrila načrt štatuta, ki ga je predložila skupščina. Nato se je začela razprava o predloženih prec^c^.h. Odoftweni so beli naslednji predlogi: 1. vsaki državi, .ki pristopi k zvezi narodov je dana prostost, da določi način za izvoiilev odposlancev na đkupćčino zastopnikov; 2. v vsaiki -državi se organizira propaganda, da se izbere kar na-jdeaiK««.i atičnejši načini pri volit vi odposlancev; 3. dobro poslovanje zveze narodov tz ah leva, da se čim prej ud^»tvi pariški dogovor (povečanje stalnega zastopništva v »veznem svetu); predsedbištvo izvdi komisijo, ki bo sestavila načrt pravic in dolžnosti zveze narodov; ta na^rt se predloži prihodnji konferenci; 4. zveza narodov se pozove, da čim prej formtslira na-čela, ki morejo zajamčiti manjšinam v državnih mejah religijo-zno svobodo in ,prosto porabo lastnega jezika; 5. skupščina naglasa, da bi bilo treba čim prej pripusti bi v zvezo narodov vssiko državo, ki želi vstopati, če lafiko da jamstva, o katerih govori prvi člen pariškega dogovora; 6. izvoli se stadna komisija, ki sestavi na podia^i paniškega dogovora načnt poge-^be za organizacijo pravice med narodi; ravno t ako se Lzvoli komisija, ki sestavi za>kanski načrt za mednarodno pravo. Konferenca je nato zaikljucla svoje zasedanje. Sklenrlo se je, da se prihodnja 'konferenca sestane v Rimu. Udeležitev svete stolice pri Zvezi narodov. BRUSELJ, 3. (S.) Zadeva glede udeležitve svete stolice pri Zvezi narodov se je predložila komisiji bruserj-ske konference. Siefcer-najgel, predsednik basetjskega civiinega sodišča, je izrazil mnenje, da naij bi se dovolila sveti stolici soudeiež'itev pri Zvezi maredov; navedel je dejstvo, da je veliko število švicarskih kaitcJiko nenaklonjeno Zvezi narodov, ker se izključuje sveta stolica. Razvila se je debata, v kateri so med drugimi govorili Pa* vel Dunet, Carton de Wiart in Wons de Plošge, profesor na lonvairtskem vseučilišču. Končno se je sklenilo, da se predloži to vprašanje predsedništvu mirovne konference. Vendar se je razpravljalo o vprašanju, ali se mora smatrati sveta stolica kot država. Vprašanje se je rešilo v negativnem zmislu, toda zatrdili so, da je sveta stolica vlast, za katero ni vzrokov, da bi se izJkljnčila iz Zveze narodov. Amersško-mehikanski spor* WASHINGTON, 3. (S.) Senator Ali, ki ima nadogo, da sestavi poročHo o stanju spora z Mehikom, je predložil senatu predđorg, naj W:l-aon prekine diplomatske odnošaje z Mehi-kom. MEHIKO, 3. (S.) Senat je razpravi, tekom dla in klofistala. Zvečer sta priobčila vodstvo socijalistične stranke in delovna zveza proglas, s katerim pozivata organizacije Ln soiruge v Rimu in po celi Italip, naj se po-vmejo o polnoči na delo. TURIN, 3. Stavka se nadaljuje. Tokom dneva tje prišlo do hu^ih spopadov med množico In varnostnimi oblastmi. Bilo je veliko mrtvih in rć^vjenih. ALEKSANDRI J A, 3. Tekom demonstracij po mestu je množica napadala varnostne oblasti In častnike, ki so se prikazali na xiii-crih. Bil je ranjen neki stotnik, a neki polkovnik brigadir razorožen. —• Tudi iz drugih italijanskih mest priha-j^o vesti o stav^ki in izgredih. 2^di se pa, da se splošna stavaka smatra lahko za dokončano vsled zgoraj omenjenega preglasa vodstva so-cdjajlstične stranke in delovne zveze. Opisovanje o šontlakoUsko CM šelj danes In Jutri od 9-12 In odl4-lG. I kako se to lepo dokument oval o več prvog dana ovoga kongresa. Ban je završio svej pozdravni gvor, u kojem je istaknuo zasluge štampe, mcl'bom, da se sloboda štampe ne shvati krivo, da se uvaži, kako smo još uvek okrtaženi neprijateljima i kako krivo shvaćena sloboda štampe može da urodii tkn^pnim i sud-ibonosnim posledicama po opče dobro i opstanak celo;g naroda. Pa ipaik sn i te dobronamerne reči naišie na srca koja soi se pred njima zatvorila, na -uši s bubnjićima do bola preoselijivima, koje toga ne mogoše mirno saslušah. I sve je to tako prirodno. I zabrinutost s jedne i velika o€etiji»ost s drt?ge strane i nikomu se ne može i ne sme zameriti. Jer oni asti, boji bijahu ujutro po vred j eni jednom dobronamernem napomenom, istog su dana posle pedne, dakfle samo nekoliko sati poele za-zašisteli o morali zašuteti, kada se njihova želja neka bi kongres zaključio da se apelira na vlast radi postupka s Filipovićem i Radićem, odklonila. I sami su uvideli, da je glas uradnika tršćanske »Edinosti«, glas koji je podrhtavao s opravdane uzbudjenosti zbog neshvaćanja veličine momenta u kojem živimo, veći, jači i važniji od njihovog glasa. Kada je pretila opasnost, da će se kongresno rč*sj>ravJianje svesti na nesigurne i daleke pn- Jadransko cprs&ife. Milanski Secolo (je priobčil članek, v katerem so sicer zoipien.jene najzanimivejše točke, a so vendar ostali še nekateri zanimivi odstavki, ki jih v nastopnem posnemamo: »N3k)dar nć Secolo- misli »italijansko- ) sainozat?*eva-rje z zahtevo po mestu, ki ni njeno, ker ie italijansko. Princ Aleksander se nahaja v Parizu in morda ne le slučajno. Francija mu lahko govori s prisrčno odkritosrčnostjo zaradi zgoraj omenjenih vzrokov; 'ker so tukaj že vsi prepričani o upravičenosti nase stvari, je verjetno, da to tudi naredi. Ce -je pri grobu, ki upamo, da ijc začasen, veKkih sanj potrebna mirovna zveza, naj se ta zveza začne s činom miru. Naj se odklonijo za j*d-nr-?ko vprašanje vse nasilne rešitve in naj se najde rešitev na podlagi pisateljskega in direMneJa sporazuma, ki ga podpirata Anglija in Fra-nci'a, rešitev, ki odgovarja vroči želji vseh narodov, že sitih klanja.« — Kanu meri ■ Secclovo izvajanje, je težko reči, ker manjkajo ravno na-jvažnejši odstaviki. Edino, kar je cenzura pustila, je rečt-no v zadnjem odstavku; »prijateljski in direktni sporazum. »SecoHo« ne pove, toda iz njegovih člankov iz časa pred italijanskimi volitvami sklepamo, da gre tu za prijateljski in direkten sporazum z Jugosloveni. Velikansika razlika je med > Secolov.imi pisanjem pred volitvami in sedaj. Pred volitvami ije >Secok>^ pisal, da je bolje počakati, »dokler se Trumvić ne prepriča, da se je motil, ko je stavljal vse svoji upe v zmago italijanskih socijolistov: po volitvah bo Italija lahko drugače govorila žn>i.m.« Izid volitev v Ita!iji je dcikazal, da se ni motil Trumbič, temveč »Secdo«, in to je razvidmo iz celega članka, čeravno je pobeljen. ->Seco!o < je še vedoo za prijateljska in direktna pogajanja z Jugoslovani, toda tisti bahati ton je izginil: »Francija in Anglija, ki imate več vpliva pri Jugoslovanih, naj bi pomagale, da se reSi jadransko vprašanje taiko, da bo odgovarjalo vroči žel)i vseh narodov, sitih klanja.« To je prava beseda! Re?rtev jadranskega vipraSanja naj ne ustvarja kali za nove vojne, naj bo taka, da zadovolji predvsem dve ipriizadeti stranki, Italijo in Jugoslavijo, dva naroda, katerima je usoda določila skupno žiivljenje na Jadranu. Trumbić, mi vsi smo slavila velike upe v izid volitev v Italija samo zato, ker smo pričakovali, da pride v Italiji na površje treznost, da pridejo na površje ljudje, s katerimi se da govoriti, politika, katere eoina označba ni bahatost in grabežljivost. Ali se to pričalkovanje izpolni, nam pokaže najbližja bodočnost. Pod tem naslovom je objuvllj. izagrebška -RijcČ Srba, Hrvata i Slovenaca naslednji članek- teve, da bi se ova$ kongres mogao pretvoriti n nešto ružno, podje li se putem unošenja partijskih i ličnih momenata u ovo raspravljanje, orvi su usJltsknul: i uzsnu!koi4i pred glasom, k»c^i se javio radi općeg narodnog dobra. S ovom kcnsta/tacajom treba da bude zadovoljan svaki -učesnik. Možemo se ne. slagati u pojedinostima, ali kada je u pitanju općenitost, onda ćemoL znati dculde se srne ići i dokle vodi lepa teorija, a gde započinje život. Prvi je dan kongresa dokazao, da smo dorasli zadacima, pred koje smo postavljeni. I to je msiotgo. Imade još nešto, što trefoa zabilježiti. Ovaj novieiar-sfci kongres ni je nikakova slava, ni svečanost. G^ad nije c^cićen zastavama, nema banketa s dug-'m zdravicama, ničega od onoga, na šio smo navikli iz starih pred ra tnih vremena. Sve se uzimlje stvarno, bez parada, bez nakita. I ista zabava na 'kraju prvoga dana nvje imala vid običajnih svečanih zabava. Pevaio se, plesalo, ali u nedekoriranoj dvo-rađii i bez svake vanjske naprave. Manjkao je sjfcj, manjfkaii su obligatni i prolkužana aranžeri, sstoloravTnatelji i dru£i takovi funkcionari. Mnogima se to učinilo čudno, ali tko zna ne ha. li bH2o čudnije, da je bilo drugačije. Na zabavi su bila naša braća iz Prage, Ljubljane, Beograda i drugih slavenskih gradova, na za- bavi je bio ban i predstavnici različitih društava, ali to se nig'e razabiralo ni po čemu i nikomu nije davana mkakova prednost. Kada je svršio programni dio zabave, razišli su se uzvanici i tko je gde uhvatio mesto tamo je bio. Desilo se da su gosti naši, da je ban, da su predseJnfk i podpredsednik novinarskog društva ostali bez stolova i ma da je to bilo veoma čudnovato, s ničijeg se lica nije mogla pročitati zlovolja ili neraspoloženje. Mala dvorana Sokola brla je odista premalena, da primi i polovicu posetnika koji u nju nagrnuše, da produže boravak na ovoj zabavi. Nije bilo počasnih mesta ni za koga i mogli ste videti braću Cehe kađeo osnivaju jedan stol, kako si donose i prenose stolice iK bana, kako uz generala, stoji pred bifeom, jednako tako kao koji saradnak kojeg provincijalnog lista ili koji zagrebački purgar — jer svi jednako ostadoše bez mesta. Samo neki nisu bili nikako zabrinuti za mesta. Oni ko,ji se kretahu u ritmu narodnoga kola, seljančice van stepa po velikoj dvorani Kola. Njihovo je bilo svako mesto u toj velikoj dvorani. Zabava je potrajala dugo. V prostorijama Kola i Sokola bilo je prijatno, po domaću. Ali ni jugoslovansko časnikarstvo v resnici iabko zadovoljno, da se more o njegovem kongresu pisati na tak način?! Stran U. -EDINOST« štev. 332. V Trsiu, dne 5, decembra 1919. 0 ittilljansKgJil prestolnem som Kakor v vsaki koirslit.icijHjnalnj državi, tako je tudi v Italiji iprestdm £ovor k otvoritveni seji novoizvoljenega parlamenta vladni čin, ki naj v kratkih potezah udari temelje novemu le^islativnenau delu v državucjsciitičnem, gospodarskem in socijalnok uit urnem oziru. Fo njegovi idejni inlcn-zl'-ncsli, ki se ne kaže samo v sjbc.pameni cfcIkovar;ii in praktični iz-vedbi sodobnih (gospodarskih in socijalnih teženj viadanih ljudstev, ampak tudi v vizijo-narni predslutnji vseh bodečih polcv evolucije socialnega ž vijenca in v iz nje izvirajoči smo-treni ureditvi vseli k naipredku silreniečili sil, je ta akt najlepše zrc?Io iz katerega odseva vsa spretnost vladanja državnika, ki ga je sestavil. To je najzanesljivejše merilo duha, njegove dela?možnosti in irsoči vsakokratne vlade. Posebno važen je pa v časih, 'ko je treba državo na novo sezidati in ustvariti t a kore -koč iz pogorišča novo življenje. Ako presojamo prestolni govor, ki ga je pedala sedatmja italijanska vlada svoji zbornici, 3 stališča, moramo takoj ugotoviti, da najde njen v lepe fraze in ipoetski stil edetd delovni tprogram, najbrž v Italiji malo navdušenih sodelavcev. Kajti manka razen mnogega postranskega še neke glavne poteze, ki je vsakemu pravemu delu neobhodno ipctre-bna začimba in ki ji pravimo v navadnem, človeškem govoru — iskrenost; in sicer iskrenost v besedi, namenih in sredstvih, ki naj dovedeno do p!cdono»s- /n ;rajeni so s pompoznim; besedami, a vendar ni mogla vlada spraviti v 9klad vseh zaatev po demokratski svobodi hrepeneč i h ljudstev s svojimi lastnimi klea*li in je zašla pri sestavljanju svojega »programa v taka navzkrižja, ki onemogočajo vsako resno delo. Zato ibodo tudi sadovi temu tprimerni. Naslonjeni na nesmotreni in neiskreni delovni (program ne bodo mogli državniki in poslanci ipri najboljši volji sezidati zopet napol porušene državne hiše, in ljudstvu 'bo treba i za naprej živeti iz dneva v dan. Osnovni ton, v katerem se (gibljejo raznovrstne misli in načrti sedajv.e italijanske vlade, je tako hudo nacionalistično »pobarvan, da ginejo v nič vsa njena zagotavljanj a o svobodnem sctdelovanju vseh lj::dstev (pni bodočem — evropskem miru. Karakterističen za mentaliteto italijanskih državnikov jc posebno naslednji odstavek: S stevDlom prebivai^tva, ki bo, z vštetimi novimi ozemVja kmn&u doseglo 40 milijone v i^udii, z 10 mol : j eni Italijanov, raztresenih po vsem svetu, ibo Italija v kratkih letih ena tzmed oa.jvečjih naroc-nih enot. Vojna je dokazala, kako šjkwcl!;jivo je poveličevanje (posameznega naroda v družim vseh ostal h. Dokazala je pa tudi, kako veliko moč tvori bitje velikih e« niskih in zgodovinskih enot. — Italija se zaveda vedno bolj svoilh nalog v obrambo latinstva, katerega mati je, in obrača svojo misel ne samo na svoje posestrime v Evropi, ampak tudi na narode latinske Amerike itd. Imamo tu v drugi, izpopolnjeni izdaji izraženo isto stremljenje, ki ga je oznanil svetu pred -leti nemški državni kancelar z oziram na slovansko nevarnost. In to vtkljub ugotovitvi, da je vojna dokazala škoduj i osti poveličevanja posameznega zrno. Lici ste ji zardeli. In vzkiikniia je, da je zaorHo po vsej krajini.« »Pokonci I To so!« Z gradu je počil top. Na »daleč je odmevalo v goro. Po par treautkia je odšel gospod Konjski v sek> s petdesetimi konjenika. Mesec je zasijal na pol neba. Od Zagreba je prihajal zamolkel šum. To je ban, to je banova vojska. Težko aogrcč je Uršula pritisnila u bo na okno Bissolatil o težavnem položaju u Italiji Poslanec in bivši minister Bisiioiatti za-vzemlje neko posebno stališče v politične" življenju Italije. Ne plava z veliko reko. Nima clb lice pristašev in scmišljenikov r.e na desni, ne na levi: za katolike je preveč liberalec, za socijaliste preveč nac:;cnalec, a za naci^onal-ce .preveč — socijalist. Je pač mož svoje glave, svojih idej in inisli, in pa moč, da govori edikrito, kar misii. Zato se tr di .ni mo^el ^-zdržati na ministrslci stoiioi. Tudi kot član vlade je bil v kabinetu cpo^icijonalec!! Ravno radi teh svojsitev je Bissolatti uvaževan po-liiVik doma in v inozemstvu. Pot 'ajo ga cd de me in leve, ali — t esedi njegovi vendar naslavljajo tiho. Spom'njamo, da je cib svo'etu znanem obisku v Italiji tudi predsednik W:l-son pritegnil Bisscrlrtija v dolg razgovor. Vsa vsebina tega razgovora ni prišla y javnost, ali kot gotovo smemo smatrati, da je predsedrrik hotel čuti sodbo tega politika o možnosti rešitve jadranskega vprašanja. Ta sestanek je precej ozlc.vclfil nacionaliste v Italiji. Ali — da ne bo nesporazumi jenja: ne mislimo, da ne bi tudi on želel, da se uresničijo vse jadranske aspiracije Lta4;je. Če vendar obsoja politiko Orlanda in Scnnina, je vzrok tenui v dejstvu, da Bissolatti — misli trezneje, presoja in vidi težave in nevarnosti. Zato bo zanimalo čitatelje, kako ta mož presoja sedanji položaj. V razgovoru z nekim angleškim žurnalistem je omenjal vzrokov sedanjih težkoč za ItaJLjo. Prvi vzrok je v ne-umerjenosti nacijonalistov, ki uverjajo deželo, da vojna ni prinesla Italiji tistih uspehov, ki bi ijlh morala, in da .jadransko vprašanje ostane nerešeno. Ta nacionalistična prapaganda in pa nezmiselno D'Annunzijevo podjetje povzročata, da Italijani pozabljajo, da so Tren-tin. Trst in Istra detniiti^-no ipridKrtijeni za Itafijo, a tudi jadransko vprašanje bo gotovo rešeno v kratkem času! Bissolatti obžaluje, da Amerika sedaj ruši Zvezo narodov, ne da bi pomislila, kako zlo p :"-ravija s tem Evropi, sama sebi in vsemu člcvečanstvu, ker razbija vez solidarnosti in miru. Ta vojna najj bi bila zadnja vojna in Zveza narodov naj bi reševala vsak bodoči spor. Italija že občuti posledice tega položaja, ker se v narodu razširja uvenjenje, da je čiove-kc^tfbni namen vojne izdan. 2a»to '»Plemeniti gospod «z Maketkvoa,« je odvr-tf.la Uršula, »recite svojemu banu, naj si pride po grad. Pričakujem ga na dobro večerjo — njega in njegov brachium.« Odposlanec se je vrnil. Minulo je četrt ure. Banova vojska se je približala selu. Hipoma so zaitrobile trobente in zagcmeli bobni. Od daleč so sevale v mesečini doige vrste kopija in pušk, a od povsodi so se čule zapovedi četo vodi j. Čez nekoliko je zasedla vojska ravni prostor med Savo in grajskim bregom. Iznenada je vdrl v selo odldelek barskih husar; e v, ali »planil je prednje Konjski s s četo. Za-bliskale so se sablje, počilo je nekoliko samokresov, začuio se je nekoliko vzklikov. Koraki se je umeknil na cesto za grad. V h;pu so ca_ valila v naglem diru >trqe OsddelkT huzarjev pod Gašo Al ap i čem in četa Bakačevih svobodnjakov na konju ter so zasedii cesto na severu m izhod soteske pri mlinih. Ivaniški bocnbar-dirji eo se razvrstili na hoimu nasproti gradu, štiri čete pehote in dve stotniki nemških mušketirjev ste se postavili pod brdo nasproti vhodu v grad, a proti zapadnem u obromku grajskega griča je hitela gruča Uskokov. Za ] pehoto je stal pod čelado na konju mračno > ban Peter a poleg njega Ivan Alapić z bansko Pekače vesli. SLOVENSKIM STARŠEM! Naznanili sme vam včeraj radostno vest, da se zopet odpirr naši mlad;ni učni zavod, na katerem se more izobraževati v svojem materinem, svojem slovenskem jeziku. Kakor ste čitali v včerajšnji »Edinosti«, se je vpisovanje v CM šolo pri Sv. Jakobu že pričelo včeraj, v četrtek, ter se bo nadaljevalo danes, v petek, in jutri, t soboto, od 9 do 12 in od 14 do 16 v šolskem poslopju pri Sv. Jakobu. Mislimo in prepričani smo, da vam je popolnoma zadostovalo že prvo kratko obvestilo, da ste vedeli in znali, kaj vam je storiti. Saj ste vendar čakati z vso nestrpnostjo celo do'go leto, da bi se odprla vrata vaši deci ▼ hram prosvete, saj ste si bolj ko vsega drugega želeli daeva, da bi mogli povesti svoje najdražje, svojo deco, tjakaj, kjer veste, da je varna pred najhujšim, kar bi jo moglo zadeti, da bi izgubila ljubezen do onega, kar je vam najsvete-še, ljubezen do svojega rodu in jezika. Zato S-.10 prepričani, da nam nikakor ni treba opozarjati vas na dolžnost, ki stepa sedaj, ob otvoritvi naše narodne šole, pred vas, nc, saj to dolžnost sami pregloboko čutite v sebi, je bila ona tista gon;l^ sila, ki vam jc da^a, da ste čakali in vztrajali, dokler ni bilo ustreženo vaši najsrčnejši želji in n- j-upravičenejši zahtevi. Čakali in vztrajali Me, ker ste sc bali, da bi se vam ne pogubila vsa deca; sedaj je prišlo odrešenje v-vaši deci, in uverieni ?mo, da je spre j r večj;m zadoščenjem, s trdno voljo, d . doma storite, kar ste si sami postavili kot svojo sveto nalogo in dolžnost. Da, pa tudi tisti vi, ki so vas pririKle razmere, da ste vpisali svojo deco drugam, ker ni«te -"o^.li ker niste mogli pretrpeti, d? 'm deca ostala morda še dalje brez šo' no- uka, glejte, sedaj imate ne samo priliko, pač pa dolžnost, da pripeljete svojo deco zopet t'akaj, kamor edino spada, v slovensko šolo. Ni nam še znano, kedaj se otvore vzporednice ua Accuedoitu, zato pa naj se vpišejo vsi naši ofroci v šolo pri Sv. Jakob- kajti nz-delilev se lahko izvrši potem pozneje. Za marriko^a bo morda šen*jakob?ka šola pre-oddaljena, zlasti za deco, ki še potrebuje spremstva; toda n?>* ne bo ničesar, kar bi odvračalo slovenske starše od vpi^a dace v slo-venrko šelo in slovensko deco od nje pohajanja. Ne veljaj pa to samo za slovenske starše in slovensko doco, temveč za v«e starše in vso deco troimenega ju^os'ovenskega rodu in jezika v Trstu. Tako bodi! Škof mons. dr. Kartin zapustil Trst. Ker je b »kakor smo že javili, na škofovsko sti !:co tr/ c -■koprsko imenovan bivši vojaški škof ita! e vo'ske, don Bartolomasi, dosedan:i tržaš -1 o-prski šiVof, mons. dr. Andrej Karlin. pokore- -e doblj-enemu nak>su višje cerkvene oblasti, ^anes zi'irtraj zapusti! Trst. NI vse zlato, kar se svet«! Pn fesor Attilio Hortis. sefaj senator italijanskej?a kraljestva ni odlikovan z visokim italijanskim re:'nm. je dovolj Italijana, da se trni ne more očitati ':ako škiljenje preko meja drugam in >zato morda tudi kaka neprijaznost ali pa celo sovražnost proti Italiji. Zato se bomo v naslednjih izva^.n h naginjali nanj. »Lavoratore« je namreč v več č! n' ili poudarjal, kako odrešeni Trst počasi preha'a v gospodarsko mrtvilo, kako zastaatr trgovini 'n promet, kako !:e tem bol} potaplja v brezdel:e. kako raste nezapo-skncev, iakratka, kako pr^ti Trstu ros poda r*V-;i poguba. Nam. ki smo doma v Tr^tu in poz-iarno tržaško prometno živJ.enje, ker smo rrn s'ed?t; z lastnimi očmi v slabili in dobrih in na'b'ča ni bilo treba šele >Lavorator evih« " nkov. bi nam odprl oei za iz-p< zrrr.n!e na:c'"' "-1 •kijih je ike.'aj preživljal Trs! in p-a tudi vidi in spoznava vsak Trža-?m. pa naj c ffos'lovcnske ali italijanske narodnosti, pa naj tega ali onega političnega prepričan t., da mora prometno življenje v Trstu v na 1 rr.: m čas-u za-m'reti .popolnoma, ako ne bo takojšn'e n n 'i> ne še pomoči, ki pa ne sme obstojal. v nekoliko stotin milijonov, ki bi b '• I v morje potreb Trsta, temveč predvsem v < ritvi onih trgovinskih zvez z zaledjem, katere » edine d\isrn?le Trst na ono stopnjo r>rocvit: \ katerem se je nahajat pred voino in k 'e-e mo-da ne doseže nikoli več. če korenitneiše. Fr; bili, ki dirjajo po mestu semtertja in r : nepoučenemu tucu kažejo domnevno ž'vahn žaško prometno življeme. so Tržačaru le v na i' lego, ne pa v korist, in tržaška gospodarska vprašanja se ne rešujejo z ibrisavatrem oći. Att io Hortis je, kakor čitamo v »Lavoratori*«, zarezal nekoliko globlje v tržaško vprašan e. to-Ja očš-vidaio '"e ne dovolj globoko, kajti drmrače bi ne bil prišel do čudnetga sklepa, da je treba prepu-64 i ti Tržačanom samim, da rešijo Trst. Pač pa je poudaril Hortis v svojem razgovoru s »Tempovim- poročevalcem, -kakor poroča -a-voratore«. da vladno pospeševani Be etek nasproti Trstu v resnici ogroža Trst, ker se je bati, rda tr- zasta-vo. Ban je mahnil s se1 ljo, Alapič je dvignil zastavo, ter zapovedal: »Sprožate lumbarde!« Sedaj je počil top — se^aj drt-nji,^ sedaj tretji, četrti, in izneva je padal siL- el ea stre-k-m, grmel grom za premem. V gori je £ro-morito odmevalo, beli dim se je vil ,po hrastovem vejevju ter se spuščal v 6mo žrelo soteske. Krogija za krojijo je prasnila v grajski izid, da se je kamenje drCTiilo 4ect toča. in e.cpet je mahnil ban s sabljo in zak!:cal z gromovitim glasom: »Dve četi pehote naprej! Naskok! Na grajska vrata! Mušketirji na levo!« Bobni so zagrmeli. Četa je zaorila doncihes-no. Dve prvi četi ste hiteli ob bre-Ju. VcH.l ju je kapetan Vlašić, mahajoč s safcdjo. Seda,j so na pol bre£a. Nič. »Najpre^U je k-^čal kapetan. In leteli so 3ri;e. Nčč. »Naprej!- Sedaj so pod zidom. Ustavili eo se. Seda«--— šestero strelov je zagrmeio iz gradu, po »raku je eaorilo grozno vpitje, a ped belim dimom se je zvijalo »petdeset krvavh teles. A iz groma ven, iz krika je zahreščal z grada ženski ?las: T Trsfu, dne 5. deccuibra 19 iS. EDINOST« štev. 132. Stran lit. da mu odvzratnejo Benetke pomorski promet v Jadram;, i; si ga je pridobil doslej. Zj Hortisa pa je to samo brezpomemben mimogredoč dogodek, češ obe mesti se morate sporazumeti, in egodovina da uči, da noben oblak «i nikdar za-terrmjeval soorazuma med obema mestoma. Tu se je z-godovinar Hortis pač nekoliko urez-ai. ka:ti zgodovina. Trsta govori o stoinstok-tnili bojih med Trstom in Benetkami, v katerHi ie Trst dovolj bridko občutij benečansko pest. Priznal pa je vendar Hortis, da premestitev izhodišča vefckih plovnih prog iz Tnsta v Benerke potnenja za Trst težak udarec, in še tembolj, iker ima Trst popolnoma drugo zaledje kot pa Benetke. Omtrnal je tudi premestitev -pomorskega observatorija n Trsta, kar pomenja tudi izigubo za Trst. — Da, res je: ni vse zlato, kar se sveti, in Trst pe v ne zlatem b?esku neprestanih praznikov in veselic, ki jih je preživljal že celo leto, ie izgubljal, ne pa pridobival, in namesto da bi mu dajali, so mu celo odvzemali. In Hortis mu polaga na srce. da naj se rešo sam! Triačan bi dejal, da -tudi marsikaj onega, kar sa od svoje, skoraj kzkijučno na uvoz odamaj navezane sosede. Ali je potem v resnici treba danzadnem oetiti ogenj sovraštva, ko bi bč!o prijateljstvo med obema sosedoma tako mimo potrebno, in boli ltaiiji ko Jugoslaviji?! Toda ne; foško časopisje, posebno ono. ki izhaja iz kolena Abrahamovega, e* z naravnost pohotno slastjo valja v obrekovanju Jugoslavije, iščoč vsake prilike, ete bi le še bolj podžgalo Itak že dovofc visoko piamtečo mržnio med obema na r od r rita. Zabeležimo naj Ac naslednjo vest, ki jo čitamo v nekem tržaškem tostu, došlo mu bere «z Befeika: »V rožeški občini, na koroškem ceemijti, protizakonito in preti volji parčke konference zasedenem po Jugoslovanih, so prošlo nedelo jugoslovanski vojaki usmrtili župana Adamitsoha, po narodnosti Nemca. Gre o-čitno za umor pofctrcnega značaja. Očrvidr.'J Jugoslovan* mei Karavankami in Dravo uvajajo balkanske običaje. Gorje koroškemu prebivalstvu. 6e ne bi bik> teunka* italijansi.ib čet.« — Ali C i ie» si:aino to? Rožeška občina se nahaja v pasu A, ki je v zini slu odredeb mirovne konference zasađen »po Jugoslovcnih. Zupana Adamiča v Rožeku ne poznetno, patč pa v Vrbi, ki je zasedena po Nemcih, oziroma roorc bilo nobenega. Taka te resnkra. Ccm.u potem toliko ne-tsmnosti, da bi se zakrila ta resnica, čemu toMco zlobe, da bi se narod razburjal zaradi laži?! Nič se ni naučil in nič ni pozab*!. Prejeli smo: Nekateri n^ši 1-udje se že h udu je jo nad Mayer-jivim glasilom, češ da ie že zopet začelo lagati in buniti svoe čita tel je! Cuuni so ti Ijodje! Kako bi mogel Maver postopali drugače, ko je vendar bil veJno dosleden v sovraštvu Jo vsega, kar ne trobi v njegov rog — a nas je tjubil« še posebno! Nau-I.iti se ni moče! nK. ker je bil že prej profesor v poročanju aeresme. Pozabiti pa tudi ni mogel, ker m dostopen resnici. Glejte dunai&ke liste seda; in videli boste, la so še vedno oni iz čawrr pred vojno. Pustimo torej te ljudi, naj la-Defc jmo pa na to, da n ;h l^ži ne teospejo previsoko ki da v prvi vrsti ne okužijo našega Uzadstva. Proč s slišnim čredsteivi. Popoldne, točno ob 15. se ponovi zadnjič v sezon:, pri premijeri in reprizi krasno uspeli, močna Andrejeva dr-tna v štirih dejanjih » Anlisa« z gdč. Vookovo v Naslovni ffi z g. Sik) v glavni moški ulogi Opozarjamo prav posebno na to predstavo, ker sc uprizori zadnjič v sezoni. Zvečer, točno ob 2% se bo vršila repriza krasnega Ibsenovega igrokaza v treh »d«janjili, »Nore«, ki je pri snočnji premieri dosegla popoln »spefa. Naslovno ulogo fgra gdč. Mczgećeva in «Livn» moško irfogo, njenega moža, g. MHtoKČ. Pok4 iiji>u na topijo v večjih ulogjah svoje po: bistvo. Ker je pa žal dospel semkaj prekasno za zadnji izseljeniški vlak, se ie povrnH zopet v Ljubljano, kjer so mu predstojniki na to da H na razpolago -poseben vagon, da ga priklopi k vlaku v Trst in si poizkusi še pred zapretjem meje pripeljati svoje pohištvo v Ljub+ano. Aii to svojo srečo je poplačal ubogi Sitar z življenjem. Ko je namreč dospel minuli četrtek v Borovnico, je stopil iz o-selHiega viaika in pogledal za priklonjenim vagonom, v skrbeh, da mu se ne bi kako izgubil; pri ter. oa je padel tako nesrečno v temni noči z glavo U3 tir, da je ostal mrtev na Kcu mesta. Uboga žena. ki ga je spremljala, je morala ostati v Borovnici par dni. da ponesrečenega soproga pokoplje; dospela ie sedaj v Trst. do reši vsaj svoje pohištvo. Sociiainodemokratsko pokrajinsko zborovanje. I z vrše vodni odbor laške socija-lnodemokratske stranke za Julijsko Benečfjo jc sklenil v svoji zadnji seji. da se bo 3. in 4. januarja vršilo v Trstu pokrajinsko zborovane stranke, ki se bo bavilo s težavnimi razmerami, kr vladajo v de-nem ozcml u. Za to zborovanje se je določil naslednji dnevni red: 1. Za svobodo in odpravo vojaške vladavine: poročevaka CađHni m Regent. 2. Polož-a) Jiriiiske Benečije z oz*rcm na priklopov k Italijanskemu kraljestvu: a) avtonomija občin, pokra sin, socijalnih zavarovanj: poročevalec 'PmoTii; b) vprašanje valute, razvoj industrije ki trgovine ter odnosa ji z inozemstvom: poročevalec Cerniutz; c) zakonodaja: poročevalec dr. Tuma; č) šolsko vprašanje: poročevalec Pisoni; d) socHaJno zavarovanje: poročevalec prot. In-ulnkl; e) odškodnine in obnova: poročevalec Tonet; f) pokojnine vdovam, sirotam b pohabljencem: poročevalec dr. De Rosa. 3. Ustanovitev spiošnega sveta proletarskih ustanov z razrednim značajem: poročevalec Passigli. Repa — ščava! Prejeli ^mo: Nič ne glejte grdo na naslov te notioe. Zapisano je bilo te dni v Ma-verj-evem glasHu tako in iaz sem samo iz »rappe- napravil repo — »sciava« pa je »Piceolo-va-f! Ker imi menda ne puste, da bi nas rvazival s sužnji, se je razjezil nad sšromašno repo m ji dal njemu tako sladko ime — ščava! Neko drugo trobHo, ki ne zasluži, da bi >e imenovali, je tudi začelo ometa vati s »kriki*, kar zopet .pomenja — sužnje! Ne bomo se pterefcali s temi »pristnimi« Lalii, temveč zasedaj pravimo le. da bi se z onimi iz kraljestva dalo še izhajati, ko bi ne bilo odpadnikov, ki žalijo in znsramujejo one, ki so jib nedavno temu — rešiti lakote. Nagrada iz ustanove Deseppi. Tržaški magistrat poroča: Do 30. decembra t. i. je razpisan natečaj za nagrado 400 4ir iz ustanove Deseppi. ki se podeli sposobnemu, delavnem« in poštenemu delavcu, .pristojnemu ki bšvajooemu v tržaški občini, ki more m hoče v resnici na lestno roko izvrševati izvoljen poklic ali obrt In bi tega ne mogel storiti samo s svojimi sredstvi brez tu:e pomoči. Deflar se izp4ača takoj, čim dokaie rokodelec, kateremu se nagrada podeli, da je napravil potrebne korake, ki jamčijo za otvoritev obrti ali poklica, in sicer mora prosilec podati ta dokaz tekom enega leta po dnevu, na katerega mn je bila dovoljena nagrada. Prosilci mora-jo priložiti prošnji naslednja izpričevala: 1. Dokazilo o njihovi sposobnosti za izvrševanje obrti, -poklica, tli rokodelstva, kateremu se hočejo -posvetiti; 2. roistni list; 3. izpričevalo o pristo'nosti v tržaški občrm; 4. izpričevalo o dobrem vodenju, izdano od pristokie oblasti. Razpis natečaja is mesto lekarniškega asistenta. Mestni magistrat naznanja: Do 20. decembra t. 1. je razpisan natečaj za mesto lekarniškega. asisienta pri občinski bolnišnici. Tak či-aovnik ni nameščen kot stalni uradnik. Služba je po dogovoru in se uredi po pravilih zakona od 16. januarja 191 a, št. 20i Prošnie, koikovane z dvelirnim kolkom «i opremljene s potrebnimi izpričevali, se morajo »poslati v gorinavedenem roku vložnemu uradu tukajšnjega magistrata. Ni-dalma podrobna pojasnila se dobe v uradnih urah pri 2. oddelku mestnega magistrata. Obletnica slovenskega mecena. Letos ie mirtulo 60 let, odkar je -umrl Ijoibdjianski škof in veKiki mecen A. A. WoII. Ro^-en v Idriji, je bil stolni kaplan v Ljubljani, beneficijat v Idriji, notar v škofijski pisarni, svetovalec in šolski oopočevalec na tržaškem namestništvu, od 3. 1824. do svo^e smrti (f 1859) Ljuib^anski škof. — Pošiljal je najboljše bogoslovce na Dunaj v »An^intinam«, da bi se »tam učili za bogoslovne tprefesonje; ustanovil mnogo vika-rijatov, sam abcijsal slabo plačo duhovnikov, p«odaril za semeni«ko 'kmjižneini se t>a>e <>ružiih»ke raz-nierc. Menjal ie stanovanje. Pomoršdak Anton Juras, star 19 iei, je stooovaJ pri Mariji Purioh v ulici l^borgo 6; v soboto je šel iz stanovanja, ne da bi prej plačal 67 «r, katere je toH dolžan gospodinji za stetaarhio, in si vzel iz neke omare 3*00 tir, ves denar. Id ©a je knete Marija Purich. Žena je javila tatvino oročnikom, kr so včeraj zasačili Ju-rasa; rekel ikn je, da i&če stanovanje. Pri njem rastapstro. iz proste Auke le hotel odnesti Peter C. v rokavih svoje sukne 4 kg rozin. Ni se mu posrečilo, karti m enega rokava so mu začele padati rozine po tfeb, ravno ko je Šel mimo njega orožnik. Orožnik ga ie ustavil ic ko je videl, zakaj gre, ga je odpefial v zapore v ulico Goroneo. Porotno Trgovec s konji. Včeraj se je vršila razprava proti Andreju Se-gudinu, tngovcu s kouji, i« PJanine. Segulin si je bil že parkrat izposodil od Antonije ©asperjeve z Zgomie Planine voz s parom konj in se peljal po svojih opravkih v raz-oe vasi; pri&el ie ua vsakHcrat ob napovedanem času nazo,j in izročil konja i« kobilo ter voz Antoniji Rasparjevi. 6. iebruarja se je zopet odpeUal z Rasparjevima konjema in vozom po opravkih s konjskim mešetar jem Ivanom Urbasom v Ivaujeselo; rekel je, da &e vrne nasletdnjega dne. Andreja Segulina pa ni bHo več nazaj. NašK so gm orožniki v Trstu, ko je prodajaj vaz. Konja in kobilo je že prej prodal nekemu Antonu Spangherju za 6800 kron; Spangher je moral seveda vrniti oba konja. Antonija Raaperjeva >e dobila vse svoje blago, vredno 9360 Itron oz. 3*762 Kr, nazaj. Razirn tega je Anton Segufei obtočen nadi poneverjanja, ker si je 10. kmnarje 1919. obdržal «a prisvojil 2029'80 lir, katere mu je bil poveril njegov sodrug Anton SegflHii. Pred sodiščem k obtoženec trdil, da ni nikakor hotel oškodovati .Antonijo Ra«>erjevo in ji ukrasti konja, pač pe da se je pojgašal žnjo za oba konja, ki ju je on cenil na *000 kron. Konja sta mu btfa po volji; toda do sporazuma ni prišlo. Ko le nekoč prišel k Rasparjevim, mu je Rasparjeva hčerka rekla, naj proda konja, nakar se je odpeljal v Trst m ju tudi prodal. Olede obtožbe s strani Antona Segulina, se obtoženec čudi, kako ga je mogel njegov sodrug obtožiti .pon-e ver jenja. Govoril je o kupčijah, ki sta jih sikupno sklepala in trdil, da se je bri-gal njegov sodrug samo za dobičke, o izgubah pa da ni hotel nič vedeti. Trdil je. da njemu ni treba, krasti m ponever.ati denarja, ker je bogataš, o čemer se lahko informirajo v njegovi občini. Antonija Rasperjeva pravi, da je onega dne prišel Segu!:n z mešetarjem Urtesoo *» da mu je posodila voz in konja, ker je obtoženec trdil, da se žc drugega dne vrne. Hčetika mu ni mogla naročiti, naj proda konja, ker ne more tega storiti brez privoljenja njenega tsoproga, ki je bil takrat odsoten. Rasierieva hčerka ni mogla priti k razpravi; pročitala se je njena izjava, ki se strinja z materin trni trditvami. Nato sta bite zaslišana Ivan iirbas ia njegov sin; oba mislita, venskem krasu čuJna vrst živali. ki je pa še bokj nevarna, kakor levi, medvedi, tigri itd. Kaj bo, kaj bot? Toliko smo že pretrpeli tekom dolge svetovne vojne, a sedaj še ta golazen! O joj, o jej! Nestrpno smo pričakovali usode po! nega dne! Pride toliko za žel je na nedelja! Nu vse zgodaj nas je bila že večja družba sredi vasi, ki pričakovali smo pogumnih tržaških slovenskih lovcev. Okobi 8 so b* tu t. J. ravno v času, ko so se poetevS&Ii divji peteKnr. Ze zunanjost naših vrWi lovcev je pričala, da uspeh ne izostane. Zastopan je bfi Trst z okolico, pa tudi Breg, v dokaz, da tudi naša Istra želi živeti v složni, bratski t*ibez»i i itaso everteo. Lovci so potre-bovith dekej gonjačev. Mi vaščan«, polni strahu pred medvedi, tigri, morskimi kačacu itd., smo jim takoj odpovedati pomoč. No, končno se nam je pojasnio, da se je v ogJasn v »Edinosti« vrinil tiskarski škrat, kajti r oelasu fei ®e moralo glasiti, da se bodo strelja* tzajci, srne, lisice, dočim so izključeni medvedi, tigri, sloni, kače itd. Hvala Bogu! Zahvalifr smo se za prijazno poja-snik) in šđi na k>v. Lovci so s4 takoj določili vsak svojo -čteviiko, d« jih m bMo treba kfioati po priimku ki imenu, ker bi se s tem preplašita divjačina. Lov je brl nad vse zanimiv, kratkočasen, HALI OQ M računajo po 10 stot beseda Na}mab|Ša pristojbina L 1'—. Debele črke 29 »tot beseda. Najmanjša pristojbina L 7"—. II II SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Ak>iz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) 3341 SPREJMEM takoj učenca za trgovino jestvin. — Prednost imajo oni z dežele. Kuret, Setteton-tane št. 1. 4429 ISCEM učitelja angleščine. Ponudbe pod »Takoj« na ins. odd. Edinosti. . 4415 npniie J__H Sredi decembra izldeta slouenshi skladni Id KROJACNICA Avgust Stular uL S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 SREBRN denar m zlato kupuje po najvišjih cenah Albert Povh," urar, ulica Manzoni št. 17, vr. 2. pritličje. Obveščen, pridem tudi na dom. 4428 stenski koledar. Naročila sprejemajo vse slovenske tozadevne trgovine in tiskarna Hinko Sax v Idriji. leta "1 i SC 3IU- B vine in * Idriji. isbozesfh^B FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, uL Roma 24, Gorica Corso št. 36 na dvorišču. P 711 KUPUJEM VREČE in cunje. F. Babič, Motfn gran-de štev. 2U. 4403 ZOBOZSSAimiSRI KABINET ulica Chiozza št. 5, L nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Cr. F. TamburHni NARIS MC39, tahnl^ni vodja. Kdor želi posestva, hiše, vile,, prodajalne itd. mu da pojasnila rolGk JANKO TROŠT, MoriHdr Ferdinandova ulica 3, III. g——■■ ■■lini—M——^ — {M—»Mun—i— izurjen v sestavi bilance. Ponudbe 8 prepisi izpričeval na inser. odd. Edinosti pod „Tovarna na deželi." Stroj za šivanja h mm ?ra?i nofti Seidel & Neumann in »Singer* Gast & Gasser Bogata z«!o a v«h trebktn ust»nov,icn l- Mebani/rf "del^ica^? vsak"' FRAHCESC3 BEDHA3 popraviUaja. Trsti ul oampanile 1!) Jgum dražbo. 10. t m. in naslednje dni se bo predajalo iz proste roke na drobno ali pa vse skupaj na favfti dražbi veliko posestvo s sadnim drevjem, njive, travniki, gozdi, razna orodje, 50 ovac, goveja živina ter poslopje z 2 vodovodi ob glavni cest!. Josip Zenko, Gornje Vreme pri Divači. „SLAVIJA" vzajemna zavarovaina banka v Pragi —— zavaruje proti požarju, sren", na življenje itd. itd. Rezevni zaklad nad O mi'tDnOV. Informacije d:j2 Elsarna mi\m'M v Trstu, ul. 30. olitobra 12,1. Generalno ravnateljstvo v Piagi. 3i Na dve veliki lepi posestvi z gozdovi in vsemi pritiklinami, vrednimi nad pol milijona lir, išče se za kratek rok, proti visokim obrestim na prvo vknjižbo od 50 do 1000 tisoč lir posojila. Naslov pove inser. odd. pod št. 38S6. G. PIKO, zlalsrnica-ursmlca Trst, Corso štev. 15 Kupujem srebrne Krone in goićinarie pa najvšsj h cenah. Edino le PEHOT M p ™ ul. S. Francesco d'Assisi št. 15, II. (nasproti tiskarne Edinosti) Kupuje us^Kourslno zlati srs&ro pa naivisjili csnn n Posestni!«! šcztlco, lesu za žs§q, dru za Kur- • jayoiRStG«S3enG:al2sr. Kupim: Hlode (debla), smreko, fr»ukev in jelovino ipripravno za žago, dolžina najmanj 4 m. Če .je večja množina, ipcskriiiin za dovoz do postaje v zasedenerm oze:n'lj, R^r/3 K3. jJi.it 0 Csr.tr al i: T^Jf mm iHUjKlI) 5 - fli 5. IBCII) ? 3 Podružnice: Dubrovni't. DuiaJ. ^ot>r, LJjO" ^ ljana, Metković, >?itiji Spit. ^ioe.n« Zji*r Ekspoziiora:- Kranj. Obavlja vse v b .nč.io stoo s^iliji^ pjjla Sprajena via na hranilne knjižice proti i/j», letiin stim v aan.:ogiro-promttu nroti I 'j let il n i-brestin. T.a odpoved navezane zneste spfi-leina po najugodneje h posojili, -t« s« l.najj pogoditi od slučaja do slučaja Bale v D3j33i vmslai jnJjJj (iii« Jjinlfisl g Blagajna posluje od 9.WJ--I2.3t> in 14.:W—16 SUaa IV. »EDINOST« šter. 332. V Tmfat, Me 5. 4ec<^ra 19t9. a kar nas je najbulj ra^v^seHk), da bHo tako veselo razpoloženje med lovci, polito Inmiorja. pr'no dovtipov. Lc ukoRi oni, ki nvu je zajec ušel ah ga ni zadel! S4cer je itak imel vsa-k pola na-hrbtni-k izgovorov. AH }e bi! zajec premajhen, ali til hotel zajca nb»ti, da se ne mrič* popolnoma zajčji rod, aH je bil za*ec predaleč, aJš pa se je iz-go-Fvarjai da >e streljal le na šojo hd. Rekord je pa dobi! oni. kr je strel aA zajca, a so končno gonjači privlekli lepo, veliko — o! Po končanem in dobro uspelem lovit se je razvila v domači gostilni prijetna zabava z lepim ubranem petjem, na-jštnrcami in pogovori, v katerih smo izvedeli marsikaj pametnega in koristnega. Naj ne pozabim tudi ornem ti, da je počastilo lovsko dražbo vj-Čje število tržaških izletnikov — nazivali so Kh s ■rtrotf*. — ki so pa prišli — kakor s*ik> se prepričali rad* izvrstnega terana in ne radi lova. Mi Koprivci si želimo, -da bi nas večkrat počastili s svojim obiskom naši slovenski lovci, apeliramo pa tudi na druge »aše kraške občine, naj v prvi vrsti .sledajo na to, da oddak> love našim 1 rud cm iv reke. kajti spevna*; smo ob tej priliki da smo do ser s j !e sužnji ljudi tržaške ka-more, ki so nas le žalili in gledali kot medvede, tigre, slone m nosorocce. doeini smo pa bili v nedeljski družbi ena družina ln tako naj bi bilo .povsod pri nas! Z Brega. — Pišejo nam: Kdor je poznal naš ©re naša pevska in yodbena. društva slovela daleč naokrog, v narodnem oziru je Breg uače-toval -slovenski Istri. Narodna društva po raznih vaseh so med seboj tekmovala, prirei-itve so se vršile i^odno in s ponosom smo gledali, kal:o se tiašc ljudstvo vzbuja k vedno iepšemu življenj«. Toda prišla ie vojna in prekinila to nadebudno dedovanje. Možje m fantje smo šii na bo)iu> poJje, 5vdor je ostal, ni zmogel prevelikega tdela in tako je vse zaspalo in čakalo lepših dni. Toda vojna /e končala in je žalibos tudi v Bregu zafrtevala svojih žrtev in votiko dobrih in delavnih fantov in mož .pogrešamo v naših družinah :n v naši družbi. Iz zgodotlne Trsta !n nleaoue^ pretiBslstua ii. Turški navali so občutno utesniK tpas tržaške tngovii mogel j brigati za usodo Trsta. Tudi njegov naslednik, Fe.x!enamd III., m mogel storiti kaj več. Vendar se ije po ml .-tu, skl&njenem v letu 1617. •trgovina nekoliko povz-diignila i.n so se gospodarski odinošaji izboljšali, tako, da .je v letu 1643. (prebivalstvo Trata štelo 6—7000 duš. V lesu 1660. je moglo mesto iprired td cesarju Leopoldu I. siija-jen sprejem, davši gostoljubje 1000 osebami njegovega spremstva os nad 1000 tujcev. Pa tu
  • vso k«Xo svojih posledic: posirovelost kom, ;ld -so trajale od leta 1660. do .konca sto- škem. Poteg običajne koledarske vsebine imamo tu potem še raznovrstno zabavno in poučno gradivo, igrokaz v treh dejanjih »Dva prstana«, ki ni ravno najboljši spominski spis o amerikanskom župniku Andreju Sanrekarju, goriškem rojaku, Oskar WiAdejevega -Zvezdina« v Gradnikovem ore vodu, Jos. Grilančeve -»SpoaTLi&e-«. Ponikovskega verzirikaerjo »Zvonove m topove« ter spise kakor »Ita-Hia in Vatikan«, .*Boljševfki«, »Naša organizacija«, Za ta in oni svet«, »Solnčne ure«, --O plesu«. *Konec is-vetovne voj-ne«, »Prva pomoč«, »Podpore in odškodnme^, »Sodno postopanje, ko je treba koga proglasiti za mrtvega«, Nekaj črtic iz zgodovine primorskih Slovencev«, »Pregled o pristojbinah«, »Poštne določbe«. Za pesniški del so poskrbeli Ciril Strahota, Gradnik in Pastuškin. — Koledar, -ki bo zlasti našemu kmetskomu ljudstvu zelo dobro došei kot nadomestilo za »Mohorjev« koledar, priporočamo kar najtopleje. Naša druživa spe naprej spanje pravilnega, v celem dolgem Vetu ni bilo r-:ti ene narodne prireditve, poč pa vse polno plesov, ki so požrii nad 60.000 lir tiarodne-ga premoženja! Koliko koristnega bi ta-liko izanje kupili, koliko knjig za naše kn "žnioe, ko-S:ko prihrankov v naših posojilnicah, kebko potrebnem kmetskega orodja in ssm-en. koliko dru- in prr.': vian.ost naših otrok, ki ne ubogajo in ne spoštujejo nikogar več, pijančevanje * med naše fante in može, zapravljrvost med na-sa dekleta in žene. Ni več ljubezni med nami. ne -pomagamo s? v nesrečah in potrebah, vsak tkuša le grabiti i: :~korišoevati Svo:.ih učiteljev in duhovnikov ne spoštujemo več, smatramo jih za naše hlapce, o ka-terih pravimo, da niso zato, da nas učijo in vodijo. ampak da nam — služijo! Zato se po štirikotni odsotnosti nisem začudil, ko s-em videl da naše učiteljstvo nima več tistega veselja do dela in tiste ljubezni do nas, kot sa le imelo pred vojno. Toda svet me je izučil, da ima le ono ljudstvo srečno in bogato bodočnost, ki spoštuje in ljubi svoje učitelje in voditelje, ki se izobrazuie in k» dma aJravo in ul^osljivo mladino! Zato, dragi Breg. Ebudi se in ne delaj sramote svoji preteklosti in ne kopiji groba svoji bodočnosti! — Brežan. Iz Boruta u Istri nam ptšu; Refcko se čiita u novinama o našem Borutu,- pa i sta bi, ta svi r>as (poraaadtt ko stare naredne korenjake-kremenjaike. Nije lepo da se sami hvalimo, ali mi smo to arvek znali i delom pokazati, kad je trebalo a kaže se: »delo hvali moistra-*. Neka niko ne nrsli, da boruts-ki vrag spava, letja. In to je zopet izkoriščala be-^ška republika. Podjarm-Ma si je 1pomorsko trgovino Trsta ter je s strogimi odredbami preprečala vsak svobodna razmah /trž^jSkega trgovskega delovanija. Pomožna sredstva mesta so bila skrčena, ker so Benečaaii, ipoleg oviranja trgovine, otežavali (pridelovamje vr:na in ovirali pridelovale soli s konkurenco solišč na ozemlju repu^ike. Na konou sedemnajstega stoletia je mesbo vedrio bolj jpropadalo, dokler niso začeli dozorevaiti sadovi radikalnih ukrepov Karila VI., ki j&m je uspelo, da so zboijšali usodo tega empo-hj-a. Pod konec sedemnajstega in na začetku osemnajs-tega s-toflelja je bi*lo mesto še zaprto od »idov. Vnaarji deli mesta so se raztezali od virov Brojniee (Aurisina) ipa do Žavelj, zajemajoč sedanja »predmestja do meje peščenega pasu, izvzemši Lonijer. V vnanjlh del:b mesta so bivali le kmetje, ki so se bavili z obdelo-vanjeni polja rn vinogradov, izdelovanjem soli in ribištvom. Prebil v au-ci mesta i-n vnanjnh delov, skupno tvorec občino, so bili meščani, deležni pravic in svoboščin, podeljenih mestu. Vasi zgornje okolice, vštevši Lonjer, so bile , , -i j * - d k (podrejene mestu in so se imenovale *okra?i«. pak da nas nikad ne na-pastuje. — Ba5 smo . . , , r , .. , ... Preoivalcj okraja so uzirvah osebno svobodo, sada za;peii n .veiku kusntu, i za nas u ipravu 1 \ j nesreću. Evo o čemu se radi: Netko je nasamario oblasti, da mi Boručani želimo, neka bi se u školo učilo našu decu u talijanskom jeziku, mjesto da nam decu uče našu materinsku reč. Oblasti su tobožnju »našu- molbu usKšale, i ko grom iz aedra neba došla je na župana obavest, da ne će više biti naša škcila ... brvafeska. A i nama su ipisaH, da je sve ito na našu molbu!! — Sav narod je planuo tako da so mogli zaipuščati svoje ozamije. Niso brli podrejeni državnim zakenom, amjpok obi-čćujneiniu ,pravu. Kar se tiče kaizni, so bili odvisni od razsodbe sodn'ka. Pokorri'li so -se samo sodmi oblasti šn ne d,rugim občmsV^m oblastim. Naložene jim dolžnosti so pa bile manjše, nego one meščamov. Bili so pripadniki v ipravem pomenu besede. Po uveliavljerrju francoskih zakonov je od ko da ga Cipržiš. Ne gubeći časa, obratili smo padla vsaka razlika med meščani in okoličani; se na Gov ematorat u Trsi u. neka bi nam se ti so bili v političnih stvareh izenačeni meta nepravda po-prav^al. Znatiželjni smo, da li J scanoin. Razpravljajoč razsežno o gibanju jprebival-j stva na podlagi statisti če vih podatkov o roj-sLvtish in uanrsjivosti nanaša pisec, da se je mesto vkijuib vsem težkočam — vsled lastne moči in ugodnega zemljepisnega položaja ja-čilo potom asLsalacije doseljujočega se ele-aaenla iz bližnjih pokrajin!! Ukrepa Karla VI. iz leta 1717. in 1719. — preobrazba mesta i« majhnega pristanišča v svobodno pristam:šče s pridruženimi na>prava-mi, odtpretje Jadrana di, jer bi mr.^a r—starti ioš veća potreba novaca negoli ije dar" as, a drvo se u vek lahko proda. — Iz Cero tV;a p.'ema Borutu grade cestu. N^-so ^r^š ct "Ai do norega >-konftna', ali vidjamo rac-i^e gr'ije rajde svaki dan na toj cesti, pak se nadamo, da ćemo se u kratko i mi Borućani Medama« vo^z-kati. — Već smo sada po-riiosjti, a onda, tko če se s nama?j Km isvaer 5 Koie<:ar za prest p:ia leto 1920. Ured 4 dr. A. Palica. Tipkala. izciaVa in ^a^ožila »Narodna Tisama v Gorici, ul. Vet tur ini št. 9 (Gregorčičev dom«). Cena 1. — Z ^-rk-m Naši begnnci se vraćajo....« je iz'.iiia goriška Narodna Tiskarna ća koledar v oH:-ki osmerke. in ga, kar je posebno fevaievrećno, napolnila z mnogoštevilnimi slikami ©o voini opustoi -nih slovenskih kra<2v na fiorl- Kolkovanje žigosanih kron ▼ Sloveniju Dr. Gregor Žerjav, predseckiHk deželne vlade za Slovenijo, je priobčil v »Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo« nastopna izvajanja: Največji del težav, ki v njih tiče v enaki meri naš kmet, meščan in delavec, izvira iz tela, ker ni še urejeno vprašanje našega denarja. Vsak razsodni človek je videl, da treba nekaj ukreniti, da ne bo vrela čez naše meje ponarejena žigosana krona in da ne bo tako velikanskega števila kronskega papirja v prometu. Mnogi so nasvetovali, naj se žigosana krona že zdaj izmenja za dinar, in sicer so se imenovala različna razmerja, n. pr., da ba se izmenjalo 3 ali 5 žigosanih kron v zavode. Zdaj, ko se bodo bankovci kolkovadi, so ti kratkovidne ži trum oma začela denar nositi v banke in ko so se te izaiČele braniti ia sprejemati neve vloge do kofikovanja ie proti temu, da smejo ob dvigu vrniti 20% v prrzrnanicah, zdaj kriče in toždjo, da izgube obresti, če dobe priznanice. Smešno, če kdo to sliši od tistih, ki so vse leto suhi papir tiščali brez obresti domal Pr'^.esnrinjam pa, -da noben upnik ne sme, če mu hoče dolžnik vrniti zapadli dolg do dne, ko se začne koikovanje, ki Še tri dni potem, odkloniti, da ne »bi sprejel vsega denarja. Tudi trgovec, ki ima kot obrtnik dolžnost, da je občinstvu z blagom na razpolago, ne sme ; Haga zdaj krčiti ali celo dražiti. Zato peziv-Ijem vsa oblastva, zsjasiri pa okraja glavarstva, magistrate in policijo, naj trgovca, ki bi zdaj blago skrival aia dražil, nemudoma primejo po § 10. naredbe ministrstva za prehrano in obnovo dežel z dne 7. marca 1919. ter ga brez usmiljenja kaznujejo strogo, in sicer z zaporom in globo. Po vsej človeški pameti bi moralo koikovanje m zmanjšanje števila kron za 20% .prinesti znižanje cen. Zato bom vsako naraščanje cen v teb dneh smatral za navijanje. Sodbe, naj zadenejo Petra ali Pavla, bom potrdil tem rajši, čim teže bodo zadele navijalce in verižnike. O.bč'mstvo prosim, naj se ne da zavajati po praznih govoricah. So ljudje med nami, ki si-kajo strup na državo, pa naj se ukrene tako ali pa druga-če. So tudi taki, ki zabavljajo na brate Srbe, češ, da pridrže 20% preti priznanici! Ti nehvaležneži pač nič ne mislijo. Pozabljajo, da je ves papirnati kronski denar, ki ga imamo v roki, pravzaprav vojno posojilo Avstrije in Ogrske, s katerim se .je ulivalo in kovalo orožje zopet Srbijo. Pozabljajo, da za to krono ne stoji noben dolžnik m plačnik, če se je ne usmili naša država, ki s tem novo-osvabojeniim krajem da sedem do osem mi-Ijard. In to plačilno obvezo kot dar novo-osvebevenim delom kraljevine se pripravlja prevzeti vsa država in z njo tudi njen del Srbija, ki so ji s tem denarjem morili sinove! Kraflko-'virr.a nestrpnost naših ljisda je nerazumljiva in je že prava bolezen, ki se je razpasla. Ko pride koikovanje, vabim občinstvo, naj bblastvom olajša pasel. Ko bo izvršeno, bomo vsak zase z »vztrajnim delom, država pa s pametno gospodarsko politiko kmalu utrdili notranjo moč naši kroni. Potem se bo končna izmenjava dala izvesti na splošno zadoveljnost. Cenjeni inserentl, kater! nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, Če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipatno. ZOBOZDRAVNIK D*. TRST ms 9 B Izde-ujem v?a lasna dela Iz česanih (mešanih) in rezanih las po najnižjih canah. — Kupujem izčesane in rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in ia-ničar — Ajdovščina.-- Edino di&Ma prisila Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Ereznolsstao \ii\nm ul plmollrmie in iimgtiil zoila Ođlialanje in prlUalanjs »lnKou. Centralna Južna postaja. U dh odi. 0'30 D. v Belgrad, Bukarešt, (črez Ljubljano Zagreb). rio D. na Dunaj (črez Videm, Trbiž, vs. ki no- ucdeijek, siedo in oetek). 5'30 O. v Cervin'an, Tržič (črez Bivio). 6'39 D. v Reko, črez Št. Peter na Kra^u. 6*50 H. v Benetke (črez Bivio, Tržič, Videm). 7'10 R. v Milan. Pariz, LotiJon m Bor de .i u X (črez Cervinjan). S'39 H. v Logatec (zveza z Reko). 1T15 H. v Benetke (črez Bivio, Cervinjan). 14'30 D. v Benetke (črez Tržič). 14*50 D. v Št. Peter na Krasu, Reko. Logaiec. 15*J5 O. v Logatec (črez Št Peter na Krasu) v Ljuhljano. 17"35 D. v Rim črez Cervinjan, Benetke. Padovo. Bolcgnio. 17'55 O. v Videm (črez Bivio), Tržič (zveza s Cervignanom, Gorica). 18?20 H. v Reko črez št. Peter na Krasu. 10'30 D. na Dunaj (črez Logatec, Gradec) vsak ponedeljek, sredo in petek. Dohodi. 2'10 D. Z Dunaja (črez Trbiž - Videm) vsak sredo, petek in nedeljo. T— D. Iz Bel grada, Bukarešta (črez Zagreb— Ljubil ano). S'30 O. Iz Logatca. 9*20 O. Iz Vk'ma (Črez Gorico, Tržič, Nabrežino). 10'20 D. Z Reke (črez Št; Peter na Krasu). 13'aO D. Iz Rirna (črez Bologio. Padovo, Benetke Cervinjan). 16'30 D. Iz Logatca, Reke. 16*50 D. Iz Benotek (črez Videm, Tržič). 1S*45 O. Iz CerviDjana, Tržiča (črez Bivio). 19*20 H. Iz Be-etek, Mestre. Cervlnjana (čre? Bivio). 2V— H. Iz Logatca, (zveza z Reko). 23*— H. Iz Bcnetek (črez Videm. Gorico, Tržič, Bivio). 23'20 D. 7. Reke 25'45 R. Iz Londona, Pariza, Bordeaux. Milan: Beuetek, (črez Cervinjan). D. = Direktni viak. O. Osebni Viak. Ii. — tLastna palač; . UstarsovUeaa leta I83S.. jiitri vlak. R. = Razkošni vlak B = 13 . Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.8-19*—. C-lkar obstoja druiba, je bilo v vseh branžah izplačano na ško.'ah K S72,*-53.443'85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih Juestih iu važnejših krajih. DAROVI. — Za pa vil i on na Martinovem večeru ženske podružnice CMD je podaril g. Gemič 5 steklenic maršale. — Srčna hvala še enkrat cenj. damam in gospodičnam, ki so pomagale v pavHjcnih in pri prodajanju sreček, k«akor htdt vsem rifugim, ki so na kakršenkoli način pomagati k si.ajuom.i uepehu večera. Bcrzna porolilSi Trst, dne 4. decembra 1919. leča ji: Jadranska banka 250— 255 Cosulich (Austroamericana) 500— 505 Dalmatia (Parobr. dr.) . 310— 320 Gerolimich 1300— 1350 Lloyd 890—ccmpr. Lussino 1400— 1450 Martinolich 340— 350 Libera Trie^tina 1370— 1390 Oceania * 405— 420 Premuda 530— 540 Tripcovich 500— 510 Ampelea 420— 430 Cement Dalmatia 285— 293 Cement Spalato 375— 385 Čistilnica -petroleja 2100— 2150 Čistilnica riža 260— 270 Krka 361— 366 Tržaški Tramway 226— 230 Tržaška tvornica olja 825—■ 850 Stflufcena wmm 10Bl"R ia dras »IKrsHI EistiUI naznanja, da sprejema vsa v stavbno stroko spadajoča dela in naročila za stavbni materijal tudi v Ruheših št. 8 pri Matuljah (zaloga cemer.ta). — Načrti in proračuni pri sprejemu dela, brezplačno. — Posreduje tudi pri prodaji in nakupu zemljišč in stavb. — Isto-tam se kupi stroj za zdroblfcnje graieoza in bodisi z motorjem ali brez nje^a. M. — Mešanec. Posiaja pri Sv. Andreju. Odhodi. 5*10 O. V Herpelje, Kozino, K-uilanar. Pulo. 5*46 M. V Koper, Buie, Poreč. 7'30 O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino. Goriv o, Podbrdo. S'30 M. V Buje. Koper. 12'40 D. V Herpelje. Kozino, Kanta nar, Pulo. 15'50 O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo. lfi'50 O. V Herpelje. Kozino, Kanfanar, Rovinj, Pulo. Dohodi. «'25 M. Iz Buj, Kopra. 10*20 O. Iz Pule, Rovinja, Kannnara. Dlv.tJe. Herpelj, Koz-ine. 11'20 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine. PrvaČn.e, Opčin. 16'30 M. Buj, Kopra. 16'50 D. P tile, Rovinja, Kanfanara, Herpelj. Rozine. 19*40 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačine, Opčiu. 21*45 M. Poreča. Bul, Kopra. 22*20 O. Pule, Roviola Kanfanara, Herpelj, H'-vače. gotov o s svoiiml dsf^vi, hi lih bo slucajr.o — rascSefl^val nepres^eS^osria ves ean do 23- ure n ./, uzajm B3S: Popolna nova 5cbal prz&mstJf ki določen xa c3ar, presega vrednost lir. Švicarski tečafi. ŽENEVA, 3. (S.) Itaiiia 42 50; Nemčija 12*40; Avstrija, n. 4, srt. 3*80; Anglija 21*05; Francija 52*50', Amerika 5'295. ■ (ifc I ta—BMIftMtki'aft iTM'ir r~b 't'iVIT'ii'i Umetno Slike - povečanje - slike na porcel. ploščah, umetne slike v velikih oblikah, Trs« — ulica Aceiuedotto štev. 27 — Trst Pozor! — Govori se slovensko in hrvatsko-srbski I — Pozor! • jl j l^ulim 11 L-i. JLjjjLLLL. mm A' mm■ ■ ■ f."