CELJSKI TEDNIK GLABiLo SOTAUsnen KTsn DnoTma livdi cblibkboa okbbi« CELJE, PETEK, 9. NOVEMBRA T.ETO VII — ST. 45 — CENA 15 DIN "Urejuje uredniški odbor — Odgovurui ureduik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 3 — Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-23, uprava 25-23 - Tek. rač. 620-305-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana T gotovini — Rokopisov ne vračamo. Razgovor s predsednikom Okrajnega sindikalnega sveta tov. Albinom Medvedom Vedno širši krog delavcev se zanima za gospodarske in družbene probleme v zvezi z občnimi zbori sindikalnih podružnic v okraju, ki so se v teh dneh začeli, je član naše redakcije obiskal predsednika Okrajnega sindikalnega sveta, tov. Albina Medveda in ga prosil za razgovor o teh vprašanjih. Tov. Medved je izčrpno odgovoril na razna vprašanja, te odgovore pa v nekoliko krajši obliki objavljamo: PONEKOD SO SE OBČNI ZBORI ŽE PRIČELI. ZANIMA NAS KAKŠNE SO BILE RAZPRAVE NA NJIH? Predsedstvo OSS je posvetilo pozor- nost pripravam za občne zbore, toda podružnicam ni predpisalo nobenih »re- ceptov«, saj je v šestih letih delavskega upravljanja v podjetjih veliko proble- mov, ki nudijo dovolj snovi za razprave na občnih zborih. Priporočali smo po- družnicam samo to, kar pa je podruž- nicam tudi uspelo, da povečajo interes delavcev za gospodarska in družbena' vprašanja, da stopajo vzporedno s pro- blemi in pred njimi. Doslej je vedrTo pokazalo, da se sindikalni aktivisti med sabo na sestankih dobro pomenijo, da probleme razumejo, veliko manj pa vsega tega pride med proizvajalce. Ne smemo se čuditi, da ponekod delavci niso bili seznanjeni s proizvodnimi na- črti v podjetjih in vse do sedaj niti ne o tem, da je njih proizvodnja pod planom. Doslej so bili občni zbori v neka- terih večjih podružnicah v Savinjski dolini in v rudnikih. Za izredno uspel občni zbor moram šteti zbor v Tovarni nogavic v Polzeli. Zanimanje tamkaj- šnjih delavcev se je zadnja leta zelo razširilo. Prestopili so okvir tovarni- ških zidov. Aktivnost tega kolektiva je čutiti izven tovarne na najrazličnejših področjih dela. Taka razgibanost pa se zrcali tudi na znotraj, saj z uspehom zmagujejo planske naloge, ki bodo v primeri-z lanskimi prekoračene za 20%. Na osnovi teh uspehov so seveda lahko sklepali, da bodo v prihodnjem letu znižali cene za 10%. Velike uspehe so pokazali tudi tekstilci v Preboldu, ki vodijo družbeno in društveno življenje v kraju. Zelo dobri so bili občni zbori tudi v rudarskih podružnicah. Tudi tu so ru- darji veliko manj govorili o ozkih pro- blemih osebnega značaja in razprav- ljali predvsem o nalogah, ki jih imajo. Tako so v Libojah lahko ugotovili ve- liko aktivnost družbenega , življenja, predvsem v delu »Svobode« in med mladino, njih proizvodnja pa se je po- večala za 20% kljub realno postavlje- nim planom. Tudi v Zabukovci so ru- darji razumeli svojo dolžnost. Tu so delali mnogo nedelj, da bi prebival- stvo preskrbeli z gorivom. Povsod ni takega odnosa do proizvodnih nalog, je poudaril tov. Medved. KAKO SE PRIPRAVLJAJO NA OBČNE ZBORE DRUGOD, POSE- BEJ ŠE V MAJHNIH PODRUŽNI- CAH, KATERIH SE NE DA PRI- MERJATI Z MOČNIMI KOLEKTIVI? Kolikor nam je znano, se v večjih podružnicah dobro pripravljajo na obč- ne zbore. V teh podružnicah že sedaj živahno razpravljajo po pododborih. Kar se malih podjetij, predvsem obrt- nih tiče, razpravljamo že leta, da jim je treba nuditi pomoč. V teh podruž- nicah so problemi težavnejši spričo lo- kalističnih teženj v podjetjih, spričo manjše politične razgledanosti med de- lavstvom in razmeroma slabega pozna- vanja gospodarskih problemov. Tem podružnicam bodo morali občinski sin- dikalni sveti nuditi vso pomoč. Po- sebne težave so v obrtnih podjetjih, ki spričo pogojev ustvarjajo monopol- ne položaje v krajih, poleg tega pa ve- liko teh podjetij životari. V pomanj- kanju trdnosti in zavesti kolektivov ter vodstev odhaja nekaj takih podjetij tudi v socialistični konkurs. Izgleda, da pri nas v okraju ne razmišljamo pre- več, zakaj nam vsako leto propade to- liko obrtnih podjetij. V bodoče bo tre- ba v družbenem planu predvideti več sredstev za razvoj obrti, ne samo na- čelno, temveč konkretno. Velike so te- žave tudi v tem, da v teh podjetjih ni organizacij ZK, ki bi ojačale dejav- nost sindikata, obenem pa ugotavlja- mo, da je veliko ljudi v malih pod- jetjih, ki bi imeli pogoje za sprejem v vrste komunistov. Predvsem v obrt- ništvu se pojavljajo težnje po likvida- ciji socialističnega sektorja. Mnogi, ki so slabo gospodarili z družbenimi sred- stvi, pa ustanavljajo privatno obrt. Sin- dikati so mnenja, je dejal tov. Medved, da ljudje, ki so zavozili socialistično obrtno podjetje, ne morejo postati pri- vatni mojstri. KAKO DELAJO SINDIKALNE PODRUŽNICE V KMETIJSTVU? SO IZBOLJŠALE SVOJE DELO? Na žalost moram povedati, da so ve- činoma med najslabšimi v okraju. Z nekaterimi izjemami, kot na Lavi v Celju, Konjicah in še ponekod pa bi lahko trdili, da je tudi v vrstah polj- skih delavcev možno razyiti boljše sin- dikalno delo. Sicer pa mimogrede po- vem, da so na podobni nezadostni stop- nji tudi nekatere podružnice državno- administrativnih uslužbencev. V podružnicah kmetijske stroke po navadi zamujajo najugodnejši čas za ideološko, politično in kulturno delo — zimo. To je spričo prirode njihovega dela najbolj primeren čas. Zanimivo pa je ravno to, da imajo ravno kmetijski delavci še največ nerazšiščenih proble- mov, to je vprašanje kvalifikacij, na- grajevanja in pokojnin. Vse te proble- me rešujejo dejansko sindikati od zgo- raj navzdol, namesto da bi bilo to na- robe. Ker sem že prej omenil delo podruž- nic v administrativnih, oziroma držav- nih ustanovah, nekaj besed tudi o njih. Tu ni dovolj zanimanja za razna vpra- šanja. Zaostajajo za sindikati v indu- striji. Ne poglabljajo se v probleme, družbenega upravljanja. Tem bolj je to čudno, ker so v teh podružnicah iz- obraženci, dostikrat tudi fakultetno iz- obraženi ljudje. Le-ti bi morali poma- gati ljudem z nižjo izobrazbo, objas- njevati tudi drugim, predvsem voliv- cem, s katerimi prihajajo v stik. Toda ti stiki so dostikrat preveč suhi in uradni. Posledice slabega dela v sindikalnih podružnicah se seveda potem kažejo pri odnosih do ljudi, ki so v vrstah uslužbencev mnogo slabši od odnosov odbornikov do svojih volivcev. Skratka, pomanjkanje pravih socialističnih od- nosov. IV« shvpscina Smučarske zveze Jugoslavije v Cellu Prizor iz zasedanja skupščine, podrobno poročilo objavljeno na 8. strani KONČNO NAS ZANIMA, KAKO SO KOLEKTIVI OBRAVNAVALI ANA- LIZE PODJETIJ, KI SO JIH IZDE- LALE ORGANIZACIJE ZK. KAKO BO Z ANALIZAMI V PODJETJIH, KJER NI ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV? To bo v bodoče eno izmed težišč dela sindikalnih organizacij. Analize, neneh- no spoznavanje delavcev s problemi podjetja, dajanje večje vloge delavcem na vseh področjih družbenega uprav- ljanja in družbenega življenja, to naj bo skrb sindikalnih podružnic. Analize so pokazale vrsto napak in dosti smer- nic za izboljšanje proizvodnje. Zdaj je potrebno, da vsak član kolektiva te po- datke primerja na svojem delovnem mestu. Nič pri nas ne more biti skrito in prikrito za kogarkoli, ki je pošten in delaven. Predsedstvo OSS ' apelira na mero- dajne organe, predvsem pa na občinske komiteje ZK, da nudijo vso pomoč sin- dikalnim organizacijam v tistih pod- jetjih, kjer organizacij ZK ni. Tu bodo sindikalne podružnice morale izdelati analize, pa tudi v najmanjših obrtnih podjetjih. Delavec mora najprej poznati probleme svojega podjetja, potem ožje okrajne, istočasno pa širše republiške in zvezne skupnosti. Obseg števila de- lavcev, ki so morda še nedavno bili do raznih problemov pasivno nastro- jeni, sedaj pa se vse bolj živo zani- majo za gospodarske in družbene pro- bleme, je vedno večji. Na občnih zbo- rih sedaj povsod živo razpravljajo o vzrokih nedoseganja plana. To je do- kaz, da se delavci zanimajo, vprašanje pa je, če jih dovolj seznanjamo z vsem, kar bi jih utegnilo zanimati. V ogenj po kostanj zq svoje gospodarje Vojna na Bližnjem vzhodu, na srečo človeštva je že končana. Govoriti o tem je sicer še prezgodaj, kajti dogodki se dandanes tako hitro men ju je jo, da so jim kos lahko le novinarski kolegi pri radijskih postajah. Na sliki vi- dimo enoto izraelske vojske pred odhodom na fronto. Ti fantje so šli v ogenj po kostanj za svoje gospodarje v Londonu in Parizu. Prihodnjo jesen vii. kongres zkj Pod predsedstvom predsednika republike Josipa Broza-Tita je bila v torek, 6. novembra 1956 v Ljubljani razširjena seja Izvrš- nega komiteja CK ZKJ. Na seji so v zvezi s pripravami za sprejem družbenega plana za leto 1957, kakor tudi za per- spektivni plan, proučevali osnov- na vprašanja naše gospodarske politike v prihodnjem letu. Izvršni komite CK ZKJ je sklenil predlagati Centralnemu komiteju, naj bi btl v jeseni leta 1957 VII. kongres ZKJ. Izvršni komite je izvolil komi- sijo za izdelavo načrta programa ZKJ, ki ga bodo predlagali VH. kongresu. Izvršni komite je izvolil tudi komisijo za proslavo 40. obletnice oktoberske revolucije. Topovi so utihnili Egiptovski pogoji: umik britanskih in francoskih čet z egiptovskega ozemlja Naser: Britanske in francoske čete naj se umaknejo! Slika je posneta v Zidanem mostu ob priliki obiska predsednika Naserja v Jugoslaviji Natančno o polnoči, dne 7. novembra po srednjeevropskem časoi, so ustavili sovražnosti v Egiptu. Britanske in francoske oborožene sile bodo ostale na sueškem območju vse dotlej, dokler ne bodo prišle poli- cijske enote Združenih narodov. Naloga Združenih narodov je tudi, da urede umik izraelskih čet z egiptovskega ozemlja. Po poročilih anglo-francoskega poveljstva so padalci in komandosi zavzeli Port Said, pred tem pa Port Faud in napredujejo po cesti vzdolž prekopa. Zadnja poročila tudi omenjajo, da so anglo-francoske enote zasedle prekop na največjem delu njegove dolžine. Po poročilih iz Egipta je egiptovska vlada privolila v prenehanje sovražnosti, vendar pod pogojem, da se vse tuje čete umaknejo z egip- tovskega ozemlja. Egiptovski pogoji so naslednji: 1. Sovražnosti naj se ustavijo čimprej. 2. Britanske in francoske čete naj se umaknejo iz Egipta. 3. Izraelske čete naj se umaknejo s Sinajskega polotoka za razme- jitveno črto, ki jo določa sporazum o premirju. 4. Pošiljke orožja v dežele Srednjega vzhoda naj se v prihodnje omeje. 5. Sueški prekop naj prične znova obratovati. STRAN 2 9. NOVEHBRA 1956 — Štev. 45 POGLED PO SVETU Kupčija, rop in vojslia je na morju troje in eno samo, pravi Goethe v svo- ji epopeji boljšemu človeku, v Faustu. Ko je skoraj ves svet, 64 držav po šte- . vilu, na naglo sklicani Generalni skup- ščini OZN obsodil surovi piratski na- pad na Egipt, slioraj ni človeka, ki bi se tej obs^bi ne pridružil. Najdejo se sicer, pa so v veliki manjšini, v ti- stih krogih, ki jim je kakorkoli pri- borjeria poseskazati tudi našo sposobnost, da znamo in uspevamo dvigati našo drža- vo na stopnjo naprednih, moderno ure- jenih ter gospodarsko močnih dežel.« V zvezi s tem je govoril o dogodkih na Poljskem, Madžarskem in o osvabodil- nem gibanju kolonialnih narodov ter burnih dogodkih na Bližnjem vzhodu. Po končanem govoru je tov. Simonič v spremstvu drugih gostov in strokov- njakov odšel k stikalu ter vključil obrat aglomeracije v poskusni ix>gon. S pritiskom na dva gumba so začele delovati vse naprave v razsežnih halah in stavbah, kjer je strojem streglo raz- meroma majhno število ljudi. CelotaHt proces v tem obratu je popolnoma me- haniziran in spada v vrsto najmod«r- nejših naprav pri nas in v svetu. V nadaljnjih razgovorih je prišlo ko- di do besede o nesorazmerju med iz- grajenimi objekti težke industrij« it kapacitetami električne energije. Veli- ka škoda je, da elektroplavž v Storak dejansko obratuje komaj 4 do 6 mea«- cev na leto, v ostalem č^u pa stoji ne- izkoriščen. Ta objekt je izredno vaie«, žal pa zaenkrat ne more služiti svoje- mu namenu stoodstotno, kot bi iahko. Zamislimo samo, koliko pi~vovTstnea« železa bi kolektiv štorske železarne lahiko nudil jugoslovanski industriji, č« bi lahiko vse leto uporabljali elektro- plavž. Pogled na eno izmed hal nove aglomeracije v Štorah in na množico ob otvo- ritvi. V ozadju vidimo velik drobilec rude. USTANOVITEV SOLE ZA ODRASLE V ŽALCU Dne 25. oktobra je imela novo usta- novljena »Sola za odrasle« svoj prvi šolski dan v prostorih Nižje gimnazije v Žalcu. Med 16 udeleženci je bilo 9 delavcev in 7 nameščencev raznih pod- jetij.* Stopnja njih izobrazbe je različ- na — od osnovne šole do zaključenih 4. razredov gimnazije. M. R. STAWJE NA MADŽARSKEM SE N0RMAUZ1EA Ni Dovratka k starim režimom Razumljivo je, da se naša javnosit silno zanima ea dogodke na Madžar- skem že od prvega dne, ko so v Bu- dimpešti izbruhnile denuHisitracije, pa do najnovejšega preokreta, t kat^em sta značilna ustanovitev vlade Janoša Kadarja in njegov programski govor. Vzrok tega zanimanja je treba iskati v dejstvu, da je naša dežela soseda Madžarske in da našim narodom ni vse- eno, kako bodo potekali dogodki v tej sosednji deželi, s katero smo imeli v minulosti tako negativne kot pozitivne izkušnje. Vzrok tega je treba prav ta- ko iskati v okoliščini, da Jugoslaviji kot socialistični skupnosti ni vseeno, kakšno usodo bo doživel socialMičtni razvoj na Madžarskem. V zadnjih dneh je naša jiavnost m zaskrbljenostjo spremljala čedalje moč- nejšo težnjo reakcionarnih elementov, ki so si hoteli prigrabiti vodilno vlogo in ki so v mestih, zlasti v Budimpešti, brez obsodbe ubijali nedolžne ljudi, zažigali knjige in sprožili gesla, ki so čedalje bolj kazala na to, da se bodo vrnili Horthyjevi časi in časi Nylafia. Upravičen odpor ljudstva proti po- litiki Rakosija, Goroja in drugih je ta- ko zašel na pot, ki je očitno niso ho- tele niti tiste sile, ki so t večini in katerih cilj je bU, da odstranijo vso te negativne poja,ye preteklosti, ki so zavirali normalni razvoj krepitve soci- alizma in socialistične demokracije na Madžarskem. K takemu preokretn so očitno pri- spevale tudi določene sUe zunaj Mad- žarske, predvsem reakcionarni elemen- ti iz emigracije, med katerimi so Fe- rencz Nagy in dirugi, ki so že začeli prihajati na Madžarsko. Nadaljnja krepitev vseh teh poja- vov bi bila nevarna iz več razlogov: z vidika ohranitve miru v tem delu sve- ta, z vidika razvoja progresivnih sil na Madža^^em, z vidika usode socializ- ma ter usode tistih pozitivnih pridobi- itev madžarskega maroda, ki lao bile izvojevane v minulosti. Socialistične sile na Madžarskem, pa tudi v svetu, očitno niso hotele takš- nega načina boja za ohranitev tistih poglavitnih pogojev, ki so potrebni za nadaljnji progresivni in socialistični raavoj na Madžarskem, toda objektiv- na, hladnokrvna analiza razvoja nas sili, da se lotimo celotnega sklopa se- danjih dogodkov in najnovejšega po- ložaja z realističnih stališč. To pomeni: Ni si mogoče zamisliti in predvidevati^ da je v sedanjih razme- rah tako na Madžarskem kot tudi v drugih deželah Vzhodne Evrope možna vrnitev k starim režimom. Videti je bilo, da so v zadnjih letih takšno pra- vilno ugotovitev sprejeli vsi politični činit^lji na svetu, ki so realisitično gle- dali na sedanji položaj. Razvoj dogod- kov na Madžarskem pa je spodbudil določena poželenja in izzval nasprotna hotenja, ki lahko bistvena iapodkoplje- jo sedanji razvoj v popuščanju med- narodne napetosti. Nam v Jugoslaviji je kot borcem za socializem, za aktivno koeksistenco in za utrditev miru na svetu jasno, in to smo rekli večkrat, da ni miru in na- predka, da ni neodvisnosti v deželah Vzhodne Evrope drugače kakor na te- temciljih socializma^ Sleherni poskus, da bi spremenili položaj v teh deže- lah na drugačni podlagi, kot je to zdaj na Madžarskem, bi lahko privede! samo do posledic, ki niso v interesoi teh narodoT in ne ohranitve miru na Bvetu. Na drugi strani pa je možen povsem drugačen normalnejši razvoj, ki bo omogočil krepitev detjanskih demokra- tičnih odnoso/T na podlagi resničneg* socialističnega razvoja, kar je v inte- resu naroda, v interesiu miru, medna- rodnega sodelovanja, v interesu ubla- žitve napetosti na svetu. Dokaz za to je Poljska, zakaj razvoj na Poljskem rodi h krepitvi fio«ializniia, socialist^- ne demokracije, neodvisinofiti in enako- pravnih odnosov med socialiističiniml in vsemi ostalimi deželami. Programski govor novega piredsedni- ka madžarske viLade Janosa Kadarja obljublja takšen razivoj, zlasti še, 6« upoštevamo program nove vlade, ki isfr- polnaiije tiste zahteve, zaradi katerfit se je začel upor 23. oktobra. Kar ea- deva Jugoslavijo, izražamo samo željo, da bi se sedanji položaj na Madžar- skem čimprej pomiril, da bi dobila ho- tenja v tem programskem govoru tudi polno afirmacijo ioi možnost, da bi jih lahko uveljavili, da bi ustvarili pogoje* v katerih bodo urejeni odnosi mei Madžarsko in Sovjetsiko zvezo na nori podlagi, po načelu popolne enakoprajv- nosti in nevmešavanja v notranje im- deve. To bi uetvarilo realne pogoje aa umik sovjetskih čet iz Madžarske ftt nastal bi nov položaj, v katerem bi slonel socialistični razvoj na prizade- vanjih in koristih madžarskega Ljud- stva samega, kar bi v prihodnosti do- cela eliminiralo kakršnokoli mošnoMi vmešavanja drugih držav v nota-anje zadeve dežel, ki grade socializem. Ju- goslovanska javnost prav tako priča- kuje, da bo vlada Janosa Kadarja rav- nala širokogrudno in humano v ure- janju notranjih razmer na Madžar- skem. Prvi odzivi na najnovejši preokret položaja na Madžarskem nosijo peča>t sodobnega zapleta dogodkov na svetn sploh, zlasti na področju vzhodnega Sredozemlja. Oborožena intervencija ipjoti Egiptu odvzema tisitim, ki so za- čeli intervencijo, moralno pravico, da razlagajo svoja gledišča o dogodkih na Madžarskem v imenu objektivnosti ia realnosti. Seveda sodimo, da je negativno sam« dejstvo, da se je morala nova madžar- ska vlada obrniti na sovjetsko armad* za pomoč. Uporaba tujih čet pri ureje- vanju . nots-anjih razmer je v nasprotja z načelnimi stališči, na katerih gradi Jugoslavija svojo zunanjo politiko in ki naj bi prevladovali v mednarodnih odnosih. Ne moremo pa prezreti dej- stva, da je uporaba teh čet sad prav takšnega negativnega razvoja, o kate- rem smo govorili zgoraj. Ponavljam», da je še nadalje dejstvo, da je v Ma- džarski in zimaj nje prišlo do pove- čanega pritiska reakcionarnih sU, kar ne samo ni v interesu madžarskega na- roda in socializma, manveč je v popsi- nem nasiprotju s sedanjim s.tanjeim mednarodnih odnosov, kar neposredno •groža mu- na svetu. Na sodobne dogodke, pa naj bodo i* tako tragični in neprijetni, gledamo t Jugoslaviji a eaupanjem v prihodnost. Prepričani smo, da bodo ti dogodki nauk za mnoge in da bodo z novo moč- jo potrjena načela in stvar miru, ena- kopravnega sodelovanja, spoštovanja snverenofsti in nevmešavanja t notra- nje zadeve dmcih narodov. (Tanjug) Tam daleč v črni Afriki... Takole si pri nas vsal; otrok predstavlja »policijsko akcijo« Anglije Ln Fran- cije s pomočjo naščuvanega Izraela proti Egiptu. Nekdanje navade na črnem kontinentu se vračajo v kraj svojega izvora po sto letih iz civiliziranih de- žel, ki so Afriko »prosvetlile«. 9. MOVEMBRA 1956 — Stev. 45 3 STRAN Naše ceste je treba nujno izboljšati MKCIJA ZA VZDRŽEVANJE CEST CELJE PREDLAGA NAJNUJNEJŠA DELA Uprava za ceste LRS, tehnična sek- cija Celje, oskrbuje ceste I. in II. reda f »kupni dolžini 528.188 km na območ- ja celjskega in trboveljskega okraja. 0<5 teh cest je moderniziranih komaj 18% cest, ostalo pa so ceste z gramoz- nimi vozišči. Vzdržavanje gramoznih »estišč pa je spričo pojačanega motor- nega prometa v našem okraju zelo dra- go. Kljub vestnemu zalaganju cestno- ^drževalnega osebja pa ostanejo vo- ^Ca teh cest kotanj asta, prašna in fclatna. Razumljivo je, da take ceste poTzročajo veliko gospodarsko škodo a motornih vozilih. Pri takem stanju est pa tudi ni mogoče pričakovati pra- vega razmaha mednarodnega in doma- čega turizma. Ker so betonska cestišča predraga in gradnja le-teh prepočasi napreduje, se je tudi Celje odločilo za gradnjo brez- prašnih cestišč z asfaltno-bitumensko površinsko oblogo. (Stroški za 1 km txrezprašnega cestišča nanesejo ne- kaj nad milijon dinarjev). Razume se, da bomo taka cestišča urejali le na ti- ftih sektorjih, ki imajo že utrjeno gra- mozno cestišče. Celjska tehnična sekcija predlaga za prihodnje leto modernizacijo naslednjih test: Celje—Šentjur, Sentrupert—Mo- zirje, Socka—Velenje ter Rimske To- plice—Sevnica. Za modernizacijo ime- novanih cestišč — v skupni dolžini 58 km — tehnična sekcija Celje računa, da bi rabila približno le 80 milijonov. Poleg tega bo celjska sekcija v letu 1957 uredila še 2,5 km brezprašne ceste v Rogaški Slatini (od križišča, do ste- klarne). Imeli pa bodo mnogo dela tudi v Gornji Savinjski dolini, kjer bo treba na ozkih cestah odstraniti mars'ikatere ovire — ožine v Ljubnem, Igli, Solčavi. Poseben problem so dotrajani leseni mostovi, ki jih je samo na cesti od Mozirja do Logarske doline preko 40. Mnogi od teh so v skrajno slabem sta- nju. Predvsem je potreben popolne ob- nove most v Radmirju, ki ima stebre že spodjedene in poškodovan desni opornik. Največje težave ima sekcija z nabavo lesa, ker je zelo. težko dobiti zahtevane dimenzije za mostove. Številka 80 milijonov za moderniza- mjo toliko kilometrov cest vsekakor ni previsoka. Pri ureditvi brezprašnih cestišč bo celjska sekcija v bodoče iz- koriščala domače kamnolome (Pirešico, Betonov kamnolom pod gradom. So- tesko pri Mozirju, kamnolom pod Bo- lem in kamnolom pri Krškem), med em ko je doslej cestni material vozila is oddaljene Kokre pri Jezerskem in Razdrtega pri Tolminu. KOLEKTIV ŠTEJE V GLAVNI SEZONI TUDI DO 1000 ZAPOSLENIH Celjska sekcija ima 9 cestnih nad- zorstev v razflih krajih obeh okrajev. Tsak cestni nadzornik ima določen ra- jon — 50 do 60 km cest. Poleg 160 »talnih cestarjev imajo še delovne sku- pine v kamnolomih in za asfaltiranje ter stalne delavce, ki opravljajo manj- še rekonstrukcije. Za redna vzdrže- Talna dela ima sekcija tudi servisno službo — lastne obrtne delavnice za- prtega tipa. Tako šteje kolektiv celjske »ekcije za vzdrževanje cest 600 stalnih delavcev, v glavni gradbeni sezoni pa araste število tudi na 1000. ZIMSKA CESTNA SLUŽBA Nepoučen človek bi nemara mislil, da ljudje, zaposleni pri cestnih delih, pozimi nimajo kaj prida početi. Toda že pred koncem letne sezone se kolek- tiv prične z vso vnemo pripravljati na zimsko cestno službo. Ko zapade sneg in nastopijo zameti, vzdržujejo cestni delavci ceste, da so sposobne in varne za promet. Obveščevalna služba med cestarji, cestnimi nadzorstvi in sekcijo je brezhibna. Nedelj in praznikov, pa tudi nočnega počitka ob nujnih prili- kah cestni delavci sploh ne poznajo. Do prve jutranje zore, ko prebivalci še navadno mimo spijo, je zapadli sneg že zoran. Sekcija ima 5 motornih plugov. Ker pa ti ne zadostujejo, se poslužujejo tu- di vprežne vleke. Ta vleka pa je zelo draga (1 km preorane ceste 270 din). Pri tem delu bi lahko z večjim razu- mevanjem priskočile na pomoč kmetij- ske zadruge s svojimi traktorji, ki jim vso zimo navadno ležijo neizkoriščeni. Sicer zadruge dajo na razpolago mo- torna vozila, zahtevajo pa zanje pre- visoke pristojbine, odnosno odškodnine. Vzorno gospodarjenje na mestni vrtnariji Medlog Kmetijski obrat v Medlogu je raz- deljen na 3 proizvodne panoge: na kmetijsko, ki zajema poljedeljstvo, travništvo, sadjarstvo in živinorejo ter na vrtnarsko in drevesničarsko pa- nogo. Da bi zboljšali proizvodnjo polje- deljskih kultur, bi nujno rabili 5 do 10 ha dobre njivske zemlje, saj so do zdaj primorani izkoriščati preorane travnike, kje.r je zemlja slabše kako- vosti in i;rPostavljena poplavam. Zelo pogrešajo tudi popolne mehanizacije v vrtnarstvu, predvsem motorne okopal- nike. Kljub temu pa so letos skoro v vseh panogah dosegli prav lepe uspehe. Setveni plan so izvršili 100 odstot- no. Proizvodnjo je v prvi polovici leta zelo oviralo prekomerno deževje, hlad- no vreme in poplave. Pri krompirju, žitih in fižolu je bilo zaradi poplave uničenega kar 40 % pridelka. V poljedelstvu so bili doseženi nad- planski pridelki pri pšenici, zgodnem krompirju in zeleni koruzi (povprečno za 18 %). V vrtnarstvu so v celoti do- segli boljše proizvodne in finančne rezultate kot prejšnja leta. Rekordne pridelke so dali paradižnik, kumare, zgodnje zelje in korenje, kjer je zna- šala realizacija plana 200 do 250 %. Nadplanske pridelke so dosegli tudi pri glavnati solati, rdeči pesi in zele- njadnih semenih, zadovoljive pridelke je dala špinača, paprika, koleraba, ze- lenjadne in cvetlične sadike ter reza- no cvetje. Porast pridelka je v glav- nem pripisati povečanemu gnojenju ter dobri, od poplave zaščiteni zemlji. Travništvo so v letošnjem letu iz- datno iziboljšali. Ker so travnike do- bro pognojili, usi>ehi niso izostali in so pridelali za 32 % več krme, kot je bilo planirano. Res ie kvaliteta sena zaradi dežja nekoliko slabša od nor- malne, je pa zato otava prav lepa. V živinoreji redijo predvsem gove- do. Svinjerejo so že lani opustili, ker ni bila rentabilna, prav iz istega vzro- ka pa postopoma opuščajo tudi kokoš- jerejo. Zato pa posvečajo vso pozor- nost govedoreji. Vse slabe krave so postopoma zamenjali z mladimi iz last- ne vzreje in s tem dvignili povprečno molznost ene krave od lanskih 2300 litrov na 2500 litrov mleka letno. Da kmetijski obrat Medlog v letoš- njem letu beleži tako lepe uspehe, je brez dvoma pripisovati največ zaslug dobri organizaciji dela. Za vsako posa-. mezno panogo odgovarja vodja pano- ge, ki je kmetijski tehnik oziroma vrtnarski mojster. Na rednih teden- skih sestankih razpravljajo o vseh proizvodnih problemih, kjer izdelajo vse ustrezne smernice za delo. Delavci so plačani po urni postavki, način ob- računavanja po storilnosti pa je tu težko izvedljiv zaradi razdrobljenosti dela v vrtnarski panogi in zaradi so- delovanja učencev. Vse izgleda, da bo proizvodnja v prihodnjem letu še občutneje narasla, ker nameravajo zgraditi nov rastli- njak, več toplih gred, nabavili 'pa bodo tudi namakalne naprave, ki so vrtna- riji več ko potrebne. Ustanovni občni zbor Proizvajalne poslovne zveze Celje v najbližnji bodočnosti se bo tudi v Celju osnovala poslovna proizvajal- na zveza. Ustanovni občni zbor je pred- viden sredi novembra. Iniciativni od- bor je te dni na svoji seji že obravna- val program dela in proračun nove po- slovne zveze. Predvidoma bo celjska poslovna zve- za obsegala 13 zadrug in to: KZ Ka- lobje, Ponikva, Šentvid nad Planino, Planino, Loko pri Zusmu, Jurklošter, Rimske Toplice, Laško, Rečico, Pre- vorje, Dob je, Slivnico in Dramlje. Betonski blok že veže levi in desni breg Savinje Most pod streho? Morda stojnice za pe čenje kostanja na mostu? Ne. To je samo izhod v sili. Kjer je sila, si ljudje znajo hitro pomagati. Kratek je rok, ki je bil postavljen graditelju celjskega mostu »Betonu«. Poleg tega je za- čelo nagajati vreme. Da bi delavci, ki betonirajo most, ne bili ob deževju mokri, so postavili na most železne konstrukcije, jih prekrili s ponjavami in betoniranje se nemoteno odvija pod platnenimi strehami. Kljub raznim pomislekom in domne- vam vsakdanjih opazovalcev, čisto pri- vatnega značaja namreč, se znotraj le- senih in železnih opažev bodočega celj- skega mostu s presenetljivo vztrajnost- jo bližajo dela h koncu. Se ni dolgo od tega, ko so imeli »glavno besedo« še vedno tesarji in polagalci železa, da- nes pa že na obeh bregovih neprestano ropocejo betonski mešalci. Komur kljub prepovedi uspe priti na nov most, lahko opazi, da je leva stran mostu (gledana iz Celja proti Bregu) že gotova. Po- polnoma gotova sicer še ne, ker manj- ka na njej še izolacija, cestni tlak, ograja, nosilci svetlobnih teles in mno- go drugih podrobnosti. Toda betonski lok že veže levi z desnim bregom Sa- vinje. Medtem, ko je leva stran nekoliko počasneje napredovala, je desna tudi že do polovice končana, kajti na levi strani so graditelji dobili prakso. V ne- kaj dneh bo končan tudi desni lok cestišča, potem pa bodo na mostu iz- vrševali končna dela. Po mnenju stro- kovnjakov se mora beton sušiti mesec dni, potem pa bodo lahko odstranili opaž in most se bo v svoji elegantni li- niji pokazal pred našimi očrni. Istočasno z gradnjo mostu napredu- je tudi gradnja ceste, ki bo kot podalj- šek Ulice 14. divizije vezala Breg s Ti- tovim trgom pred celjsko železniško po- stajo. Obstoječa cesta bo nekoliko raz- širjena. Povemo lahko tudi to, da hi- šica, ki jo uporablja »Avtobusni pro- met« pred celjsko postajo ne bo od- stranjena. Tam, kjer je bil vzdolž že- lezniške dovozne ceste ozek park s klo- picami in nasadi, bo v bodoče urejeno cestišče za avtobusno postajališče. Stavbe, ki so se morale umakniti bo- doči cesti, so odprle pogled na pisano mešanico raznih pritličnih, enonadstrop- nih in provizornih stavb ob Razlagovi ulici. To bo spočetka dajalo kaj kla- vrn videz ob vstopu v središče mesta. Pozneje bodo te prostore zazidali. V vogal med novo cesto in Savinjskim nabrežjem bodo po načrtu nekoč po- stavili hotel. Morda pa bi vendarle ka- zalo, da bi vzdolž ceste čimprej začeli graditi stavbe za stanovanja in lokale v pritličju ter uredili ta del mesta za- res sodobno in lepo. Pogled z Brega na celjsko železniško postajo in narobe, je odprt. Stavbe, ki so ga pred kratkim še zakrivale, so se morale umakniti bodoči široki cesti, ki bo vezala Titcv trg z novim cestnim mostom čez Savinjo. Že se kažejo ob- risi bodoče ceste. Po sredini ceste, seveda pod tlakom, speljujejo kanaliza- cijo. Med »Betonom«, ki gradi most, in podjetjem za ceste in kanalizacije, ki gradi cestni podaljšek in razširja Cesio 14. divizije, je nastala tekma. Celjani pričakujemo, da bcmo izid te tekme proslavili na dTŽa\Tii praznik 29. no- vembra. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEMU DELU VEC POZORNOSTI V Mozirju je bila nedavno občinska konferenca prosvetnih društev mozir- ske občine. V tej občini je 10 prosvet- nih društev, s preko 600 člani. Med najbolj delavne štejemo prosvetni dru- štvi v Smihelu nad Mozirjem in v Re- čici ob Savinji. Dramske skupine po- sameznih društev zelo poredko nasto- pajo, ker povsod primanjkuje režiser- jev. V društvih je premalo mladine. V mnogih krajih tudi primanjkuje pro- storov za nastope. Razprava na korvferenci je pokazala, da so društva vzgojno-izobraževalnemu delu doslej posveč^ vse premalo po- zornosti. Za to bo odslej skrbela Ljud- ska univerza, ki bo organizirala kva- litetna predavanja. Da bi se delo prosvetnih društev v mozirski občini pravilno in kvalitetno razvijalo, so na konferenci izvolili 5 posebnih komisij, ki bodo vodile po- samezne dejavnosti. Če izgabe načrte . . ?! Delavec: »Ce mi takoj ne poveste, aakaj že nekaj dni kopljean te proklete jame po tovarniškem dvorišču, ne za- mahnem niti enkrat več s krampom!« Onadva: »Hudič, kako naj ti poveva? Naši inženirji so izgubili načrt kanali- zacije, pa oe vedo, kje ao tisti alodjevi IUumUL« LEPA IN POUČNA EKSKURZIJA PROSVETNIH DELAVCEV Učiteljski kolektiv nižje gimnazije v Žalcu je te dni preživel dva lepa dne- va na ekskurziji po Prekmurju in Slo- venskih goricah. Z avtobusom smo pre- potovali okrog 350 km tja do naftinih polj in se preiko veličastnega Kidriče- vega, Ptujske gore in Železnih d veri vrnili v Žalec. To lepo ekskurzijo je pripravil Obč. LO Žalec, M. R. Avantura v Zabukovci se ni izplačala EDEN ROPARJEV ZA ZAPAHI. DRUGI PA MRTEV V sredo dopoldne, torej tik pred Dnevom mrtvih, se je iz Zabukovce razširila novica o roparskem napadu na knjigovodjo oziroma blagajničarko rudnika, kateremu da so vzeli toliko in toliko milijonov. Novica je šla od ust do ust in marsikateri je še nekaj dodal ali zaokrožil. Tako so v Celju in Savinjski dolini že vedeli povedati, da so vzeli roparji pet milijonov, govorili so celo o ubitih in ranjenih. Nihče pa ni prav vedel, kaj je in kaj ni res. KAKO JE BILO Tisto jutro sta se še v mraku (prav takrat je ugasnila električna luč) na- potila iz upravnih prostorov proti jam- skemu obratu blagajničarka Marija Čr- nila in mezdni knjigovodja Anton Bri- le j. Brile j je v posebnem zaboj čku ne- sel delavcem oziroma rudarjem plače, ki so jih že imeli razdeljene za vsa- kega posameznika v posameznih ku- vertah. Blagajničarka ga je spremlja- la. Kakih sto petdeset metrov od upra- ve sta srečala dva neznanca, ki sta prihajala nasproti tesno drug ob dru- gem. Lahko si mislimo, kako sta bila iz- nenadena, ko je eden od neznancev pri srečanju potegnil revolver in ga na- stavil na prsi knjigovodje Brileja, dru- gi pa izkoristil trenutek presenečenja in mu iztrgal iz rok zaboj ček z delav- skimi plačami. V zabojčku je bilo vsega okrog 1,938.000 dinarjev. Roparja sta takoj zatem začela teči v breg. Vse se je zgodilo zelo hitro. Blagajničarka Čr- nila se je napada tako ustrašila, da se je sesedla, vendar se je takoj spet zbra- la in začela klicati na pomoč skupaj z Brile jem. NA ZASLEDOVANJU Knjigovodja Brile j je bil korajžen in se je takoj pognal za storilcema, med- tem ko je blagajničarka stekla v bližnji obrat po pomoč. Rudarji so se takoj odzvali in hiteli pomagat Brile ju, ven- dar so morali opustiti zasledovanje, ker je eden od roparjev začel streljati na Brileja. Nekaj minut kasneje so ponovno za - čeli z zasledovanjem rudarji v skupini, v kateri sta bila tudi direktor rudnika in tajnik sindikalne podružnice. Pol ure po zločinu so bili na kraju že tudi organi Ljudske milice, ki so tudi začeli zasledovati roparja. Pomagalo jim je tudi to, da je blagajničarka v enem spoznala, vsaj dozdevalo se ji je, da je Stanko Pristovšek iz sosednjega Pan- kraca. Pri zasledovanju so varnostni organi ugotovili, da je eden od storil- cev res 29-letni Stanko Pristovšek iz Pankraca pri Zabukovci. Fant je poznal razmere v rudniku in je bil tudi že ne- kaj časa brez pravega posla. Nadalje so ugotovili, da je drugi avanturist Franc Kovač, doma iz Zabukovce. Tudi temu delo ni posebno dišalo. Storilca, ki sta dobro poznala hribo- vito območje okrog Zabukovce, sta se uspela otresti zasledovalcev in zabrisati sled. S tem pa varnostni organi niso prenehali z iskanjem. NAJPREJ SO UJELI KOVACA Štiri dni je bilo iskanje zločincev brezuspešno, peti dan, to je v nedeljo, 4. novembra, pa so prvega le ujeli. V Ložnici pri Žalcu so izsledili s pomoč- jo prebivalstva Franca Kovača. Pokli- cali so ga, naj se preda, vendar tega ni storil in je celo nudil odpor. Zato so tudi varnostni organi bili prisiljeni uporabiti orožje (ker je šlo za nevar- nega človeka) in ga ranili. Kovača so potem prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi prehude rane tudi isti dan umrl. ^ V Zabukovci so seveda rudarjem kljub temu, da je bil denar oropan, takoj za tem izplačali plače z drugim denarjem, ki so ga dobili s pomočjo pristojnih organov. Sicer so nekaj de- narja dobili tudi nazaj. Ze pri begu sta kakih dve sto metrov od kraja zločina storilca izgubila 72.000 dinarjev. Precej denarja so našli še pri Kovaču in drugje, tako da so do ponedeljka imeli nazaj že 900.000 din. LOV ZA PRISTOVŠKOM Stanko Pristovšek je torej ostal na svobodi še naprej. Imel je srečo, ker sta se fanta ločila. Bržkone sta že tudi opustila namero, da bi se prebila v Avstrijo, ker so bili varnostni organi na delu podnevi in ponoči. Tako se je fant držal v okolici doma, najbrž pri znancih. Tajništvo za notranje zadeve v Celju je objavilo tudi osebni opis Pristovška, kar je nevarnost zanj še povečalo. Ujeli so ga v torek ob pol 12 opoldne doma, kjer so mu postavili zasedo. Od- pora ni nudil. Pri njem so našli okrog 100.000 dinarjev, medtem ko bo preo- stali znesek iz njegove polovice še tre- ba najti. Bržkone ga je spravil za po- zneje. Upamo in pričakujemo, da bo sodišče, ko pride primer do obravnave, izreklo nepremišljenemu avanturistu primerno ostro kazen, tako da si bo zapomnil, da je le najbolje s svojim delom služiti kruh. -ko. RAZPIS ŠTIPENDIJ PLINARNA-VODOVOD-RAZSVETLJAVA CELJE razpisuje, upoštevajoč št. 7 temeljnega zakona o štipendijah 1. štipendijo za enega dijaka srednje tehnične šole — elektroteh- nične stroke; 2. štipendijo za enega slušatelja kemije — Univerze v Ljubljani; 3. štipendijo za enega slušatelja gradbene fakultete — nizke gradnje. Prednost pri podelitvi imajo slušatelji višjih letnikov. Pismene prošnje je poslati na upravo podjetja, Celje, Ljubljanska cesta 25, naj- kasneje do 20. novembra 1956. STRAN 4 9. NOVEMBRA 1956 — Stev. 45 ŽIVČJENJE NA VASI Pomladitev rodnih sadovnjakov v celjskem okraju Ker imajo gospodarstva v našem okraju mnogo sadnih dreves, ki so oškodovana po kaparju, ali pia stare ter neodgovarjajoče sorte, niso pa nuj- ne za FMDsek, bo OZZ letos po vseh za- drugah v okraju izvedla asanacijo rod- nih sadovnjakov. Te asanacije so mišljene tako, da bo- da lastniki povsod posekali starejša drevesa, ki zaradi izčrpanosti ne rodijo več. Nadaljnja akcija bo pomlajeva- nje srednje-starega dreyja (temeljito gnojenje) ter precepljanje neodgovar- jajočih sort v kvalitetnejše sorte. Po- trebno pa bo tudi temeljito čiščenje drevesnih kron. Zadnja leta so odkupi sadja v našem kraju pokazali, da imamo pri nas v glavnem sadje poletnih sort. Nekoč so sadjarji za tem težili pač iz razloga, ker je svetovno tržišče zgodnje sadje ugodno odkupovalo. Danes pa potrebe že pokažejo, da zgodnjega sadja ni mogoče zadovoljivo vnovčiti in zato gre dostikrat tudi prav lepo sadje zgodnjih sort v predelavo. Da bi se temu izognili, danes zasajamo največ le zimske sorte. Pri vsaki asanaciji moramo pred- hodnje upoštevati nujno gnojenje sad- nega drevja jeseni in spomladi, prav tako pa tudi temeljito škropljenje, predvsem v zimskih mesecih. Kot prva je k asanaciji sadovnjakov pristopila KZ Braslovče, ki je te dni že pregledala vse sadovnjake v svojem okolišu. Zaščitni referenti zadrug na tečaju v Jelšingradu pri Šmarju V celjskem okraju bo letos 38 kmetijsko gospodarskih šol Zanimanje za kmetij sko-gosp>odar- ske šole je v našem okraju iz leta v leto večje. Letos je bilo precej novih predlogov, predvsem v Zg. Savinjski dolini in na Kozjanskem. Ker pa za- radi pomanjkanja denarnilh sredstev teh šol ne bo mogoče povsod organizi- rati — vprašanje je tudi pomanjkanje strokovnega kadra — se je okraj od- ločil, da bi irneli letos 38 stalnih kme- tijsko gospodarskih šol, 5 pa internat- skihs kjer bodo v enotedenskem celo- dnevnem tečaju skušali predelati vsaj v glavnem vso važnejšo snov. Društvo inženirjev in tehnikov kaže vse razumevanje pri organizaciji teh tečajev. Kmetijski inženirji in tehniki so nedavno na svojem rednem sestan- ku razpravljali v i>odrobnostih, kje in kako bo tretoa nuditi največ pomoči pri organizaciji teh šol. Kot vse izgleda, bodo povsod začele šole z rednim po- ukom 1. decembra. Težkcče pa se pojavljajo predvsem ob finačnih vprašanjih, ker nekatere občine sploh nimajo teh šol v prora- čunu, ali pa imajo tako minimalne zneske, da ne morejo plačati niti pre- davateljev. Ker ie v teh tečajih odnosno šolah vpisanih precejšnje število deklet, se je pojavila težnja, da bi poleg pred- metov iz kmetijstva uvedli tudi pred- mete iz gosE>odinjstva. Tudi tej željf bo mogoče ustreči, ko bodo priskočile na pomoč gospodinjske učiteljice iz drugih krajev. Nagrade za najboljše šolske naloge o varčevanju Na dan varčevanja — 31. oktobra — se je število vlagateljev pri Celjski mestni hranilnici otočutno pomnožilo. V enem samem dnevu j a okrog 300 vlagateljev vložilo večje ali manjše zneske in znova pokazalo zaupanje v ta zavod. Prav lepo je uspela tudi akcija pi- sanja šolskih nalog o varčevanju. V svojih sestavkih je naša mladina do- kazala, d^ že razuTrip« veliW o^^m-ri in vlogo varčevanja. Mnogo nalog je bilo vsebinsko in smiselno presenetljivo bo- gatih, taiko da je bila komisija za raz- deljevanje nagrad skoro v zadregi, komu naj prisodi večjo in manjšo na- grado. Nagrade so bile od 500 do 3C00 dinarjev v hranilnih knjižicah. I. gimnazija je poslala 13 odličnih nalog. Nagrajene so bile naloge Petra Lesikovarja, Tanje Orel in Elze Stojan. Nagrajenci II. gimnazije so bili Lju- bica Skočir, Jože Rabuza in Jože Za- vršan. Industrijsko-kovinarska šola: Stanko Arnšek in Bogomir Ajtič. Uči- teljišče: Anica Mirt in Slavka Mežič. Na nižji gimnaziji Velenje sta pre- jela nagrado Slavko Baloh in Danica Ivšek, na nižji gimnaziji Ljubno ob Savinji pa Marija Dežman, Hedvika Lavrič in Anica Miklavc. Govedo na kmetijskem gospodarstvu Lava boleha Kmetijsko gospodarstvo Lava je v zadnjem letu precej izboljšalo živino- rejo. Lepe uspehe imajo predvsem s plemenskimi svinjami, ki jih zaradi dobre pasme socialistična .posestva ra- da kupujejo. Prašičereja prinaša go- spodarstvu tudi lepe dohodke. V letošnji pomladi so se v večjem obsegu začeli baviti^tudi s kokošjerejo. Ce bo zaključek leta pokazal zadostno rentabilnost te panoge živinoreje, bodo prihodnie leto na Lavi redili kakih 1000 kokoši in rac. »Smolo« i>a je imelo kmetijsko go- spodarstvo na Lavi letos pri govedo- reji. Komaj so jo pravzaprav posta- vili na noge — bila je prav lepa ro- dovniška živina — je začela v letošnji spomladi nenadoma hirati. Zdravniški pregledi so pokazali, da je od celot- nega števila govedi 90 % metiljavih. Pod strokovnim nadzorstvom živino- zdravnika so jih začeli takoj zdraviti in so v glavnem bolezen že zatrli. Te dni, ko bodo zaključili pašo, bodo ži- vino ponovno pregledali. Živina se je verjetno okužila na travnikih, ki so večidel v močvirna- tih predelih ter večkrat poplavljeni. Pri mladi goveji živini (telicah) pa je 'bilo ugotovljeno, da je 50 % sumlji- vih, 15 % pa obolelih na ptičji tuber- kulozi. Bolno živino so takoj izolirali ter bolje krmili. Ponovni pregledi so ugotovili, da se je stanje do danes že izdatno izboljšalo. Upati je, da bodo do spomladi vse telice negativne. Po mnenju veterinarjev se je ptičja tuberkuloza pri mladi živini na go3p>o- darskem posestvu Lava pojavila zara- di tega, ker so se kokoši na Lavi pro- sto gibale po hlevih, v katerih je bila n\]?da živina in jo tako okužile. SOLA ZA MEDICINSKE SESTRE v Celju je dobila nove prostore Potreba po srednjem medicinskem kadru je narekovala, da je bila tudi v Celju v šolskem letu 1954/55 usta- novljena Šola za medicinske sestre. Kako velike so potrebe zlasti po me- dicinskih sestrah, povedo številke, po katerih primanjkuje v naši republiki okoli 1000 medicinskih sester. Celjska šola za medicinske sestre je prvi dve leti gostovala v traktu bol- nišnice, ki ga zdaj pripravljajo za vse- litev otroškega oddelka z Golovca. V letošnjem šolskem letu pa je šola do- bila po zaslugi republiškega sveta za zdravstvo nove prostore. Čeprav kom- binirana gradnja šole in bolnišnice ni najbolj ugodna, pa je bila ta rešitev spričo omejenih investicijskih sred- stev povsem razumljiva. V traktu, v katerem zdaj dela šola, bodo urejeni tudi nekateri prostori za bolnišnico, predvsem pa centralna kuhinja. Novi prostori šole za medicinske se- stre v Celju spadajo po svoji razpore- ditvi in opremi med najlepše tovrstne zavode pri nas in s tem v nivo sred- njeevropskih šolskih zavodov. Učilnici sta sodobno opremljeni, svetli, prostor- ni in zračni. Lepo so urejeni kabineti. Najboljši in naravnost presenetljiv vtis pa napravijo na slehernega obi- skovalca prostori šolskega internata. Zaradi specifičnih vzgojnih ciljev, ki jih šola zasleduje, je zavod združen z obveznim internatom. Spalnice so lepe in čiste ter opremljene z x>kusnim jjo- hištvom. Prav tako so moderno ure- jeni tudi vsi sanitarni prostori. Delo v šoli poteka tako, da imajo gojenke (v obeh razredih 70) dopoldne praktično delo po oddelkih celjske bolnišnice, popoldne pa teoretičen del pouka, ki ga vodijo izključno hono- rarni predavatelji. V UČILNICI KMETIJSKO GOSPODARSKA SOLA V CELJU ZAČENJA TRETJE ŠOLSKO LETO Ko so pred dvema letoma v Celju od- prli Kmetijsko gospodarsko šolo, so bili nekateri mnenja, da na področju celjske občine spričo razvite industrije, trgo- vine in obrti ne bo p>osebnega zanima- nja za to šolo. Toda močan odziv kmeč- kih fantov in deklet je dokazal ravno nasprotno. Zanimiva predavanja stro- kovnjakov iz vseh panog kmetijstva so privabila kmečko mladino v šolo. Ze v drugem šolskem letu je bilo v I. let- niku 35, v II. pa 24 učencev in učenk. Tudi učni uspehi v obeh letnikih so bili prav zadovoljivi, saj je polovica II. letnika opravila zaključni izpit z odličnim uspehom. Po zaključku šolskega leta konec marca je okrog 50 učencev vstopilo v aktiv mladih zadružnikov s sedežem v Zadružnem domu na Babnem, Na zadnjih dveh sejah so sklenili, da bo vpisovanje v I. letnik v četrtek, dne 15. novembra ob 15. uri na II. osnovni šoli. Ze ta dan se bo začel re- den pouk. Za II. letnik se bo v istem času in na isti šoli začel pouk v petek, dne 16. novembra. (Daks Sajbert V nedeljo, 4. novembra so se člani delovnega kolektiva Železarne Štore ter prebivalci Štor, Laške vasi in Kompol v velikem številu poslovili od pokoj- nega Maksa Sajberta, upokojenega de- lavca iz Laške vasi nad Storami. Dolg žalni sprevod se je vil iz Laške vasi do pokopališča v Kompolah. Od Maksa so se poslovili poleg njegovih prijate- ljev še predstavniki krajevnih in mno- žičnih organizacij, pevci Svobode so mu zapeli, godba pa zaigrala poslednjo žalostinko. Njegov grob pa so pokrili številni venci organizacij in društev. Maks Sajbert je že zgodaj kot otrok delavske družine okusil grenak kruh proletarca. Upajoč na boljši zaslužek je že zgodaj odšel v tujino, toda vrnil se je razočaran. Zato je ostal zvest delav- skemu razredu do kraja. Njega smo našli povsod. V delavskih organizacijah in med štrajkarji 1934. leta v Storah. V najtežjih dneh za naš narod je bil med tistimi, ki so podpirali borce I. celjske čete in utrjevali OF v celjski okolici. Pri tem je bil izdan in znašel se je v Starem piskru, kjer so mu izbili zobe in polomili rabra. Nobeno mučenje ga ni zlomilo, tat* so ga odpeljali v mariborske zapore, od tam pa je nadaljeval svojo mučeni- ško pot v zloglasni taborišči smrti Da- chau in Mauthausen. Po vrnitvi v osvobojeno domovino, čeprav izčrpan, ni štedil svojih moči. Vključil se je v delo pri obnovi in iz- gradnji, toda posledice prestanega trp- ljenja so mu vedno bolj izpodkoparale zdravje. Kljub temu pa je še vedn« rad obiskoval sestanke množičnih or- ganizacij in sindikata, pozneje pa se- stanke upokojencev, kjer je z dobrim nasvetom vedno rad pomagal. Malo je bilo proslav, prireditev, občnih zborov ter manifestacij, kjer ne bi sodeloval tudi Sajbert Maks. Povsod je rad so- deloval vse dotlej, dokler ja bolezen ni s trla. Taka je bila življenjska pot Maksa Sajberta. Zato ga delovni ljudje iz Stoc in okolice ne bodo nikdar pozabili. KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE 15. NOVEMBRA BODO ZACELI REDNI 6 TEDENSKI KUHARSKI TECAJI V moderno urejenem Zavodu za po- speševanje gospodinjstva se bodo 15. t. m. pričeli redni gospodinjsko-kuhar- ski tečaji. Zaradi izrednega zanimanja celjskih gospodinj, predvsem pa de- lavk industrijskih podjetij, bodo tečaji verjetno v treh izmenah. Prva izmena bo delala od 7. do 11. ure, druga od 13. do 17., tretja pa od 18. do 22. ure. Da bo vodstvu zavoda omogočeno urediti tečajnice po izmenah, je nujno, da se vse zainteresirane gospodinje takoj prijavijo na Biroju za pomoč v gospodinjstvu (»Vezenina« v Prešerno- vi ulici), ki sprejema prijave in daje tudi vsa pojasnila. Tečai bo v izdatni meri — tako v organizacijskem, kot v finančnem po- gledu — razumevajoče podprl občinski sindikalni svet. • KORISTNI NASVETI . Zakrpana mesta na moških nogavicah bodo bolj trpežna, če pri krpanju upo- rabljate dve nitki — volneno nitko in tanek sukanec skupaj. Tanke tkanine, kot je perlon, žoržet itd. se pri šivanju kaj rade skodrajo. To preprečite tako, da v šiv všijete trakec svilenega papirja. Le-ta se po- zneje brez sledu odstrani, tkanina pa bo ostala lepo zravnana. Katranske madeže odstranite s tka- nin tako, da mesto, ki je umazano od katrana, natrete s koščkom nesolje- nega masla. Natrto mesto pustite nekaj ur, odnosno, če je madež zelo star, tudi dalj. Po tem izperete mesto z milom in toplo vodo. Uporabi se lahko tudi ben- cin. Vanilijev sladkor lahko sami nare- dite. V zaprto steklenico s sladkorjem stavite palčico vanilija. Sladkor t« s časom dobil prijetno vanilijevo aromo. S tem si seveda prištedite izdatke za vanilijev sladkor, ki ga prodajajo v trgovinah. Pečeni kolač, ki ga vzameš iz vroče peči, hladi na toplem, sicer rad upade, če ga prehitro postaviš na mrzlo. Zvr- neš pa kolač laže s pekača, če posta- viš pekač na mokro krp>o. Potne madeže na volnenem blagu odpraviš tako, da najprej prepotena mesta spereš z mlačno vodo, nato pa zdrgneš s krpico, namočeno v bencin. Sveže potne madeže lahko hitro od- praviš z vodo, v kateri si raztopila boraks. S svile odpravimo E>otne ma- deže z belim kisom, prav zastarele pa navlažimo z vodo in pK)tresemo z je- dilno sodo, nakar jih speremo s čisto vodo. DOBRO IN CENENO ČAJNO PECIVO Vzemi 30 dkg presejane bele moke, dodaj 1 pecilni prašek, 7 dkg surovega masla, eno celo jajce in 1 rumenjak, 5 žlic mrzlega nileka, 7 dkg sladkorja in nekoliko limoninih olupkov. Vse skupaj zgneli v gladko lesio. Teslo zvaljaj ko- likor mogoče na ianko, ga namaži z marmelado in zvij iesno skupaj. Položi ga v pekačo, namaži še z beljakom m peci v srednje vroči pečici približno 40 minut. Ko je pečeno, ga pokapaj z rumom in polresi z vanilijevim sladkor- jem. Zreži popolnoma ohlajenega na lanke rezine. NEKAJ NOVEGA Obleka iz mehkega tweeda. Posebnost je vratni izrez v obliki šal«. CELJSKI TEDNIK uradne ure za stranke vsak dan od 8.—12. ure, razen ob četrtkih in sobotah. GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA CELJE razpisuje delovno mesto EKONOMISTA Pogoji: pravna ali ekonomska fakulteta in ustrezna praksa ali po- polna srednja šola ter daljša praksa, moralna in politična neopo- rečnost. Določitev plače po dogovoru. — Pismene ponudbe z opisom strokovne izobrazbe in življenjepisom pošljite na Gospodarsko po- slovno zvezo Celje, Cankarjeva ulica l/I. 9. NOVEMBRA 1956 — Stev. 45 5 STRAN Olbisk ppi kiparju lakobu Savinšku v Rožni dolini pri Ljubljani Ce hodi človek vsak dan trikrat, šti- rikrat čez SLandrov trg — in če je vrhu tega še osebni prijatelj mojstra Jakoba Savinška — tedaj se kar samo po sebi razume, da ga mora intenziv- no zanimati, kakšen bo spomenik bor- cem osvobodilnega boja v Celju. Devet metrov visoki, s ploščami iz pohorske- ga granita obloženi blok sredi trga že •dolgo stoji tu. Okolico bodočega spo- menika čedalje lepše urejajo — a blotk je še slej ko prej prazen. V ateljeju pa mrzlično napreduje velikansko delo. Ze mesece in mesece Jakob Savinšek ne dela skoraj nič drugega kot najprej skice, potlej štu- dije, naposled pa že prave plastike za ta naš celjski spomenik. Skoraj nič drugega — le včasih se — kot za ustvarjalni oddih — za kratko uro zateče h kakšnemu drobnemu delcu. Kakšne pa bodo same plastike spo- menika? Na vsaki strani ploskega blo- ka po ena velikanska kompozicija pro- sto stoječih reliefnih grup, pritrjenih ob ipodlago z dokaj neobičajno tehni- ko, tako da se figure ne bodo nepo- sredno dotikale kamnite površine, tem- več bodo od nje odmaknjene za kako ped, kar bo povzročilo vznemirljivo in FK)membno igro ostrih senc na samem kamnu. Na eni strani bo kompozicija z na- slovom »Vojska«, na drugi strani kom- pozicija z naslovom »Mir«. V diago- nalno nasprotnih kotih zgoraj in spo- daj na vsaki kompoziciji po dve okrog- lo plastični figuri v dvojni nadnaravni velikosti, v vojni kompoziciji spodaj trpeča in upoma žrtev, zgledovana po predsmrtni podobi Tončke Cečeve, zgo- raj i>a simbolna figura zmage; na eni strani moški in ženski akt, simbola mladosti in dejavnega življenja v miru. Vmes .pa cela vrsta polplastičnih sku- pin, na vojni strani nekateri prizori po svobodnem vsebinskem navdihu, nekateri pa po spominu na resnične dogodke v zgodovini okupacije in osvo- bodilnega boja: skupina frankolovskih talcev, skupina pregnancev, skupina vojščakov pohorskega bataljona z ju- nakom Sarhov in podobno; na oni stra- ni zopet prizori plesa, dela, življenja v polnem zamahu neugnane plodne in stvarniške sile. Ze po zamisli je celota nenavadno mogočna, človeško preprosta in jasna pa ravno zato tako silna. Po likovni izvedbi nenavadno čista, sicer izvirna in neobičajna, zato pa vseeno neiz- umetničena, kompozicijsko disciplinira- na in stroga v gradnji, a tudi razgi- bana in slikovita. Obravnava detajlov — kolikor moremo o njih soditi zdaj, ko vidimo samo posmezne kose sadre- nih odlitkov v ateljeju — je asketska in premišljena do neopa2aiih, a za ki- parja često tako težko razrešljivih in vsekdar tako važnih, skoraj mikro- skopskih malenkosti. V vsem pa vidim zlasti dve značilni potezi: silo in nežnost. Atelje na periferiji Ljubljane, v Rož- ni dolini, je poln materiala, a poln tudi ustvarjalnega ozračja. Celjski spo- menik je večni refren vseh pogovorov v tem ateljeju. Zagrebška livarna že nekaj mesecev neprestano — s silno natančnostjo in skrbnim trudom — od- liva kos za kosom. Kdo ve, koliko jih bo, vseh teh kosov: montirali jih bodo v celoto šele tu, na Slandrovem trgu. Se nekaj mesecev, morda še dlje, bo trajalo: a potlej bomo v Celju lahko ponosni na najlepši narodnoosvobodilni spomenik v Sloveniji — sicer ne večji, a umetniško gotovo še dragocenejši kot tisti na Urhu pri Ljubljani. Na tako umetnino pa je vredno čakati, Čeprav nestrpno. Herbert Griin Kritičen pregled dela štorske Svobode V Domu kulture v Storah je bil pred dnevi četrti letni občni zbor društva Svobode. O delu društva so poročali predsednik tov. Jože Majerle, tajnik tov. Jože Brdnik in blagajnik tov. Bele. Društvo šteje 683 članov, od katerih aktivno sodeluje v raznih akcijah 165 ljudi, imed njimi 123 .mladincev in mladink. To število nikakor ni« za- dovoljivo, če upoštevamo, da je samo v Zelezarrii Store zaposlenih preko 1600 delavcev, brez ostalih prebivalcev Stor in okolice. Tudi število vključe- nih mladincev in mladink ni zadostno, saj jih je na tem področju skupno pre- ko 1000. Društvo pogreša v svoji sre- dini zlasti aktivne prosvetne delavce, učitelje, profesorje in osteile izobra- žence. Res je. da se večina delavcev vozi. Delna krivda za prenizko število član- stva leži na vodstvu društva, ki svoje delovanje omejuje bolj na samo Žele- zarno in ožjo okolico, vse premalo pa na ostale predele. Večjo skrb bi mo- rala temu vprašanju posvetiti tudi sin- dikalna podružnica Železarne. Društvo ima v svojem sestavu 5 glavnih sekcij. Izobraževalno sekcijo že dve leti uspešno vodi tov. inž. Boris Nečemer. V letošnji sezoni je sekcija pripravila 10 kvalitetnih poljudno- znanstvenih predavanj, katerih se je udeležilo preko 640 ljudi. Razen teh predavanj je sekcija organizirala ide- ološki krožek v 'dveh oddelkih, v ka- terem so bili vključeni tudi obiskoval- ci šole za visoko kvalificirane delavce iz Železarne in 27 drugih rednih obi- skovalcev. Sekcija pravkar ustanavlja tudi šolo za odrasle. Dasiravno so bila ta predavanja iz- redno kvalitetna, udeležba ni bila za- dovoljiva. Predvsem je bUo pogrešati člane ZK, aktiviste sindikalne orga- nizacije, pa tudi člane Svobode in čla- ne delavskega samoupravljanja. Pevska sekcija ima ženski in moški pevsiki zbor. Ženski pevski zbor šteje 23 članic. Priredil je že 5 samostojnih koncertov. Najbolj aktivna v tej sek- ciji sta. tov. Božena Svetek in pevo- vodja tov. Avgust Ulagra, kateremu gre priznanje, da je ta sekcija tako vzor- na in disciplinirana. Moški pevski zbor šteje letos samo 25 članov. Disciplina je slaba, saj po- seča redne vaje le 70 % članov. Zbor pa je sicer kvalitetno dober in je kljub vsem težkočam letos naštudiral 1 samostojen koncert ter sodeloval na mnogih prireditvah. Dramska sekcija šteje 37 članov, med njimi je največ mladincev in mladink. Med letom so organizirali šminkarski tečaj in uprizorili igro Pepelko, kate- ro je gledalo preko 1300 ljudi. Sekcija je na kulturnem festivalu v St. Jurju osvojila dva pokala. V sklopu te sek- cije je tudi recitacijski krožek, kate^ rega vodi agilni član mladinec Tone Rožman. Obžalovanja vredno v tej sek- ciji pa je dejstvo, da so iz nje, čim se je v večjem številu vključila mla- dina, izstopili starejši člani, kar je zelo slabo vplivalo na mlade igralce. Godbena sekcija je v preteklem letu precej nazadovala, predvsem zaradi notranjih nesoglasij. Sekcija šteje 20 starejših in 14 mlajših godbenikov. V letošnjem letu je izvedla 2 promenad- na koncerta ter sodelovala pri vseh prireditvah v Storah in drugod. Šahovska sekcija, ki šteje 23 članov, je imela v letošnji sezoni 15 srečanj, od katerih je dosegla 10 zmag. Knjižnica, ki posluje dvakrat teden- sko, je najbolj obiskana jeseni in po- zimi. Poseduje 2386 knjig. Število red- nih članov je poraslo od 151 na 208, število izposojenih knjig pa od 1290 na 4500, kar je vsekakor* lep napredek. Za nabavo novih knjig je dobila knjižnica od Železarne znesek 50.000 din, lastnih sredstev pa so porabili 37.000 din. O ustanovitvi čitalnice v Storah so razpravljali že na lanskem letnem občnem zboru, vendar pa do uresniče- nja ni prišlo, ker niso dobili primernih prostorov. To vprašanje so tudi letos spravili v ospredje, ker bi čitalnica bila nujno potrebna, zlasti mladini in onim, ki čakajo v Storah na vlakovne zveze. Med letom je ustanovilo društvo tu- di tamburaški zbor, ki je na letošnjem občnem zboru prvikrat javno in zelo uspešno nastopil. Zbor vodi tov. Janko Hočevar iz Celja. Ob zaključku občne.^s zbora so izvo- lili 25 članski plenum in 3 članski nad- zorni odbor. Za aktivno delo v Svo- bodi so prejeli diplome: Danica Ula- ga, Ludvik Radič, Roman Zapušek, Franc Legv^art, Vinko Šeliga, Erih Hanjšek, Ivan Cokl in Olga Mastnak. Mladina, tak naj bo tvoj vzor,.. NA L GIMNAZIJI SO SE POKLONI LI DUŠANU FINZGARJU Dan pred praznikom mrtvih je I. gimnazija v Celju organizirala žalno svečanost pri spominski plo- šči padlega dijaka Dušana Finžgar- ja, sekretarja okr. komiteja SKOJ. Na komemoraciji je imela osmošol- ka Alenka Joštova lep govor, ki je vreden objave: »Ne vem, če je kdo, ki ni že kdaj pomislil, ko gre čez te stopnice, koli- ko mladih ljudi je dan za dnem že ho- dilo čeznje, koliko ljudi z različnimi usodami. Eden med temi je bil Dušan Finžgar. Kdo bi ga bil pač ločil od sto in sto drugih dijakov, ki so, včasih razposajeni, včasih zaskrbljeni zaradi matematike ali zemljepisa hiteli po teh hodnikih! Neznaten fant je bil, v hu- bertusu in pumparicah, skoraj rdeče- las, bledičastega, rahlo pegastega obra- za. Sola ne more vedeti za vse naše skrbi — za Dušanove niti vedeti ni smela. Pa jih je imel, za veselim obra- zom jih je skrival dopoldne. Ko pa je šel pod večer od Ropasovih, se mu je obraz zmračil. Kaj mu bodo nocoj na- ročili na sestanku? Kako se bo doma izgovarjal, kod hodi? Mama se boji zanj in on jo ima rad. Toda na sesta- nek mora iti, nocoj pridejo vsi, tudi Slander in Stante in partijski sekretar Leskošek. Resni časi prihajajo, Hitler je že napadel Poljsko. Partija je na delu, tudi Dušanu nalagajo vsak dan težje in odgovornejše haloge. Ne, on ne bo odpovedal, saj je skojevec! Res. Dušan ni odpovedal, niti po- tem ne, ko je pomenil vsak letak in vsak sestanek smrt. Sedaj ni bilo časa misliti nase, organizirana je bila že osvobodilna fronta, bila je vojna in bilo je geslo: komunisti naprej! Finžgar je bil med prvimi, ki so v Celju organizirali odpor — in bil je med prvimi, ki so »poleteli v srce do- movine«. Potem, ko so Dušana prijeli in se je prvič zavedel, da bo moral umreti, je baje zajokal in klical mamo. Saj ni mogel drugače storiti, ko pa je bil še otrok in koga drugega naj bi poklical otrok, ki je naenkrat zagledal pred se- boj smrt, pravo, koščeno smrt!? Pozneje, pravijo, se je pomiril in je junaško prenašal trpljenje v zaporih. Kako je neki to: junaško? Tako, da niso slutili tisti, ki so ga imeli radi — in da niso videli tisti, ki so ga hoteli prezirati, kako zelo ga boli srce. Morda je strmel v zamreženo okno in je mi- slil na drulge mlade revolucionarje, ki so umirali že pred njim, prav tako težko kot on: Ne, jaz nočem še umreti, saj mi sije zlato sonce, saj mladost me drzna spremlja, saj so cilji še pred mano ... Ne, jaz nočem še umreti! Dušan Finžgar pa je umrl za nas — in včasih vsaj, tovariši, se spomnimo tega zavestno, tako zares! Za hip se ustavi, igriva mladost in pomisli na' tiste, »ki tukaj ležijo mrtvi, ker tako je velel domovine ukaz«. Vam pa, tovariši, ki ste umirali zato, da bi mi mogli živeti, še posebno pa Tebi, Dušan Finžgar, bi tako radi po- vedali: lepo je v tvoji domovini biti mlad.« Zadnji telegrami • • • Položaj v Klubu celjskih kulturnih delavcev — nespremenjen! Skrbimo za boljše učne in vzgojne uspehe vajenske mladine Na vmesnih izpitih, ki so bili v septembru pri Pododboru obrtne zbor- nice v Žalcu, je od 86 povabljenih so- delovalo 83 vajencev. Od tega je bilo 60 vajencev iz obrti in 23 iz industrije. Po strokah so bili kovaški, ključavni- čarski, soboslikarski, pleskarski, kolar- ski, mizarski, krojaški, brivski in fri- zerski vajenci. Na praktično delo so bili vajenci po- zvani k drugim učnim mojstrom. Po- kazali so precej dobrih in prav dobrih uspehov. Mnogo slabše uspehe pa so dosegli pri teoretičnem znanju. Odličen uspeh ni dosegel nobeden, prav dobrih je bilo 8, dobrih 44, zadostnih 30, ne- zadosten 1. Najslabše uspehe pa so dosegli pri vodenju delavniških dnev- nikov, saj je bilo nezadostnih kar 15, ki so bili kasneje pozvani k poprav- nem izpitu. Za pomanjkljivo znanje pri vodenju delavniških dnevnikov ne pade kriv- da le na vajence, temveč predvsem na delodajalce, mojstre in predavatelje. Strokovni predavatelji v vajenskih šo- lah bi morali vajence stalno navajati na re'dno in pravilno izpolnjevanje de- lavniških dnevnikov. Pri tem se va- jenci nauče pravilno poimenovati raz- ne faze dela, delovno orodje in mate- rial. Na tem področju še vedno tako radi uporabljamo razne izposojenke ali popačenke. Zato mormo to dejstvo upo- števati že pri vzgoji našega naraščaja. Da se podoben primer v. novem šol- skem letu ne bi več pojavil, je Komi- sija za strokovno šolstvo pri Svetu za šolstvo ObLO Žalec sklenila organi- zirati seminar za strokovne predava- telje vajenskih šol. Na njem bi se le-ti po enotnih smernicah spoznali s pra- vilnim vodenjem delavniških dnevni- kov. To 'bi precej pripomoglo k izbolj- šanju učnih uspehov vajencev in dvi- gu njihovega strokovnega znanja. Navedeni podatki pa kažejo tudi, da se vajenska mladina, ki se svojih ši- rokih pravic in ugodnosti rada poslu- žuje, premalo zaveda potrebe po do- sezanju kvalitetnega znanja, kar je si- cer njena prva dolžnost. Tega i>a na- vsezadnje le ni povsem sama kriva, ampak raznoliko okolje, v katerem de- la in živi. Premalo se za probleme vajenske mladine zanima tudi organi- zacija LMS, ki bi ji lahko nudila več pomoči. J. G. Iz tiska je izšel težko pričakovani ^Gospodarski adresar LRS'' Po številnih p>osvetih zastopnikov naših gospodarskih zbornic in po dvo- letnem redakcijskem delu je vendarle izšel iz tiska »Gospodarski adresar LRS«. Ze vsa leta po osvoboditvi so ugotavljaleigOEipodarske ustanove, druž- bene organizacije, proizvodna podjetja vseh strok, naše kmetijstvo, gozdar- stvo, gradbeništvo, promet, trgovina, turizem in gostinstvo, da bi bil nujno potreben gosxK)darski adresar, ki naj bi zajel vse gosFK>darstvo naše repub- like. Tak adresar so pogrešali pri svojem vsakodnevnem delu kar v vseh gospo- darskih organizacijah, posebno pa nam je bil potreben v gospodarskih stikih z drugimi republikami. Naši konzulati in trgovinska zastopstva v inozemstvu so imeli mnogo nepotrebnega dela, ko so zbirali in ugotavljali naslove naših podjetij, ki bi mogla prodajati suro- vine, polizdelke, industrijske proizvo- de in pridelke na raznih inozemskih tržiščih. Po sprostitvi trgovine pa je že par let postajalo vedno bolj nujno omogočiti gospodarskim organizacijam in podjetjem, da se tudi v domovini med seboj kar najbolj povezujejo in da se docela med seboj spoznajo. Toliko pHDtrebni »Gospodarski adre- sar LRS« je izdalo uredništvo »Nove proizvodnje« Ljubljana, Trubarjeva 15, poštni predal 407, telef. 32-472. Takoj po izidu iz tiska ga je uredništvo »Nove proizvodnje« razposlalo vsem svojim naročnikom. Cena za en izvod je 4500 din. Cena se zdi na prvi mah sicer neko- liko visoka, toda če se pomisli, koliko je dela, predno je mogoče tak adresar izdati, je cena utemeljena. Saj vsi ve- mo, kako se naše gospodarstvo razvija in deluie in kolikšne so zaradi tega vsakoletne izpremembe. Uredništvo »Gospodarskega adresar- ja LRS« je' moralo popravljati vse spremembe, ki so se v podatkih, pod- jetij pojavljale nied samim redakcij- skim delom, premagovati je moralo sproti vse težkoče in upoštevati je mo- ralo vse novosti, ki so se pojavile celo ob koncu, ko je bil rokopis adresarja že pripravljen za tisk. Prav tedaj so se izvršile spremembe v našem bankar- stvu in hranilnem prometu in v zvezi s tem je večina gospodarskih organi- zacij spremenila svoje tekoče račune. Nastala je tudi nova upravna razdeli- tev LR Slovenije in treba je bilo po- pravljati pri podatkih za gospodarska podjetja navedbe o občinah, okrajih itd. Kljub prizadevanju uredništva, da bi bU adresar kar najpopolnejši, je vendarle mogoče, da so v njem še vedno kake netočnosti in nepravilnosti. Toda uredništva glede tega ne zadene krivda. Saj je pozivalo po časopisju, naj gospodarske organizacije javljajo vse spremembe, obračalo se nanje tudi z dopisi, podjetja so obiskovali zastop- niki uredništva »Nove proizvodnje« in uredništvo je glede adresarja odposla- lo približno 30.000 dopisov in vpra- šalnih pol. Več se ni dalo storiti. Kolikor je v »Gospodarskem adre- sarju LHS« nepravilnosti in netočno- sti, ne bodo povzročale trajne škode, ker ima uredništvo »Nove proizvodnje« namen še nadalje bdeti nad vsemi spremembami, pri naših gospodarskih organizacijah in jih vsako leto objav- ljati. Na zahtevo in po naročilu pri- zadetih gospodarski^; organizacij bo Uiedništvo »Nove proizvodnje« objav- ljalo vse nove podatke in vse nastale spremembe v svojem vsakoletnem »Go- spodarskem koledarju«. Tiskarske po- le s takimi popravki ne bodo uvezane v »Go3pt)darski koledar«, tako, da jih bo mogoče vdeti v »Gospodarski adre- sar LRS« ali pa ustrezne podatke vle- piti na ustrezna mesta v »Gospodar- skem adresarju LRS«. Te tiskarske po- le bodo mogli naročniki »Gospodar- skega adresarja LRS« vsako leto na- ročati pri »Novi proizvodnji«. »Gospodarski adresar LRS« bo mo- gel potemtakem dolgo vrsto let služiti svojemu namenu. Bo zanesljiv in pre- gleden zbornik o vsem našem gospo- darstvu v LR Sloveniji, bo vedno bolj nujen priročnik in sodelavec pri vsak- danjem poslovanju gospodarskih pod- jetij. Uredništvo »Nove proizvodnje« se obrača na vse naročnike adresarja in na vse gospodarske organizacije, naj nemudoma pošljejo v objavo vse spre- membe o svojih podatkih, da jih bo pravočasno mogoče objaviti že v na- slednjem letnem »Gospodarskem ko- ledarju 1957«. Celjska »Svoboda" vabi v svoje vrste igralce amaterje Dramatska sekcija celjske »Svobode« želi letos poživeti svojo dejavnost, pri- manjkuje pa ji članov, ki jih veseli udejstvovanje na odrskih deskah. To je pravzaprav zelo čudno, če pomisli- mo, da je v Celju bilo amatersko gle- dališko življenje svojčas zelo živahno, da je tu delovalo nekaj dramatskih skupin, danes pa poleg poklicnega gle- dališča, ki sem in tja daje vloge tudi nekaterim amaterjem in amaterjem iz Zagrada, naenkrat ni več veselja do te kulturno prosvetne panoge? Verjetno to ne drži. Brez dvoma so v Celju ljud- je, ki jih delo na odru veseli, ne vedo se pa kam obrniti. Zato je dramatska sekcija »Svobode« v Celju sklenila po- vabiti take ljudi na ustanovni sesta- nek, ki bo v ponedeljek ob 18. uri v dvorani Sindikalnega doma. Sekcija na- merava v bližnji prihodnosti organizi- rati tudi tečaj za tehnično osebje ama- terskih odrov, predvsem lasulj ar j ev in maskerjev. Ker bo na tem sestanku govora tudi o tem, so vabljeni tudi ti- sti, ki čutijo veselje do takega dela. Upamo, da bi sestanek uspel in da bomo v Celju prej ali slej lahko videli prve predstave naših amaterjev »Svo- bodašev«. PRVAKA ČRNSKE OPERE Te dni pride v Jugoslavijo ansambel črnske opere iz New Torka, ki z veli- kim uspehom gostuje po vseh evrop- skih državah. Nosilca glavnih vlog v Gershvvinovi operi »Porgy and Bess« sta VVilliam Warield in Leontyne Priče (na sliki). CLLJSKI TE DMK r VSAKO HISO! STRAN 6 9. novembra 1956 - Štev.46 IZ CELJA... Avtomobilski promet v Celju V Celin uno pired resnim problemom: ki« najti prostor za parkiranje avto- mobilov in ostalih prometnih sredsitev. Čudno. Sliši se, kot da bi bilo govora • New Torku, Parizu ali katerem dru- gem velemeistu. Toda problem res po- staja vse občutnejšL Povisod skoraj sto- jijo table s prečrtanim P. To se pravi — parkiranje prepovedano. Z razširit- TiJo Ulice 14. divizije in podal^^kom mmic čez norvi most bo ta ulica postala del ceste proti Laškem. Avtobusno po- stajališče pred kolodvorom s tem od- pade. Kam s tolikimi avtobusi, ki dnev- no prihajajo in odhajajo iz našega me- sta.. Dva parkirna prostora, eden za restavracijo »Vino-Koper«, drugi ob resitavraciji »Ojstrica«, bosta za ves na- raščajoči promet kmalu pretesna. 2e zdaj sta oba prostora domala vedno polna motornih vozil. Pa recite, da v Celju ni avtomobilskega problema? MPariizan** Gaber je potrebuje pomoč T aredišču celjske industrije, Gaber- ju, je T lepem telovadnem domu sedež PartiMna Gaber je. Ze lega doma jas- no označuje pot društvenega dela — vzgoja delavske mladine. Pred dvemi leti so ob kumovanju delovnih kolek- tivov Tovarne emajlirane posode. Cin- karne in »Savinje« razvili svoj društ- veni prapor. Danes šteje društvo 253 aktivnih in 100 podpornih članov. Poleg teih rednih članov pa uporablja njihove prostore še mladina Ekonom- ske srednje šole, Industrijsko-kovinar- ska in Obrtna šola, pripadniki LM, v zimskem času pa tudi JLA. Osnovna naloga te telesnovzgojne organizacije je, da vzgaja krepke, gib- čne ter telesno in moralno zdrave, so- cialistični družbi predane ljudi, saj lahko samo krepak in zdrav delavec dosega uspehe pri svojem delu. Telovadci gaberskega Partizana so dosegli že jJomembne uspehe v repub- liških tekmovanjih, njihovi mladinci pa so odnesli celo II. mesto v zveznem tekmovanju. Društvo je prejšnja leta dobivalo po- trebna sredstva od delovnih kolekti- vov, dotacije oblastnih forumov, nekaj pa so imeli tudi lastnih dohodkov. Vse- ga skupaj je bilo 300.000 dinarjev, in ta denar so letos v celoti porabili za osnovno vzdrževanje doma in najnuj- nejše potrebe programa. Zdaj pa so že mesec dni brez vsakih finančnih sred- stev. Razen od Zlatarne in Tovarne emajlirane posode niso' v letošnjem letu od društvenih kumov prejeli še nobe- ne pomoči. Dotacij od oblastnih orga- nov pa doslej tudi še ni bilo. Tako so trenutno v silni stiski in jim DES grozi z izklopit vi j o toka, ker ne morejo e>o- ravnati računov. Pri DOZ-u ne more- jo plačati že zapadle premije, poleg te- ga pa dobivajo stalno sodne opomine za druge neplačane račune. Prišlo je celo tako daleč, da posojajo člani upravnega odbora lasten denar za po- ravnavo najnujnejših terjatev. Zima je tu, v kleti pa imajo premoga le še za 5 dni. Ce ne bo takojšnje pomoči od delovnih olektivov (kumov prapora) in oblastnih forumov, bodo primorani pre- ko zime zapreti telovadni dom, s če- mer bo zelo oškodovana šolska mladi- na, pa tudi ostali telovadci. Prav tako bodo morali odpovedati tudi akademi- je in nastope, razen tega se jim zaradi omejenega časa za vadbo ne bo mogo- če udeležiti republiškega zleta v letu 1957. Vsekakor je čudno in nerazumljivo stališče delovnih kolektivov do Parti- zana, da so tako poz.abili na svojo mo- ralno obveznost kot kumi društvenega prapora! Občinski ljudski odbor Celje jim je lani in predlani pomagal iz znatnimi/ zne- ski, v letošnjem letu pa je bilo priča- kovati glede na napovedano preusme- ritev finansiranja telesnovzgojnih or- ganizacij še večjo pomoč. Rezultat pa je bil ta, da niso dobili podpore ne cd oblasti in ne od delovnih kolektivov. Občinski svet za telesno vzgojo pri celjski občini je dobil za vsa športna društva na območju občine 500.000 di- narjev, kar je zelo malo za celjski šport in teles,novzgojno dejavnost. Deistvo ie. da oib tako močnih delov- nih kolektivih (TEP. Cinkarna, »Savi- nja«) za obsitoi društva Partizan ne bi smel biti problem denar, ko bi lahko z letnimi dotacijami po 200.000 din vzdr- ževali Partizana in s tem zagotovili otrokom svojih delavcev prijetno in zdravo razvedrilo. Upravni odbor društva upa, da bo ta apel našel v javnosti razumevanje. SINDIKALNE ORGANIZACIJE IMAJO POMANJKLJIVO EVIDENCO Na pobudo občinskega sindikalnega sveta Celje je bila te dni v Celju kon- ferenca blagajnikov in predsednikov nadzornih odborov sindikalnih podruž- nic. Navzoči so razpravljali o važnosti sindikalne evidence, o proračunu in finančnem poslovanju v letu 1957, pre- gledali so poslovanje in plačevanje sin- dikalne članarine v tekočem letu — pogovorili pa so se tudi o vlogi in na- logah blagajnikov in nadzornih odbo- rov v predpripravah na občne zbore. O važnosti pravilnega poslovanja sindikalnih podružnic je spregovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Rudi Peperko, blagajnik tov. Juvan pa je nakazal tehnično stran takega poslovanja. (Pobiranje članari- ne, poslovanje s sindikalnimi knjižica- mi in znamkicami.) Iz govorov je bilo razvidno, da je uspešno delo sindikalnih organizacij v veliki meri odvisno tudi od sindikalne evidence, zato bo treba v bodoče temu vprašanju posvetiti več pozornosti. M .T PKVO STRELSKO TEBUVIOVANJE KIZERVNIH OFICIRJEV V CELJU Pred dnevi je bilo na strelišču Pe- loTUilc prvo tekmovanje rezervnih oficirjev z vojaško puško. Tekmovanje je organiziral Okrajni odbor UROJ t Celju. Med seboj so tekmovale naj- boljše tričlanske ekipe občinskih od- borov UROJ iz Celja, Slovenskih Ko- mjic, Vojnika, Šoštanja, Žalca, Mozirja ki Šmarja pri Jelšah. Tekmovanja se ni«) udeležili občinski odbori UROJ v Laškem, Šentjurju pri Celju in Roga- ški Slatini. Pred tekmovanjem je tekmovaloe •pozdravil predsednik Okrajnega odbo- ja UROJ v Celju tov. Ivan Divjak. v tekmovanju na 200 metrov so bili 4oaeženi naslednji rezultati: I. Celje s 276 krogi, II. Slovenske Konjice s 267 krogi in III. Vojnik s 252 krogi. Med ir>osamezniki pa je 2iasedel parvo metto Ivan Samec (Vojnik) s 115 krogi, dnigo Janko Strgar (Slov. Konjice) s lOfl krogi in tretje Franc Ribič (Slov. Konj,ice) s 105 krogi. Po končanem tekmovanju je rezerv- mi major tov. Avgust Vouk razdelil amagovalcem nagrade. PLESNA SOLA V CELJU V soboto, 3. novembra so v Celju v mali dvorani OF doma odprli plesno šolo društva ZPD »France Prešeren«. Solo vodi diplomirani plesni mojster tov. Simončič, ki vodi take šole tudi v Ljubljani in Mariboru. Namen šolfe je, da omogoči obiskovalcem naučiti se vseh modemih in družabnih plesov, zlasti pa bo šola nudila plesalkam in plesalcem pravilen tehnični in estetsko dovršeni razvoj plesanja ter družabno uglajenost. Plesnim parom bo dana en- krat tedensko tudi možnost vežbanja absolvirane snovi ob živem orkestru. CELJSKI ULTIMAT Jaz, voglajnski most, protestiram proti diskriminaciji spričo bahavocsti novega mostu čez Savinjo. Ce v najkrajšem času ne bom deležen pomoči in temelji- te obnove, se bom zrušil v »dišečo« Voglajno samovoljno — brez poplave. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 16 (—), čebula 100 (120), če- sen 150 (200), fižol v. 75 (80), fižol n. 50 (45—50), solata 30 (40—60), cvetača 100 (100—120), špinača 60 (80—100), ze- lje gl. 20—26 (20—30), zelje kislo 40 (40—50), repa sv. — (15—20), repa ki- sla — (30-^0), redke v 20 (25—40), por 40 (40—60), hren 60 (100—150), peteržil 50 (50—80), zelena — (40—50), korenj- ček 40 (20—60), pesa 25 (25—30), para- dižnik — (60—70), paprika 54 (60), ohrovt 25 (30-^0), gobe — (50—300), kolearaba 35 (35-^0), buče — (20), mle- ko — (32), smetana — (200), skuta — (120—140), maslo — (500), pšenica — (50), koruza — (50), kokoši — (400), pi- ščanci — (260), kostanj 34 (30—40), jaj- ce 19 (20—22), orehi celi 240 (180), orehi lušč. — (600--800), motovileč — (100), jabolke 40—46 (35-^5), hruške 46 (40 do 50), grozdje 80—120 (45—50), kaki 44 (—), fige suhe 180 (—), rozine 400 (—), suho sadje — (40), suhe gobe — (800—1200), pros. kaša — (100). CELJSKI KLUB LJUBITELJEV ŠPORTNIH PSOV JE PRIZADEVEN Njihovega društvenega dela sicer ne poznamo podrobno, toda tudi na zunaj se že kaže, da ima ta klub zelo dobre uspehe. Tudi zanimanje za delo tega kluba je med meščani vedno večje. Pred izložbo pri »Volni« se vsak dan zbira veliko ljudi, ki z zanimanjem •gledujejo slike, razne priprave, ki ka- žejo, da so člani kluba postali zelo agilni. Zal nedeljski dopoldanski na- stop dresiranih športnih psov ni bil izveden, ker je v ekipi bolezen. Ver- jetno bo kmalu s podobno prireditvijo nastopila celjska podružnica, v kateri dela tov. Potočnik, član celjske Ljudske milice, kot dreser. V kratkem bo klub imel občni zbor. T imsM od 2*. It. do 3. 11. je bilo ro- j««ik z; deklic in 29 dečkoT. Poročili so ae: Marolt SlsTko, profesor in Edeltrnda Krajnc, it«dent ekonomije, oba iz Celja. Martin Cakš, radar iz Celja in Marija Memon, šivilja iz Prešnice. Janez Jnrko, natakar in Katarina Oglajner, natakarica, oba iz Celja. Bogomir Gaber, delavec in Marija Vražič, delavka, oba iz Celja. Ivan Čuden, delavec in Neža Špiler, (•ep. pomočnica, oba iz Celja. Nikola Bogunovič, oficir JLA v pokoju in Silva Martinovič, uslužbenka, oba iz Celja. Vla- dimir Planinšek, avtomehanik in Marija Albert, Pleteržek, administratorka, oba iz Celja. Franc Mežnarič, delavec in Matilda Vnupotič, delavka, oba iz Celja. Josip Ciril, Baje, železostrugar iz Rifnika in Marija Klemenčič, gravirka iz Celja. Jožef Taušloka pečar in Frančiška Kukovec, iastramentarka, oba iz Celja. Jožef Stingl, delavec iz Ljubečne in Ljudmila Kunst, de- lavka iz Celja. Jakob Rajh, strugar iz Stor Matija Gobec, gospodinjska pomočnica iz Laške vasi. Franc Cepin, strojnik in Jožefa Javornik, delavka, oba iz Celja. Alojzij Ma- rmia, mes. pomočnik in Silva Tratnik, delavka, •b« iz Celja. Umrli so: Danica Krajnc. kmečka hči iz PilštanJa, stara 25 let. Anton Mlinarič, delavec iz Zg. Kastrivnice, star 56 let. Slavko Vodeb, novo- rojenček iz Trnovca. Rafko Grmšek, novoro- jenček iz Bele. Anton Uliš, otrok iz Topol- »ice, star 10 mesecev. Vinko Apnar, klepar ia Celja, star 44 let. Marija Peček. novorojenček iz Pletovarja. Marijan Šuligoj, novorojenček iz Njivice. Šte- fan Pesjak, o|ok iz Vinske Gorice, star 4 me- 8«ee. Terezija Zagožen, delavka iz Latkovc vasi 54. Milena Eržen, novorojenček iz Bn- kovžlaka. Margareta Vrabl, soc. podpiranka, iz Celja, stara 47 let. Marija Simler roj. Galun, upokojenka iz Celja, star 56 let. Franc Vin- rene Zotel, kovač iz Zalca št. 134. Danica Tanšek roj. Seško gospodinja iz Vrbnega pri SeBtjmrJa, stara 29 let. Danica Krajnc, polje- dclka IZ Starefa Trga pri Pilštaaj«. stara S let. V bližini Frankolovega se je pri- merila težja kolesarska nesreča. Vida Marcem, iz Dola pri Frankolovem se je s kolesom peljala i)o cesti iz Dola pri Frankolovem. Na ovinku je s kolesom padla in pri padcu zdrknila 20 metrov v globino. Utrpela je težke notranje poškodbe. Nezavestno so prepeljali v celjsko bolnišnico. Pri padcu si je zlomila nogo Pepca Gehart iz Virštanja pri Podčetrtku. Pri gradnji ce.ste Hudinja—Vitanje je padel težek kamen na glavo delav- cu Ivanu Kriče. Utrpel je težjo poškod- bo na glavi. V vinjenem stanju si je prerezal vrat M. V. iz Prebolda ter se laže poškodoval. Pri padcu z motorja je dobU težje poSkodbe na glavi "\hado Skrabar ia Prapreč pri Vranskem. V VIRSTANJU SO PRENOVILI SOLO Pred dnevi so v Virštanju izročili svojemu namenu prenovljeno in pove- čano šolo. Prej je imela virštanjska šola samo l učilnico in 1 stanovanje za učitelja (učencev je približno 100). Zdai pa so ^olo toliko povečali, da ima 3 učilnice, zgoraj pa tudi stano- vanja za učitelj stvo. Solo so začeli graditi že leta 1953, letos pa jo je vzela v svi?j proračun 4m«rska občina in jo tudi dogradila. ... IN ZALEDJA Invalid vprašuje Pred meseci je bila v gradu Podče- trtek licitacija hiše, ki že razpada. Naj- višji ponudnik je bil 90% invalid Ed- vard Verbovšek, s katerim je na licu mesta revirno vodstvo Šmarje pri Jel- šah podpisalo pravomočno pogodbo, ki jo je naknadno razveljavilo. Invalid Verbošek pa pripoveduje tako: »Ne vem, kako je lahko pogodba, ki smo jo podpisali in za kar sem položil tudi kavcijo, razveljavljena, če je nekdo pozneje ponudil za zgradbo mnogo več. Revirno vodstvo me je obvestilo, da se jim je ponudil drugi kupec in so zato sklenili pogodbo z njim. Nisem kupo- val zgradbe iz špekulativnih namenov, temveč zato, ker potrebujem material,, da pomagam bratu, ki je pred nedav- nim pogorel. Menim, da bi kot 90% partizanski invalid imel vsaj pravico, da se pravomočno podpisana pogodba izvaja. Zakaj pa tisti višji ponudnik ni bil prisoten na dan razpisane licita- cije? Ali je prav, da so mi pogodbo na takšen način razveljavili?« OBŠIREN ZIMSKI PROGRAM RDECEGA KRIZA V SLOVENSKIH KONJICAH Odbor Rdečega križa v Slov. Konji- cah je za letošnjo zimo pripravil dokaj obsežen in koristen načrt za svoje de- lo. Ze v tem mesecu bodo pričeli zdrav- stveni tečaji za kmečka dekleta v petih krajih občine, med njimi tudi v Sko- marju na Pohorju. Predavatelji bodo zdravstveni delavci, v oddaljenih kra- jih pa jim bodo pomagali tudi učitelji. Razen tega pripravlja Rdeči križ r konjiškem zdravstvenem domu krajše tečaje za pravilno nego bolnikov, kjer bodo tečajnice poleg predavanj tudi praktično videle, kako je treba rav- nati z bolniki. V krojnem tečaju za no- seče matere, pa se bodo tečajnice iz- učile, kako se krojijo oblačila za dojenčke in otroke. • L. V. V KONJICAH BODO SPREMENILI ODSTOTEK ZA RAZDELITEV KREDITOV V kreditni sklad za gradnjo stano- vanjskih hiš so vplačala podjetja, usta- nove in zasebni delodajalci 24 milijo- nov dinarjev. Za letos je predvideno 35^ milijonov, vplačano pa je že blizu 70 odstotkov. Upravni odbor, ki vodi sklad, skrbi, da se zbrana sredstva posOjujejo korist- nikom v obliki kreditov, ki so letos do- bili že preko 20 milijonov posojila. Ker je še precej zasebnih interesentov za posojilo, ki imajo že tudi po dve leti vložene prošnje, je upravni odbor skla- da sklenil, da bo predlagal ljudskemu odboru spremembo odstotka razdelitve kreditov od dosedanjih 30 na 40 odstot- kov. Prihodnje leto pa bi se naj ta od- stotek spet zmanjšal, ker ima občina v načrtu gradnjo večjega bloka v Konji- cah, kjer je kakor v Zrečah največja kriza za stanovanja. L. NEVARNA ZVER POKONČANA Tretjega novembra je v zgodnjih ju- tranjih urah ustrelil logar in član lov- ske družine v Gornjem gradu tovariš Ogriz velikega medveda — samotarja. Po ugotovitvah strokovnjakov in do- mačinov je ta mrcina stara približno 20 let, težka 212 kg in preko dva metra visoka. Medved je delal veliko škodo domačinom v Zadrešiki in Gornji Sa- vinjski dolini. Hranil se je samo še i ovcami, katere je napadal pri okoliških kmetijah. Zato so že lansko leto lovske družine razpisale odstrel tega nevar- nega roparja, kar se jim pa do sedaj ni posrečilo. Vsi domačini so se sedaj oddahnili, saj bo drobnica vama pred tem krvo- ločnežem. Ustreljeni medved je bil pre- peljan v Ljubljano. Lovcu, tov. Ogrizu, pa gre vsa zahvala, za hrabrost pa si je zaslužil tudi primemo nagrado. K. P. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Pred kratkim je bU v Šentjurju uspel roditeljski sestanek, na katerem so vzgojitelji starše seznanili z učnimi in vzgojnimi uspehi njihovih otrok. Starši so zlasti pozdravili uvedbo no- vega predmeta — gospodinjstva in ustanovitev šolske kuhinje. -o- Tudi Sentjurčani so se na Dan mrt- vih dostojno oddolžili spominu padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja. Olepšali so njihove grobove, pred spo- menikom padlih borcev pa je bila žal- na svečanost z govorom, recitacijami Ln pevskimi točkami. CELJSKO GLEDALIŠČE SI JE UTRLO POT V ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO V soboto in nedeljo, 3. in 4. novem- bra, je ansambel Celjskega gledališča gostoval s Cehova »Starimi ruskimi ša- lami« v Gornjem gradu, Ljubnem in Mozirju. V vseh treh krajih je bilo zanimanje za to gostovanje veliko. V Ljubnem so bile že v predprodaji vstopnice raz- prodane. Prebivalstvo Zgornje Savinjske doli- ne si še želi gostovanj celjskega gleda- lišča. Kajti le na ta način lahko pridejo kraji, ki so odmaknjeni od Celja, do kvalitetnih prireditev. Vso zahvalo zaslužita pri tem tudi celjska Cinkarna in podjetje Avtoob- nova, ki sta dala po znižani ceni na razpolago avtobus in tovorni avtomo- bil. Naj zaključim moje kratko poro- čilo z željo: »Celjani, ne pozabite na nas!« G. M. REŠILNA POSTAJA RK V LASKEM IMA 2 AVTOMOBILA Rešilna po-staja RK v Laškem je imela doslej le 1 rešilni avto. Naba- vila ga je 1943 leta s pomočjo pri- spevkov tamkajšnjih podjetij in oko- liških kmetov. Ta je bil pa za potrebe laške rešilne postaje, ki zajema zelo obsežen teren, zelo koristen, saj je v treh letih prevozil 160.000 km, kori- stilo ga pa je okoli 4.500 pomoči po- trebnih državljanov. Vendar potrebe so iz dneva v dan večje ter obsežnega terena en sam avto skoraj ne zmore več. Zaradi vedno večjih potreb Za- voda za rehabilitacijo invalidov, Zdrav^ stvenega doma v Laškem ter zdrav- stvenih postaj v Rimskih Toplicah in Jurkloštru je rešilni avto stalno v uporabi. Zato je Občinski odbor RK v Laškem izposloval še en popolnoma nov rešilni avtomobil, ki je bil izložen na velesdjmu v Zagrebu, ,pod zelo ugodnimi pogoji. Aavto je plačan iz amortizacijskih sredsitev, ki jih je ustvaril prvokupljeni rešilni avto. To je lep primer, kako koristno so nalo- žena amortizacijska sredstva in kako hitro se lahko obračajo. IZ SLOVENSKIH KONJIC Krojaško-šiviljska delavnica se je zadnje čase močno uveljavila. Pr^ leti je bOa pasivna, z nastopom novega FKJslovodje tov. Skoberneta pa se je stanje bistveno izboljšalo. Delavnica se je izvlekla iz težav, pa tudi k valite- ta se je izboljšala. Zato delavnici sedaj ne manjka dela. Ta primer zgovomo kaže, da je od pravilnega vodstva pod- jetja odvisen njegov uspeh. -o- Komaj mesec dni je, ko so v okviru podjetja Trgovski dom v nekdanji pro- dajalni čevljev v Slovenskih Konjicah ustanovili posebno trgovino za kon- fekcijo. Po močnem prometu v trgovi- ni sodeč, saj ima vedno dovolj kupcev, je ibila njena ustanovitev prav potreb- na. Trgovina ima vedno .na zalogi ve- liko izbiro raznih vrst konfekcije, tako da so kupci prav zadovoljni. L. V. IZ DOBRNE Tečaj esperantskega jezika, ki se je pričel v oktobru, dobro napreduje. Razveseljivo je zlasti to, da je med tečajniki dokaj mladincev. Tečaj že dve leti uspešno vodi Mihael Vajs. -o- Zadnje dni se ljudje v Dobrni precej razburjajo zaradi popisovanja na po- kopališču. S tem v zvezi so se razširile tudi govorice, da bo treba odslej pla- čevati lO.OCO din pristojbine za grob. Resnici na ljubo naj povemo, da se popisovanje vrši zaradi evidence gro- bov ter da se končno uredi pokopali- šče, ki nima sedaj niti grobarja. Pri- stojbino za grobove bo z novim letom res treba plačati, bo pa zelo nizka. Občinski odbor je za ureditev poko- pališča preskrbel tudi okoli 15 kubič- nih metrov peska, ki so ga brezvestni ljudje skoraj polovico odnesli. -o- Zakaj ni v Dobrni nobenega mlina? Kmetje so prisiljeni voziti v mlin po uro in dve daleč. Nekateri kupujejo tudi moko. Vse to ne bi bUo potrebno, če bi bil v kraju mlin na električni pogon, za vodni pogon pa je le malo pogojev. NOVEMBRA 1956 —- Štev. U 7 STRAIJ ZANIMIVOSTI DREVO, KI IZLOCA MLEKO v južnih krajih Costarike in sever- nih predelih Južne Amerike raste trop- sko drevo, katerega rastlinski sok je po barvi in okusu podoben mleku. Botaničarji so zaradi tega dali temu drevesu ime »drevo-krava«. Mleka iz »drevesa-krave« se »molze« na enak način kot iz kavčukovega drevesa pri- dobiva smola — z vrezi v drevesno skorjo. Tamkajšnji prebivalci pijejo to rastlinsko mleko z velikim užitkom, lijudje se zelo hitro navadijo na ta napitek, iz njega so celo pripravili ametano. Edina hiba tega mleka je v tem, da se ne c^bdrži d^j časa na zraku in postane grenko. NOVA ZNANSTVENA POSTAJA NA ANTARKTIKI Sovjetska ekspedicija, ki z ekspedi- €ijami ostalih držav vrši znanstvena raziskovanja v okviru mednarodnega geofizičnega leta, je postavila novo po- stajo z imenom »Oaza«. Postaja »Oaza« se nahaja 360 km vzhodno od glavne sovjetske baze. Ze v januarju so sovjetski znanstveniki odkrili pri raziskovanju ledenega kon- tinenta prilično velik kompleks, ki ob- sega okoli 750 kvadratnih kilometrov, kjer ni ledu. Ves ta prostor je dobil ime »Oaza«, saj pravzaprav predstav- lja pravo oazo brez ledu sredi večnega ledu. Enako ime so nadeli tudi znan- stveni postaji, katero so zgradili na tem prostoru. Ves material za gradnjo te postaje in vse aparate so pripeljali z letalom. Posadka te postaje skuša sedaj rešiti tajnost te brezledene ant- arktične oaze in ugotoviti vzrok, zara- di česar niso tla v tem delu Antark- tike pokrita z ledom. DOLGO SEDENJE JE LAHKO NEVARNO Ce ste prešli v »srednja leta« in če ste razen tega debelejši, čuvajte se dolgega sedenja. To nam priporočajo medicinski strokovnjaki. Rob stola prcej močno pritiska na spodnji del stegna in s tem zadržuje normalno cirkuliranje krvi, to pa lah- ko povzroči zgoščevanje krvi v venah. Hiter porast primerov od take bo- lezni so zabeležili v Londonu v drugi svetovni vojni, ko so bili ljudje pri- morani tudi po več ur nepremično se- deti v zakloniščih. Smrt je navadno na- stopila v zaklonišču ali pa nekaj časa pozneje. Zaradi tega trdijo zdravniki, da Ce že morate dolgo sedeti na enem mestu, navadite se stalno premikati stopala, dolnji del nog in prste na nogah. picardov sin je potolkel svoj in oCetov rekord Pred dnevi se je švicarski znanstve- nik Picard sin znanega raziskovalca Ogista Picarda, spustil s svojim batis- fakom v globino 3.800 metrov. S tem podvigom je Picard potolkel rekord, ki ga je pred tremi leti dosegel s svojim očetom,, ko se je spustil v globino 3.150 metrov. Kljub temu usipehu pa mladi Picard še ni potolkel znanega razisko- valca morskih globin Georga Uoa, ki se je februarja letos s svojim sodelavcem Vilmom spustil 4.030 metrov globoko v morje. on in ona 1. Zakaj je »on« tako slabo razpolo- žen? Ker tvoj obraz že zjutraj ne na- poveduje lepega dne! 2. Zakaj ti »on« ne pove, kje je bil in kaj je delal? Zato, ker dobro ve, d« ga nikoli ne poslušaš! 3. Zakaj hodi »on« tako pogosto z doma? Zato, ker ne sme svojih prija- teljev pripeljati domov! 4. Zakaj gre »on« tako nerad s teboj na sprehod? Zato, ker namesto da se sprehajaš z njim, vedno gledaš le iz- ložbe! 5. Zakaj je »on« doma tako tih? Za- to, ker mu ne pustiš do besede! 6. Zakaj pozabi »on« vedno vse praz- nike in obletnice? Zato, ker ima mnogo skrbi in ga mora žena ljubeznivo spom- niti na to! 7. Zakaj ima »on« tako malo potrp- ljenja s tvojimi majhnimi napakami? Zato, ker ti tudi z njegovimi velikimi nimaš potrpljenja! 8. Zakaj »on« govori tako lepo o dru- gih ženskah? Pomiri se, zato ker ni z njimi poročen! NASVETI M02EM Ne pričakuj od žene, ki je ravnokar dognala, da se je za 3 kg zdebeUla, pri- jaznega smehljaja! Presojaj obleke ženinih prijateljic vedno slabše od njenih! Ne prihajaj z odtrganim gumbom, če ravno mleko kipi! Ne pripoveduj ženi, kako izbomo ti je pri materi teknilo! Ne pozabi, da majhna pomirjevalna darila nikoli ne zgrešijo namena! Premisli, da ti kot zakonski mož mo- raš nekaj vedeti, nikoli pa ne smeš bolje vedeti! Ne zgubljaj besed za stvari, ki jih ne moreš predrugačiti, ker to opravi tvoja žena že v obilni meri! ŠALE PREVELIKA ZAPRAVLJIVOST ... Mož ženi,- ki je hčerki za i)oroko ku- pila dragoceno obleko: — Nimam nič proti temu, da bi hčer dali temu mla- demu možu, toda ali jo moramo izro- čiti v tako dragoceni darilna embalaži? odvetniška Odvetnik svojemu klientu: — Tako zdaj mi pa lepo po vrsti nanizajte vse vzroke in dogodke vašega slučaja. Brez skrbi, pred sodnim senatom jih bom spet lepo zmešal. — MODEREN PREGOVOR Izkušnja je vedno- naj'boljši učitelj. Dobro je, da človek pri tem dobi pouk v podrobnostih. ČRNO NA BELEM Oglas na vratih avtomatične pralni- ce: — Pustite svoje obleke in perilo pri nas in si privoščite prijetno po- poldne! — ??? — Naprodaj: Popoln leksikon v tri- desetih knjigah. Popolnoma nerabljen. Moja žena ve vse. Na kliniki v čakalnici: Naprošamo dame, da si med čakanjem ne izmenju- jejo simptomov bolezni. Naši zdravniki se potem komaj znajdejo, — HEPPY END ALI ZGODBICA S SRECNIM KONCEM Na starem trgu, kjer iz hiSe roko bog na plan moli, so skregali se zadnjič tiie, kot muha v krožnik prileti. Blagajničarko so pognali, ker v »kasi* si je sposodiU jurja dva, kot vsi ostali, zato pač, ker jih je rabila. A ženska ta ni karsibodi. Na tihem skliče kolektiv, ki naj v zadevi tej razsodi, kdo med njimi več je kriv? Je mar upravnik, ki deset si jurčkov je sposddil t> »kosit, je knjigovodkinja, ki spet a osemnajstimi odšla ije »asi?* Shladila se je vroča juha. Prepir tedaj se hitro vleže, kot v juhi umiri se muha: »Kasirka« spet pri »kosi« strežei — »JEZIK BOLJŠIH LJUDU V Celju, v stari trgovini, kjer prodajajo obliže, oni dan dve dami fini sta šepetali nemške viže ... in švigali z očmi na nas, ki smo mirno v vrsti stali, češ, nam je »švabskia španska fHhs, ne bomo si razložit' znali, da gre za nekaj, kar imajo za boljše »firme* bivših dni, kar vsakemu pač ne prodajo (le kdo vsak »ksindeU stregel, b^. Ce že skrivnosti sta imeli; — uslug a conto starih dni, bi vsaj lahko za oglom mleli, ta »kunštni* jezik »fajn ljudi*. v eri televizije... — Vse dosedaj si nisem mislil, da je naš smrkavec tak tepec! Eisenhower drugič zmagal Go(si>a Eisenhorver je bila med tistim^ ki so želeli, da njen ne b| bM iKToljen, ker si želi zase. VemdM- Ji naslov prve djuue Amerike ni odnrei. V preteklih dneh: Vsakdanji prizor na ameriških ulicah Izgrleda, kot da bi se Američani ušteli v koledarju. Toda to ni pustni sp(m- vod, temveč volilna parada Eisenhowerjevega nasprotnika Stevensona po New Torških ulicah. Kot mnogo drugih reči, je tudi volilna kampanja v Ameriki neke vrste posebnost, ki se ne da primerjati z dogodki enake važnosti v drugih državah. Američani so zelo dovzetni za »pomp«. Bolj kot politični grami strank, so odločujoče simpatične in odbijajoče poteze kandidatov. Vsem tem malenkostim morajo kandidati in nj^h propagandni šefi posvečati obilo pozornosti. Tako se lahko zgodi, da oslab^ost Eisenhowerja po bolezni, ali pa Stevensonova pleša, vplivata na padec glasov pri volitvah. — Kot vidimob morajo biti kandidati prav dovzetni za muhe in kaprice svojih volivcev. Cim bliže je dan volitev, tem večji je hirup okoli glavnih rivalov. Stevensoo kot EisenhovveT se pojavljata med 1 jud mi v pozah zmagovalcev. Toda veli- častna parada Stewensonu ni dosti pomagala* kajti Eisenhower se Je po- novno vselil v »Belo hišo«. NAZAJ POD VROČE SONCE Kadar divja Pacifiški ocean, se otok San Lazaro skoraj popolnoma zgubi v penah. Ribiči takrat posedajo doma pred svojimi kolibami in njihovi po- gledi plašno božajo brezmejnost hru- mečega oceana pred seboj. Na otoku je vse tiho, ko da čakajo sodne ure. Župnik hodi pK) vasi in nagovarja lju- di k molitvi, toda ribiči ostanejo mrki in molčijo. Stari župnik se jezi, a ko uvidi, da njegove pobožne besede nič ne zaležejo, se zgubi v župnišče in do nedelje ga ni na piano. Ljudje pa so v svojem siromaštvu veseli, čim prene- ha nevihta in izhlapi vlaga iz zemlje v žarke žgočega sonca. Tu je Mehika. Toda otok San Lazaro je njen posebni del. Preko dvesto let živi na njem Voltov rod, najbolj spo- štovan od vseh vaščanov, hkrati pa tudi najbolj siromašen med njimi. Edi- no bogastvo, ki ga poseduje Pedro Vol- ta, je stara, od črvov raz jed ena barka, ki bi že zdavnaj razpadla, če bi jo Pedro ne bil sproti popravljal vsako leto. Tako pa le lahko ribari z njo in se nekako preživlja. Zelo je siroma- šen in vendar se mu zdi, da na otoku San Lazaro ni srečnejšega človeka od njega. Pedro Volta ima enajstero otrok, osem fantov in tri dekleta. Najmlajši izmed njih je Elija, fant, ki pomeni nekaj posebnega na otoku San Lazaro, vsaj tako pravijo ljudje. Celo monsig- noTu Brondesi je bil všeč, zato se j* odločil, da ga pošlje t Guadalajaro, v gimnazijo. Takrat je bilo Eliji deset let in štiri leta se ni vrnil iz Guada- lajare na otok San La",-\ro. Med tem časom mu je umrla mati, a mu tega ni hotel nihče sporočiti, da bi bil prišel na pogreb. Monsignor Brondeso si ni hotel delati stroškov, stari Volta pa je bil prereven, da bi malemu Eliji lahko plačal tako dolgo pot kot je od Gua- dalajare do otoka San Lazaro. Ko so mu sporočili, da mu je umrla mati, je Elija jokal, toda na to žalost je kmalu pozabil. Nekega dne, ko se je vračal iz šole. je videl pri »Imperial« hotelu nekaj elegantno oblečenih ljudi, ki niso go- vorili njegovega jezika. Vso pot do do- ma ie razmišljal o njih in še naslednji dan in potlej neprestano. Zapomnil si ie par besedi in v šoli je vprašal pro- fesorja, kaj to pomeni. Profesor mu je objasnil, da so bili to Amerikanci, gotovo izletniki iz sosednje Califor- nije. »Gospod profesor, ali bi se lahko naučil angleškesa jezika?« je vprašal Elija svojega profesorja španščine, ki se ie na Elijino vprašanje samo na- smehnil in skomignil z rameni. Toda deček ni imel miru pred to veliko že- ljo, da bi se naučil angleškega jezika. »Kaj pa misliš, da ti bo koristUa angleščina, če bi se je tudi kdaj na- učil?« ga je vprašal profesor. Elija se je stisnil v svoj suknjič in dejal: »Gospod profesor, če bi znal angle- ško, bi šel lahko v Califomijo. Tam mnogo zaslužijo in ko bi imel dovolj denarja, bi se vrnil domov k očetu na otok San Lazaro in kupila bi nov čoln in morda bi si zgradili novo hišo.« »In zato bi se ti rad naučil angle- škega jezika?« »Da, gospod profesor, zato.« Elija je bil v šoli vseskozi odličen dijak. V četrtem razredu gimnazije so pričeli z učenjem angleščine, kar je malega Elijo zelo navdušilo. V enem letu in pol je znal že toliko, da se je lahko b^ez težav pogovarjal z dijaki iz višjih letnikov. To mu je bilo nadvse všeč. Skoraj vsi profesorji jja so se čudili njegovi trdni volji. Ko se je po dobrih štirih letih vrnil na otok San Lazaro, so ga vsi ljudje občudovali. Zdelo se jim je, da se je v teh štirih letih v Guadalajari ne- verjetno mnogo naučil. Tudi oblečen je bil po mestno, brez velikega slam- nika na glavi, v lepi beli srajci in dolgih črnih, tesno vkrojenih hlačah. Obraz se mu je svetil, ko da je iz bro- na, dolgi črni lasje so mu kdaj pa kdaj zlezli na oči, v katerih je sijalo nekaj vročega, neugnanega, v njegovih nemirnih očeh je blestela slika mehi- ške zemlje in siromašnega ljudstva. Tudi brada mu je že začela rasti in pustil si je male, czke brke, da bi bil videti bolj moški. Cantasinijevi Juliji je bil Elija zelo Tšeč, čeprav je vedela, da bi je Elija ne hotel nikoli ljubiti, ker je bila od njega za celi dve leti starejša. Toda ko •e je Elija vrnil v Guadalajaro, mu je vedno pošiljala pozdrave in ga spo- minjala, kako lepo je bilo takrat, ko •ta se kot otroka igrala skupaj pri Voltovem vodnjaku. Nekega dne, ko je bil, Elija že v sedmem razredu gimnazije, ga je nje- gov profesor angleščine silno iznenadiL »Elija«, mu je dejal profesor, »ali bi želel, da si z nekom dopisuješ iz Ca- lifomije?« Eliji so se zasvetile oči od presene- čenja. V tistem tirenutku se je spom- nil, kako je pred leti pripovedoval svojemu profesorju španščine, da bi šel rad v Califomijo, da bi zasluži toliko denarja, da bi z očetom kupila nov čoln in morda bi zaslužil celo to- liko, da bi popravili hišo. V EUji •• nenadoma spet oživele te misli. »Da, gospod profesor, rad bi si do- pisoval z nekom, da bi se bolje naučil angleškega jezika«, je ves zadovoljem dejal Elija. »Potem pa vzemi tole pismo in ga prečitaj«, in profesor mu je stisnil r roko majhno pismo, v katerem je pi- salo: »Čeprav nedaleč od moje domovine, 3i nadvse želim dopisovati s kakšnim diiakom' iz vaše gimnazije. Ze od nek- daj sem ljubila Mehiko in vaše ljud- stvo, zato bi si v vaši deželi zelo rada našla vsaj enega dobrega prijatelja. Ime mi je Janet Wagster. Pretekli me- sec sem dopolnila šestnajsto leto. Sem edina hči Williama Wagsterja, lastnika ladjedelnice v New Orleansu v Loui- siani. Z materjo živiva tu v San Diegu, kjer imamo svojo vUo. Ce se bo kdo odzval moji želji, bova enkrat lahko preživela skupaj počifc- nice tu v Californiji, ali pa bom jai prišla k vam v Mehiko. — Janet Wajf- ter.« Eliji le je zdelo, da je najsrečnejši človek na svetu. V tistem trenutku je ekoval v sebi nebroj načrtov, ki pa «e mu na koncu niti eden ni zdel kaj prida pameten. Morda bom pa le videl enkrat Califomijo, ko dokončam gim- nazijo, saj San Diego ni tako dalei od mehiške meje, si je mislil Elija. Ko je tistega dne prišel domov, je takoj po kosilu vzel v roke papir pero ter začel pisati: (Nadaljevanje prihodnjiC) STRAN 9. NOVEMBRA 1956 — Stev. 45 ŠPORT Iz množičnosti v kvaliteto Dva dni so v Celju zasedali smučar- ski delegati iz vseh republik na IV. redni skupščini Smučarske zveze Ju- goslavije. Uvodoma so jo pozdravili pionirji SD Celje, ki so izrazili željo, da bi ria tem zasedanju mislili tudi na smučanje za namlajše — na pionirje in mladino, ki bi želela smučati, tako kot naš Tinček Mulej. Ta pozdrav in misel sta dala skupščini potrebno smer in ton razgovorov. Brez dvoma se je velika večina delegatov ogrevala za prelom v dosedanjem načinu dela, ko se je le peščici kvalitetnih izbrancev dala priložnost za strokovno izpopolnje- vanje in nastopanje na mednarodnih prireditvah. Prekiniti je treba s preti- ranimi nastopi v inozemstvu in več sil uporabiti na notranjem delu v os- novnih organizacijah. Stari sistem dela, v katerega so bila porabljena znatna družbena sredstva, ni pripomogel pri- rodnemu razvoju kvalitete. Več ali manj so odgovorni smučarski delavci skrbeli le za ozek krog kvalitetnih smu- čarjev, na mlade perspektivne tekmo- valce pa so pozabljali. SKRB ZA MNOŽIČNOST To je bila osnovna misel razprave številnih, delegatov. Razširiti je treba smučarske vrste z novimi tisoči pio- nirjev in mladine, posredovati mladim ljudem smotrni in moderni pouk smu- čanja, pa z leti ne bo manjkalo kva- litetnih tekmovalcev. Iz množice mla- dih smučarjev pa tudi lažja in večja izbira izbranih smučarjev, ki naj za- stopajo našo državo na mednarodnih tekmovanjih. Ta pot je prirodna, je naravna in jo je treba spoštovati pri bodočem delu. VEC UČITELJEV IN VADITELJEV Pritegnitev novih tisočev v smučarski šport zahteva tudi povečanje števila smučarskih učiteljev in vaditeljev, za tekmovalce pa tudi večje število spo- sobnih trenerjev. Napredek v smučar- skem športu je odvisen od strokovnih moči, ki jih znatno primanjkuje. Po- vsod je treba šolati nove kadre, ki se naj rekrutirajo ia smučarskih tečajev, ki jih prirejajo smučarske organizacije, JLA, sveti za šolstvo, visoke šole za telesno vzgojo itd. TEKMOVANJA NA DOMACIH SMUCIŠCIH Napačna je bila orientacija naših društev in tekmovalcev, ki so zadnja leta za vsako ceno želeli le nastope v inozemstvu, pa če so na njih kaj pri- dobili ali ne. Domača tekmovanja so bila zapostavljena, manjvredna. Ker si mladina želi tekmovanja in so nekak- šna vzpodbuda za njihovo smučarsko udejstvovanje, jih je treba razvijati tudi v bodoče. Za razliko od prej pa je treba predvsem misliti na krajevna, občinska in meddruštvena tekmovanja, na katerih tekmovalci ne bodo zaprav- ljali družbenih sredstev niti delovnega časa. Napačno bi bilo prekiniti vse stike z inozemstvom, kar bi nas zopet vodilo v drugo skrajnost, da se naši vrhunski tekmovalci ne bi mogli oko- ristiti z novimi pridobitvami po svetu. Od predlaganih 64 mednarodnih nasto- pov je skupščina odobrila le 31 in še ti so negotovi, ker niso zagotovljena sredstva za tolikšno število nastopov v inozemstvu. IZLETI, RAZVEDRILO, ZABAVA Vsi niso rojeni za tekmovalno smu- čanje. Razvijati je treba tudi druge oblike dela. Vse preveč se pozablja na organizacijo izletov, na razvedrilne in zabavne oblike smučanja, ki so izredno privlačne za »staro in mlado«. S sta- lišča ljudskega zdravja in utrjevanja so te oblike udejstvovanja na snegu pt-av toliko ali pa še več vredne od tekmovalnega smučanja. Razvijati jih je treba v šolah. Partizanu, sindikatih, v podjetjih in ustanovah itd. Se bi lahko napisali vrsto pozitivnih sklepov, ki so bili rezultat dvodnev- nega razpravljanja na tej skupščini. Ker prihajamo v zimsko obdobje, se bomo s temi vprašanji seznanjali še v bodoče. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED: Ob 12,-0 na Glaziji: SOBOTA : KLADIVAR - liga Ob 14,00 na Glaziji: SUBUIA : KLAUIVAK — mladina Nogomet PORAZ V OROSLAVLJU Nedeljsko srečanje proti Tekstilcu v Oro- slavlju je Kladivar izgubil z 0:3 (0:1). V prvem polčasu je bila igra enakovredna in so do- mačini le nekaj minut pred zaključkom do- segli vodstvo. V ii. polčasu je Kladivar močno popustil, ker ni mogel reagirati na grobo igro Tekstilca. Terensko premoč so domačini izra- zili še z dvema goloma. Kladivar je nastopil z istimi igralci, s katerimi je v Celju v izredno lepi igri premagal Jedinstvo.^ Zakaj po- raz v Oroslavlju? Domačini so več ali manj bolj »iffrali« na noge Kladivarja kot na žogo. V i. polčasu so z grobim startom poškodovali Pikla. ki je le še statirnl na iirriščn. v ii. polčasu pa je moral zapustiti igrišče. Belcerja so kar »kosili« med igro. vsi ostali igralci pa so prinesli v Celie občutne poškodbe. Sod- nik Vamrlin ni reagiral na grobo igro^ niti na prekrške domačih iffralcev, ki so čpsto- krat brez posesti žoee fizično obračunavali z iffralci Kladivarja. Sprijazniti se je treba z deistvom — s porazom. Z »mehko« igro Kla- divnr ne bo uspeval z moštvi, ki igrajo trd, borben in ffmb nogomet! Do naslednje ne- deli'> so sedaj Celjani na 5. mestu v tabeli in kljub dvema tekmama z lažiim nasprotnjki v jesenskem delu nimaio izgledov na višje mesto. T.»kmeci pred njim so Kladivarju že »pobegnili« . . . V mariborsko-celiski lisi so igralci ZNK Ce- lie na domačih tleh slavili visoko zmago nad Usntarjem s 7:3 (2:0). Igra ni bila na kvalitetni stopnii. vendar je bila zmaga Celja več kot zaslužena, saj so bili boljši od gostov v obeh polčasih. Uspešni strelci — za Celje: Ostrovu- čanin 2, Kopitar 2, Ograjenšek 2 (iz dveh ka- zenskih strelov) in Jošt. za Usnjar pa je vse 3 gole dal Kiš. — Velenjski Rndar je na domačih tleh odpravil Nafto s 5:3 (2:1). Ve- lenjčani se popravljajo in so že tretjo ne- deljo zapovrstjo zmagoviti. Terensko premoč na nedeljski tekmi niso dovolj izrazili v re- zultatu. Štorjani so se doma morali zadovoljiti proti Dravi le z neodločenim rezultatom — 0:0. Pri Kovinarju nekaj »škriplje«. Odlično so pričeli jesenski del tekmovanja, v zadnjih tekmah pa jim pojemajo moči. Do naslednje nedelje je Kovinar (Št.) še na 6. mestu na tabeli. Rudar (V.), Celje in Usnjar pa so še vedno zvrščeni od 7. mesta navzdol. Nogometaši Bratstva iz Rogatca so doma premagali Slogo iz Trbovelj s 4:2 (2:1) in s tem osvojili jesensko prvenstvo v CNP. Namizni tenis ZMAGA »BETONA« V VELENJU Športno društvo »Rudar« — Velenje je razvilo v zadnjem času precej živahno aktivnost tudi v namiznem tenisn, saj bo v kratkem dobilo poleg že obstoječih še kar tri nove igralne mize. tako da bo lahko priredilo tudi večje turnirje. V nedeljo so povabili v goste ekipo »Betona« iz Celja. Tesen rezultat 6:4 v ko- rist »Betona« kaže na precejšnjo izenačenost obeh ekip. Za »Rudar« so nastopili Sajko, Je- riha in Glavač, za »Beton« pa Ivo Rehar, Ručigaj in Vinko Rehar. Takoj nato je bil odigran tudi turnir posameznikov. V finalu je Rehar V. premagal Sajka z 2:1. USTANOVLJENA BO CELJSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA Na pobudo nekaterih sindikalnih namizno- teniških ekip bo v Celju znovn ustanovljena namiznoteniška liga. Več podrobnosti o tek- movanju na sestanku zastopnikov vseh ekip, ki želijo sodelovati v ligi, v torek 3, nov! ob 18. uri v Gospodarskem klubu. IZ PONIKVE PRI ŽALCU Vest, da bo letos tudi Ponikva pri Žalcu imela svojo kmetijsko-gospodar- sko šolo, je tukajšnje kmetovalce zelo razveselila, saj je naj bližnja tovrstna šola v Žalcu bila zaradi oddaljenosti zanje nepristopna. Ponikva je izključ- no kmetijski kraj in je bila tu takšna šola več kot potrebna. Ondotni kmetje so že sedaj kazali veliko dobre volje za napredno kmetovanje. Nekaj drobnih iz naših krajev Na zboru volivcev v Taboru so krepko posegli v krajevno problematiko Preteklo nedeljo je bU v Taboru zelo dobro pripravljen zbor volivcev, kate- rega se ie udeležilo 150 volivcev. Pred- sednik žalske občine in ljudski posla- nec tov. Ivan Rančigaj je zbra- nim govoril o gospodarskih problemih domače občine ter v poljudni obliki tolmačil upravičenost raznih dajatev. O delu krajevnega odbora občine je poročal predsednik tov. Na tek, za njim I)a so poročali še predstavniki šolskih odborov o problemih šolstva. Največ so se volivci zadržali ob pro- blemu občinskih in vaških cest ter gozdnih poti, ki naj bi jih uredili iz gozdnega sklada. Na predlog tov. Ran- čigaj a so navzoči sprejeli sklep, da sme krajevni odbor v obliki samoprispevka organizirati brezplačne prevoze gra- moza in iprostovoljno delo na občinskih cestah. Iz šolskih poročil je bilo razvidno, da so šolski odbori vseh šol zelo vestno opravili svojo nalogo in posvetili po- sebno skrb socialno ogroženim otrokom. Kot prejšnja leta, bo šolski odibor v Lokah s sodelovanjem vseh domačinov tudi letos preskrbel vsem šolarjem šol- ske kuhinje celodnevno toplo hrano in je že začel zbirati živila. Šolski obisk na teh šolah je skoro povsod 100 odsto- ten, pač pa bi domačini morali polaga- ti večjo pozornost kmečki izobrazbi svojih otrok v kmetijsko gospodarski šoli. Zadruga si mnogo prizadeva za to šolo, vendar je odziv'šibak. Da je bil ta zbor volivcev v Taboru tako uspešen, gre velika zasluga vaške- mu odboru SZDL, ki je vodU vse pri- prave. Razveseljivo je i)osebno dejstvo,, da so se v Taboru pod okriljem in na iniciativo SZDL zbrali predstavniki vseh organizacij in ustanov v koordi- nacijski odbor, ki je prevzel skrb za reševanje vseh perečih problemov kra- ja. Plodnost zadnjega zbora volivcev je že prvi uspeh tega odbora, ki bo tudi v bodoče uspešno posegel v vspo- krajevno problematiko. a. IZ ZABUKOVCE Pretekli teden je bU v Zabukovci občni zbor Svobode. Pri kritičnem pregledu dosedanjega dela so ugoto- vili, da so bile vse sekcije premalo delavne, premalo pa so posvetili tudi pozornosti kmečkim ljudem, zlasti mla- dini. Za izboljšanje dela so sklenili, da bodo vso skrb pK>svetili izobrazbi na- šega delovnega človeka. V ta namen bodo v najkrajšem času ustanovili šo- lo za odrasle, povečali število reži- serjev in naštudirali več odrskih del, vse sekcije pa naj bi izvolile v odbore take ljudi, ki bodo kos nalogam. Le uspešno delo bo privabilo v članstvo nove ljudi, predvsem pa mladino. Ce ne bo kakšnih nepredvidenih ovir, bodo prihodnji mesec že začeli koristiti za svoje delo Dom kulture v Megojnicah. PIONIRSKA ZADRUGA V OLIMJU Koliko otroškega veselja je bilo v olimski šoli, ko so pionirji odreda »Ma- tija Gubec« ustanovili s pomočjo KZ Podčetrtek pionirsko zadrugo. Izvolili so si svoj upravni in nadzorni odbor, pravo zadružno vodstvo. Tudi skromen delež je prispeval vsak član, da so si lahko nabavili peresa, svinčnike in po- dobno. Tako jim ne bo treba hoditi po vsako malenkost v oddaljeni trg. Za- druga Podčetrtek pa jim je s popustom dala na razpolago skromno zalogo šol- skih potrebščin in mali poslovodja že navdušeno prodaja, li**«'- OBJAVE IN OGLASI IZPITI ZA NAZIV RAČUNSKEGA REŽISERJA IN DAVČNEGA IZVRŠITELJA Izpitna komisija za finančno stroko pri Okrajnem ljudskem odboru Celje, obvešča da bodo izpiti za naziv računskega režiserja in davčnega izvršitelja v jesenskem roku od 17. do 22. decembra 1956. Za izpit pridejo v poštev uslužbenci okraj- nega ljudskega odbora, občinskih ljudskih od- borov in njihovih finančno samostojnih za- vodov ter proračunskih ustanov. Prijave za izpit je vložiti do 15. novembra 1956 pri izpitni komisiji za finančno stroko OLO Celje. RAZPRODAJA INVENTARJA Prehodni mladinski dom — Dobrna v likvi- daciji, razpisuje likvidacijsko razprodajo drobnega inventarja (perilo, postelje, kuhinj- ska posoda), dne 19. 11. 1956 ob 8. uri zjutraj v prostorih Preh. mlad. doma v Dobrni. KMETIJSKO GOSPODARSKA ŠOLA V CELJU OBJAVLJA da bo vpisovanje in začetek pouka za I. let- nik v četrtek, dn