RMtoin* plačana v goto ril
Maribor, sreda 27. februarja 1935
Stav. 48
Leto IX (XVI
MARIBORSKI
Cena \ Din
VECERNIK
Oretfnlštvo in uprava ■ Maribor, Ooapoaka u>> 11 / Tata ton uraOnlttva 2440, uprava 24M •abaja raaan nadalja la prašnikov vsak dan ab M. ari / Valja mesečno prejeman • upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 19 Din / Oglasi pa seniku > Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra” v Ljubljani r Poitnl čekovni račun SL 11.409
JUTRA
99
Volilni proslas Jevtičeve vlade
BEOGRAD, 26. februarja. Danes je bil objavljen volilni proglas vlade, ki so ga v vseh Političnih krogih pričakovali z največjo napetostjo. Proglas je objavil nocoj« ob 20. po radiu kmetijski minister g. Dragutin Jankovič ter so ga prenašale vse tri radio-postaje, beograjska, zagrebška in ljubljanska. Proglas bo v teku prihodnjih dni plakatiran po vsej državi. Glasi se:
Jugoslovani!
Po ustavnih predpisih se morata letošnje ieto obnoviti Narodno predstavništvo, senat in Narodna skupščina. Dopolnilne volitve v senat so že bile 3. februarja, volitve v Narodno skupščino pa bodo 5. maja.
Jugoslovanski narod je potemtakem pozvan, da 5. maja jasno in odločno izreče svojo besedo, ki se tiče bodočnosti Jugoslavije In napredka vse nacije.
Naš zedinjeni narod na vseh straneh naše Prostrane domovine si mora biti do popol-1 nosti svest svoje odgovornosti, ki leži na I njem v teh urah jugoslovanske zgodovine. Treba je tudi pri tej priliki pokazati, da bo ves narod do zadnjega diha branil in čuval veliko delo tvorca Jugoslavije, za katero je on s svoje strani doprinesel največjo možno žrtev, svoje življenje.
Smrt Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja nam je pokazala, kaj je naša najsvetejša dolžnost tako do vzvišenega naslednika njegovega, kakor do naroda in države.
Veliki kralj je padel na braniku naroda in države. Zaradi tega je dolžnost vseh sinov le zemlje, da ostanejo na tem braniku, da 2asigurajo našo nacionalno bodočnost.
Vsako odtegovanje in vsako omahovanje pri izvrševanju te prve in najvišje dolžnosti bi bilo neizmeren nacionalni greh. Naj nihče ne misli, da sme in more delo narodnega zedinjenja kdorkoli ali kakorkojl ogražati ali oškodovati. Stoletja stoje za nami, stoletja so pred nami.
Morje najboljše krvi je bilo prelito za Jugoslavijo in morje krvi more biti še prelito, Roda Jugoslavija bo ostala enotna, nedeljiva in večna!
Jugoslovani I
Kraljevina Jugoslavija predstavlja ustvaritev našega nacionalnega ideala v naši nacionalni državi.
Narodno edinstvo in državna celina, zavarovani s sedanjim ustavnim redom, sta nedotakljivo načelo notranje državne ureditve, ki dviga jugoslovensko nacijo na višino solidarne celine.
To edinstvo in ta celina stojita iznad vsakega posameznika, iznad vsake politične sbankc kot splošno narodno dobro, kot ve-,ilca nacionalna pridobitev.
Ustava kraljevine Jugoslavije proži vse ‘božnosti za sodobno organizacijo in krepak razvoj vsega nacionalnega, socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja našega Paroda. Zaradi tega si moramo prizadevati, Rj.a se v duhu ustavnih načel popolnoma in Phnprej trajno organizira celokupno dr-Zavno in narodno življenje. Nacionalno zadovoljeni po svetovni vojni in živeči v raz-°bju dveh vekov, različnih po političnih in s°cialnlli stremljenjih, moramo, čuvajoč svojo narodne pridobitve, imeti trezno glavo za Sedanjost in bistro oko za bodočnost.
^ razboritein spoštovanju prošlosti in v duhu političnih izročil narodovih moramo odločno zavrniti vse zablode, ki so nas raz-edinjevale in ovirale napredek v našem iavnem in nacionalnem življenju.
Velika in nevarna je zabloda vseh onih, ki mislijo, da se naše državno življenje ■ahko vrne na začetno linijo našega narodnega in državnega zedinjenja! Zmotno verovati, da so more preskočiti nazaj ce>o pokoienje, ki le rojeno in odrastlo v *edinjenl domovini. AH je mogoče brez nevarnosti za vso nacijo organizirati naše Wvn0 življenje po načelih iz prošlih stopil, na plemenski, pokrajinski In verski Razdelitvi? Ne! To ni več mogoče! Iskreno 'u globoko priznanje Izrekamo bivšim pomičnim strankam za vse njihove koristne
napore in vse njihove zgodovinske zasluge. Toda sodobno narodno življenje in bodočnost naroda zahtevata od nas širših po-kretov in večjega poleta.
Razstrojene, pokrajinsko razedinjene naše nekdanje politične stranke niso mogle več zagotoviti zdravega in naprednega življenja. To je danes prepričanje vsega našega naroda. S tem prepričanjem, a za dobrobit in napredek domovine, pozivamo vse Jugoslovane v resnično službo kralju in narodu, brez ozira na kateri strani so bili v prejšnji politični razdvojenosti. Hočemo zbrati vse ustvarjajoče sile te države na eni liniji in v skupnem poletu za nacionalno državo!
Jugoslovani!
Nosilec državne kandidatne liste g. Bogoljub Jevtič, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister, ter vsi kandidati na njegovi listi, so odločni nasprotniki vseh separatističnih, federalističnih in prevratnih teženj. Na tem polju bodo vztrajali do kraja, odločno In neodstopno. Kraljevska vlada, ki ji načeluje nosilec naše državne kandidatne liste g. Bogoljub Jevtič, je sestavila svoj delovni program in pristopa k njegovi izvedbi odločno in brzo. Ta program obsega mnogoštevilna vprašanja, od katerih sta odvisna obtsoj in bodočnost kmeta in obrtnika, industrijca in trgovca, delavca in uradnika.
Gospodarska in finančna vprašanja so živ-Ijenska vprašanja sedanje dobe. Kraljevska vlada jim bo posvetila svojo največjo skrb. Prvi ukrepi v tem pogledu so že izdani. Oni obsegajo:
znižanje zemLiarine za 20 odstotkov, znižanje davkov, taks, železniških tarif;
koncentracijo državnih in poldržavnih velikih denarnih ustanov v cilju boljše razde- | litve kreditov in pospešenja obtoka kapi-1 tala;
znižanje obrestne mere pri državnih in zasebnih denarnih zavodih;
odgoditev plačil in znižanje obrestne mere za kmečke dolgove;
eno milijardo dinarjev zagotovljenih kreditov za velika javna dela, gradnje cest in železnic.
Poleg teh ukrepov bo vlada začela v celoti izvajati ves svoj gospodarski program. Glavni cilj tega programa je oživljenje gospodarstva in celokupne • delavnosti našega naroda. Naš sedanji gospodarski sistem se mora bolje, razumneje, napredneje in pravičneje organizirati.
Kmetijstvo je temelj našega narodnega bogastva. Od njega je odvisno življenje največjega dela našega prebivalstva in ono bo zaradi tega prva in glavna skrb naših naporov.
Kriza kmetijstva je vzrok splošne gospodarske krize pri nas. Odvisnost in medsebojna povezanost kmetijstva, gospodarstva, industrije, trgovine in obrti ustvarjajo neob-hodnost, da se čimprej doseže ravnotežje v cenah in živahnejša prodaja proizvodov vseh teh panog narodne delavnosti.
Našo gospodarsko in delavsko zakonodajo moramo korenito popraviti. Kmetu, delavcu in obrtniku se morata zagotoviti obtsoj in napredek. Na njihovo povzdigo je vezan tudi napredek vseh ostalih gospodarskih panog, za katerih razvoj moramo prav tako skrheti.
Zadružništvo je najboljša oblika kmečkega organiziranega gospodarstva in življenja. Zagotoviti hočemo popoln razvoj kmečkega zadružništva, ki mora ostati politično, versko in plemensko nevtralno.
Z ureditvijo banovin kot upravnih in samoupravnih edinic na osnovi široke samouprave in dekoncentracije oblasti bo naš državni organizem izpopolnjen in ojačena njegova sila za naše skupne napore, vsem delom naroda pa bo omogočena neposredna skrb za njihov razvoj v skladu z njegovimi prilikami in potrebami.
Osnove dobre uprave zahtevajo vzoren red v državni in samoupravni upravi in strokovno usposobljenost ter nacionalno korektnost uradniškega kadra. Naši vztrajni napori bodo šli tudi v tej smeri.
Dobro pravosodje je temelj vsake dobro urejene države. Pravni red in zakonitost morata biti v popolnosti zasigurana.
Splošna in težka kriza pa ne vlada samo v našem socialnem in gospodarskem življenju, marveč se razstrojenost in zlo v sodobni družbi zlasti težko občutita tudi v moralnem pogledu. Zato bo kulturna, moralna in fizična povzdiga našega naroda naša sveta dolžnost.
Jugoslovani!
Sedem let bo še poteklo, da bo naš ljubljeni mladi kralj, naslednik velike jugoslovanske dedščine, ki mu jo je zapustil njegov veliki oče, dosegel kraljevsko polnoletnost in prevzel kraljevsko oblast v svoje roke.
Ves ta čas morajo bolj kakor kdajkoli vsa prizadevanja in sile vsega naroda stre meti k enemu in edinemu cilju, k popolni notranji nacionalni in politični konsolidaciji naše države, k splošnemu blagostanju in napredku vsega naroda in k izvršitvi velikih državnih in mednarodnih nalog kraljevine Jugoslavije.
Svetinja te naloge in bremena njene izvedbe morajo biti vsemu jugoslovanskemu narodu ukaz vesti. Danes je bolj kakor kdajkoli v naši zgodovini potreba narodne sloge, osnovni in bistveni element za miren razvoj našega narodnega življenja in za zagotovitev naše narodne in državne bodočnosti.
Zaobljubo, ki jo dolgi^mo velikemu kralju mučeniku, da bomo čuvali in očuvali Jugo-
slavijo, bomo mogli izvršiti le tedaj, če bo ves jugoslovenski narod v svoji najgloblji zavesti prepričan, da je vsak kot posameznik in kot celota dolžan sebi in svojemu življenju in svoji svobodi varovati veliko delo, začeto po Nemanjičih in Tomislavu in dovršeno po stoletnih žrtvah in borbah po največjem Karadjordjeviču,
Potrebno je, da prekalimo srca vseh sinov te države v železno voljo in jekleno | odločnost, v polnem prepričanju, da se Jugoslavija mora ohraniti v blagor, mir in svobodo našega naroda, pa tudi za spiešni blagor in splošni mir.
Ne kloniti, ne odnehati in ne ustavljati se, to je danes najvišji zakon našega narodnega obstoja, naše svobode, naše državne neodvisnosti in edinstva. Tu mora vsa Jugoslavija z očmi, oprtimi v vrhove Oplenca, stati kakor en sam mož. Samo tako bomo mogli v neomajni slogi in z velikim narodnim poletom ohraniti to dragoceno pridobitev naroda in njegovega velikega voditelja kralja-Viteza. Samo tako se nam bo posrečilo napraviti Jugoslavijo znotraj zdravo, urejeno in močno, zunaj pa spoštovano, tako da si jo bodo vsi želeli za prijatelja.
Jy ^©sSovasii!
Vabimo vas, da 5. maja vsi složno in odločno odidete na volišče in oddaste svoj ! glas za državno listo z nosilcem g. Bogoljubom Jevtičem, predsednikom kraljevske vlade.
Beograd, 25. februarja 1935.
Bogoljub Jevtič, predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev.
Slede podpisi vseh ministrov.
Četrt milijona Ist
ODPOŠILJANJE ČET IN OROŽJA. SUEŠKA DRUŽBA SLUŽI IN NJENE
AKCIJE SE DVIGAJO.
ŽENEVA, 27. februarja. Po vesteh iz Italije, se kličejo še nadalje pod orož je rezervisti raznih letnikov in se računa, da bo Italija poslala v Somalijo in Eritrejo najmanj četrt milijona vojakov. V Rimu upajo, da bo to število zadostovalo. Z mrzlično naglico dela tudi italijanska vojna industrija. Delavci so razdeljeni na podnevno in ponočno delo. Švicarski listi poročajo, da je Italija spravila del svojih čet, baje okoli 120.000 mož, tudi na avstrijsko mejo, ker se boji, da bi Nemci izkoristili italijansko zaposlenost v
Afriki za svoje načrte v Avstriji. Obenem poročajo evropski listi tudi o silnih stroških, ki jih povzroča transport čet orožja in municije v Afriko. Italija mora plačevati visoke takse že samo za prehod skozi Sueški prekop. Zaslužek družbe je s tem tako narasel, da so se pričele tudi delnice že dvigati. Iz statistike družbe za lansko leto izhaja, da je že lani pasiralo Sueški prekop 25 odstotkov italijanskih ladij več kakor pa prejšnje leto, kar dokazuje, da je Italija že lani vozila v Afriko čete in bojni material.
Izročitev Posaaria
BERLIN, 27. februarja. Posaarska vladna komisija objavlja v uradnem listu. da se bo izvršila izročitev Posaar ia Nemčiji o polnoči med 28. februarjem in 1. marcem. Izročitev se bo izvršila z ogromnimi ljudskimi manifestacijami in svečanostmi, h katerim bo do pripeljali posebni vlaki množice tudi iz vse Nemčije. Italijanske čete, ki so tvorile del mednarodne vojske za nadziranje plebiscita, so tudi že odpotovale iz Posaarja. Čete potujejo v Italijo preko Francije. Ker je prebival stvo Nemčije v zadnjih letih močno naraslo, bo štela Nemčija po priključitvi Posaarja skoraj 68 milijonov prebivalcev.
Avstrijski ttusrbug
LONDON, 27. februarja. O vesteh, da je vodstvo narodnih socialistov na Gornjem Avstrijskem samo razpustilo svoje organizacije, se sedaj doznava, da so bile lansirane v javnost samo zaradi tega, da ^i se napravil v Londonu dober utis In bi se pokazala okre-Ipitev položaja Schuschniggovega režima za potrebno. V resnici je tajne I organizacije izdal le neki funkcijonar,
ki je bil aretiran in so potem na podlagi njegovih izpovedb zaplenili material, o katerem so poročali listi, da so ga hitlerievci prostovoljno izročili.
AVSTRIJA IN NEMČIJA.
LONDON, 27. februarja. »Daily Te-legraph« poroča, da je kane. Schusch-nigg izjavil angleškim ministrom, da bi za izboljšanje odnošajev med Avstrl jo in Nemčijo moral storiti prve korake Berlin. Nemčija mora svečano iz javiti, da se ne bo več vmešavala v avstrijske zadeve. Vprašanje Habsburžanov pa je po Scluischniggovi izjavi izključno avstrijsko notranje vpra šanje.
ARETACIJE MONARHISTOV.
DUNAJ, 27. februarja. V zadnjem ča su je bilo v Berlinu in drugod aretiranih zaradi monarhistične propagande več sto oseb.
RUSIJA GRADI ŽELEZNICE.
MOSKVA, 27. februarja. Sovjetska I vlada je sklenila še letos povečati in ! izpopolniti svoje železniško omrežje j na Daljnem vzhodu. Ta dela bodo v zvezi z utrditvijo ruske azijske posesti z ozirom na agresivne namene Japonske.
Dnevne vesti
Marenberški Sokolski dom
VEČEN SPOMENIK KRALJU MUČENI KU NA NAŠI SEVERNI MEJI.
Vest, da namerava obmejno sokolsko društvo v Marenbergu zgraditi Sokolski dom se je naglo raznesla po vsej ožji domovini. Vsi, ki vedo, da je ob meji za katero je bilo prelito precej krvi, tak dnm res potreben, so to vest z odkritosrčnim veseljem pozdravili. Dom, ki ga bo pričelo društvo graditi že letošnjo pomlad, bo nosil ponosno ime našega prvega heroja in Sokola, kralja mučenika, ki je padel -kot poslanec miru in bratstva sredi neumornega dela za idejo jugoslovanstva. Na domu bo z zlatimi črkami zapisano: Sokolski dom viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Pokroviteljstvo nad akcijo je prevzel minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drago Marušič in s tem pokazal, kako velike važnosti bo za obmejni živelj novo sokolsko gnezdo. Pokroviteljstvo so še nadalje sprejeli podban dr. Pirkmajer, gospa Marija Maistrova, starosta mariborske Sokolske župe dr. Gorišek, mestni župan mariborski dr. Li-pold, prvomestnik Ciril Metodove družbe inž. Mačkovšek, predsednik Oblastne-
ga odbora NO v Mariboru dr. Jančič, ravnatelj celjske gimnazije Fran Mravljak, narodni poslanci Franjo Pahermk, Ivan Prekoršek, Anton Krejči, Karl Gajšek in Vekoslav Špindler.
Razmere v obmejnem Marenbergu so silno kvarne našemu narodnemu življenju, zato je tak dom nujno potreben, saj bo zbirališče vsega zavednega in narodno čutečega obmejnega prebivalstva, bo narodni dom vseh obmejnih Jugoslovanov, steber kulture, prosvete in jugoslovanskega nacionalizma. Novi Sokolski dom bo obenem veren dokaz velike ljubezni, ki jo goji obmejno prebivalstvo do svojega nesmrtnega vladarja in čuvarja naših meja.
Sokolsko društvo pa ne bo zmoglo samo vseh denarnih žrtev. Kupilo je že zemljišče, na katerem bo stala nova sokolska postojanka in nabralo že okrog 70.000 Din. Tudi tem potom prosi vse Jugoslovane, vse obmdjno prebivalstvo, ki je desetletja branilo svoj rod in jezik, naj pomaga zgraditi ta vidni 'spomenik.
Ureditev prometa na Kralja Petra trgu
Z otvoritvijo novega dela Pobrežke ceste je nastala varnost javnega prometa nekoliko ogrožena. Ostri ovinki z državnega mostu na Pobrežko in Ruško cesto precej ovirajo ves promet. Zaradi tega je gradbeni urad izdelal načrt, po katerem se bo reguliral ves promet na Kralja Petra trgu. V sredini trga bodo zgradili dva otoka, mimo katerih se bo vršil javni promet iz vseh strani. Tako bo moralo na primer vozilo, ki je namenjeno iz mesta na Pobrežko cesto, zaviti mimo gornjega otoka prav do palače Pokojninskega zavoda in od tam doli po Kralja Petra trgu na Pobrežko cesto. Vozila iz Dvorakove ceste, namenjena v mesto, bodo krenila v isti smeri proti državnemu mostu. Prav tako bodo morala vozila z Ruške ceste pasirati otok in voziti v že omenjeni smeri proti mestu. Nova ureditev glavnega c ometa na Kralja Petra trg bo torej popolnoma izključila vsako nevarnost karamboa in bo pospešila brezhiben javni promet.
Z našega vinskega trga
Mesec frebuar je razočaral naše trgovce z vinom. Kupčija jc bila zelo sia-ba, zelo slab pa je bil tudi splošni kon-zum. Naši mali vinogradniki prodajajo svoje zaloge vina po r.izkih cenah, ker jih pritiskajo razne javne dajatve. Zato se zaloge zmanjšujejo in se bodo najbrže do poletja popolnoma izčrpale. Na vrsto bodo prišli tedaj večji vinogradniki, ki ?a tudi ne razpolagajo s posebno velikimi zalogami, izvzemši nekateri bogati vinogradniki, ki lahko drže svoje vino v kleti. Cene navadnih namiznih vin sc gibljejo ned 4 in 5 Din, prodajajo pa ga ponekod -celo izpod 4 Din. Boljša in sortirana vina plačujejo po 5.50, 7 in celo po S Din. Ogromno škodo pa povzročajo našim vinogradnikom banatska in dalmatinska vina, ki sc v ogromnih količinah uvažajo v naše kraje.
Novi finančni direktor v Mariboru. Sijoči je prispel v Maribor novoimenovani mančni direkor ljubljanske finančne direkcije g. Avgust Sedlar. V Maribor je prispel službeno.
Ban dr. Dinko Puc sprejema zasebne itranke vsako sredo in petek med 10. in K?, uro.
Iz politične službe. Upokojeni okrajni lodnačelnik g. dr. Franc Bratina v Murski Soboti je reaktiviran in imenovan za okrajnega podnačelnika v Dolnji Lendavi.
Napredovanje in premestitve okrajnih tlavariev. V višjo položajno skupino so napredovali okrajni glavarji: Milan Ma-'iar v Mariboru, desni breg, dr. Anton ifačnik v Ljutomeru in Franc Hrašovec v Slovenjgradcu; premeščena sta okrajni gjavar. dr. Karl Tekavčič iz Prevali v
'Laško in dr. Josip Tomšič iz Krškega v Ptuj; za okrajnega glavarja v Prevaljah pa je imenovan dosedanji poglavar Ivan Milavec v Novem mestu, okrajni glavar v Ptuju Fran Levičnik pa je imenovan za okrajnega glavarja v Logatcu.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, zadelo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost.
Življenjski jubilej. V krogu svojih domačih in v družbi svojih najožjih prijateljev in znancev je slavil sinoči srečanje z Abrahamom splošno znani in priljubljeni sodni oficial g. Jože Drevenšek. Jubilant je rodom z Dravskega polja in je najprej službov# v Ptuju, sedaj pa že dolga leta pri mariborskem sodišču v popolno zadovoljstvo vseh predstojnikov. Prijatelji so mu k lepemu življenjskemu jubileju toplo in iskreno čestitali ter mu želeli še nadaljnjih 5 križev. Njihovim čestitkam se pridružujemo tudi mi.
Sprememba imena. Banska uprava je dovolila Ivanki Zverovi, pristojni v Cren šovce v Prekmurju, spremembo rodbinskega imena v Šolar.
Romanje na Oplenac. Članstvo Narodne obrane je nameravalo obiskati prve dni v letošnjem maju grob našega blago-pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zaradi skupščinskih vo'itev pa je romanje preloženo na poznejši čas.
»Mariborski privatni nameščenci odločno na braniku za svoje socialne pravice«.
V 46. številki ;>Večernika« z dne 25. II. 1935 smo objavili pod tem naslovom tudi sledeče: >Po končanem referatu je predsednik zveze g. Zemljič seznanil navzoče z vzroki, zakaj je bi! mariborski delegat g. Gilčvert izključen iz Pokojninskega za voda«. K temu nam je poslal g. Dragotin Gilčvert sledeči popravek, ki nam sicer ni bil dostavljen po predpisih zakona, a ga vendar objavljamo: »Ni res, da bi bil jaz izključen iz Pokojninskega zavoda, res pa je, da iz Pokojninskega zavoda nikoli nisem bil izključen.«
K justifikaciji Laknerja in Pančurja. Nekateri listi so poročali, da jc ostal na smrt obsojeni Pančur vse do svoje smrti tako zakrknjen, da je celo še pod vešali odklanjal križ. Doznali pa smo, da je Pan čur opravil spoved v nedeljo popoldne in da je pred usmrtitvijo sprejel obhaji-
lo.	Tudi ga je še zjutraj obiskal v celici pater Kasian in je Pančur poljubil križ, kar je storil tudi tik pred usmrtitvijo.
Epidemija gripe. V Ljubljani in po nekaterih hrvaških mestih razsaja zadnje čase gripa. Pojavila pa se je te dni tudi v Mariboru in je za njo obolelo že več oseb.
Veliki adresar za mesto Maribor in širšo okolico, Celje ter Ptuj. Naznanjamo cenj. gg. trgovcem in obrtnikom, da bo brezplačno uvrščena v našem adresarju vsaka tvrdka dvakrat in sicer: enkrat v abecednem redu splošnega pregledu, en-
krat pa v oddelku branž, in to z besedilom, kakor je zabeležena v registru na magistratu. Če žele interesenti detajlira-ti delo obrata ali trgovine na več branž in priti tako večkrat v adresar, bomo to proti malenkostni odškodnini radevolje naredili ter prosimo interesente, da to sporoče našim zastopnikom ali direktno pisarni Tiskovne založbe, Gregorčičeva ulica 26, telefon 2970.
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Fr^nz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. '
Polovična vožnja. Za vinsko razstavo in vinski sejem, ki bo 12. marca v Ljutomeru, je dovoljena na železnici polovična vožnja, ki bo veljala v času 10. do 14. marca.
Zveza kulturnih društev bo v soboto ob 14. uri in nedeljo ob 11. uri predvajala senzacionalni film »Maradu«. Dejanje nas vodi na Sundske otoke pod vzhodno Azijo. Vulkanska tla, ki so povzročila, da se je nekdanja celina razdelila v večje in manjše otoke, ki pa so bili vsi od nekdaj cilj Evropcem, ker so bili prepričani, da najdejo tu obljubljeno deželo." Med domačini je krožilo prerokovanje, da bo vulkan »Maradu« uničil vso pokrajino, če bo vladar umrl nenaravne smrti. Lepa Evropka išče svojega zaročenca. Guverner jej gre na roko. Sledi potovanje polno nevarnosti. Naposled ga najde. Maharadža poseže vmes. Vsemu pa kljubuje trdna volja Evropke, ki sc izkaže kot pra va junakinja. Ognjenik »Maradu« začne bljuvati in uniči vse. Film je poln krasnih tropičnih posnetkov.
Občinska organizacija JNS v Studencih bo imela jutri v četrtek v sejni sobi NO v Studencih na Kralja Petra cesti svojo odborovo sejo ob 7. uri zvečer. Seje naj se udeleže po možnosti tudi odborniki iz Radvanja..
Iz »Nanosa«. Danes 27. tm. ob 20. uri predava tov. R. Cotič o šoli in fašizmu. Vabljeni vsi!
O spomenikih v Londonu bo predavala drevi ob 20. uri v realki (pritličje levo) angleška predavateljica miss OrIey. Prijatelji angleškega jezika vljudno vabljeni! Predavanje je brezplačno.
Angleški krožek ima svoj redni letni občni zbor jutri, 28. tm. ob 19. uri v prostorih državne realne gimnazije, pritličje levo.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 28. t. m. Ob 12: veliki simfonični orkestri na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, kupleti in vesele pesmi na ploščah; 18: polka na ploščah; 18.20:	smuška ura ljub'janske
zimskošportne podzveze; 18.50: srbohrvaščina; 19.20: čas, jedilni list, program za petek; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos iz Beograda, čas, poročila; 22.15: ra-dio-orkester.
Gorelo je. V gospodarskem poslopju posestnika Ivana Celofige v Račah je izbruhnil ogenj, ki jc nama h objel ves objekt. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Rač in preprečili hujšo nevarnost, ki je pretila sosedom. Gospodarsko poslopje, ki je bilo krito z opeko, je pogorelo do tal. Zgorelo pa jc tudi precej sena in gospo-darsko orodje. Škoda znaša okrog 30.C00 Din in je deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno.
Današnji trg. Na današnji trg za živila so pripeljali kmetje 5 voz krompirja, 4 voze jabolk, 8 voz drevesnih sadik in pre cej lesene i obe. Tudi trg za kokoši je bil dobro založen in so prodajali: kokoši po 25 do 35 Din, gosi in purane po 30 do 60 Din, par piščancev pa po 25 do 35 Din. Cene sočivju, poljskim pridelkom in razni zelenjavi se niso spremenile. Cene zelenjavi so celo spričo lepega vremena nekoliko padle in so prodajale kmetice precej velike kupčke motovilca po dinarju. Drevesne sadike so prodajali kmetje po 8 do 12 Din.
Moč ljudske govorice. Ko je letos v februarju nenadoma umrla v Galošaku pri Mali Nedelji 62-letna prevžitkarica Frančiška Senčarjeva, ki je živela na prevžitku v mali hišici poleg svojega nekdanjega doma, na katerem je gospo-
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 27. februarja ob 30. uri: »Veseli kmetič«. Red B.
Četrtek, 28. februarja ob 20. uri: »Od zo-re do mraka«. Red C. Znižane cene. — Zadnjikrat.
Petek, 1. marca: Zaprto.
Sobota, 2. marca ob 20. uri: »Profesor Žič«. Red A.
PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 4. marca ob 20. uri:»Profesor Žič«. Gostovanje »Narodnega gledaii šča« v Mariboru.
»Od zore do mraka« — zadnjič v sezoni. Zanimivo in duhovito Golouhovo satiro »Od zore do mraka« ponove v četrtek, 28. t. m. zadnjikrat v sezoni in po znižanih cenah.
»Profesor Žič« za red A. To literarno in odrsko izvrstno Feldmanovo tragikomedijo, ki je ob sobotni premieri dosagla odličen uspeh, o čemer je pričalo burno aklamiranje občinstva, ponov* v soboto, 2. marca.
Slavni violinski virtuoz Zlatko Balo-kovič, k j se je pravkar povrnil s triumfalne turneje po sovjetski Rusiji, koncertira v mariborskem gledališču v petek, 8. marca. Svetovnoznani umetnik bo igral na svoji dragoceni violini, ki je originalno Stradivarijevo delo ter je Balokovič plačal zanjo bajno vsoto pet milijonov dinarjev, izredno zanimiv spored. Rezervirajte vstopnice pri gled. blagajni (tel. 23-82).
ICINO
GRAJSKMKjNO
Od danes dalje salve smeha in dve uri veselja
„Harold Lloyd* v nemški veseloigri
..Nor za filmom**
Kino Union. Danes vesela češka opereta »Ti moj sveti Antoniček«.
daril njen sin, so pričeli ljudje marsikaj šušljati. Govorili so, da starka ni umrla naravne smrti. Orožniki so dobili več anonimnih pisem, v katerih namigavajo. da ni bila smrt Senčarjeve naravna. Zaradi tega je mariborsko državno tožilstvo odredilo izkop in raztelesenje nje* nega trupla. Ker so ljudje govorili, da jc bila Senčarjeva zastrupljena, bo komisija dele drobovja poslala v Ljubljano v kemično preiskavo.
Drobne policijske vesti. Mariborska policija je sinoči aretirala nekega Milana C., ki je prodajal zlate prstane, nadalje nekega Josipa K. zaradi prepovedanega krošnjarjema z manufakturnim blagom in nekega Franc J. zaradi potepuštva. Prijavljeni pa so bili France B., Karl P-in Franc V. zaradi razgrajanja in kalenia nočnega miru. Na policiji se je zglasil včeraj popoldne posestniški sin Konrad Grašič iz Bohove in prijavil, da mu i6 nekdo odpeljal s sejmišča črno pleska-no, okrog 900 Din vredno kolo, ki ima evidenčno številko 77.391. Tudi je morala policija na včerajšnjem sejmu intervenirati pri kupčiji za neko kravo, ker sta se hudo sprla prodajalec in kupec.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so prignali 699 glav živine. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 274 glav-Prignali pa so 16 konjev, 18 bikov, 170 volov, 466 krav in 29 telet. Povprečn6 cene za kilogram žive težo so bile naslednje. Debeli voli 2.50 do 3.50 Din, pol' debeli 2 do 2.25 Din, voli za rejo 2 do 3 Din, biki za klanje 2 do 3 Din, klavne krS' ve debele 2.25 do 3, krave za klobasarje
I.25 do 1.50 Din, molznice in bre;e kra-Din, teleta 3 do 4 Din. Cene mesa: volovsko meso I. vrste 8 do H) Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, teletina I. vrste 8 do 10 Dim
II. vrste 4 do 6 Din, sveža svinjina 8 do 12 Din.
Vremensko poročilo mariborske m°te' orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza toplomer 5.4 stopinj C nad ničlo; tninima1 na temperatura je znašala 3 stopinje L nad nič o; barometer je kazal pri 18 pinjah 731.2, reduciran na ničlo pa 729 > relativna vlaga 76; od včeraj na danes je padlo 2.2 mm dežja; vreme je jasno i*1 tiho; vremenska napoved ne napovedi1' je nobene spremembe.
arvgen
MarftjorsE! »V e S er n it« Jalta.
Mtimaames*« - ■». ^ ^ i
Naši brezmotorni pioirrfi zraka
LEPI USPEHI IN RAZVOJ JADRALNEGA LETALSTVA V MARIBORU.
NOVE TEŽAVE.
iNfeEfflSSi::
Poročali smo že o občnem zboru oblast nega odbora Aerokluba v Mariboru. Mimo raznih poročil je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o jadralnem letenju, iz katerega posnemamo nekaj zanimivosti.
V jadralnem letenju si je mariborski klub lastil čast prvenstva, pionirstva v naši državi, Ker so se mu zapirale drage možnosti in ni naletel pri merodajnih činiteljih na tisto upoštevanje, ki ga je po prvih letih podviga, ko je Maribor prednjačil in bil sprejet v mednarodni pro met, po pravici pričakoval, se je poprijel tega navidezno nepraktičnega, a zaradi temeljev znanja važnega in vsakomur, zlasti mladini pristopnega prav ptic jega letenja, ki napeljuje k lastnemu konstruiranju, izprva kakor igračka, pozneje pa mogočnih aparatov, ki ure in ure svobodno jadrajo po zračnih višavah.
Mladi mariborski akademiki, niim idejni vodia g. Boris Cijan in Humek na če5 Iu, so že pred štirimi leti zgradili prvo brezmotorno letalo. Preizkusili so ga na zahodnem deta Pohorja pri Črnem vrhu, ki je za jadralno letenje zelo uporaben. Že naslednje leto je mariborska jadralna skupina priredila prv' prekomejni polet in povabila graškega prvaka Miihlba-elierja, ki je priletel s takim aparatom iz Gradca na Tezno in se vrnil. Vse dotlej se za jadralno letenje nikdo ni zmenil v naši državi. Maribor je dal pobudo Beogradu, ki je organiziral posebno jadralno skupino in jo podprl z vsemi sredstvi. Poslal je z izdatno podporo začetnike v Nemčijo na Wasserkuppe. Bilo je to tedaj, ko so Mariborčani sami z lastnimi skromnimi sredstvi poslali Ci-iana na Poljsko. Lani pa so že otvorili jadralno šolo na Blokah tudi Ljubljančani, ki so bili deležni v ta namen tudi izdatne podDore. Le mariborski jadralni letalci so bili prepuščeni samim sebi in
so morali zaradi iega iskati možnosti pri Beograjčanih in na Blokah, da so lahko opravili potrebne izpite.-
Niso pa izgubili mariborski jadralni letalci volje in smisla. Precej pozornosti je vzbudila lani na Mariborskem tednu razstava naših jadralcev. Studenška sekcija je razstavila svojo »Vrano«,' razstavljeni pa so bili tudi razni modeli, ki so mimo skic ponazorovali jadralno letenje. Vendar pa je šla širša javnost mimo razstave in so se morali požrtvovalni jadralci omejiti na lastno samozadovoljstvo.
V Mariboru imamo dve jadralni sku* pini, mariborsko in studenško. Lani v početku leta je bilo sklenjeno, da bosta obe skupini delali skupno. Mariborsko skupino vodi inž. Cijan, studenško pa Lešnik. Vaje so se vršile z mariborsko »Kobilico« in studenško »Vrano« ob prostih dnevih na Teznem, ali pa na smuški skakalnici pri Betnavi neobvezno dotlej, dokler ni bil inž. Cijan po priznanem izpitu avtoriziran in potrjen kot poklicni vodja letalne šole obeh skupin. V začetku lanskega avgusta je prevzel vodstvo šole in se je priglasilo 21 jadralcev.
Kot najprimernejši teren za vaie je izbral zemljišče pri Spodnji Sv. Kungoti. Rednih startov je bilo 242. Započeto va-denje pa se žal ni moglo nadaljevati, ker ie bil vodja šole inž. Cijan poklican k jadralnim vajam. Letenje je oviralo tudi neugodno vreme in so se morale vaje že zgodaj nehati. Obe jadralni skupini ob-stoiata še nadalje in naceljuje studenški Lešnik, ki ji je dal na razpolago tudi svojo delavnico, mariborsko skupino pa vodi Kralj. Lani v oktobru, novembru in decembru je le;	' i šola priredila 6 pre
davanj o teoriji in praksi jadranja. Boriti pa se morata obe skupini najbolj s finančnimi težkočami, toda pričakovati je. da bo v tem pogledu v bodoče bolje.
Na zatožni klop! okrožneoa sodišča
MUČITELJ TUJEGA OTROKA IN STARI BIGAMIST.
Posestniku Mihaelu Kiselaku v Matja-Ševcih jc večkrat pomagala pri delu so-s&da Jožefa Kucharjeva. Kucharjeva je imela I21etnega sinčka Ludvika, ki ga je Kiselak za vsako malenkost hudo pretepa! in je sploh z njim grdo ravnal. Ljudje 80 vedeli za njegovo početje in so se cesto vpričo njega glasno zgražali nad njim. Lani v oktobru pa je Kiselak privezal o-troka na verigo in ga obesi! na neki kavelj v kleti, kjer je visel skoro 2 in pol ure. Ljudje so slišali otrokov jok in klice na pomoč ter so ga rešili groznega trplje nja.
Sosedje so Kiselaka opozarjali, da u-tegtie imeti sitnosti s sodiščem, če bo še naprej tako grdo ravnal z ubogim otrokom. Toda brezsrčni posestnik se ni zme •|il za dobrohotne opomine in je ..-iaj dn: nato zopet hudo kaznoval malega Ludvika. Ze zgodaj zjutraj ga je zavlekel v Vet in privezal tako, da se je le s prsti bosih nog dotikal tal. Rešila sta ga šele wa obmejna stražnika, ki sta obenem vso zadevo prijavila orožnikom v Gornji Lendavi. Ti so ovadili Kiselaka sodišču, ga jc obtožilo. Danes dopoldne se ie obtoženi zagovarjal pred mariborskim o-krožnim sodiščem in delno priznal kriv-
do, trdil pa je, di je bil fantek privezan vsakokrat le 15 minut. Tudi je poudarjal, da je za vse to vedela njegova' mati Jožefa.
Ker se sodišče ni moglo prepričati o Kise’akovi krivdi ga je zato oprostilo.
Nato je stopil pred sodnike nenavaden obtoženec, Anton Kostanjevec iz Spodnje Hajdine, ki ima na hrbtu skoro že 7 križev. Zagovarjati se je moral, ker je spravil v zmoto cerkveno oblast in se je dva krat oženil. Obtožnica mu očita, da seje v aprilu leta 1920. v Celju oženil z neko Marijo Najdekovo, čeprav je bila še živa njegova prva zakonska žena. Prvio se je Kostanjevec oženil pred 40. leti nekje v okolici Inomosta in je čez 10 let zapustil svojo ženo in hčerko ter prišel nazaj v naše kraje.
V Celju se je seznanil kmalu po prevratu z Marijo Najdekovo, s katero :;ta stopila tudi pred oltar. Njegova prva žena je živela v velikem pomanjkanju in jc bila na stara leta celo v sirotišnici. Prišlo pa je lani jeseni na dan, da ta prva Kostanjevčeva žena še živi in je prav za prav dvakrat oženjen. Pri prvem zaslišanju se je izgovarjal, da ie bil trdno prepričan, da je njegova prva žena že
davno umrla. Trdil je, da ji je spočetka večkrat pisal, pa nikdar ni dobil nobenega odgovora in je tako mislil, da je ni več med živimi. Podobno se je zagovarjal tudi pri današnji razpravi.
Kostanjevec je bil spoznan za krivega in obsojen na 2 meseca strogega zapora.
Predavani« Ljudske univerze
Po Saharskih puščavah.
Leta 1929. se je podala iz Ženeve posebna ekskurzija znanstvenikov prirodo3 slovcev v Afriko z namenom, da si ogleda ozemlje takozvane male Afrike, to je Alžirja, Tunisa in Maroka ter da se preko Atlasa pretolče v Saharo. Med člani te znanstvene ekspedicije je bil tudi vse učiliški profesor in odlični botanik dr. Pevalek iz Zagreba. Ekspedicija je v Marseillu stopila na parnik in se izkrcala na nasprotni afriški obali v Oranu. Odtod je šla potem njihova pot preko Ain Sefre na Beni Abbes in še nekoliko naprej.
O svojih doživljajih na tem potovanju ie pretekli petek predaval v tukajšnji Ljudski univerzi univ. prof. dr. Pevalek, ki je v izredno poljudnih in poučnih izvajanjih orisal mnoge podrobnosti iz tega potovanja, ki se nanašajo na človeško živlenje v teh krajih (Arabci, Berberi), pa tudi na živalstvo in zlasti rastlinstvo. Poslušalce, ki so dvorano čisto napolnili, je opozoril, da .ie čisto napačno mišljenje, ki prevladuje danes med ljudmi. češ, da je Sahara ravna in enolična ravnina, ki se v neverjetnem prostranstvu razširja od severa na jug in od vzho da na zapad. Razčlenil je sestavne dele te Sahare in tiaglašal, da moramo ločiti štiri predele v tem saharskem svetu, in sicer: peščeni, kameniti, skalnati in oazn!. Oaze so povsod, kjer teče voda. Tukaj stanujejo ljudje in živijo od skromnih sadov, ki jih na teh žgočih tleh nudi priroda. V peščenih conah se ustvarjajo »pos tujoči« peščeni hribčki, ki se premnogo-krat v svetlo rumenih barvah prelivajo v blesku solnčnih pramenov. Na skalnatih predelih ima najbolj razvajeni planinec dovolj prilike za udejstvovanje. Tudi za plezalne ture je prilika, kar pri palečih skalah, po katerih se je treba pri plezanju prijemati, ni baš prijetno.
V poučnem kramljanju je dr. Pevalek prikazal ves ta zanimivi puščavski svet in ponazorjeval svoja izvajanja s krasno izdelanimi slikami. Predavatelj je bil za svoja zanimiva izvajanja deležen toplega priznanja.
Pfuf
Predrzni vlomi v Stra:ni
V noči od 19. na 20. t. m. so neznani storilci vlomili pri raznih posestnikih v Strajni, občina Podlehnik, in napravili veliko škodo. Med žrtvami so posestniki Anton Večerič, kateremu so odnesli kom pletno vc' vško vprego, posestnica Terezija Žunkovičeva, kateri so s silo vdrli v vinsko klet in odnesli večjo količino vina. Za tem so se podali v zgornje, nad kletjo ležeče prostore, razbili vrata in odnesli vso posodo in posteljnino. Ker jim še ni bilo dovolj, so vlomili v viničarijo, last Marije Vesele iz Ptuja in odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke. Po izpraznitvi sob v tej viničariji so se 'otili vinske kleti, last posestnice Marije Štruclove. kjer so podkopali zid tako globoko, da so lahko zlezli skozi nastalo odprtino v klet. Nato so razbili kletna vrata in izpraznili popolnoma klet, kjer je bila večja količina vina. Škoda, ki jo je povzročila vlomilska tolpa, znaša po dosedanjih ugotovitvah težke tisočake. Orožniki iz Podlehnika pod poveljstvom narednika Lončarja so takoj uvedli strogo preiskavo in aretirali dve osebi, ki sta na sumu, da sta se udeležili omenjenih vlomov. Osumljenca so vklenjena oddali v zapore okrajnega sodišča v Ptuju.
Odpiranje trgovin v Ptuju. Združenje trgovcev v Ptuju je sklenilo, da se bodo trgovine odpirale od L marca t. 1. naprej ob 7. uri zjutraj.
Policijska vest. V noči od 21. na 22. t. m. so neznani vlomilci s silo vdrli v gostilniške prostore Mihaela Brenčiča na Ormožki cesti. Odnesli niso ničesar, ker so bili še pravočasno pregnani. Ptujska! policija je uvedla preiskavo in je vlomil-j
pojedel
Brzonosi jelen r
Pazi, ko opaziš so vražni ke zakašljaj
Srebrna
streha:
ne morem, ravno sem
bonbon.
PROIZVOD „UNION“ ZAGREB
cem že na sledu. Gostilničarju Jožefu Ber liču v Panonski ulici je pa bilo iz veže ukradeno moško kolo, vredno 700 Din.
Smrtna kosa. V visoki starosti 84 let jc umrla vdova Ivana Muha, mati sodnega svetnika pri apelacijskem sodišču v Zagrebu. Uglednim družinam naše soža lje!
Pomladek Jadranske straže tukajšnje gimnazije priredi 2. marca t. 1. v Prosvetni dvorani »Mladike« svojo akademijo pod pokroviteljstvom krajevnega odbora Jadranske straže. Na sporedu je nastop pevskega zbora pomladka pod vodstvom g. prof. Rusa, predavanje g. prof. Djermanoviča »Zakaj sem član Jadranske straže?« telovadna točka, pevski duet, recitacije in glasbena točka z vijolino. Iz prijaznosti nastopi tudi naš znani pevec g. prof. Rus. Pomladek va» bi vse člane Jadranske straže in ostalo ptujsko javnost, da z udeležbo poplača mladino, ki za pripravo akademije žrtvuje mnogo časa in truda. Dne 1. marca 1.1. popoldne pa bo istotam akademija z istim sporedom za mladino.
Kino. V sredo 27. in v četrtek 28. t. m., obakrat ob 20. uri se predvaja veleope^ reta »Ne poznam te — a ljubim te.« V glavni vlogi Magda Schneider.
Sfudenice pri Poljčanah
Občni zbor društva kmetskih fantov in deklet v Studenicah je bil v nedeljo v šoli ob polnoštevilni udeležbi. Predsednik Jožko Marzidovšek je pozdravil posebej še goste, banovinskega svetovalca Vinka Gorenjaka, šoi. nadzornika Korop-ca, šol. upravitelja Janka Živka in trgovca g. Kavčiča. Pozival je zbrano članstvo k vztrajnemu delu za napredek in kulturni podvig našega kmeta in naše vasi. Iz poročil je bilo razvidno, da se je mlado društvo prav pridno udejstvovalo. Tekom leta je vprizorilo tudi 3 igre, kar namerava gojiti še intenzivneje v bodoče. Društvo ima tudi svoj pevski in tambu-raški zbor, ki iu vodi g. Živko. Za> predsednika ie bil ponovno izvoljen Marzidov šek, za podpredsednico Milči Matuš, ostali odbor, namestnike in pregledovalce računov pa tvorijo Švagan, Koban, Bošak, Janez Štoporko, Vuk, Frančiška Štoparkova. Goričan, Dečman in Švagan.
Si. Janž na Dravskem polju
S ponarejenim 20-dinarskim kovancem
je hotela plačati blago pri trgovcu Žeraku v Hajdošah neznana ženska. Trgo* vec je spoznal na prvi pogled, da ima v rokah falzifikat; blago je zadržal, nakar je neznanka izjavila, da pride po kup ljeno naslednji dan. Ponarejen kovanec je izroč 1 orožnikom.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Devetnajsti dan žrebanja V. razreda, 29. kola dne 26. februarja, so bili izžrebani sledeči dobitki:
DJn 30.000 23497; — Din 20.000 53904; — Din 10.000 4029 57740 73878 85358 97447 97935; — Din 8000 1450 1901	7526	18274
36096 36306 45971 47270 49876 52294 57836 62914 68166 68779 74444 88035 98163; — Din 6000 146 2991 13148 24846 50055 61256 61488	74180 84670 87212 89739 92020. —
Din 5000 9081 10954 11660 14001 22977 35991 44438	45582	46063	51025	51552	52687	60409
65963	68521	69372	70427	71053	76487	78627
78917 80175 83140 85617 90944 96607 97905; Din 3000	1851	2531	2700	2758	5167	7680
13665	13709	13154	15157	15828	17534	19195
31515	33661	41197	41820	44729	44969	48238
56246	56938	57695	64560	65612	68656	73626
7'3652	81409	82913;	— Din 2000 631	3348
6203	8620	24717	32743	34934	38288	43167
63238 65425 74439 78553 82984 85667 95747. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25.
AJpfaoose Daodetr
*iUEH zene
ROMAM.
21
Z enim skokom je odhitel k Rosini ter ji vzel ključe (ob tej priliki je videl gospoda Alexandra, kako je skočil skozi odprto okno pralnice v park in naglo izginil po malih lesenih stopnicah, obloženih s preprogami iz ženevskega platna z velikimi cveticami) in kmalu je bil pred lepo starinsko pisalno mizo, ki jo je naglo odprl. V nos mu je udaril dražeči vonj pudra, ki ga je spomnil Lydije bolj kakor arije Pergoleze in Beethovna. Richard je pričel z drhtečimi prsti iskati in listati. Našel je materina in svoja pisma še iz tistih časov, ko je bila ona, si-rotica, še njegova nevesta, potem nekaj listov sestre Marte, ki jih je pisala ob priliki svojega bivanja v Dublinu, napo* sled pa dva skrbr.o spravljena računa o superju in hotelski sobi one noči po pred stavi v pariški Operi. Uboga Lydija je imela tako malo dragih spominov ...
Naposled je našel velik zavoj z malo sličico v škatlici iz slonove kosti in tri pisma, katere je po finem in lokavem rokopisu takoj spoznal — bila so Char-lexiova. Vzdrhtel je že pri prvih stavkih in obraz mu je oblila rdečica, ko je videl s kakšnimi peklenskimi sredstvi je sku-
šal princ pregovoriti Lydijo k pobegu in kako ji je slikal njeno grozno življenje ob dolgočasnem Pum-Pumu in gospe Fe-niganovi, ki večno bere le svoja jabolka. Tako je torej govoril o Richardu in njegovi materi! Temu malemu pokvarjencu ni ubežala nobena napaka, nobena smeš-nost. In kako se je umel polaskati častihlepju mlade žene, njeni veri v plemiško rojstvo, njer.i želji po potovanjih in pustolovščinah, kako jo je znal prepričati, da se duši na onem kosu Seine med dvema jezoma. In potem še dolžijo Lydijo, da je zlorabila njegovih osemnajst let. Ta mladi princ bi moral imeti najmanj sto let in povrhu še izkušnje kake stare plesalke ali pokvarjenega duha. Ne, ni zapeljala ona njega... najboljši dokaz so ta pisma ...
A kdo je to, v tem zlatem okviru, ta krepki in lepi otrok, nag na cvetni blazini? Cegavo je to dete? Morda njuno?... A kje, kako? Ko nikoli ni odpotovala z doma... In ubogi mož, ki je bil v svojih očetovskih željah tako razočaran, kar mu je povzročilo toliko boli, je sedaj gledal in proučeval te poteze obraza, te zlate kodre, ko kamen hladne
oči in mislil, da je to otrok greha tega zapeljivca. Toda ne, to mora biti ta ničvrednež sam! Ta portret Charlexisa, sta* rega dve teti, je napravil general sam; na ta način je dejal molče damam, ki so bile vzhičene nad lepim nagim otrokom: »Glejte, tako znam delati...« do-čim je princ poklonivši ta medaljon iz svoje rane mladosti svoji ljubici, hotel reči: »Glej, tak sem!« Na dnu škatlice pod portretom je bilo čisto intimno pismo, še bolj ognjevito ko ostala, ki mu je tudi povedalo, čigav je ta portnst. Beroč to pismo je Richard nenadoma prebledel ves vznemirjen od živega genotja in občutil do trebuha, kako se vse v njem krči. Njegove oči so se zameglile, nehale so gledati, ker oslepila jih je notranja svetloba... To je bil strup, strup ljubosumnosti ... Dotlej sploh ni poznal tega strašnega strupa, ki žge. Dotlej ni prav nič drugega mislil, ko na to, da je Lydija odpotovala, izginila; sedaj je pa pričel misliti tudi na drugega, na onega, ki mu jo je ugrabil in na njuno strastno, bučno ljubimkanje... In ubogi Ijubosum nik je bral dalje... Sam ni hotel, ker ga je vsaka beseda rezala in žgala, a je moral... bilo je vse ko neki sladki strup, ki ga po sili strašne vročice mora piti in piti...
Da pregovori Lydijo k pobegu, je ljub ček s plamtečimi besedami tožil, da so njune noi čv hišici prečrne; naveličal se
je že ljubiti iščoč po temi in v strahu ter ob neprestanem renčanju psov pred vrati, dasi ima tudi ta nevarnost nekaj privlačnega ... Ah, njun poljub davi na terasi na Grosbourgu, ta poljub ust je bil tako sladek, tako globok, da se je obema še pet minut potem skoraj vrtelo v glavi in so jima kolena klecala... A nič ne de, njuna prva noč v kabini jahte bo še vse lepša. To bo svobodna in svetla noc brez strahu in sramu — ničesar ne bo ne med njima ne nad njima: samo poljubi in luč! Vse bo tako kakor v pesmi Malažanke, v kateri šepeče lepa katoličanka svojemu ljubemu: »Ugasi, ali uga' si luč, dosti je zla, ki ga delamo! Nočem spoznati greha oči!« Potem pa je v zanosu strasti in užitka klicala glasno: »Prižgi, prijatelj, prižgi luč! Z ostalimi grehi hočem zagrešiti tudi greh oči!«
Nesrečnež je vstal, hodil razburjeno po sobi in mahal z rokami, ki so se mu krčile, ko da bi hotele ubijati. Videl je straš ne stvari, njegove oči so se polnile z grozo, ki se je ne bo mogel nikoli vec rešiti. O ti ostudni, mali princ, ti bandit ... kam si jo odvedel, kje jo skrivaš? Ko bi to mogel vedeti, pa ju izslediti, vreči se na njiju. »Na, tu imaš, tu!« h' s peto svojega čevlja je od silne jeze pohodil in podrobil medaljon, domišljujoS si, da tare živo, golo meso... A s krvjo pomešan strup je bil popit in ne bo m« več privošči! počitka.
Severni jeleni se selijo
ODGON 3000 SEVERNIH JELENOV V AMERIKO.
Ob koncu leta 1929. se je pričelo prisilno preseljevanje 3.000 severnih jelenov iz eskimske naselbine na južni Aljaski na kanadski polotok Kittigr.'swieth v Severnem ledenem morju. Selitev jelenov je v glavnem že končana. Odredila jo je kanadska vlada, poverjena je pa bila tvrdki Laumann.
Ob ustju reke Mackenzie so lovci skoraj popolnoma iztrebili divjačino. Ker je pa tam divjačina edino dosegljivo meso, se je začelo čutiti pomanjkanje tudi v tem, da ljudje niso imeli dovolj vitaminov v hrani. Zato je sklenila kanadska vlada s tvrdko Laumann pogodbo glede preselitve velike črede severih jelenov z Aljaske na polotok Kittigaswith. Jele-
nom so pripravili tam velik revir, kjer jih ne bodo nadlegovali lovci in tako se bodo lahko nemoteno razmnoževali.
Jeleni so krem'i iz Nabogotlika na Aljaski in prehodili že 1.200 milj dolgo pot. Vodi jih 601«tni lovec jelenov Henrio Bar, ki je imel na razpolago tudi letala. Poleti jih ni mogel gnati naprej, ker se spremeni tundra pod pripekajočim solncem v ogromno močvirje, polno komarjev. Čez zimo je čreda izgubila mnogo jelenov, ker so jih raztrgali lani volkovi. Čreda se pa zato ni skrčila, ker je sproti dobivala prirastek v mladičih. Zdaj so severni jeleni že na obali zaliva, ki loči polotok od celine. Čaka jih še 60 milj poti.
Naiboli zapuščen o* o k
POTOMCI MORNARJA NA OTOKU TRISTAN DA CUNHA.
farmacevtski muzej. V njem je zlasti zanimiv oddelek alkimije, kjer so shranjene redke alkimistične knjige in rokopisi iz 16. in 17. stoletja. Tu je shranjena tudi zbirka Hipokratovih del iz 17. veka in p.ksemplar ene prvih farmakoloških knjig iz leta 1590., nadalje odredbe Petra Velikega o lekarnah, razno starinsko zdrav niško orodje itd.
Sokoistm
Iz Sokolskega društva Maribor Matica.
Društveni blagajnik obvešča, da je izročil inkasantu nabiralne pole za pobiranje članarine. Članarina znaša kakor doslej, tudi za leto 1935 48 Din, prištevši 1 Din za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinite’ju. Poravnajte vse zaostan ke in plačajte članarino po možnosti celoletno, da tako olajšate društvu delo. Zdravo!
Neka angleška ladja bo te dni obiskala najbolj osamljen 0t0K Tristan da Cunha in bodo zastopniki angleškega kra'.ja izročili prebivalcem otoka kraljeve darove. Na otoku živi samo 160 prebivalcev, ki že tri leta niso djbiii nobene vesti iz kulturnega sveta in žive ves čas samo od tega, kar pridelajo na rodovitnem oto ko.
Tristan da Cunha je eden najbolj oddaljenih in najromantične;š!h otokov angleškega imperija. Pred približno 120. ieti je bivala na otoku angleška garnizija, ki ra jc bila kmalu premeščena z otoka. Na lastno prošnjo je ostal na etoku le neki
zeno m priselita
narednik Viljem Klas s svojo otroci. Pozneje sta se na otok še dva človeka. V teku let si je malo* številna družina zgradila pravo mestece. Sedaj živi na otoku 160 prebivalcev, ki so vsi potomci Klasove rodbine. Krstili so jih za osamljene v»te^t Južnega morja, ki žive daleč od vseh svetovnih dogodkov in se ne brig^o .;a noben napredek človeškega življenja. Otok je oddaljen od vseh prometnih žil. Prebivalci bodo darov, ki jim jih pošilja angieški kralj, zelo veseli, saj jih je zadnjič obiskala njegova ladja pred tremi leti.
Važen sklep avstralske vlade.
Znano je, da je srednja Avstralija o-gromna puščava, v kateri se mase peska stalno selijo. Pred kratkim pa je avstralska vlada sklenila te mase peska utrditi. Zasadila bo puščavo z rastlinami, ki ne potrebujejo mokrote in posebne nege. Koreninice rastlin bodo pesek povezale, da ga ne bodo več mogli dvigati vetrovi :n viharji. Tako bo s časom ogromna puščava spremenjena v rodovitno zemljo.
V štirih minutah obsojen na smrt.
Rekordno obravnavo proti morilcem so imeli te dni v Londonu, kjer so porotniki v štirih minutah izrekli krivdo rek m je bil obtoženec obsojen na smrt. Pred poroto je stal rudar Robert Vent, obtožen umora svoje žene, ki ji je z britvijo prerezal vrat. Smeje je stopil obtoženec v porotno dvorar.o, se obrnil k državnemu tožicu in izjavil: »Kriv sem in nobene želje nimam, ničesar ne pričakujem od vas. Edina moja želja je umreti. To je
vse, kar sem vami hotel povedati. Na vsa vprašanja je morilec dosledno odgovarjal, da se čuti krivega. Ker je sodni zdrav nik izjavil, da je Vent duševno popolnoma zdrav, je bila že čez štiri minute izrečena smrtna obsodba. In zopet je Vent pokazal, da tak zločinec še ni stal pred sodiščem, čim so razglasili sodbo, se je zasmejal in zaklical: »No, vidite, saj to sem tudi hotel. Zdaj je vse v redu.«
Kariera umetne službe.
Leta 1898. je sloviti francoski slikar Rosso ponudil svojemu rodnemu mestu Lavalu najboljše svoje delo »Cigan spi«. Zahteval je za umetno sliko samo J .800 frankov, toda mestni očetje mesta Lavala so njegovo ponudbo odbili. Pozneje je o-menjeno sliko kupil neki Američan, pred kratkim pa jo je kupila francoska vlada za 535.000 frankov. Primer nam pove, da imajo tudi francoska mesta zelo modre občinske očete.
Alkimistični muzej v Moskvi.
V Moskvi so pred kratkim otvorili nov
Spori
Okrožni odbor LNP, službeno. Službujoči odbornik pri prvenstveni tekmi ISSK Maribor;SK Svoboda, ki bo v nedeljo 3. marca ob 15. na igrišču SK Svobode, bo g. Kaspcr. Ob 13.30 bo na istem igrišču prvenstvena tekma ISSK Maribora rezerva :SK Svoboda rezerva. Tajnik.
SK Železničar, lahkoatletski odsek. Jutri, v četrtek 28. t. m. ob 17.30 bo na igrišču na Tržaški cesti važen sestanek, ki je obvezen za vse verificirane in neveri-ficirane lahkoatlete. Vabijo se tudi novinci, ki bi se zanimali za lahkoatletski šport. Načelnik.
Jugoslavi}a:Pol]ska. Meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Poljske bo 5. maja v Varšavi.
Nogometni sodniki stavkajo? Kakor
smo že na kratko javili, je občni zbor
JNS odklonil avtonomijo sodnikov. Zbor nogometnih sodnikov pa je že popreje sklenil, da bodo sodniki stopili v stavko, ako jim občni zbor JNS ne bo priznal avtonomije. Kot smo izvedeli, so nogometni sodniki v Mariboru že stopili v stavko in stojimo torej pred nevarnostjo, da se v nedeljo ne bodo mogle odigrati prvenstvene tekme.
Tečaj za smuške sodnike se prione danes zvečer ob pol 19. uri v župni sobi v Narodnem domu. Vsi prijavljeni bratje in sestre se opozarjajo, da pridejo točno na prvo predavanje. Kdor se še misli prijaviti, lahko to storj danes pred predavanjem.
SK Boč je polagal obračun svojega
la. V soboto zvečer se je vršil v Bauma' novi restavraciji v Peklu pri Poljčana*1 3. občni zbor SK Boča. Zbor je vodil pred sednik g. Alfred Geuer. Blagajnik je poročal, da je bilo dohodkov 8.117 Din 5.963 Din izdatkov. Ostanek 2.154 Oi*1 se bo uporabil za najemnino in nabavo čevljev. Tajnik je poročal, da šteje društvo 44 aktivnih in 69 podpornih članov. Število članstva je naraslo za 21. Sej ie bilo 12, dopisov pa 182. Tekom sezone je bilo odigranih 25 nogometnih tekerrt v razmerju 84:56 iti 5 piiig-pong iger v razmerju 36:35 v dobrobit SK Boča. Razen tega je bil prirejen turnir za prvenstvo ping-ponga Dravinjske doline s povabljenimi gosti iz Maribora in Celja tet se je vrši'a propagandna tekma v hazeni med družinama SK Ilirijo in SK Ptujem-Sledile so volitve. Predsednik je Alfred Geuer, podpredsednik Vižintin, blagajn^ Pristonik, tajnik Friderik Geuer ter odborniki Švelc, Mahorič, Vodenik in Pučnik. Vodje posameznih sekcij so F. Geuer (nogometne) Požeg (ping-pong) Mesarič (lahkoatletske) Foglar (smučar? ke) Požegova (hazene) in Briton (teniške)-Preglednika računov sta inž. Permose'* in Krašovic.
Sobo odda
SOBO.
lepo meblirano. poseben vhod oddam takoj uradniku ali oficirju. Stritarjeva ul. 5. pivo nadstr.	739
SOBO
s posebnim vhodom, v bližini koroškega kolodvora, oddani solidnemu gospodu ali gospo-dični. Puškinova ll-I. 774
SOBO
s posebnim vhodom s hrano oddam. Vrbanova 28, pritličje desno.	794
OPREMLJENO SOBO
poceni oddam. Vprašati: Mir, Grajska ul. 2. Vhod zraven kapele.	790
OPREMLJENO SOBICO 1 vso oskrbo oddam. Taborska ul. 8, dvorišče, vrata 2. 788
Stanovanle
STANOVANJE
oddam proti odslužilu. Stu-denci. Dr. Krekova ul. 6. 796
TRISOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami v I. nadstropju oddamo s 1. aprilom mirni stranki. Vprašati v trgovini Sikošek, Koroška c. 102.	789
SOLNCNO STANOVANJE
v I. nadstropju, tri sobe, kopalnica, sobica za služkinjo in z vsemi pritiklinami odd. s 1. ulica 27, pritličje, med 11—12. aprilom. Pojasnila: Mariiina uro.	787
Službo dobi
Starejša zakonca, vešča
VRTNARSTVA
se iščeta. Naslov v upr^J »Večernika«.	7??
MIZARSKEGA VAJENCA
sprejmem takoj. Aleksarul^ va c. 48.	J2?
tadajn konaordi »Jiitrn«
v Ljubljani; predstavnik i7<»a?ate1ip in nr«lnik: RA DIVOJ REHAR v
STANKO DETELA v Maribora
Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik