S i I) a v s o I i. Po ukazu slavnega ministerstva za poduk se sedaj v dunajskem nčiteljskem drušlvu ,,Volksschule", v učiteljskem društvu na Zgornjem Avstrijanskem in morda še kje drugod posvelujo, ali naj se v Ijudski šoli siba popolnoma odpravi, ali n e. Kako se bode to ukrenilo in določilo, ne vemo; toliko pa vemo iz svoje večletne skušnje, da šiba pri nekterih samopašnih otrocih o pravem času čuda dela. Mi sploli pri odgoji šibe za navadni pomoček nikakor ne odobrujemo, vendar pa nienimo, da naj bi šiba ne šla za vsclej i x šolc. 0 šolski šibi šolski mo/je t. j. pedagogični pisatelji že davno pišejo, pa se še sedaj niso sedinili. 1* Eni pravijo, da prava odgoja ne pozna šibe in da se sploh telesne kazni ne vjemajo s človeško prosto omiko, in (udi ne s pravo kerščansko Ijubeznijo; drugi terdijo, da se pri nepokornih in sploh samoglavnib otrocih ne opravi brez šibe. Pervi imajo prcd očnii mkdanjo staro, res večkrat preojsfro, šolsko verdevanje, in imajo prav, ko pravijo, da se šiba ne strinja s pravo omiko; ako pa hočejo, <Ja se šiba popolnom a odpravi iz ljudske šole, se nagnejo k mehkoli, ktera ravno toliko in tako škoduje, kakor prevelika ojstrost. Prava odgoja človeka spodbuja, da se lika na sercu in v glavi in mora zato tndi odpravljati vse, kar je temu namenu na poti. Pri tem pa odgojnik ne shaja vselej z navadnimi pomočki, temuč rabiti mora večkrat tudi ncnavadna in, bi rekel, u m e t n a sredslva — enako zdravniku, ki bolnika zdravi s strupom. Kdor m!adino izreja, kmalu vidi, da se pri posamnih otrocih in v vseh okolščinah ne shaja brez sile. Ali boile v takih prinierljejih odgojnik pravo odgojo odlašal na pozneja leta, kedar bode že prepozno ? Nikakor ne! v takih okolščinah se mora huda razvada naglo zatreti, ia treba je, da se telesno kaznuje, da hudobno seme dobrega ne preraste in ne zmaga. Modri odgojnik ima vedno pred očmi vodilo, da telesne kazni nikoli ne rabi zoper mladostne pogreške in slabosti, temuč le zoper stanovitno nepokorščino in zoper hudotermoglavnost, in sicer prav prav redko. Previdni učitelj dobro ve, da mladost marsikaj, in, bi djal, naj več napačnega stori le zavoljo tega, ker še ne zna prav soditi, in da se nobcna natorna postava ne odpravi s kaznijo. Sploh pa naj si vsak učitelj dobro zapomni, kaj pravi neki slavni pedagog: Naj večja odgojnikovainodrostje ta, daotroka varuje, da ne stori kaj, kar bi se nioralo kaznovati. P-