lErrr
TRGOVSKI
Časopis za trgovino, industrlfo in obrt
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za 'U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravrdStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 30. decembra 1933.
Štev. 149.
I/ nat/a Uta!
Če napravimo bilanco o preteklem letu, ki ga svet ne brez pravice imenuje kot pravo leto stiske, potem vidimo, da je bilanca mnogo manj neugodna, kakor pa smo se morali bati vsled mnogih razburljivih dogodkov, ki smo jih doživeli v tem letu. To velja zlasti na političnem polju.
Na Daljnem Vzhodu ni grozila le dolgotrajna vojna med Kitajsko in Japonsko, temveč že se je govorilo o možnosti rusko-japonske vojne, ki ne bi pustila ravnodušne Amerike in ki bi mogla še bolj razširiti krog bojujočih se držav. Ta nevarnost se le ni uresničila in čeprav vre v vsem ogromnem kolosu srednje in vzhodne Azije, je vendar bil mir še ohranjen.
Nič manj ni bil napet položaj v Evropi, ko je zavladal v Nemčiji Hitler. Revansna misel je s Hitlerjevo zmago tako narasla, da je bila vojna nevarnost vedno bližje. Poleg tega je sli raj na poostritev odnosajev med Hitlerjevo Nemčijo in Dolfussovo Avstrijo mogla izzvati v Evropi vrtinec, ki bi potegnil za seboj vso evropsko celino. Z izstopom Nemčije iz Društva narodov, razbitjem razorozitvene konference, vsled intrig, nastalih iz pakta štirih, se je položaj nadalje še znatno poostril. Za pesimiste je res že skoraj nastopil čas triumfa. In vendar so tudi to pot imeli prav optimisti.
Skupna nevarnost je okrepila Malo antanto, zboljšala njene stike s Poljsko in dala tudi Parizu zopet krepko stališče, da se je leto zaključilo s francosko in angleško izjavo, da treba ohraniti avtoriteto Društva narodov. Danes moremo že reči,
da je glavna nevarnost odbita in nova pogajanja se bodo pričela zopet na ženevskih tleh in brez diktata velesil.
Ataka proti obstoječemu stanju v Evropi pa je imela še drugo dobro posledico, da je bila sovjetska Rusija s sklenitvijo vzhodnega londonskega pakta vsaj deloma pritegnjena v evropski koncert. Za nas tem bolj razveseljivo dejstvo, ker je bila z londonskim paktom dosežena naša prva oficialna zveza z Rusijo, ki je sicer še rahla, ki pa odpira vendarle možnost za boljše odnošaje.
Naravnost radostno pridobitev pa nam je prineslo staro leto po iniciativi našega vladarja, da so se namreč razmere na Balkanu kar bistveno spremenile. Kraljevski obiski, vsi veseli dogodki, ki so tem obiskom sledili, dokazujejo, da je na Balkanu nastal popolen preobrat in da nastaja konec balkanske needinosti. Špekulacije na neenotnost balkanskih narodov, zlasti pa obeh jugoslovanskih, spadajo le še v poglavje napačnih računov.
Tako moremo reči z vso utemeljenostjo: Kakor se je staro leto slabo začelo, kakor je bilo vzrok za marsikatero črno misel, tako pa pomeni za nas Slovane zboljšanje in zbližanje med Jugosiavij0 in Bolgarsko že tako veliko pridobitev, da že samo ta odtehta vse politične neprijetnosti.
Niti v notranji politiki ni bilo staro leto brez uspehov. Linija notranje državne politike je krepko utrjena in tu ni pričakovati nobenih neprijetnih presenečenj. Nasprotno dokazujejo zagrebški dnevi ob koncu leta, da napreduje notranje politična konsolidacija Jugoslavije stalno in nezadržno.
Pogledati pa moramo tudi gospodarsko bilanco leta 1933. Tu pa ne moremo prikriti, da nas je staro leto prav temeljito razočaralo. Po medparlamentarni velikonočni konferenci v Rimu, po kongresu Mednarodne trgovinske zbornice na Dunaju, je že bilo za ves svet skoraj čisto gotovo, da velika svetovna gospodarska konferenca v Londonu mora prinesti zboljšanje. Zlasti pa da reši valutarno vprašanje, da zmanjša carinske, devizne in druge ovire, ki duše mednarodno trgovino in da končno tudi doseže sporazum o razdelitvi produkcije in prodaje blaga, da se cene zboljšajo in da se oživi gospodarsko živ-
Vlast gofpodacdi/a v teku
PJlenama seia žtoctUce- <za 3
V četrtek je bila II. letošnja plenarna seja Zbornice za TOI. Udeležba zborničnih članov je bila odlična, ves potek seje miren in stvaren, vendar pa so biile z odločnostjo povdarjene vse temeljne zahteve našega gospodarstva.
Sejo je otvoril predsednik Ivan Jelačin, ki je pozdravil vse zbornične svetnike ter posebej zastopnika banske uprave, banskega svetnika Borštnerja.
Nato je imenoval za zapisnikarja dr. Koceta, za overovatelje zapisnika pa zbornična svetnika Briclja in Hajnriharja.
Konstaliral je nadalje, da je navzočnih 40 članov, torej dovolj tudi za kvalificirano večino.
Nato je podal
predsedstvena naznanila
Trgovinski minister je sporočil banski upravi, da ostane Zbornica za TOI skupna, ker niso izpolnjeni zakoniti pogoji za odcepitev obrtnega odseka od skupne zbornice.
Banska uprava je odobrila zbornični račun za 1. 1932. v višini 4,503.053 Din dohodkov in 4,395.178 Din izdatkov.
Zbornični svetnik inž. Joško Kobi je re-
signiral na zbornični mandat, ker je njegova tvrdka odložila obrtni list. Z obžalovanjem vzame plenum njegov odstop na znanje in sklene, da se mu pošlje pismena zahvala.
Namesto inž. Kobija se vpokliiče v zbornični svet prvi namestnik v ind. odseku ravnatelj dr. Ciril Pavlin.
Trgovinsko ministrstvo je odobrilo zbornična pravila, sprejeta na plenarni seji dne 7. 4. 1933. Ministrstvo pa zahteva nekatere spremembe, od katerih je zlasti važna določba o sestavi zborničnega sveta. Po tej določbi bi moralo biti 22 svetnikov iz Ljubljane in sicer po 6 iz trgovinskega, obrtnega in industrijskega odseka, 4 pa iz ugostiteljskega.
Trgovinsko ministrstvo je nadalje pozvalo zbornico, da sestavi in predloži zbornični volilni red. Ker pa bi bila po preje omenjeni določbi, da mora 22 članov biti iz Ljubljane, le težko izvedljiva pravilna razdelitev ostalih mandatov, smatra prel-sedstvo za potrebno, da najprej rešuje zbornični svet o teritorialni razdelitvi mandatov, ker je to ena bistvenih točk za sestavo vodilnega reda. Zato naj se razprava o volilnem redu odloži ter naj se v
začetku februarja vrši posebna plenarna seja, ki naj razpravlja o volilnem redu ter o drugih važnih vprašanjih. Do tedaj naj prouči poseben odsek, ki ga naj poleg predsedstva tvorijo še ti člani: dr. Rekar, Adolf Ribnikar in Anton Rojina za industrijski, Stanko Lenarčič, Josip Lavtižar in Ferdo Pintar za trgovski ter Josip Win-discher, Fran Kavčič in Fran Hohnjec za obrtniški odsek. (Soglasno sprejeto.)
Zbornica je nakupila Obrtni dom v Celju ter ga s tem ohranila svojemu namenu. Dokller ne bodo odplačane vknjižene terjatve, je računati s 3000 Din letnega deficita. Kakor hitro se razmere pri denarnih zavodih zboljšajo toliko, da moremo dvigniti potrebno vsoto, bo terjatev izplačana.
Plenum sklene nato: zborničnemu pom. uradniku Adolfu Rusu se po nad Sletnem službovanju prizna stalnost, s čimer se zvišajo njegovi letni prejemki za 1.939 Din.
Zbornični oficialki Mariji Voduškovi se prizna naslov nadoficialke, konc. adjunktu dr. Kocetu pa naslov pomožnega tajnika.
Nato je prečital predsednik Ivan Jelačin svoje veliko predsedstveno poročilo o delovanju Zbornice v 1. 1933. Iz poročila posnemamo:
pAco&fo yxedsicUtika Ivana Jelačina
Poslovno poročilo
Ko smo se razilajali ob zadnji plenarni seji;, smo vsi na tihem gojili nado, da bo svetovna gospodarska konferenca v Londonu omogočila daivno! pričakovani preokret k zboljšanju gospodarskih razimer iim ublažitvi vladajoče ekonomske krize. Kongres mednarodne trgovinske zbornice je jasno pokazal, kako in kje je mogoče najti izhod iz sedanjih gospodarskih neprilik. Mišljenje mednarodno trgovinske zbornice je ostalo na konferenci v Londonu osamljeno in neupoštevano. Na mesto pričakovane obnove svetovnega gospodarstva se po neuspeli londonskii konferenci nadalljuje vedno intenzivneje izgradnja avtarkičnega gospodarstva v vseh delih sivela. Ta pokret izziva saim! po sebi vedno večje komplikacije, paralizira svetovno- 'trgovino s pretiranimi carinskimi zaščitami tin nikdo ne more predvideti končnih posledic teh stremljenj.
Naša država je ohranila svioj dosedanji umerjeni nilvd carinske zaščite in sistem trgovinske politike. Klljub poslabšanju cen smo dosegli znatno bolj aktivno trgovinsko
'Manco iko prejšnje leta. Niti po padcu dinarja pa se liavoizne oene niso za izvozniika zboljšale. Deloma je krivda v uvoznih ovirah, deloma pa sedanji devizni predpisi, da izvozna trgovina ne more izkoristiti valutne razlike v podmeni obsegu. Sedanji devizni predpisi škodujejo domači izvozni trgovini din omogočujejo ugodnejši nakup inozemstvu na naših domačih tržiščih.
Kadi zastoja v klirinških obračunih se avtomatično zmanjšuje uvoz, kar deloma tudii ščiti domačo produkcijo. Razlika med sedanjim primom Narodne banke in dejanskimi stroški pri nabavi deviz v prostem prometu povzroča, da morata industrija in uvozna trgovina uvažati sirovino dražje, kakor pa prihajajo polizdelki in gotovo blago iz držav, s katerimi imamo toMrin-škii promet. Posebno občutijo to predilnice, tovarne usnja, deloma tudi metalurgijska stroka in ikolonijailna trgovina.
Stanje industrij
Gradbena delavnost se je v znatnem obsegu zmanjšala. Položaj premogovne indu-
strije se je šele v tekočem mesecu nekoliko
izboljšal. Z znatnimi skrbmi gleda v bodočnost naša lesna industrija. Organizacija izvoza, ureditev produkcije in prometa ter sredstev izkorišiavanja državnih gozdov z interesi privatne gozdne posesti, |e vedno bolj nujna. V iletošnji sezoni je bila zaposlitev metalurgijskih strok enako kot tkalnic relativno najboljša. Kakor nam je vsaka iniciativa dobro dfošla, moramo z obžalovanjem ugotoviti, da je podjetništvo na tem polju izključno v tujih rokah. Pri industrijah žiivljenskih potrebščin opazujemo skoraj brez izjeme nazadovanje, mestoma do 40%.
Položaj našega kmetijstva je kljulb obilni žetvi ostat v splošnem zaradi slabih cen v bistvu neizpremenjen. UgoHiteljski obrati so kljub navidezno dobri sezam imeli vsled večje režije in nižjih oem manjši zaslužek. Naizadovanje pridobitnih panog se vidi iz števila zaposlenega delavstva, ki je v vsej državi naizadovalo v zadnjem letu za
117.000	delavcev. Obseg poslovanja je piri večini podjetij, posebno pri obrtništvu in v nadrobni trgovini ponovno nazadoval.
ljenje. Ti upi so popolnoma propadli in londonska konferenca ni le bila brez vsakega uspeha — kajti tistih par mršavih dogovorov zaradi žita in lesa je še brez vsakega praktičnega pomena — temveč je splošno zmešnjavo vsled popolnega nesoglasja v valutarnem vprašanju še povečala. Namesto enotne zlate valute smo doživeli usodni manever z dolarjem, da so se zamajale še one valute, ki so veljale do tedaj kot trdne.
Ne v vprašanju zunanje trgovine, ne glede dolgov in valutarnega vprašanja, ne glede brezposelnosti in pričetka velikih del, niti v enem velikem mednarodnem gospodarskem vprašanju ni prineslo leto 1933. nobenega zboljšanja, temveč le poslabšanja. Svetovna gospodarska stiska zato ni odnehala, toda pričela je popuščati v posameznih državah. Narodna gospodarstva posameznih držav so se izkazala kot močnejša od vseh konfuznosti in absurdnosti odredb proti mednarodni trgovini. In v tem je nedvomen dokaz, da je preobrat na boljše na vidiku.
Tudi v našem notranjem gospodarskem življenju ni bilanca vesela. Kakor se je
konstatiralo na plenarni seji Zbornice za TOI., je bilo lani samo v Dravski banovini odjavljenih mnogo nad 1000 trgovskih obratov in prav toliko obrtnih. Naša lesna trgovina hira še naprej in razen nekaj rudarskih industrij ter s tujim kapitalom ustanovljene tekstilne industrije, je vsa naša industrija v zastoju. V enako težkem položaju pa je tudi naše kmetijstvo, ki hira vsled katastrofalnih nizkih cen. Stanje torej vse prej ko razveseljivo.
In vendar so tu tudi razveseljivi znaki. Lani smo po lepem občnem zboru Zveze trg. združenj v Laškem napisali, da tarejo slovensko trgovstvo trije K: konzumi, kroš-njarstvo in karteli. V vseh teh treh žalost-nih poglavjih pa smo dosegli zboljšanje.
Ze je med predlogi finančnega ministra, da se nabavljalne zadruge obdačijo, če ne prodajajo le članom. Je to prvi uspeh, ki je tem pomembnejši, ker prihaja po znani razsodbi Drž. sveta. S tem je led prebit in samo od nas in od našega dela za organizacije trgovstva in za naš tisk je odvisno, kakšni uspehi bodo še doseženi.
Tudi v krošnjarstvu je dosežen velik uspeh in oblasti so v polni meri upošteva-
le želje trgovstva. Kartelni zakon pa je tudi že na programu vlade.
Ali še cela vrsta nerešenih vprašanj pa je ostala. Gospodarski svet še vedno ni uresničen, devizni predpisi ubijajo še naprej zunanjo trgovino, tvornice delajo s svojimi prodajalnami vedno ostrejšo konkurenco in davčno vprašanje tudi še dolgo ni rešeno v smislu zahtev gospodarstva.
Toda kakor so bili mogoči uspehi glede konzumov, krošnjarstva in kartela, tako so tudi mogoči v teh vprašanjih. Zato pa zaključujemo svoja izvajanja z besedami predsednika Zbornice Ivana Jelačina, da moramo ostati optimisti, da ne smemo kloniti z duhom, pa najsi bi bile razmere še tako težavne.
Vstopamo zato v novo leto z voljo do dela in trdno odločeni, da se naprej borimo za zboljšanje in napredek našega gospodarstva in v tem tudi države in naroda.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstvu.
zemljarina zgradarina pridobnina irentnina družbeni davek
Davčno vprašanje
Nazadovanje poslov, skrajno slabe oene, poslovne izgube im zmanjšam promet so imeli za javne finance neizogibne težke posledice, da je lansko drž. proračunsko leto zaključilo z deficitom 733 milj. Din. Močno pasivna so tudi vsa državna in javna podjetja in to kljub mnogim ugodnostim, ki jih uživajo. Državne finance so s tem postavljene pred težko vprašanje, kako pokriti primanjkljaj. Edino sredstvo je, da se izvaja štedmja do skrajnosti in da se na drugi strani dosežejo večji dohodki. Finančni minister je v ta namen predložil Narodni skupščini pet raznih zakonskih načrtov.	i
Obenem je bila predložena tudi novela taksnega in trogarinskega zakona in davka na poslovni promet, ki vsi bistveno tangi-rajo poslovni svet.
Naša zbornica je takoj po objavi teh predlogov sklicala posvetovanja svojih interesentov ter na mjiih zavzela stališče na-prarn poedinim določbam davčnih predlogov. Zlasti moram omeniti
Davčna oblika
1928
15.600— 2,626.000— 295.000— 11.700—
. 1,958.000—
Ze iz tega primera s'edti, da je billa pri pridobnini davčna obremenitev v tekočem letu v Ljubljani pri polovico slabejših poslovnih prilikah enaka kot leta 1929, to je v dobi najugodnejše konjunkture.
Pri sedanji visoki obremenitvi trgovine lin gostilniških obratov v Dravski banovini (35% od ugotovljenega čistega donosa) in pri -oprostitvi zadružne trgovine od pridob-mine ter povečanju režije vsled skrčenja poslov, mora imeti ta davčna reforma le eno .posiledico) da bo število trgovin še bolj -padlo.
Ze tekom letošnjega leta se je zmanjšale število trgovskih podjetij v Dravski banovini za 1014 obratov, medtem ko je že lani naizadovalo za 443 tvrdk. Isto velja tudi za rokodelske ob-rte, katerih število je nazadovalo za več ko 1.000 obratov.
Zahteva, da se uzakoni minimum pri-dobninskega davka, »e utemeljuje s tem, da je po dosedanjih statistikah obdavčen z osnovnim pridobninskim davkom baje premajhen čisti dohodek, ki znaša na glavo davkoplačevalca:
v skupini	I	16.434	Din,
v skupini	Ha	6.100	Din,
v skupini	Ilb	2.400	Din,
v skupini	III	2.800	Din,
torej povprečno	5.060	Din.
Na področju Dravske finančne direkcije odpade od 40.407 pridobnini zavezanih davkoplačevalcev na prvo -skupino 16.124 obratov ali 39'9 %, na Ha skupino 4.844 obratov ali 11*9 %, na Ilb skupino 18 723 podjetij ali 46-3 % in na III. skupino pa samo 716 obratov ali 1‘9 %.
Po statistiki povprečne obremenitve po glavi davkoplačevalca, je izvršena obda-čitev trgovskih in gostilniških obratov v Dravski banovini na podlagi čistega dohodka 16.434	dinarjev ogromno	nad po-
vprečnino v ostali državi, ki znaša 7.701 Din. Istotako je tudi v drugi skupini, kamor spadajo večji obrtniki, čisti dohodek pri nas s 6.100 Din ocenjen nad povprečnino, ki znaša 6.033 Din. Edinole v skupini malih obratov je povprečen čisti dohodek pri nas z 2.400 Din pod državno povprečnino, ki dosega 2.632 Din.
Pripomniti je tudi, da razpolagajo vsaj v Dravski banovini davčni organi z vsemi potrebnimi podatki, da morejo pravilno oceniti gospodarski položaj posameznih podjetij in da tudi iz tega razloga ni mogoče braniti predlagane reforme. Tem manj, ker je predpis pridobnine v dobi, ko je obseg poslov padel na Y», ostal ne-izpremenjen, oziroma se celo povečal.
6. Ako k temu pridamo pri nas še občinske doklade, nebroj indirektnih davščin, prispevke za socialno zavarovanje, vidimo, da izčrpajo danes pretežni del dohodkov gospodarskih stanov. Zato se pridobnina ne sme več povečati in upamo, da bo Narodna skupščina nesprejemljive določbe predložene davčne novele odklonila. (Dobrot)
Na drugi strani predvideva osnutek pav-šaliranje obrtništva po deželi. To načelo je naša zbornica zastopala že poprej, ker pomeni veliko olajšavo in poenostavitev za davčno administracijo, pa tudi sigurnejšo bazo za davkoplačevalce. Pavšal letnih 120 dinarjev ustreza obdačenemu dohodku po 1500 Din, dočim znaša sedaj povprečno
vprašanje reforme pridobnine,
•ki naj se izračuna na podlagi visokih -mnogokratnikov, na podlagi najemnine za stanovanje in lokale s posebnimi pribitki za število postrežnega osebja in uporabljenih avtomobilov in pod to višino se sploh ne bi smelo iti. Davčni odbor -torej ne bi mogel oceniti stranke po dejanskih razmerah in ji odmeriti davek po svoji vesti Naravno je izzvat ta načrt v gospodarskih krogih nemalo osupnjenost, ker bi imel najdaieko-sežnejše posledice. Vsakdo bi se skušal kolikor- mogoče utesniti, znižal bi število postrežnega osebja, da -bi -imela reforma tudi v socialnem pogledu težke posledice. Vidimo pa, da se s to reformo- že računa in da je v -proračun stavljen za 60% višji znesek, namesto dosedanjih 200 milijonov, 320 milijonov dinarjev kot donos pridobnin-skega davka. Kako važno je to vprašanje za gospodarske kroge, kažejo te številke. Po davčnih predpisih za mesto Ljubljano se je davčna obremenitev od izvedbe dav-| čue reforme leta 1928 razvijala tako-le:
Osnovni davek leta 1929 186.400—
3.461.500—
3.896.500— 272.200-—
2,000.000-—
L. 1933 v % več nego 1928 870 124 1180 3177 3-3
1933 152.700—
5.909.000—
3.800.000—
383.500-—
1,993.800-—
o-bdačeni dohodek v uialoobrtniški skupim na našem področju letno 1866 Din.
Med ostalimi davčnimi predlogi bodo posebno povišane takse za reklamo, oglase, nadalje takse na račune močno obremenile in vplivale na -poslovni promet. Ker se ti predlogi nahajajo še v razpravi, nam danes ni mogoče predvideti končnega efekta.
Gospodarske uredbe vlade
Na podlagi pooblastila v zadnjem zakonu o kmečkem moratoriju je izdala vlada niz uredb, ki so za poslovni svet izredne važnosti. Izdanje takih ukrepov smo zahtevali že poprej, da se že enkrat pride do definitivne ureditve teh vprašanj.
Dobro se zavedamo, da je v sedanjih nejasnih razmerah izredno težko najti pravo rešitev za ta dalekosežna in zapletena vprašanja, ki jih je zato treba reševati z vso previdnostjo. Vemo, da je zato mogoča le kompromisna rešitev vsled različnosti strukture -raznih delov države. Zato tembolj cenimo napore vlade, da je skušala presekati ta zamotani gordijski vozel. Posebno odobravamo, da je z novo uredbo situacija jasno prečiščena in da je definitivno uzakonjena obveznost pla-čanja.
Pri tem pa v uredbi o regulaciji odplačevanja kmečkih dolgov pada predvsem v oči, da se ne dela nobena razlika med kmeti, ki morejo in ne morejo pla-čati. Tudi definicija, kdo se ima smatrati v smislu uredbe -za poljedelca, je zelo enostransko podana. Za poslovni svet je zelo neprilično, da je ostalo vprašanje zastaralne dobe za trgovske in obrtniške terjatve odprto in nerešeno. Enako tudi vprašanje dopustnosti ugotovitvenih tožba in prepovedi odtujevanja premoženja na škodo upr nikov v dobi, za katero velja zaščita glede odplačila dolgov. Sedanje nepopolno besedilo uredbe dopušča tudi razne druge možnosti izigravanja, ker ni kvalifikacija dolgov nikjer precizirana. Po praktičnem efektu je sedaj veljavna zaščita že s tem, da zapade prvi obrok komaj novembra 1934 v plačilo, podaljšana dejansko še za leto dni.
Namen uredbe o denarnih zavodih je,
da se vzpostavi zopet redno poslovanje denarništva. Njim je po teh uredbah odprta dvojna pot bodisi da obnovijo izplačilo vlog in kreditov, ali pa da zaprosijo
DOBAVA — PRODAJA
Razpisane so te licitacije:
Dne 10. januarja pri komercijalnem odseku Vojno teh. zavoda v Kragujevcu za dobavo 5300 kg železne žice in 2100 kg pocinkane žice;
dne 11. januarja za dobavo 85.000 kg ploščatega železa, 7000 kg profilnega železa, 2150 kg oglatega železa in 140 kbm jesenovega lesa;
do 12. januarja pa o dobavi- ca 800 kbm lesa, 16.800 kg medenine, 500 kg medeninaste pločevine, 350 kg medeninastih cevi.
Dne 18. januarja pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu o dobavi firneža, železnega in svinčenega mini ja; dne 19. januarja o dobavi 900 m3 stekla za okna; dne 20. januarja o dobavi 5000 kg pocinkane pločevine.
za odlaganje plačil in nato izvedejo bodisi sanacijo odnosno tiho likvidacijo izven konkurza. Sanacijo morajo izvesti le z lastnimi sredstvi in rezervami ter z notranjimi operacijami po odobritvi pristojnih oblasti.
Ker so denarni zavodi že doslej mobilizirali vse, kar so mogli, ni verjetno, da bi mogli zadostiti zahtevam po izplačilu vlog.
Uredba dokazuje nadalje, da se politika deflacije nadaljuje. Najtežje za gospodarstvo je pri tem to, da je dobivanje novih kreditov čisto izključeno.
Končno moram še omeniti uredbo o izvrševanju javnih del, ki naj bi omogočila zaposlitev brezposelnih. Z uvedbo trošarin in drž. dotacijami naj bi se dobilo v ta inamen letno 100 milijonov Din. Pridobitev je v tem, da se neha z brezplačnim pošiljanjem prehrane v pasivne kraje in da je treba odslej prehrano si zaslužiti.
Pridobitev je nadalje v tem, da je uvedemo gospodarjenje s fondi. Če je tudi način zbiranja sredstev najbolj srečno izbran, v to se ne spuščam. Uvedena sta dva fonda in jasno je, da se bo naša banovina gotovo poslužila pooblastila te uredbe in uvedla banovinsko trošarino na vino in žganje. S tem bo obremenitev na glavo v Dravski banovini postala še močnejša nego je bila dosedaj. Seveda sredstva iz te uredbe ne bodo zadostovala za izvrševanje javnih del velikega obsega, ker bi za nje bilo potrebno večje mednarodno posojilo. Napačno pa je, da so se taka dela oddala pri nas tujim družbam, ker bi jih domače tvrdke brez carinskih in drugih olajšav mogle izvesti ceneje.
Omenjeni ukrepi vlade so bili skrajno potrebni, ker nam nepobitni znaki kažejo, da se je odpornost naših gospodarskih krogov tekom zadnjih dveh let krize do skrajnosti izčrpala, da se je velik del substance premoženja potrošil in rezerve porabile. Tudi ni čuda, saj dosega kupna moč kmečkih slojev, ki tvorijo nad tri četrtine prebivalstva v državi, komaj še polovico one, ki so jo imeli leta 1926.
Skrajni čas je, da pričnejo tudi naše občine in banovina v svojih gospodarskih aspiracijah uvaževati, da so obremenitve, ki so jih navalile še tekom zadnjih let, ko je bila že gospodarska depresija v naj-vePJern razmahu, trajno nevzdržne.
Banovina pobira poleg doklad na neposredne davke in trošarine še davščino na kvas, na bencin, na konzum električnega toka, na veselice, na prenos nepremičnin, na motorna vozila, na pooblastitve in dovolitve, na dedščine itd., ki jih v isti ali slični obliki od istega davčnega objekta pobira že država. Poleg tega pa pobirajo od istih objektov davščine tudi mnoge občine. Poleg tega pa se pobirajo še davščine, ki obremenjujejo produkcijo, n. pr. konzum električnega toka. Klasičen primer, kako je ta obremenitev že previsoka, kaže statistika motornih vozil. Sredi decembra je bilo v Dravski banovini 380 motornih vozil pod pllombo, kar po-menja nad 5 milijonov dinarjev samo izgube na taksah in davščinah.
. V sosednjih državah so že pred leti uvideli, da eksploatacija enega in istega davčnega objekta s treh strani ne vodi do cilja, ker upravam, ki pobirajo davke, ne donaša toliko koristi, kolikor imajo od njih škode prizadeti davkoplačevalci. Radi tega so uveljavile odredbe, po katerih samouprave poleg davščin, kojih donos je pridržan izključno državi, ne smejo pobirati enakovrstnih davščin, pač pa samouprave primerno parti-cipirajo na donosu takih davščin.
Gdria,pta6eA,& oo^c/
Dne 22. januarja pri Upravi smodmsm-ce v Kamniku za dobavo 40.000 kg navadne smole za impregniranje, 400.000 kartonskih škatelj, 15.000 kg papirja; dne 23. januarja o dobavi 300.000 kg amonijevega solitra; dne 24. januarja o dobavi 2 kompletnih mlinov za mletje črnega smodnika.
Dne 24. januarja pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu za dobavo zakovic in vijakov; dne 26. januarja pa za dobavo medenine.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Zakup ribolova v Bagerskem jezeru pri Beli Crkvi se odda z ofertno licitacijo dne 25. januarja pri gradbenem oddelku Direkcije drž. žel. v Subotici.
TRGOVINSKE POGODBE
V dobi od zadnje plenarne seje so se vršila dolgotrajna pogajanja z Avstrijo, ki jih je zahtevala avstrijska republika zato, da zopet pojača svojo agrarno zaščito in omeji naš izvoz. Po večmesečnih pogajanjih, v toku katerih smo morali pristati na razne otežujoče carine v Avstriji, a dobili tudi na naši strani primerne proti-kompenzacije, je bil 9. avgusta podpisan na Dunaju nov sporazum. Na našem področju je bila pri reviziji trgovinske pogodbe najjačje prizadeta oksportua industrija bučnega olja, za katero je bila vpeljana uvozna carina, dočim je bil doslej izvoz bučnega olja v Avstrijo pogodbeno carine prost.
Trgovinska pogajanja z Nemčijo so bila sredi poletja zaključena s podpisom zasilnega sporazuma dne 29. julija na načelu največjih ugodnosti in s tem, da je Nemčija odobrila za izvoz jajc in češpelj primerne kontingente.
Z Itumunijo je bil z izmenjavo not začasni trgovinski sporazum podaljšan na dobo šest mesecev.
Narodna skupščina je uzakonila preferencialni sporazum za pšenico s Francijo in trgovinsko pogodbo z Brazilijo.
Z Grčijo so bila trgovinska pogajanja zaključena dne 20. julija in podpisan sporazum, ki olajšuje v znatnem obsegu plačilni promet med obema državama in ureja na novo kontingentiranje uvoza za najvažnejše grške produkte po znižanih carinskih postavkah.
Končno omenjam še sporazum o kompenzacijskem prometu z Madžarsko, za raterega se je naša zbornica mnogo prizadevala in pri katerem smo vsaj za najvažnejše naše predmete dosegli primerne kontingente. Ta sporazum je stopil 15. maja v veljavo.
Baš med božičnimi prazniki so bila v Beogradu tudi, kakor posnamemo iz časopisnih vesti, uspešno zaključena pogajanja z Albanijo. Ta pogajanja je želela sama albanska vlada in smo prepričani, da bo nov sporazum poživili zopet promet obeh pogodbenih držav.
Trenutno se vršijo važna pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Italijo v Rimu. Povod za ta pogajanja so bile izredno povišane in skoro prohibitivne uvozne carine na živino, ki jih je uveljavila italijanska 'vlada ih ki naši državi kot tipičnemu izvozniku živine jemljejo vso možnost plasiranja svojega najvažnejšega produkta na italijanskih tržiščih. Poleg tega nas pa pri teh pogajanjih interesira tudi vprašanje zasiguranja našega izvoza lesa, ki je za Dravsko banovino najvažnejši predmet.
Z imenovanjem članov gospodarskega sveta Male Antante je stopilo tudi vprašanje gospodarskega programa sodelovanja Cehoslovaške in Rumunije z Jugoslavijo v akutni štadij.
Vsi gospodarski krogi z globokim občudovanjem in iskreno zahvalo zasledujejo velikopotezno iniciativo našega vladarja za konsolidacijo razmer na Balkanu in za zbližanje ter gospodarsko sodelovanje ball-kanskih držav.
*
Naša zbornica je imela v toku jeseni priliko pozdraviti v svoji sredini zastopnike bolgarskih gospodarskih korporacij. Po vsem razpoloženju opravičeno lahko upamo, da tudi v odnošaju z bratskim bolgarskim narodom nastopa dolgo zaželjeno zboljšanje.
Trgovske zadeve
Med trgovskimi zadevami se omejujem v današnjem poročilu samo na naznačitev nekaterih najvažnejših akcij. Med njima moram na prvem mestu omeniti izvršitev sklepa zbornice, da se obdačijo konzumne zadruge.
Za poslovno moralo je važno, da je bil te dni ukinjen posredovalni postopek.
Zelo intenzivno se je zbornica bavila z vprašanjem sanacije naših kreditnih prilik. Ko je prišla v Ljubljano komisija ministrstva trgovine in industrije, da zasliši mišljenje in predloge vodečih gospodarstvenikov glede izboljšanja naših kreditnih razmer, sem predložil temu posvetovalnemu odboru v imenu zbornice obširno spomenico in še ustmeno obrazložil svoje stališče in predloge. Pozneje sem dal iniciativo za saimcpomočno akcijo trgovstva, da se doseže večja likviditeta v denarnem prometu in priredil niz konferenc, da bi se osnoval poseben obračunski zavod, kakor obstojijo v inozemstvu in ki bi neodvisno od obstoječih institucij omogočeval preod-kazila in dobropise, terjatev in kreditov med 'poslovnim svetom. Ugotovil sem, da
vlada za tako institucijo veliko zanimanje im polno razumevanje. Žalibog pa je akcija zaradi malenkostnega naziranja na nekaterih krajih obtičala.
Ostale zbornične akcije se nanašajo na vprašanje kreditov za izvozno trgovino, na poslovanje apotek pri prodaji drogerijskih in kozmetičnih predmetov, na detajlno potovanje in podrobno trgovanje inozemskih trgovcev, ki nasprotuje določbam trgovinskih pogodb. Obširna je bila zbornična korespondenca glede krošnjarskih zadev. Zbornica je predlagala, naj se brezpogojno prepove krošnjarjenje s tvorniškimi izdelki, posebno z manufakturo. Mnogo posredovanja j« izvršila zbornica v zadevi razčišče-nja razmer pri izvozni trgovini sadja, nadalje glede nepotrebnih iaprememb pri ce-novniku za zavarovanje valute in v svrho olajšanja ostalih deviznih predpisov, dalje radi obsega poslovanja trafik, prodaje pijač na vetV.kO', revizije trošarine, v zadevi banovinske trošarine na mineralne vode in končno glede sestave reklamacijskega odbora.
Med prometnimi zadevami poročam, da smo si pri sestavi novega veznega reda prizadevali, da se interesi našega tujskega, sezonskega in turističnega prometa čim bolje upoštevajo.
Generalna direkcija sedaj izdeluje definitivno izvedbo tarifne reforme, kii jo namerava prihodnjo spomlad uveljaviti, la bo pomenila novo otežit e v naše konkurenčne sposobnosti pri prodaji izdelkov v notranjosti države, posebno na onih ekspo-niranih tržiščih, ki so izpostavljena vodni konkurenci, to je predvsem v Dalmaciji, Vojvodini in Beogradu.
Obrtniške zadeve
Splošni položaj obrtništva
Obrtništvo je borilo v prošlem letu težak boj za svoj obstanek. Iz poročil, ki jih je prejela Zbornica v svoji pismeni anketi, se nam kaže še neugodnejša slika, kakor smo jo pričakovali v svojem pesimizmu koncem prejšnjega leta. Oni sloji obrtništva, ki so navezani na kmeta in delavca kot svojega naročnika in glavnega plačnika, so utrpeli radi velikega pomanjkanja naročil, še bolj pa radi nazadovanja dohodkov teh dveh slojev, ki sta ga povzročila akutna agrarna kriza in brezposelnost v industriji, izreden izpad na svojem zaslužku. Pa tudi naročila iz drugih slojev naroda, na katera je bil navezan podeželski in mestni obrtnik, so usahnila na minimum, ker je vsled krize v denarstvu postalo denarno premoženje tudi imovitejših slojev imo-bilno.
K vsem tem nadlogam pa se ravno za gospodarsko šibkejše in številčno močne stroke pridružuje še nelojalna in nelegalna konkurenca, predvsem s strani nekaterih velikih industrijsko-trgovskih podjetij. Tudi število šušmarjev dosega že skoro polovico števila legalnih obrtnikov. Plačilni nemorali dolžnikov se pridružuje še konstantni padec cen obrtniškim izdelkom. Stisko obrtnika poostrujejo javna bremena, katerih prisilno izterjavanje posega dostikrat celo po demontiranju delavnic z zaplembo in prodajo orodja in strojne opreme, kar jemlje malemu podjetniku še zadnjo možnost in voljo do intenzivnega dela.
Zavarovanje samostojnih obrtnikov
Obrtni zakon predpisuje v § 384 obvezno zavarovanje obrtnikov za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti, starosti in smrti. To zavarovanje naj bi se uredilo s posebno uredbo, ki jo iina predpisati minister trgovine in industrije po zaslišanju zbornic.
Zbornica je sklicala v ta namen več sej, na katerih se je sklenilo, da je obrtniško zavarovanje potrebno, da pa naše obrtništvo priporoča, da se radi sedanje težke gospodarske krize izvedba tega zavarovanja zaenkrat še odloži. Izvede naj se najprej starostno, onemoglostno in nezgodno zavarovanje in šele pozneje postopoma tudi drugo zavarovanje. Zavarovanci naj se porazdele na štiri skupine po višini prispevkov in prejemkov, toda tako, da je izbira skupin prosta in mogoč tudi prehod iz ene v drugo skupino Pripomniti je, da se je na dosedanjih konferencah zbornic v najvažnejših točkah zavarovanja že dosegel sporazum.
Obrtna zakonodaja
Pri praktičnem izvajanju novega obrtnega zakona so se pokazale poleg njegovih dobrih strani tudi mnoge pomanjkljivosti. Na številne resolucije in predloge za iz-premembo in dopoinitev sedanjih predpisov je zbornica zavzela načelno stališče, da je izpopolnitev in izgradba zakona
sicer potrebna, da pa naj se ta ne izvrši potom predložitve novele narodni skupščini, ker bi sicer utegnile biti pri danih razmerah ogrožene mnoge pridobitve v korist in zaščito obrtnika.
Pospeševanje obrta
Kljub skrčenju vseh izdatkov je zbornica skrbela, da obrtnega pospeševanja splošne redukcije niso zadele. Povišala je še izdatke za kritje stroškov obrtnega pospeševanja od 200.000-— na 280.000-— Din. Sredstva za presežek so šla deloma na račun kreditov za pospeševanje industrije in trgovine, deloma pa iz dohodkov od mojstrskih preizkuševalnih komisij. Na ta način je bilo omogočeno, da se je v tekočem letu povečini v lastni režiji priredilo 28 strokovnih tečajev s 640 udeleženci, kar kaže napram lanskemu letu, ko je bilo skupno 21 tečajev s 462 udeleženci znaten napredek. Nadalje je zbornica prispevala za 2 prireditvi mojstrskih razstav, podpirala je poučna potovanja, izdajo strokovnih knjig, učil in druge strokovne literature in vzdrževala poslovalnico Zavoda PO v Mariboru. Končno je še omeniti, da je priskočila zbornica na pomoč tudi obrtniškim strokovnim organizacijam in okrožnim odborom ter omogočila, da je Obrtniški dom v Celju ostal še nadalje ohranjen svojemu namenu.
Poročilo predsednika govori nato o mojstrskih izpitih, ki jih je zbornica organizirala tako dobro, da so tudi druge zbornice priznale, da je ljubljanska zbornica rešila to vprašanje vzorno. Pri izpitih se je pokazalo dostikrat, da imajo nekateri kandidati nad vse pomanjkljivo naobrazbo, ki ne zadostuje niti za povprečnega absolventa 'ljudske šole. So pa tudi primeri dobre pred-naobrazbe.
Obrtno šolstvo.
Glavni pogoj strokovnega napredka je dobro strokovno šolstvo. V tem pogledu prihaja za obrtništvo v zborničnem okolišu predvsem v poštev Tehniška srednja šola v Ljubljani s priključenimi delovod-skimi in strokovnimi obrtnimi šolami.
Statistika za šolsko leto 1932/33 kaže, da je billo na tem zavodu skupno 619 gojencev, od teh 140 gojenk, ki odpadejo pretežno na žensko obrtno šolo.
Predsednik naglaša v svojem poročilu težke posledice; ker se vsled omejevanja delokroga obrtnikom zmanjšuje število naraščaja, ki obiskuje to šolo in ker je vedno več absolventov te šole brezposelnih.
Nato govori o delu zbornice za obrtno-nadaljevailno šolstvo. Obrtno nadaljevalnih šol je bilo 78, od teh 69 splošnih, 9 strokovnih s 402 učiteljema in 5.363 učenci. Število učencev je v enem letu padlo za 1.378.
Predsednik Ivan Jelačin je nato z zahvalo vsem zborničnim svetnikom za udeležbo in za referate zaključil sejo ter jim želel vsem srečno in uspešno novo leto s pozivom, da ostanejo kljub vsem težavam optimisti.
Svoje poročilo je zaključil' predsednik Jelačin z besedami:
»Mi vemo in se zavedamo, da izgledi niso povoljni, nočemo pa izgubiti optimizma in žilave odpornosti, ki je potrebna, da uspešno kljubujemo nastajajočim neprilikam. Vloga zbornice bo v tej situaciji za naše gospodarske stanove toliko važnejša, a meni je osebno izvrševanje mandata zborničnega predsednika tem lažje pri zavesti, da bom imel v vas vseh najboljšo podporo, da se s skupnimi močmi oddolžimo odgovornim nalogam, ki so nam poverjene. Zahvaljujoč se Vam za dosedanje sodelovanje in podporo ter zaupanje, želim, da ostane razmerje harmonične skladnosti in složnega sodelovanja enako neskaljeno tudi v bodočem letu.«
Splošno odobravanje vseh svetnikov je dokazalo, da bo naša Zbornica tudi v novem letu z uspehom vršila svoje funkcije našega gospodarskega parlamenta in naše najvišje gospodarske organizacije.
*
Nato je na kratko poročal predsednik Jelačin še o poslovanju zbornice, ki je na vseh poljih intenzivno delovala in pohvalno omenil delovanje gen. tajnika Mohoriča, ki je tudi v Beogradu vedno z vnemo branil interese zbornice in slovenskega gospodarstva.
Z odobravanjem je bilo sprejeto predsednikovo poročilo, na kar je plenum skupščine soglasno sprejel
zbornični proračun,
ki izkazuje 2,994 041 Din potrebščin in
3,150.000	Din kritja, torej presežek v višini 151.959 Din. Soglasno se določi 10% doklade od osnovnega davka na dohodek
od podjetij, obratov in poklicev in onih, zavezanih javnemu polaganju računov. Odobri se nadalje soglasno proračun zborničnega pokojninskega zavoda.
Nato je plenum obravnaval o celi vrsti internih vprašanj ter vse predloge sprejel soglasno. Vsi ti predlogi so bili že predebatirani na sejah odsekov in so bili pri tem upoštevani vsi predlogi zborničnih svetnikov.
Tako je bil sprejet zbornični poslovnik, službena pragmatika, ker je dosedanja še iz leta 1914., pokojninski pravilnik in pravilnik o zborničnem razsodišču, o katerem je poročal dr. Pretnar. — Soglasno je bil nadalje sprejet pravilnik o povračilu dejanskih potnih stroškov zborničnih svetnikov.
Daljša debata se je razvila pri 8. točki dnevnega reda o zborničnih taksah. Da se
Predlog obdačenja opeke dokazuje popolno nepoznanje naših gospodarskih razmer. Zato naj na kratko razložim stanje opekarn.
V ljubljanski okolici se je zgostil velik del gradbene industrije, zlasti pa je bilo mnogo opekarn. Deloma zato, ker je bila Ljubljana sama dober trg, kamor je mogel producent prodati svoje blago, četudi ne vedno po najboljši ceni.
Pred preobratom pa je bil tem opekarnam odprt še velik trg na Reko, Sušak, Trst, Postojno, Idrijo in ves vmesni okoliš, ki ga ima sedaj v rokah Italija. S tem je odpadel trg, kateremu primerno so bile zasnovane zlasti večje tovarne. Tudi bivša Štajerska je imela ugodnejše prilike za oddajo opeke v Gradec in vmesne kraje od Maribora na sever. Ko se je trg skrčil do skrajne meje, štajerske opekarne niso mogle več s svojim blagom proti Gradcu; obrnile so se proti jugu. Tam se je pridružila še Urvatska, katera je imela z veliko gradbeno delavnostjo v Zagrebu amortizirane svoje investicije in je v svrho razbremenitve režije silila s svojo preveliko produkcijo proti Ljubljani. Imela je pa še lo ugodnejšo priliko, da je imela in ima še svoje delavstvo v službi s za 50% manjšo dnevno mezdo, kakor pa se ta plačuje v Sloveniji, še pred gospodarsko krizo slovenskim opekarnam ni bilo več mogoče, da bi mogle po rentabilnih cenah prodajati v Ljubljano. Mnogo opekarn je propadlo, ker niso mogle izposojeni investicijski kapital obrestovati ter so obratovale z izgubo.
Sedaj pa je nastopila gospodarska kriza, ki je zlasti v Sloveniji dobila pomočnico v krizi denarnih zavodov. Zasnovane gradnje, ki so slonele na obljubljenih posojilih, so bile deloma ustavljene, deloma odpovedane. Dokler si je stavbenik mogel poma-
V svrho izravnanja državnega proračuna je predložil finančni minister predlog, s katerim predlaga trošarino za les in opeko. S trošarino za les je prizadeta v prvi vrsti Dravska banovina, v kateri tvori les glavni predmet, ki naj pomaga vsem gozdnim posestnikom iz velike denarne stiske, saj je tvoril gozd neke vrste hranilnico, v katero se je gozdni posestnik zatekel ob nujni potrebi po gotovini.
Predvidena trošarina Din 10-— za 1 m8 okroglega lesa na panju znači po današnjih prilikah, ko se povprečno ne more prodati takega lesa dražje nego po 40 Din, polnih 25 % vrednosti. Dostikrat pa se za los na panju ne more dobiti več ko 20 Din, kar bi pomenilo 50 % vrednosti.
Druge pokrajine v državi, ki imajo v
DOBAVE
Dnevna dobava mesa, mleka in kruha
za čas od 1. januarja do 1. aprila 1934 se odda potom pogodbe dne 28. decembra pri Upravi Dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri isti upravi.)
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 13. januarja 1934 bo pri Upravi policije v Zagrebu javna licitacija za dobavo 250 uniform za -policijsko stražo.
Staro železo se proda potom pismene licitacije dne 22. januarja pri Komandi
pomaga obrtnikom, se poviša taksa za prijave obrtniških obratov za 50%, dočim ostanejo takse za trgovske in industrijske neizpremenjene.
O predlogu za izpopolnitev zborničnih doklad je poročal konzulent Žagar ter je bil tudi ta predlog soglasno sprejet.
Daljša debata se je razvila tudi pri predlogu o spremembi zborničnega statuta glede števila svetnikov iz posameznih okrajev. Sklenjeno je bilo, da naj bodo iz Ljubljane od 12 po štirje zastopniki v trgovskem in industrijskem odseku, 3 v obrtnem in 2 v ugostiteljskem, ostali pa iz drugih mest ter iz dežele. Le tako je mogoče, da bodo vsi okraji v zbornici zastopani.
Sledili so nato samostojni predlogi, od katerih objavimo nekatere vsled pomanjkanja prostora šele v prihodnji številki.
gati s hranilnimi knjižicami denarnih zavodov, da je s takimi knjižicami plačeval dobavljeno mu opeko, so dobavitelji oddajali opeko v dobri veri, da zlasti veliki denarni zavodi v Ljubljani, če tudi z zamudo, vendar le še izplačajo vsaj delno obveze ali svoje vloge.
Dobavitelj-opekarnar je moral odkloniti vsako dobavo opeke na kredit, ker ni našel nikjer jamstva, da dobi res plačano dobavo.
Pred tem hudim denarno-kriznim pojavom se opekarne zanašajo na kratko trajanje krize in ob neznosni konkurenci svoje opekarske produkte prodajajo že pod lastno proizvajalno ceno, ker morajo trpeti še na visoki mestni trošarini in prevoznih stroških na stavbo, kar vse je šlo na račun producenta in je bilo vse plačljivo le v gotovini, ki je postala v obratih tako nevidna, da opekarji niti svojim delavcem niso mogli ob plačilnih dneh izplačevati zasluženih mezd. Med tem pa je pritiskal -socijalni vijak za delavsko zavarovalnico in pokojninski zavod poleg državnih in avtonomnih davkov vseh vrst.
Mnogo je opekarn v Sloveniji, v katerih leži neprodana produkcija opeke, zlasti zidne opeke za cele delavne dobe tekočega leta, ker si producent misli, da pod lastno proizvajalno ceno ali zastonj zidno opeko oddajati ne more, ker je boljše, da opeke vobče ne proda, kakor da bi moral gledati, kdaj mu bo odjemalec hotel kaj plačati.	j
Ob obstoječih razmerah je lastna cena zidne opeke — starega formata brez ozira na amortizacijo investicij in obresto-vanja obratne glavnice — Din 0-35 za opeko pri opekarni. Ker je prodajna cena nižja, gre diferenca na račun obratne glavnice, to je v izgubo.
svojih šumah po večini hrastov ali brstov les, ki dosega znatno višjo ceno v oikrogli obliki nego jelka ali smreka, niso tako hudo prizadeti, zlasti pa ni prizadeta Bosna -s svojimi državnimi šumami, ki so po večini z dolgoročnimi pogodbami lesnemu kupcu na razpolago in jih torej tudi ta trošarina ne zadene, ker se prevali na kupca.
Obrtnika žagarja ali lesnega industrij-ca, ki nima v izkoriščanju večletnih kupnih pogodb, pa tudi njemu predpisana trošarina Din 20*— za 1 m8 žaganega lesa prizadene kot jako občutna dajatev, ker mu odvzame 50 % zaslužka za rezanje na žagi. Onega zaslužka, katerega nima zasigu-ranega, kot stalnega, marveč odvisnega od ugodnih vodotokov.
pomorskega arzenala v Tivtu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Dne 23. januarja 1934 bo pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo 24.000 m3 peska.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. januarja ponudbe o dobavi 250 žarnic, 1000 kg plinskega olja in 100 kilogramov železne žice; do 25. januarja o dobavi 24 gumijastih valjev.
Komanda pomorskega zrakoplovstra v Divuljah sprejema do 15. januarja ponudbe o dobavi svinčenih akumulatorjev in naprav za svinčeni akumulator.
Tcošadna na opeka {e netno$o$a
Samostojni predlog zborničnega svetnika Josipa Lenarčiča
Hcoii	uvedbitcošacine
Samostojni predlog zborničnega svetnika J. Lenarčiča.
Jutri vsi na Obrtniško Silvestrovanje v Trgovski dom
■mn—m™ i hiih««mw ima—n—mi i ■■ ■■■ i            i M	.
Za organizacijo lesnega izvoza
Zbornični svetnik Lenarčič je vložil še ta predlog, ki je bil tudi soglasno sprejet.
V zadevi težkega stanja lesne industrije in trgovine so se države srednje Evrope združile v mednarodni odbor, ki bo reguliral tržišča lesa in ostvaril sodelovanje srednje-evropskih in severno-evropskili dežel.
Sodelovanje Jugoslavije pri tej mednarodni kooperaciji je nujna zadeva javnega interesa. Ker pa desorganizacija naše lesne privrede ne omogoča izstopanje in zbi-
Odpravi naj se zahteva, da se »me po ugodnostni tarifi pošiljati le do 250 m dolg les.
S 1. julijem je uvedla naša železniška uprava nekatere novosti v železniško tarifo in med drugim tudi to, da se sme pošiljati celulozni les le v dolžini do 2-50 m, ako hoče uživati ugodnostno tarifo za ta les.
Kakor je znano, so naši gozdovi večinoma visoko v gorah in se morejo največje količine lesa zvoziti iz gozdov samo po zimi.
Vsled tega je potrebno, da naklada voznik na svoje sani ali pa1 tudi na voz le čimdatjši les, najmanj pa v dolžini 4 m, ker je drugače skoro nemogoče les povezati.
Najtežja pa je vožnja drobnega lesa, kateri les se iprodaja kot celulozni les papirnicam.
Do 1. julija t. 1. je imel tak les lahko dolžimo do 7 m im so vozili vozniki tak les iiz gozdov naravnost na kolodvor in se je nakladal les naravnost na vagone.
Pri sedanji zahtevi pa je potrebno, da se les šele sežaga na kratke kose, im ker morejo rabiti papirnice le les v meterskih dolžinah, se mora razžagati les na dolžine 1 im 2 ml
Vsled tega predpisa imajo vsi producenti veliko nepotrebnih stroškov, kajti za tako delo je potrebno, da se ima posebno skladišče in drugič je delo zlasti v zimskem času, ko je les zmrznjen, neprijetno in združeno z velikimi stroški, medtem ko imajo papirnice že stroje za razžaganje dolgega lesa.
Ker je cena lesa itak že padla daleč poa zlato pariteto, bi morali vsi odločujoči či-niteliji gledati na to, da se na tak predmet ne navali še novih produkcijskih stroškov, ker gre to vse v zgubo gozdnega gospodarja, ki je pri mas po večini majhen kmetovalec, ki dobi vsled tega toliko manj za les, kolikor znašajo ti nepotrebni izdatki.
Da ise obvaruje narodno gospodarstvo vsake škode, je potrebno, da se ukine zahteva, da mora biti celulozni les le v dolžini do 2'50 m.
Vsded tega je Industrijski odsek sklenil, da stavi na današnji seji sledeči predlog:
Visoka zbornica skleni, da se naprosi prometno ministrstvo, da ukine zahtevo za prevoz celuloznega lesa, da sme biti isti le v dolžini do 2-50 m in da vzpostavi zopet staro deklaracijo, da je lahko ta les dolg 7 m ali pa vsaj 5 m. (Sprejeto.)
Za znižanje železniških tarif za lesne pošiljke v Italijo in za Sušak
S 1. decembrom t. 1. je italijanska vlada znižala za avstrijske pošiljke za les voznino za 10%.
Že preje je imela Avstrija za 10% nižjo tarifo za prevoz njenega blaga v Italijo, sedaj pa znaša njena tarifa skupno 20% manj, kakor pa za blago, ki pride od jugoslovanske obmejne postaje.
Ponovno smo opozarjali merodajne faktorje, naj posvečajo prevozu jugoslovanskega blaga v Italijo največjo pažnjo, saj je vendar znano, da tvori les glavni izvozni artikel in da je potrebno vsled tega paziti na to, da se temu izvozu ne dela ovir.
Znano je, da je cena lesa danes visoko pod zlato pariteto in da se za les na panju ne dobi več toliko, ker so produkcijski stroški še vedno v primeri z vrednostjo blaga visoki.
Na ta način propada naše narodno imetje v korist drugih držav.
Samo prevoz našega blaga znaša pri
ranje sredstev, ki so potrebna za tako sodelovanje, predlagam:
1. Plačilo Članstva Jugoslavije pri mednarodnem komiteju in plačilo stroškov udeležbe pri konferencah naj se izvrši iz javnih sredstev.
2. Takoj naj se donese zakon, ki bo usposobil eksp. interesente, da si avtonomno odrede potrebne ukrepe za izvršitev mednarodno zaključenih dogovorov in omogočajo, da si lesna privreda uredi eksport v dežele, ki so uvoz kontingentirale, še bolj pa, da se prepreči, da danes še proste države ne omeje divjo konkurenco na svojih tržiščih s tem, da kontingentirajo uvoz.
tczvo&a
1 vagonu, namenjenem v Rim, preko 500-— Lit, t. j. preko Din 2.000-—.
Ali je mogoče, da bo še kupil kak trgovec od nas enako blago po isti ceni kot od avstrijskega izvoznika.
Ako hočemo še izvažati, moramo dati ali blago zopet toliko ceneje, da bomo konkurenčni napram Nemški Avstriji, ali pa moramo opustiti vsa tržišča, ki so oddaljena nad 100 km od meje.
Vsled tega bo morala polagati naša izvozna trgovina vso pažnjo izvozu lesa skozi naše luke, zlasti skozi Sušak.
Toda tudi tu nam je naše prometno mi-
Iz poročila, ki je bilo podano v obrtnem odseku o splošnem položaju obrtništva, osobito pa o nelegalni konkurenci, je bilo predvsem razvidno, da na okrog 20.000 obrtnikov-poedincev odpade v Dravski banovini po podatkih ankete, ki jo je izvršila zbornica potom obrtniških adružienj, okroglo 10.000 nelegalnih obrtnikov. Iz teh podatkov je bilo nadalje razvidno, da se ceni kosmati letni zaslužek nelegalnih obrtnikov ali šušmarjev na okroglo 40 milijonov dinarjev. Škoda, ki jo tipe obrtništvo, država, banovina in občine radi šuš-marskega dela, je razvidna iz primerjave tega zaslužka z darvčnimi podatki, po katerih se ceni čisti zaslužek 18.723 naših mailih obrtnikov na 46 milijonov dinarjev.
Kako veliko je ekonomsko in socialno zlo, ki ga povzroča šušmarstvo v sedanjem svojem obsegu, kaže v zvezi s pravkar navedenimi podatki tudi statistika, po kateri je povprečno 50 do 70 odstotkov obrtnikov, pomočnikov in vajencev kmetskega rodu, 30 do 40 odstotkov pa delavskega. Če ubija šušmarstvo obrt, s tem ubija tudi velikemu številu kmečkih in delavskih obrok možnost eksistenoe, ki jo danes najde v obrtu.
Dosedanje izkušnje in neuspehi pri preganjanju šušmarstva silijo do zaključka, da obstoječi obrtni predpisi in praksa obrtnih oblaistev ne morejo voditi do uspešnega zatiranja nelegalnega obratovanja.
Na podlagi pravkar navedenih ugotovitev in podatkov, smatram za potrebno, da stavim v interesu uspešnega pobijanja šušmarstva in zaščite našega mailega obrtnika te predloge:
Izda naj se poseben zakon za pobijanje nelegalnega obrtovanja ter v ta namen do prihodnje odsekove seje izdelajo čim konkretnejši podrobni predlogi. V tem zakonu naj bi bilo predvsem vsebovano to-le:
Samoobsebi je jasno, da je kvaliteta stavbe največjega privatnega pomena za stavbnega gospodarja, saj gre v stavbarstvu za produkte, ki so po svoji naravi dolgotrajni in zahtevajo od slehernega stavbnega gospodarja relativno visoko investicijo. Kvaliteta stavbnih del je pa tudi
nistrstvo povišalo tarifo za Sušak za vse pošiljke, ki so namenjene v Italijo. Zakaj se je to storilo, je nerazumljivo, ko je vendar ves interes naše državne politike usmerjen na to, da se inaše izvozne luke čimbolje favorizirajo in napravijo prikladne za vse naše postaje.
Da moremo vsaj nekoliko konkurirati avstrijskemu lesu, je potrebno, da se zniža tarifa na Sušak na isto tarifo, kakor je bila pred povišanjem.
Potrebno je vsled tega, da naša zbornica zopet dvigne svoj glas in nujno opozori pristojno ministrstvo na težke posledice, ki prete našemu narodnemu gospodarstvu, ako se ne napravi od naše strani protiakcija proti italijanskemu znižanju tarife za avstrijsko blago.
Industrijski odsek je vsled tega sklenil, da stavi na današnji seji ta predlog:
Visoka zbornica skleni, da se opozori naj dela na to, da doseže pri italijanski vladi za les jugoslovanskega izvora iste ugodnosti, kakor so se dovolile avstrijskemu lesu, ker bo drugače ali ves jugoslovanski izvoz onemogočen, ali pa se bo vršil na škodo našega narodnega premoženja.
Nadalje se nujno predlaga, da zniža
tarifne postavke za izvoz lesa preko Sušaka na čim najnižjo postavko, najmanj pa na isto višino, ki je veljala pred povišanjem, da se tako vsaj nekoliko paralizirajo ugodnosti, dovoljene od italijanske vlade avstrijskemu lesu. (Z odobravanjem sprejeto.)
1. Točna opredelitev, kaj je smatrati za nelegalno obrtovanje (generalna definicija). V ta namen naj bi se demonstrativno naštevale tudi poedine oblike kršenja in izigravanja predpisov obrtnega zakona.
2. DollOčitev kazni za prestopke in sicer
, denarno ali zaporno kazein v strogi izmeri, prepoved nadaljnjega dela, zaplemba orodja, izdelkov in blaga, ki ga ima šuš-\ mar v posesti z očividnim namenom, da ga porabi za nelegalno obrtno predelovanje ter končno uradni ukrepi, da se nemudoma prepreči nadaljevanje vsakega zasačenega primera šušmarstva.
3. Kaznovanje onih oseb, ki krijejo šušmarstvo in sicer z denarno ali zaporno kaznijo, v primeru ponavljanja pa njihovo kaznovanje z odvzemom obrtne pravice za najmanj eno leto.
4. Proglasitev poslov s šušmarji za nične in obojestransko neiztožljive.
5. Poseben kazenski postopek s pritegnitvijo predstavnika pristojnega združenja obrtnikov. Ta predstavnik naj ima pravico prisostvovati pri zaslišanju in posredovati na licu mesta, kjer se vrši ali se je izvajalo šušmarstvo, osobito pa pri zaplembi orodja itd. Oblastvom naj se naloži dolžnost, da obveščajo pristojna združenja o ukrepih, ki so jih storila na njihovo intervencijo.
6. Združenje naj ima pravico za pritožbo proti odloku oblastva o kazenskem postopanju.
7. Predpis, da morajo oblastva, osobito orožništva in občine brez odloga posredovati, ako je ovadba šušmarja podprta z zadostno verodostojnimi dokazili.
8. Pravico vsakega oblastva, da v primeru, kadar zve za šušmarstvo, takoj ukrene potrebne začasne odredbe, da se onemogoči nadaljnje nelegalno obrtovanje in zavaruje uspešna zaplemba orodja in bla-ga.
9. Predpis, da se mora v šušmarskih primerih postopati pospešeno.
stvar javnega interesa. To dokazujejo že trajnost stavbnih del, z narodno-gospodar-sikega vidika visoke investicije, ki jih ta dela zahtevajo, pa tudi javna izpostavljenost stavbnih del. Zato tudi država s posebnim gradbenim zakonom ureja postavljanje novih in preurejanje starih stavb.
A
\Judo- in sceino. mito. teto. ždita ucecUiištvo- Ut upcava Uda"
Kvaliteta stavbnih del zavisi od načrta, popisa in izvršbe. Po gradbenem zakonu mora stavbni gospodar dobiti od pristojne gradbeno policijske oblasti gradbeno dovoljenje. Javna oblast pregleda predložene načrte, ugotovi njih pravilnost ali nepravilnost, njih skladnost aili neskladnost z zakonitimi predpisi, presodi pravilnost in statično zanesljivost vrisanih konstrukcij in oceni tudi estetično plat načrta ter nato izda ali odkloni gradbeno dovoljenje. To je skrb javne oblasti za kvaliteto stavbnih del. Nadzorstvo nad solidnostjo izvršitve pa je prepuščeno izvečine privatni iniciativi.
Solidna gradnja stavbnih del je odvisna naravno od cene, ki more biti zmerna, a mora biti tudi primerna. Današnji zastoj v stavbarstvu, hiperprodukcija v gradbeni stroki in pomanjkanje novih deii so povzročili že nelegalno konkurenco v cenah, ki postajajo že takšne, da je po njih solidna gradnja nemogoča. Izrablja se nadalje položaj delavstva, ki se mu ob pomanjkanju dela in obilju delavnih moči pritiskajo mezde navzdol tako, da je tudi skromno življenje ubogih obrtniških in delavskih družin kar nemogoče. Da je to so-cialno-kvarno, je jasno, prav tako pa je tudi jasno, da v to sili podjetnika prevelika svobodna konkurenca v ceni.
Dosedanje uredbe ne morejo bistveno zboljšati položaja, saj niti ne pospešujejo, niti ne omogočajo večjega povpraševanja po blagu. Varčevanje v današnji obliki škoduje, saj omejuje ali onemogoča celo nabavo tega, kar bi bilo sicer nujno potrebno. Zaradi pomanjkanja povpraševanja po blagu postaja konkurenca med producenti vsak dan neznosnejša. Konkurenca se poslužuje že nelegallnih sredstev v obratovanju ter zmanjšuje kvalitativnost izdelkov. Tako preti produkciji popolno d«mo-
ralizacija.
V gradbeni obrti bi bila nujno potrebna oblastna kontrola proračunskih cen. Gradbeno policijska oblast naj bi proračunske cene pregledala in ugotovila, alli se more po njih solidno izvršiti zahtevano delo. Solidnost gradbenih del je stvar ne samo zasebnega, ampak tudi javnega interesa. Ker je pa solidnost tako v tesni in naravni zvezi s proračunskimi cenami, zato je javna oblast poklicana, da tudi te cene kontrolira in sicer to tembolj, ker gre v gradbenem obrtu ne za izgotovljeno blago, pri katerem se kvalliteta vidi ali vsaj da ugotoviti s primerjavo, ampak za blago, ki ga ob sklepu pogodbe še ni in ki more biti solidno le ob reelnih cenah.
Glede cenzuriranja proračuna in glede minimalnih mezd delavstva naj se visoka zbornica blagovoli zavzeti za moj predlog, ki se glasi:
Gradbeno policijska oblast naj bi hkrati z aprobacijo načrta in statičnega računa cenzurirala proračun in uradno določila ceno, po kateri snie gradbeni gospodar oddati delo. Gradbeni gospodar naj bi priložil prošnji za gradbeno dovoljenje v svrho uradne cenzure tudi proračun podjetnika, ki mu najbolj zaupa. K apro-baciji cen naj bi se pritegnil tudi strokovnjak, ki bi ga imenovala dotična strokovna organizacija.
Za vse panoge gospodarstva, ki niso odvisne od zunanjega trga, prav posebno za gradbeno stroko, naj se delavske mezde z zakonom minimirajo. Zakonito določena minimalna mezda je obvezna pri kalkulaciji in pri izplačilu.
TUDI V IZVOZU PIVA JAPONSKA VEDNO VEČJI KONKURENT
V prvih devetih mesecih so izvozile piva: Anglija 251.000 hi, Japonska 185.000, Nemčija 179.000, Francija 66.000, Holandska 60.000 in Češkoslovaška 59.000 hi piva. Pred vojno je bila na prvem mestu Anglija, ki je izvozila nad 1 milijon hi, nato Nemčija in nato Avstrija s 716.000 hi. Sedaj je na drugem mestu Japonska, do-čim je še lani bila Nemčija. Zelo je nazadoval izvoz piva iz Češkoslovaške, ki je še lani izvozila 102.000 hi, letos pa je že za Francijo in Holandsko.
id ztotišonfe
Dva samostojna predloga zborničnega svetnika
dr. Rekarja
Vxoti šutm
Samostojni predlog zborničnega podpredsednika
Ivana Rebeka
Vlet&iaUta UankuccMa v	steoki
Samostojni predlog zborničnega svetnika Ivana Briclja, da se gradbeni proračuni cenzurirajo in da se določijo minimalne delavske mezde
denacstva
NARODNA BANKA KUPUJE NAŠE DOMAČE ZLATO
Francoska družba zlatih rudnikov je pričela ta mesec pridobivati zlato. V njenih rudnikih je zaposlenih nad 200 delavcev. Družba je proizvela letos 7182 gramov težak kos zlata, ki ima 680 tisočink čistega zlata in 320 tisočink srebra. Narodna banka je kupila ta kos za 260.000 Din. Narodna banka ho tudi v bodoče odkupovala doma proizvedeno zlato in sicer po tržni ceni v Londonu, torej višje, kakor določa zakon, za kar ima pooblastilo od finančnega ministrstva. Kilogram čistega zlata plača Narodna banka s 50.000 Din, dočim znaša po zakonu cena le 37.736 Din, torej za 32-71% manj. Zlato bo porabila Narodna banka za podlogo.
STANJE DRŽ. HIPOTEKARNE BANKE
Po izkazu z dne 30. novembra se je stanje Drž. hip. banke v primeri s stanjem dne 31. oktobra (številke v oklepajih) spremenilo tako-le (vse številke v milijonih Din): gotovina in blag. boni Narodne banke 212-14 (122-9); hipotekarna posojila 2200*64 (2203-4), komunalna 615-8 (615*9), vodnim zadrugam 80*4 (80-4), menično-hi-potekarna 57'1	(58-0), menična 108-04
(111-2), lombardna 101-9 (102-2), nepremičnine 155.2 (154.4), tek. račun fin. min.
346.5	(396-96), razni tekoči računi 81-6 (76-45), odkupljeni efekti 90*8 (88-2), efekti fondov 72-16 (71*9), kavcije 361 -45 (363*0), razni računi 275'0 (271-0). Na pasivni strani pa so te spremembe: samostojni fondi 164-95 (165-0), fondi in glavnice javnih ustanov 1196-3 (1190-75), hranilne vloge 827*53 (820-86), drugi fondi 117*2 (117*2),' založnice in obveznice 816-65 (816-65), predujmi tujih bank 137*0 (137-0), lombard in reeskont pri Nar. banki 238-88 (238-85), tek. rač. fin. min. 182-3 (191-2), tek. rač. Bati-gnolles 100-4 (90-7), razni tekoči računi 256-7 (249-7) in razne pasi ve 287-5 (263-0).
SANACUA BOSANSKE INDUSTRIJSKE IN TRGOVSKE BANKE
Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se izvede sanacija zavoda na, ta način, da se zniža delniška glavnica od 20 na 5 milijonov, takoj nato pa poviša na 25 milijonov im sicer na ta način, da se del terjatev
Niederoslerreichische .EskomplgeseliscimU in Comptoir d’Escompte spremeni v nove delnice, nekaj milijonov pa bi podpisali nekateri finančniki iz Beograda, Sarajeva in Pančeva, ki bi tudi prišli v upravo banke. Bilanca bi bila s tem prečiščena, postavka upnikov pa znižana od 230 na približno 60 milijonov Din.
*
Po zadnjem izkazu Češkoslovaške narodne banke se je njena zlata podloga zmanjšala za 0-2 na 1.707-2 milijonov Kč, valutna in devizna za 0-18 na 919*3, dočim se je druga gotovina povečala za 3-0 na 152-2 milijonov Kč. Eskontna posojila so se povečala za 64-9 ma 1.008-8, lombardna za 9-8 na 456-8, ostanek drž. dolga pa se je zmanjšal za 1-7 na 2.596 milijonov Kč. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 90-5 na 5.676-1 milijonov Kč. Zakonsko kritje se je znižalo od 41% na 40-5%.
Odtok zlata iz Francoske banke je znašal v preteklem tednu le 47 milijonov frankov, dočim je še v prejšnjem tednu znašal 293-5. Smatrati je, da je odtok zlata iz Francoske banke ustavljen. Zlata zaloga Francoske banke znaša še vedno 77.032 milijonov frankov.
Izvoz angleškega kapitala bo z novim letom zopet dovoljen proti kompenzaciji angleškega uvoza.
Angleški in ameriški uPniki so poslali protest proti znižanju transfernjh plačil predsedniku Drž. banke dr. Schachlu ter naglasili, da bo vsled te omejitve plačil zelo trpel nemški kredit.
Avstrijski finančni minister je prepovedal na borzah vsako trgovanje s predvojnimi rentami.
Tuji IcoffiUat	i/	juga
V industriji je položaj tujega kapitala popolnoma drugačen. Tu zavzema prvo mesto francoski kapital. Interesna sfera tujega kapitala v jugoslovanski industriji je razdeljena tako-le:
Francoski kapital
Najbolj je angažiran francoski kapital v lesni industriji in v rudarstvu. Francoski kapital izkorišča veliki bakreni rudnik v južni Srbiji, nadalje je lastnik Cementne in premogovne družbe v Beogradu, ki je lastnica cementarne v Popovcu in premogovnika v Sisevcu. V interesno sfero francoskega kapitala spada tudi Trboveljska premogokopna družba, zlata rudnika Golubovec in Blagojev kamen v Srbiji, »Adriabauxit« v Splitu, tvornica karbida in cianamida »Sufid« v Dalmaciji, »Dal-matienne« v Splitu, Prva mehanična tvornica za okensko steklo v Beogradu, tvornica kisika »L’air liguide« v Zagrebu in ta-ninska tvornica »Jugo-Tanin« v Zagrebu. Tvrdka »Chantiers de la Loire, St. Na-zaire« je v večji meri angažirana pri jugoslovanski ladjedelniški družbi »Marjan«, d. d. v Splitu. V Beogradu je ustanovljeno »Jugoslovansko društvo za brodogradnju i reperature« s francoskim kapitalom. To družba ima svojo ladjedelnico v Obre-noveu. Francoski kapital je nadalje angažiran pri tvornici vagonov v Jasenicah pri Beogradu. V električni industriji ima francoski kapital električne centrale v Tetovu, Subotici, Senici in Vranjevcu. Močnejše je angažiran francoski kapital tudi pri gradnji hotelov. Delniške družbe, na katere se razteza francoska interesna sfera, imajo skupno delniško glavnico v višini 800 milijonov dinarjev.
Angleški kapital
je močneje inleresiran v lesni industriji in sicer v Krivaji, d. d., s 30% delniške glavnice. Posel z Jugoslovansko destilacijo lesa v Tesliču se ni posrečil. Močneje je angleški kapital inleresiran še v rudarski industriji. V južni Srbiji je lastnik velikega svinčenega rudnika v Trepči na Kosovem polju. V angleških rokah so tudi svinčeni rudniki v Mežici. Družba »Alltini Mineš Ltd« v Londonu izkorišča kromovi rudnik v Novem Brdu. V železni industriji je angleški kapital inleresiran pri Brodski tvornici vagonov in po avstrijski družbi Steg tudi pri »Srbski rudarski in topilniški industriji«, d. d. v Beogradu. Angleška tvrdka »Yarrow & Co« je prevzela ladjedelnico v Kraljeviči. V petrolejski industriji obstoje močni angleški angažmani pri družbi »Astra« v Beogradu in Anglo-Jugoslovanski petrolejski družbi v Zagre-
bu. Delniška glavnica družb, ki so v interesni sferi angleškega kapitala, znaša 70 milijonov dinarjev.
Drug kapital
Švicarski kapital je inleresiran na družbah s skupno 350 milijonov delniškega kapitala. Na prvem mestu je tu omeniti »Elektrarno Falo«. Nadalje je interesirari še pri teh družbah: Družba za električna podjetja v Zagrebu, Novosadska električna družba d. d., Jugoslavenska električna družba Brown Bovery v Beogradu in Tungsram, d. d. v Zagrebu. V tesni industriji je udeležen švicarski kapital po hol-ding-družbj Ofa v Ženevi pri Narodni šumski industriji d. d. v Zagrebu, Slaviji, d. d. v Zagrebu in Domu, d. d. v Zagrebu. Zagrebška tvornica čokolade in kanditov je v interesni sferi tvornice Suchard.
Avstrijska interesna sfera obsega družbe z delniško glavnico 500 milijonov dinarjev. Razteza se na lesno industrijo Krivajo, TPD, tvornico tehtnic »Florenz«, tvornico vijakov v Koprivnici, tvornico dušika v Rušah, Bosansko električno družbo v Jajcu, Družbo za električno industrijo »Elin«, usnjarsko tvornico »Petovio« v Ptuju in na razne druge obrate.
češkoslovaški kapital je udeležen pri podjetjih s skupno delniško glavnico 300 milijonov dinarjev. V interesno sfero češkoslovaškega kapitala spadajo v prvi vrsti sladkorne tvornice in sicer červen-ka, Srbsko-češkoslovaška sladkorna tvornica v Čupriji in Prva hrvatsko-slavonska tvornica sladkorja v Osjeku. V tekstilni industriji je češkoslovaški kapital udeležen v večji meri pri »Jugo-češki v Kranju. V kemični industriji je inleresiran češkoslovaški kapital tudi pri tvornici v Rušah in pri »Jugoslovenski Solvav«, d. d. v Lu-kavcu. Češkoslovaški kapital je končno udeležen ludi pri tvornici strojev in konstrukcijskih delavnic v Beogradu.
Ameriški kapital je v glavnem zastopan v Jugoslaviji pri Standard Oil Com-pany in pri Vacuum Oil Company.
Belgijski kapital je angažiran največ v rudarski industriji in sicer pri Udruženih rudarskih topilnicah v Zagrebu, pri rudni-tku bakra Majdanpek v Srbiji in premogovniku Aleksinac. Tvornica Solvay pripada belgijskemu kapitalu. Interesna sfera belgijskega kapitala obsega delniške družbe z delniškim kapitalom 250 milijonov dinarjev.
Madjarski, italijanski, nemški, švedski in poljski kapital so udeleženi v jugoslovanski industriji v mnogo manjši meri.
Zunanja tc^ouina
Trgovinska ‘bilanca aktivna tudi v novembru
Po podatkih generalne direkcije carin je znašal naš izvoz v novembru 272.686 ton v vrednosti 403 milijonov Din. Lani je znašal 278.827 ton v vrednosti 359,5 milijonov. Po teži je bil letošnji novemberski izvoz sicer manjši za 2 odstotka, po vrednosti pa je bil večji za 12 odstotkov. Posebno razveseljivo je, da je naš letošnji novemberski in oktoberski izvoz tudi večji ko v letu 1931.
Znatno se je zmanjšal naš uvoz po količini, dočim je po vrednosti narastek V novembru smo uvozili 67.551 ton blaga v vrednosti 275,9 milijonov, dočim smo lani v novembru uvozili 86.746 ton v vrednosti
231,6	milijonov dinarjev.
Naša trgovinska bilanca je bila v novembru aktivna za 127,6 milijonov dinarjev, skupno v vseh 11 mesecih letošnjega leta pa za 471,2 milijonov, dočim je bila lani v istem času aktivna le za 116,2 milijonov.
ZBOLJŠANJE V SVETOVNI TRGOVINI
Ekonomski odsek Lige narodov objavlja v svojem mesečnem biltenu številke o zunanji trgovini za mesec oktober 1933. Iz te statistike posnemamo naslednje podatke o zunanji trgovini najvažnejših držav, odnosno dvig ali padec zunanje trgovine v primeri s septembrom 1933 in oktobrom 1932 (v %).
Proti septembru Proti oktobru 1933	1932
uvoz izvoz uvoz izvoz Evropa	-f 4,9	+ 2,4	— 7,2	— 4,2
Angl. imperij + 5,1	+6,0	—7,3	—3,7
Francija	+4,6	+4,9	—8,3	—2,5
Nemčija	+2,9	+2,9	—12,5	—7,0
U. S. A.	+ 2,2	+ 23,0	— 7,3	- 13,4
Navedeni rezultati so najbolj zanimivi glede Nemčije in U. S. A., pri prvi kot stagnacija, pri drugi pa kot vpliv dolar-jevih nihanj zaradi Rooseveltove politike.
PROPADANJE TRSTA
Na seji pokrajinskega sveta korporativnega gospodarstva (bivše trgovinske zbornice) je navedel podnačelrtik Segre nekaj
CIKORIJA
Maž pravi domači izdelek
zanimivih številk o prometu v tržaškem pristanišču. Po teh podatkih je znašal promet v tržaškem pristanišču v novembru 2,73 milijonov ton ali za 13 % manj ko v novembru 1932. V primeri s prometom v novembru 1931 pa je nazadoval za 30 %, z onim v 1. 1930 za 31*5% in s prometom v novembru 1929 celo za 45 %. Propadanje tržaškega pristanišča je torej konstantno.
To propadanje je težko vplivalo tudi na deželo, kjer je bilo letos protestiranih 1173 menic za vsoto 793.000 lir, dočim jih je bilo lani le 853 za vsoto 532.000 lir.
Segre je omenil tudi razne korake, ki jih je storil pokrajinski svet, da dvigne promet v tržaški luki. Tako je med drugim predlagal, da se zniža prevozna tarifa za les, ki prihaja skozi Postojno iz Jugoslavije, da bi se na ta način oživela lesna trgovina v Trstu.
*
Trgovinska pogodba z Rumunijo je podaljšana za šest mesecev.
Združene Drž. Sev. Amerike so popeto-rile alkoholni uvozni kontingent Grčiji na
125.000	galon. Grčija pa bo zato izvozila il Amerike 3000 ton riža.
IJoyd Sabaudo je sklenil, da zniža delniško glavnico od 200 na 49 milijonov lir in vsled tega tudi nominalno vrednost delnic od 250 na 65 lir. Na vsako delnico se bo plačalo 30 v gotovini, ostanek pa dobe delničarji po prodaji 6% obligacij »Italie« v nominalni vrednosti 16 milijonov lir.
Ceno bencina nameravajo stabilizirati v U. S. A. na ta način, da bi ustanovile industrijske tvornice poseben fond, ki naj bi služil za odkup odvišnega bencina. Na ta način ta ne bi prišel na trg in preprečena bi bila večja ponudba.
Kmetijski minister U.S. A. je izdal na-redbo o zmanjšanju površine s koruzo posejane ploskve za 20%, svinjereja pa se naj zmanjša za 25%. Farmerji, ki »a to znižanje pristanejo, dobe za vsak bušel koruze 30 centov, za vsako svinjo pa 5 dolarjev odškodnine.
Poljska bo dobavila Italiji 1$ milijona ton premoga. Pogodba o dobavi je že podpisana.
3s m3iti onuniudi
Trgovine bodo v nedeljo, dne 31. t. m. ves dan zaprte; v smislu sporazuma ostanejo odprte le trgovine, ki prodajajo le
jestvine. — Uprava Združenja trgovcev.
- Pirc
rceva
sladita Ita
va
je prvovrsten domač izdelek, 8 katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva Hladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Sb wciu
Kralj, dvojica je v sredo dospela s svojim spremstvom na Bled, kjer ostane le nekaj dni in se nato zopet vrne v Zagreb.
Bolgarska kraljevska dvojica obišče v spremstvu predsednika vlade Mušanova rumunskega kra'lja Karola v dneh od 21. do 24. januarja. Pri tej priliki se bo razpravljalo o bolgarskih manjšinah v Rumuniji.
Goriška nadškofija je bila z dekretom konzistorijalne kongregacije podrejena pod beneški patriarhat.
Rumunskega ministrskega predsednika Duco je ustrelil na sinajski železniški postaji neki dijak, član fašistične železne garde. Atentatorja so aretirali. Po vsej Rumuniji vlada velikansko razburjenje.
Bivši bolgarski zunanji minister Burov je izjavil, da je za francosko orientacijo bolgarske zunanje politike in za zbližanje i. Jugoslavijo.
Slavka Lazarova, brata generala Laza-rova, so v Sofiji napadli neznanci in ga nevarno ranili, ker je bil proti sodelovanju z organizacijo makedonstvujuščih.
Sofijsko akad. pevsko društvo »Gusle« je povabilo v Sofijo akad. društvo »Obilici:, ki priredi v Sofiji dva, v Pirotu pa en koncert.
Pogajanja o tovornih železniških tarifah med Bolgarsko in Jugoslavijo se bodo nadaljevala dne 11. januarja v Beogradu.
Jugoslovanska slikarska in kiparska razstava se otvori za pravoslavni božič v So-fiji.
Vcniielisti pripravljajo baje na Grškem državni udar. Vsa javna poslopja so zastražena od močnih vojaških oddelkov. Vojska je baje popolnoma na strani vlade.
Rumunska opozicija se je vzdržala senatnih volitev, čeprav je večina občin, ki bi imele voliti senatorje, v rokah opozicije. Abstinenca naj bo protest proti nasilju volilnih 'komisarjev, ki so hoteli vladnim kandidatom na vsak način priboriti zmago.
V mednarodni politični situaciji je prišlo do razčiščenja, ker je Francija odklonila vsaka posebna pogajanja z Nemčijo o razoroževanju in se morejo ta pogajanja nadaljevati le v Ženevi in z vsemi državami.
Stališču Francije se je pridružila tudi Anglija in bo tudi v posebni noti sporočila Nemčiji, da se morejo razorožitvena pogajanja nadaljevati le v okviru Društva narodov.
Angleški zunanji minister Simon se sestane dne 8. januarja z Mussolinijem. Pričakujejo, da se bo tudi Mussolini pridružil angleško-francoskemu stališču.
Set generalnega štaba nemške vojske general Hammerstein je moral odstopiti, ker je bil pristaš Schleicherja in nasprotnik izenačenja v nemški vojski.
Dolgcletnega predsednika nemškega parlamenta Loebeja so končno po neštevilnih intervencijah iz tujine hitlerjevci vendarle izpustili iz koncentracijskega tabora.
»Berliner Tageblattc, čegar naklada je padla od 800.000 na 25.000, je kupila Pa-penova »Germaniac.
Predsednik Katalonije, polkovnik Macia, ki je pri španskem preobratu igral eno vodilnih vlog, je umrl po operaciji na slepiču.
Turčija bo zahtevala od Društva narodov dovoljenje, da utrdi Dardanele. Ce bo Turčiji to dovoljeno, namerava Rusija poslati vse svoje črnomorsko brodovje na Daljni Vzhod.
Lunačarski, bivši sovjetski narodni komisar za prosveto, je umrl. Bil je sin carskega državnega svetnika in ni svojega meščanskega pokolenja prikrival. Prišel je zaradi tega tudi v konflikt s Stalinom, a bil vseeno imenovan za sovjetskega poslanika.
Novo pomorsko in zračno oporišče grade Japonci v Rassinu na Koreji. Vsled novega oporišča bo Vladivostok zelo ogrožen.
Driava Mandžukuo se je povečala, ker je proglasil japonski vojaški poveljnik priključitev obeh kitajskih pokrajin, ki sta izven kitajskega zidu, k Mandžuriji.
Število smrtnih žrtev železniške nesreče pri Lagnyju je naraslo že na 217. Preiskava jo ugotovila, da sta kurjač in strojevodja čisto nedolžna. Poizkusna vožnja je namreč dokazala, da vsled mraza ne delujejo varnostni signali.
S hitrostjo 140 km na uro bo vozil vlak na novi direktni progi Firenza—Bologna.
Kitajska vlada je naročila v Angliji štiri velike križarke.
ustimo
ega
Devizno tržišče
Tcndcnca nestalna
Vsled božičnih praznikov so bili v tern tednu samo trije borzni sestanki, na katerih je bilo perfektuirano skupno za Din 2,580.959-76 deviznih zaključkov.
Največji dnevni devizni promet izkazuje sredin borzni sestanek v višini 1,613.746-28 dinarjev, t. j. skoro dve tretjini celotedenskega deviznega prometa. Včerajšnji borzni sestanek je zaključil z znatno manjšim dnevnim prometom Din 614.445-07, dočim je bil četrtkov dnevni devizni promet v višini Din 352.768-41 najmanjši v tekočem borznem tednu.
Narodna banka je dala na razpolago največ Londona (za 74 tisoč dinarjev), nekaj manje pa Pariza (za 46 tisoč dinarjev), dočim tokrat v Curihu sploh ni posredovala. Skupni intervencijski zaključki zina-šajo to pot le 120 tisoč dinarjev.
Izmed zaključkov v privatnem blagu so bili največji v devizi New York (172 tisoč dinarjev), Trst (78), London (80), Curili (22), Amsterdam (2) in Stockholm (8 tisoč 'dinarjev).
V primeri s prejšnjim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 1.879 tisoč dinarjev, znaša porast deviznega prometa v tekočem tednu nad 702 tisoč dinarjev.
Porast oziroma padec prometa v poedini devizi je razviden iz naslednje tabele: (v tisočih Din); devize Amsterdam prejšnji teden 1 (tekoči teden 2), Berlin 15
okrepila svoj denarni tečaj za 2 in pol točke in 8% Blaira, ki je v istem razdobju učvrstil svoj denarni tečaj za 1 točko. Industrijske in bančne vrednote niso noti-rale, dočim izkazuje edini zaključek v tekočem tednu Kranjska ind. družba in sicer
27. t. m. po tečaju 310 dinarjev.
Efektna tečajnica tekočega tedna je bila sledeča:
7% investicijsko posojilo 27. dec. 55-— do 56-—, 28. in 29. dec. 54-— povpr.
4% agrarne obveznice 27., 28. in 29. dec. 26-— povpr.
8% Blair 27. dec. 38-— do 40—, 28. in 29. dec. 39'— povpr.
7% Blair 27. in 28. dec. 36'— povpr., 29. dec. 35-— povpr.
Seligm. obveznice 27. dec. 54-— do 55-—,
28. dec. 54-— povpr., 29. dec. 52-— povpr.
Begi. obveznice 27. dec. 39-— povpr.,
28. dec. 38-— do 39-—, 29. dec. 37-— do 38—.
Vojna škoda 27. dec. 294-— do 296-—,
28.	dec. 290-—• povpr., 29. dec. 296-50 povpr.
Žitno tržišče
Tendenca na tukajšnjem žitnem tržišču je bila ves tekoči teden mirna, zaključkov ni bilo. Cene so na četrtkovem borznem sestanku nekoliko popustile in sicer koruza za 5 par pri kg, pšenica za dve in pol pari pri kg in moka za 5 par pri kg.
Dne 29. t. m. so bile dosežene naslednje cene:
7aqwcH
Vtozbiafe pw(H/csUft Amnal sizddek, Mi Mid&tntstuie i/se tu\t 4iw<H/c$Ute> frtaske. izdeluje:
mm
Ljubljana
(—), Curih 6 (22), London 222 (154), Pariz — (87), New York 32 (172), Trst — (78), Dunaj (pr. klir.) 801 (1.073), Din. deviza 760 (985), Stockholm — (8), Solun (boni) prejšnji teden 41 (tekoči teden —).
V grških bonih tokrat ni bilo niti notic niti prometa.
Avstrijski šilingi so bili trgovani na vseh borznih sestankih tekočega tedna po tečaju Din 9-12.
Devize ‘27. dec. 1933.	29.	dec.	1933.
najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam	2303-18	2314-54	2302-90	2314-26
Berlin	1365-97	1376-77	1365-14	1375-94
Bruselj	796'91	800-85	795-79	799-73
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	186-75	188-35	187-19	18879
New York	3597-16	3625-42	3663'83	3692-09
Pariz	224-65	225'77	224-43	225-55
Praga	170-34	171-20	170'23	171-09
Trst	300-46	302*86	299‘90	302-30
Avstr. Sil. v
priv. klir.	9-12	9‘12	9"10	9-10
Devizna tečajnica ne očituje posebnih tečajnih sprememb izvzemši devize New York, ki je od srede na včeraj okrepila svoj tečaj za 66-67 poena. Curih je ostal nespremenjen, medtem ko so ostale devize tekom tedna oslabile svoje tečaje, kakor sledi: Amsterdam za 0-28 točke, Berlin za 0-83 točke, Bruselj za 1-12 točke, Pariz za 0-22 točke, Praga za 0-11 točke in Trst za 0-56 točke. Nasprotno pa je London v tem času okrepil svoj tečaj za 0-44 poena.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno norocilo
Na vseh borznih dnevih tekočega tedna je ostala tendenca nespremenjeno mlačna, in sicer pri vseh državnih efektih, izvzemši Vojne škode, ki je od srede na včeraj
Žito:
Koruza (cena za 100 kg): promptifa dobava navadna voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni Din 125-— do Din 127-50; umetno sušena, promptna dobava, slov. post., plačilo 30 dni Din 115-— do 117-50 dinarjev; umetno sušena, dobava januar 1934, slov. post., plačilo 30 dni Din 122-50 do Din 125.—.
Pšenica (cena za 100 kg): sremska, 78/79, 2%, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni Din 140-— do 142-50; baranjska, 78/79, 2%, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni Din 140-— do Din 142-50; bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni Din 142-50 do Din 145—.
Mlevski izdelki:
Moka (cena za 100 kg): bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni Din 245- do Din 250-—; banatska, nularica, slov. post., plačilo 30 dni Din 255— do Din 260	.
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna, povpraševanja manj živahna, cene brez izprememb
V pragih, tako bukovih, kakor hrastovih, se naši producenti iz Slovenije za državne dobave doslej niso posebno zanimali iz razloga, ker je sistem prevzemanja precej otežkočen in kompliciran. Kajti nikdar se točno ne ve ali velja prevzem na licu mesta po strokovnih komisijah ali se bo še naknadno škartiralo. Posebno pri bukovih pragih je to prevzemanje nekako problematično. Če bukovi pragi ne pridejo takoj v impregnacijo se gotovo pokvarijo v par mesecih in tako lahko nastopi slučaj, da
so prvovrstni pragi po preteku nekaj mesecev neuporabni in naknadno kolavdira-nje v tem primeru pač ni na mestu! V
tem pogledu bi se moral v zaščito obojestranskih interesov najti pač kak bolj praktični modus.
V ostalem blagu trgovina — vsled praznikov kolikor toliko počiva. Izvažajo se pač drva in oglje ter blago, ki se pač naj-nujneje rabi.
A AT) M) tl A pro/eh za peci vo A.UJmJMJk, vanilin/Iadhor-
. ydino :pfQVJ inzaneflm/
Povpraševanja:
Smrekovi li mecesnovi rezani trami na živ rob, 20 X20 cm in 25 X 25 cm, od 4 m dolžine naprej, ca. 40 m3, dobava v januarju.
Bukovi testoni, originalna partija, fco vagon Sušak.
Trami 10 X 10. 10 X 13, 4 in 5 m, 13 X 16, 4, 5, 6 in 7 m. 16 X 18 od 5 do 9 m.
Borove deske. I., II.. 18, 24, 28, 48 in 58 mm debeline, 4 m dolžine, 1 vagon.
Več vagonov neobrobljenih bukovih plohov,
1., II., 111., monte, suhih.
Več vagonov neobrobljenih javorjevih plohov (beli javor), I., brez grč in napak, z ravnimi vlakni. Dolžina 2-20—2-70 m. 14 cm širine naprej, 27 do 70 mm debeline.
1 vagon smrekovih letvic, 24/38 in 24/48 mm, 4 m dolžine, nekaj se tolerira 2‘50 do 3'50 m. — Zdravo, merkantilno blago, suho. — Ceno staviti Iranko vagon Postojna.
1 vagon smrekovih, jelovih desk, III.. širina 16 cm naprej, debelina 18 mm. dolžina 4 ni. Ceno je staviti za m:> franko vagon Postojna.
1 \ogon buk.vih neobrobljenih, neparjenih plohov, I., II., III., monte, suhih, 2 m dolžine naprej, debelina 50—100 mm, širina 16/17 cm naprej. — Ceno je slaviti za m3 franko vagon Postojna.
1 vagon bukovih neobrobljenih, neparjenih plohov, I., II., suha roba, dolžina 2 m naprej,
750, 40 In no mm debelino. Cono jo fit A viti 7.<X
m3 franko vagon Postojna.
Podmere in deske. III. debeline 12. 18, 24 mm. Ceno je staviti za m3 franko vagon Postojna.
Bukovi plohi, I., II.. III., monte, neobroblje-no blago, debelina 58 mm. Ceno je staviti za in3 Iranko vagon Postojna.
40 do 50 m5 lipovih neobrobljenih plohov,
1., II. od 2 m dolžine in 20 era širine naprei, v debelini 50 do 120 mm.
Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih merah. V poštev pride samo beli javor.
Morali in polmorali smreka in jelka, 78/78 milimetrov, 38/78 mm, dolžina 4, 5, 6 m.
100 m3 kratic smreka-jelka, debelina 13 mm; 50 m5 kratic smreka-jelka, debelina 18 mm.
1 vagon orehovih neobrobljenih parjenih plohov, čim več debeline 120 in 140 mm.
100 m’ jelovih (smrekovih) desk. podmera, 24 mm debeline, 4 m dolžine od 8 do 17 cm širine, kvaliteta I., II., III., monte.
Deske smreka-jelka, III.. 18 mm, deske smreka-jelka, III., 38 mm, podmera 28 mm.
Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, monte, 27 mm.
Bukove kratice, parjene, I.. II.. 27, S3 in
35 mm.
Bukovi plohi, parjeni, 27 do 100 mm.
Bukovi hlodi, I.
50 m3 neobrobljene, surove. suhe bukovine,
1., II., III., 27 mm od 2 m dolžine naprej: 20 m«, I., II., 40 in 50 mm debeline in od 2 m naprej; večje količine Jelovega lesa III. vrste, dimenzija 18 in 24 mm.
Madrieri: 150 m*.
Foderine. 100 m3, I., II., 4 m dolžine.
Smreka (komisijska), 40 ms, I.. II.
Smreka-jelka, III., 4 m dolžine. 18—48 mm debeline; podmere, III., 4 m dolžine, 28 mm debeline; kratice, l-50 do 3-50 m dolžine, 13, 18, 24 mm debeline; morali, 4 m dolžine 3"50 X 7, 8X8, 4X4 cm.
3 vagoni orehovih plohov, I.. II., suhih, od 27 do 100 mm (120 mm) debeline.
Orehovi surovi, neobrobljeni plohi, osuieno blago, 40 do 100, od 18 cm širine naprej.
Več vagonov desk, III., smreka, jelka. 12, 18, 24, 28, 48 mm; kratico in podmera.
Ponudbe:
Več vagonov I. orehovega lesa.
1 vagon I. jesenovih in iipovih hlodov.
1 vagon I. javorja od 2 m dolžine naprei.
Kolobarji za kurjavo, 20/50.
pt	(»J	1	barva, plesira in k«-
Ze v Z4 uran
klobuke itd. Skrobl ia svetUlika »raje«, •vratnike in manšete. Pere, suši, mong* in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova »I. 8. Telefon it »-72.
n
s
*
*
i ~
Srečno m uspesno Novo leto 1934
želi vsem svojim cenjenim posetnikom in poslovnim prijateljem
D A J - DAM
LJUBLJANA
&x:igžž»»xx .^;<^XXXX^X;>OtXXXXXXXXX>mXXX;tttXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Dr. Preiss za ustanovitev gospodarskega sveta
V božični številki »Nar. listov« je objavil predsednik čsl. industrijske zveze in nadravnatelj Živnostenske banke članek, v katerem se izreka za ustanovitev gospodarskega sveta. Med drugim praivi:
Moderna država potrebuje institucije, ki ima po svoji sestavi potrebno avtoriteto in vpliv, da doseže ravnovesje med posamezr ninii produkcijskimi panogami in gospodarskimi skupinami. Ta potreba se je zlasti očitno pokazala v zadnjem času, ko je prišlo do važnih trgovsko-političnih pogajanj med zastopniki industrije in kmetijstva. Zato je že na zborovanju industrialcev v Moravski Ostravi predlagal ustanovitev gospodarskega sveta, ki bi bil tako za vlado ko za parlament nad vse dober svetovalec in sodelavec. Seveda pa le pod pogojem, da bi imeli člani gospodarskega sveta osebno in stvarno takšno veljavo, da bi se njih beseda res tudi upoštevala. Vpliv gospodarskega sveta bi bilo treba zagotoviti, ne pa že naprej delati na to, da njegov vpliv pade.
CUi/uo,ptcM,fi #<?%&/
Konkurzi in prisilne poravnave
Odpravljen je konkurz o imovini tvrdke Mlinostav, d. z o. z. v Škofji Loki, ker je bila ra-zdeljena vsa masa.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini:
Celestine Groschel, lastnice »Odeon-bara« v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik Franc Cvirn, zasebni uradnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 27. januarja ob 8. Kok za oglasitev do 21. januarja.
Hočevarja Martina, posestnika in zidarskega mojstra v Novem mestu. Poravnalni sodnik Kacjan, poravnalni upravitelj Jarc Ivan. Narok za sklepanje poravnave dne
29.	januarja ob 9.; rok za oglasitev do 24. januarja.
Korošca Cirila, trgovca v Ljubljani, Gradišče. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Janže Novak. Narok za sklepanje poravnave dne 3. februarja, rok za oglasitev do 28. januarja.
Iz zadružnega registra
Vpisali sta se zadrugi:
Agro-Magaein, r. z. z o. z. Namen zadruge je razpečevati kmetijske in gozdne pridelke svojih članov, oskrbovati jim tudi vbc gospodinjske potrebščine, ustanavljati po Jugoslaviji zadružna skladišča itd.
Kmetijsko društvo na Vačah, ki ima podoben namen ko preje imenovana zadruga. Z novima zadrugama se je število nabavljalnih zadrug zopet pomnožilo.
V likvidacijo sta prešle:
Zadružna elektrarna v Cerknici in živinorejska selekcijska zadruga v Kovorju.
Produktivne zadruge torej prenehujejo, nabavljalne pa rastejo.
Izbrisala se je zadruga Mlekarska zadruga Sv. Ix>vrenc na Dravskem polju.
»SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 27. decembra objavlja med drugim; Pravilnik za izvrševanje proračuna Sokola kraljevine Jugoslavije, sestavljenega iz državne podpore. — Spisek industrijskih podjetij, ki so po zmogljivosti in po vrsti posebno važna za zaščito in obrambo države. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
FINANČNA SITUACIJA POLJSKE
Po mesečnem poročilu Gospodarske deželne poljske banke se opaža v zadnjem mesecu zboljšanje na poljskem denarnem trgu. Povpraševanje po kreditih se je zmanjšalo, dočim so vloge znova narasle, vsled česar se je tudi povečala likvidnost poljskih denarnih zavodov. Vsled tega se je' tudi znižala obrestna mera. To pa je zopet imelo za posledico oživljenje v poljski trgovini.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 3. januarja ponudbe o dobavi 30 dežnih plaščev, 1000 kg pisanega bombaža, raznega električnega materijala, 10 usnjatih kolut, razne žice, 8.000 kg karbida, 10.000 kg pločevine, 10.000 kg železa, 1.300 žarnic; do 10. januarja o dobavi naprave za šabloniranje; do 17. januarja o dobavi rezervnih delov z aparati za analizo plina; do 24. januarja o dobavi ročnih svetiljk.
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 3. januarja ponudbe o dobavi kavčuka v ploščah, motvoza iz kavčuka, nekatraniranega motvoza, mrlina, katrani-ranega motvoza; do 4. januarja o dobavi platna, volnenega sukanca, jadrenine, solne kisline, dušične kisline, klorkalcija, sal-mijaka, boraksa, kolofonije, grafita, krede, črne barve, svinčenega minija, svinčenega belila, steklarskega kita, laka; do 12. januarja o dobavi zakovic, vijakov, matic, žebljev itd.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. januarja ponudbe o dobavi 100 kg bele kovine, 50 kg angleškega cina, 50 kom. žepnih električnih svetiljk, 100 žarnic za iste, 3000 kg masti za jamske vozičke, 100 kg cinkovega belila, 10 kg salmijaka, 250 kg raznih barv, 5 kg poli-turnega laka, 150 škatelj sidola, 100 kg kolofonije, 100 kg sadre, 500 kg gline, 150 komadov sirkovih metel, 50 kom. krtač za ribanje, 300 kg lanenega firneža, 100 kg terpentina, 2000 kg žebljev, 600 kg dinamo olja, 650 stekel za okna, 100 kg kita, 500 kg karbida, 600 kg cilinderskega olja, 20 merilnih trakov, 700 kg železne žice, 400 kosov smirkovega platna, 50 ključavnic, 200 ključev, raznega električnega materijala, risalnega orodja itd.; do 6. januarja o dobavi 900 kg vijakov z maticami, 75 kg ključev za vijake, 200 vijakov za kolesa.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 4. januarja ponudbe o dobavi kavčuk materijala; do 10. januarja o dobavi 175 stauferjevih mazalic, 200 ža-ginih listov, 500 jeklenih ščetk, 200 strojev za svetiljke, 60 m medeninastih verig, ca. 5000 kg konstrukcijskega jekla in ca. 5000 kg kotnega železa; do 14. januarja o dobavi 1000 kg nafte in raznega steklenega materijala; do 20. januarja o dobavi raznega elektrotehničnega materijala; do 21. januarja o dobavi 760 kompletnih rešetk za ognjišča parnih kotlov, 8 poljskih kovačnic, 500 žag za kovino, ca. 4000 spiralnih svedrov, 800 lesenih držajev za motike, kladiva in lopate itd.; do 22. januarja o dobavi 150 vesel; do 23. januarja o dobavi 50 spojk za tlačne cevi, 40 ventilov, 100 jeklenih krtač, 300 lopat za premog; do 24. januarja o dobavi jedilnega orodja, posode iz porcelam in stekla; do 28. januarja o dobavi raznega orodja.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 3. januarja bo pri Komandi Dravske div. oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo pisarniškega materijala (papir, kuverte, svinčniki, trakovi za pis. stroje, črnilo, peresa, motvoz itd.)
Dne 3. januarja bo pri Komandi Savske div. oblasti v Zagrebu ustmena licitacija za dobavo 90.000 kg svinjske masti. — (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri komandi.)
Dne 3. januarja bo pri gradbenem oddelku Direkcije drž. žel. v Sarajevu licitacija za dobavo spiralnih pil. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Zakup buffeta na postaji Brežice se odda potom licitacije dne 4. januarja 1934. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.)
Qdrtta,pia6&kj6
Ugotovitve dr. Schachta
Predsednik nemške Državne banke dr. Schacht je imel v Baselu predavanje o obrestih in dividendah kot svetovnem vprašanju. Svojo predavanje je zgradil na teh štirih ugotovitvah: 1. Dolgovi so postali tako visoki, da presegajo moč posameznih narod, gospodarstev. 2. Obseg svet. trgovine in možnost zaslužka sta padla na najnižjo mero. 3. Plačilne obveznosti daleč prekašajo sedanje izvozne možnosti, kar mora privesti k polomu vsega gospodarstva.
4.	Nadaljnje trajanje tega stanja mora, brez ozira na socialne dn politične nevarnosti, privesti do popolne ustavitve vseh plačil.
Vsa meddržavna zadolžitev na svetu znaša 220 milijard mark, od česar odpade na politične dolgove 30 milijard, na trgovinske pa 190 milijard. Od teh zadnjih je 165 milijard dolgoročnih, 25 milijard pa kratkoročnih. Poleg tega so notranji javni in zasebni dolgovi posameznih držav mnogo večji, kakor pa so bili pred vojno. Pri zasebnih dolgovih se opaža tendenca, da se spremeni razmerje med delniškim kapitalom in obligacijsko zadolžitvijo v korist zadnje. Prav tako je znatno večji delež kratkoročnih dolgov. Iz teh razlogov je obremenitev z dolgovi in obrestmi znatno večja. Pri 10 reprezentativnih nemških podjetjih je bil delniški kapital obremenjen pred vojno z dolgovi v višini 45%. Leta 1932 pa je ta obremenitev dosegla že višino 70 odstotkov.
M0N0P0LSKI DOHODKI
so znašali v letošnjem oktobru 163-9, v lanskem pa 165 milijonov dinarjev. Od
1.	avgusta do 31. oktobra so znašali vsi monopolski dohodki 1144-5 (lani v istem času 1118-1) milijonov dinarjev.
ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM
Zadnji zagrebški tedenski sejem z dne 27. t. m. je bil slabo obiskan in tudi dogon živine je bil majhen. Živina se je kupovala le za domače potrebe. Cene so ostale neizpremenjene. Pitane svinje so se kupovale za Slovenijo. Dosti pa je bilo povpraševanja po pujskih, ki so se kupovala za novoletna praznovanja.
Dogon. Na trg je bilo postavljenih: 4 bikov, 179 krav, 78 junic, 14 juncev, 39 telet, 56 konj in žrebet, 138 svinj in 332 pujskov.
Cone: biki po 3-50, krave za mesarje po 2*50 do 3—, junice za mesarje po 3'50 do 4--— z«, kg žive teže; junice za rejo po 1000 do 1200; voli I. vrste po 4-50 do 4-75,
II.	vrste po 3'50 do 3-75, bosanski po 2'80 do 3-—, živa teleta po 5 do 6, zaklana po 8'50 do 9, pitane svinje 7-50 do 8-25, zaklane po 10 do 10-75 za kg, pujski po 90 do 150; konji'$ar po 3500 do 7000, žrebeta po 1500 do 1800 žival, konji za klanje 1*50 Din
7.a kg žive teže.
Detelja je bila po 50 do 60 Din za sto kil, seno po 45 do 55, slama za krmo po 40 do 45 Din. Drva so bila po 100 do 110 dinarjev.
Program ljubljanske radio postaje
Nedelja, dne 31. decembra: 7-45: O organizaciji dn delu zadružnih ustanov za mlekarstvo (Ing. Šabec Srečko). — 8’25: Poročila. — 8'30: Gimnastika (Pustišek Ivko).
— 9 00: Versko predavanje. — 9'30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 1000: O steklini (dr. Korbar Avgust). — 10-30:	Pevski koncert Julija Betetta s spremljevanjem radio orkestra. — 11*15: Slovenska glasba, izvaja radio orkester. — 12'00: Cas, veselih nog naokrog (reproduc. plesi). — 16-30: Mala Floramy (Tijardovič) na ploščah. — 1800: Koncert vrhniške godbe na pihala. — 19-00 Pestra ura članov nar. gledališča. — 20.00: Koncert radio orkestra. — 20-45: Fantje na vasi, vmes humoristično posnemanje instrumentov. — 21-45: Cas, poročila, pošče. — 22'30: Ci-traški duet Mezgolits & Kiferle. Vmes poj© kuplete g. Bajde. — 23‘30: Novoletni pevski pozdrav. — 24-00 Govor.
Ponedeljek, 1. januarja: 7-30: O svinje-reji (Zupanc Martin) — 8-15: Poročila. — 8’30: Gimnastika (Pustišek Ivko). — 9-00: Versiko predavanje. — 9-30:	Reproduc.
koncert. — 1000: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11-00: Radio orkester izvaja slovensko glasbo. — 12-00: Cas, bodimo danes dobre volje (reproduc. popevke). 16-00: Pestre slike članov Delakovega gled. studia. — 17-00: Dolinškov Šramel kvartet.
— 20 30: Prenos opere iz Beograda. — V odmoru: Čas in poročila.
Torek, dne 2. januarja: 12-15: Reproducirane pesmi naših bratov. — 12'45: Poročila. — 13'00: čas, narodne pesmi v orkestralni reproduc. glasbi. — 18*00 Otroški kotiček: Ciciban (Delakov gled. studio).—
18-30: Reprod. koncert havajskih kitar. —
19-00: Francoščina (prof. Prezelj). — 19-30: Moja pot po Norveški — konec (dr. Škerlj).
— 20’00: Plesna glasba, izvaja radio-orke-ster. — 21-00: Vokalni koncert gdč. Anite Mezetove. — 21'30: Čas, poročila, reproduc. orkestralni koncert. — 22-30: Angleške plošče.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Sobota, dne 30. decembra: Turške kumare. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din.
Nedelja, dne 31. decembra: ob 15.: Robinzon ne sme umreti. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din.
Ob 21.: Raj potepuhov. Premiera. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, dne 1. januarja ob 15.: Pe-trčkove poslednje Banje. Izven. Globoko znižane cene.
Ob 20.: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Znižane cene.
Opera, začetek ob 20.
Sobota, dne 30. decembra: Boheme. Gostuje ga. Anita Mezetova. Izven.
Nedelja, dne 31. decembra: ob 15.: Tra-viata. Izven. Znižane cene.
Ob 21.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
(Srcčn© in veselo ftfeve lete želi
l Ant Krisper Coloniale
a	Ljubljana
Lastnik: Josip Verlič
4
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
:xxxaoicxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
3IOIOIci
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXtXXXXXX;šXXXXX*»»»»»»»»»»n»mW
^nHmmmmnmam mmmutmmmmm
(Srečne in vesele JVcvo leie 193%
žele sledeče Ivrdhe:
Srečno in veselo j | Novo leto 1934
želi
Matej Orehek
modna trgovina, eksport „ORO“-čevljev ročnega Izdelka
UUBLJAHA
KOLODVORSKA 26
Sce&tA in vtsdo-VUh/o- teto žeti
Uc. dvomi dofau/LUti
Ahiott Vec&ic
Delikatesa in špecerija
£\uM\a*ta
STRITARJEVA ULICA
T. Mencinger
LJUBLJANA
Sv. Petra cetta
M. ROJC
prevozDisIvo
III
£j ubljana
Tyršcva cesfa 29
Spedicijsko pod jefie
R. Ranzinger
LJUBLJANA
Ti/ocnica „Bakula" in siukatucHe^a testna
Josip R.Puh
LJUBLJANA
GR AO AŠKA 22
žaUpa paclcetw in stcežne tepenUe>
Bcgda 22
Milič
tega/ina <z, železnina, pouelcuKHn in steklenina
Ljubljana.
H. Skala
jCiuMiana
Uličic ❖
Knjigoveznica, karrfonaža in galanterijska delavnica
Matija Šifrer
Ljubljana
Vegova ul. 6
Srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
tvrdka
I.	KNEZ
wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmt
Ljubljana
Srečno in veselo Novo leto 1934
želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem
ždravilis!oiatinaRaden(i
Vinko Kuk ovec
stavbeno podjetje, tesarski mojster, trgovina z lesom in parna žaga
(E^
C - LAVA
Fr. Gorjanc
lesna industrija
Deželni pridelki Eksport-
Import
KRANJ
?Bsna-AkniDnl3tflr
Maribor
Avto-, Radio-, Tele-fonbaterije i. t. d.
Idi. I. & F. Domitili
Srečno in uspešno Novo leto 1934 želi svojim c. odjemalcem
It
izdelovatelj metel
LJUBLJANA Kersnikova ul. št. 3
Srečno in uspešno Novo leto 1934
želi vsem svojim cenjenim odlemalcem
PAVEL BAUERHEIM
trgovina z mešanim blagom
Hrastnik
x
n
Veselo novo leto žele vsem svojim cenj. odjemalcem
Jakob Fligl, m
kleparstvo in vodovodna instalacija
Ljubljana
Rimska cesta št. 2 Gregorčičeva ul. 7
Srečno in veselo Novo leto ieli vsem svoiim ceni. odjemalcem
Srečno in veselo Novo leto 1934
• želi vsem svojim cenj. odjemalcem
el e ktr o tvrdka
A. VERBAJS
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta št. 13
iotin* m* vueU M* 1934
ieli vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
FRANC KOttMAMN-a
nasledniki
MARIBOR
an & Cie
Kem. komerclj^na družba z o. z. Ljubljana
Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom
Franc Rebernik
pleskarstvo in liiarstvo
Ljubljana
Komenskega ul.22 Telefon štev. 31-77
Drogerija
fotomanufaktura
ADRIA
Ph. Mr. S. Borčič LJUBLJANA Šelenburgova ulica 1
1
manufakturna trgovina
imiii
Vetrinjska ulica Številka 15
Srečno in veselo
10
Novo leto 1934
želi vsem celjenim odjemalcem
J. Rozman
izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas
Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 83
Srečno in veselo Novo leto 1934
želi tvrdka
Ivan Bogataj
konces. elektrotehnično podjetje
Ljubljana
Kongresni trg 19
(zraven nunske cerkve)
Scccho- Ut, i/esefo Ifon JUU 1934 zdi h/cdUa
FR.STRIIPI
CELJE
Srečno in veselo Novo leto 1934
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem podjetje za tehnične in elektrotehnične naprave
SLAVKO KOLAR
UUBL1ANA
Tyrševa cesta številka 22
STAVBENO
podTet^ns
LJUBLJANA
Kolerijska ulica St. 7
xxxxxxxxxxxx3
*xuxxxxxxxxxxxxxxxtxxxxxxxxxxxxnxxxxxxxxxxxxxx*xxxxnxxxxxxxxxxxx
X\	1
X
x
x
8
*
x
X
x
x
n
*
X
X
n
X
n
X
n
n
n
r
K
M
E
*
K
Ml
K
*
X
k
x
x
x\
x\
x
x\
*
x\
It
8
x
*
K
*<4-
K
x
8
I
8
1
(SLADKOR)
DRUŽBA Z O. ZJ
Ljubljana - Tyršcva c. 1
(PALAČA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKS)
želi vsem svojim p. n. odjemalcem
srečno in veselo Novo leto 1934
Srečno in veselo Volovo leto 1934 zeli
CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUREAU Ljubljana, Kolodvorska 4l| PODRUŽNICE: MARIBOR // JESENICE // RAKEK
Swtoo> in vedelo- l/lova teto 1934 Zeli
Karel ^VarbcsfeMbcr
elektrotehnično in strojno podjetje
Srečno in uspešno Novo leto 1934
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Kolinska tovarna hranil d. d.
Ljubljana
SceŽM Ut usfteŠM hova Ufo 1939
ieli vsem svojim cenjenim odjemalcem
\Jinko Podobnik, £jubl{ana
U^Uut J p«***.«, rn	d*mi
Moste pri £>j ubij tmi
Scečno Ut veselo Hovo telo 1930- &eU umetna Unji^oi/eanica
Stane Opčine
Jljubliana
CanUacjevo nabceaje 13
Srečno novo leto želi
PAVEL in MARIJA ŠIMENC
e	trgovska in pokopališka vrtnarija
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 33, telefon št. 26-54 ____________Sv. Križ 33, telefon št. 27-89
Vsem cenjenim odjemalcem se zahvaljujem želeč jim
srečno in veselo Novo leto 1934
JERNEJ JELENIČ
TOVARNA VINSKEGA IN ŠPIRITOVEGA KISA
Ljubljana, Stari pot 1
Srečno in veselo Novo leto želi
J. Hlebš Ljubljana
družba z o. z.
Cankarjevo nabrežje 21	-	-	-	Mestni	trg	19
Sobo-irkoslikarstvo in pleskarstvo
Srečno in veselo novo leto 1934 Stavbno in umetno mizarstvo
A. ROHNA & Co-,
Slomškova ul. LJUBLJANA Kolodvorska ul.
Srečno in veselo Novo leto 1934
Čemažar Josip
umetni zavod za litografijo
Ljubljana, Jgviška 6
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1934 ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM
tovarna milnih, pralnih ter čistilnih praškov in kristalne sode znamke _______________________________
,10i!1 DOLNIČAR & RICHTER v LJUBLJANI
*
*
želi vsem svojim cemenlm odjemalcem
Srea”®Karl PRELOG
veselo LJUBLJANA Novo leto vi/ Gosposka ulica 3 - Dvorni trg 3
ANTON STACUL
IJHBIJANA
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in veselo Novo leto 1934
I
K *
X\
X X\
n\
x
1
*
w	_____________________________________________
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxmxxxxxxnmnxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Srečno in veselo 5V©v© lete želi
žilnih Rudolf
splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov, .ConcoMzolacije
Ljubljana, žtmbrcžev trg 9
Telefon 31-46
Kavama „EVROPA*‘
v LJUBLJANI
ANION IN TEREZIJA TONEJC
srečno Novo leto!
Cenjenim gostom in prijateljem
x*«xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxyxxxxxxxxx’*xxxxxxxxxx*>MQMMMQ#»»w»>»>nn
Veselo in srečno Novo leto 1934 želi
Miloš Oset
veletigovlna špecerijnkega in koloniialnega blaga ter monopolna velikoprodaio soli
XX
Maribor, Glavni trg
i
oza
Hrastelj
trgovec Gornja Radgona Slaiina-Radenci
želi vsem svojim odjemalcem ter poslovnim prijateljem
srečno Alovo leto
Srečno	in	veselo
MARTIN SUMER
trgovina z manufakturo, špecerijo, železnino in deželnimi pridelki — Eksport sadja
Dravska banovina KONJICE Dravska banovina
ta
Srečno in veselo Novo leto 1934 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
RADO PREGRAD
industrija umetnih cvetlic
Podčetrtek, Dravska banovina
cJoško Veftep
veletrgovec
(Sfeofia Loha kolodvor
vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo Novo leto 1934
Vsem cenj. odjemalcem in poslovnim prijateljem želim prav srečno Novo leto in mnogo poslovnega uspeha v prihodnjem letu
B
tovacna mesni!* izdelkov
1/HucsUa
Manufaktura Scelno in veselo novo telo 1934- želi
VINKO JAVNIK
Galanterija bied / Radovljica / jesenice
S
Srečno in veselo Novo leto
želim vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se nadalje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Mohorič
»rejo ind s Čevlji lastnega izdelka
Centrala: LJUBNO — Podružnice: JESENICE, Tancarjeva hiša 1, tik kolodvora — LJUBLJANA, Gosposvetska 13 (Kolizej)
*
rt
o>
Ivan Jelačin - Ljubljana
veletrgovino s kolonijalnim in špecerijskim blagom
želi svojim gg. odjemalcem
srečno novo leto
Srečne in vesele SVeve lete 193%
želi
Savci	Kalin,
trgovina s surovimi kožami
Srečno in veselo Novo leto 1934 zeli Špedicija in carinsko posredniško
TURK
Lju bij a na ® Afa$ary!*ova cesta 9
Srečno in veselo Novo leto 1934 želi
inger šivalni stroji d.d.
$xxx
Podružnica za Slovenijo:
Ljubljana, Gajeva ulica 3
Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
veletrgovina usnja
Hvala JMcsfeovic
Telefon 251^
Ljubljana
Telefon 25)5
Priporoča svojo veliko zalogo soodniega in gornjega usnja po najnižjih dnevnih cenah. — Vse strojarske ma č be, fištran in degrns kakor strojilo (ekstrakti) ter usnjarske kemikalije vedno na zalogi.
Vsem Siamičevim gostom želi srečno in veselo Ilovo leto 1934
Restavracija in veiemesarija
Franc Slamič
LJUBU Alt, Gosposvetska cesta
Srečno novo leto želi mm svojini naročnikom in se priporoča
gradbeno podjetje in tehnična pisarna
ftlivcslav ■Eupcin
mestni stavbenik
Ljubljana
gosposvetska cesta 1C — Vošnjakova ul. G
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXk)>. XXXXXXXX :XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
'3flavskdt2 VoJdrsUipot-1
JOSIP KOBE, NOVO MESTO
Veletrgovina iganja
Veselo in srečno Novo leto 1934
Prav uspeha polno novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka
A. VOLK
UUBUMU. Dolina c.24
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Srečno Noto leto 1934
Boritnikov trg itev. 1
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
želi vsem svojim cenjenim
odjemalcem
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8
KUVERTA«
L7UBL1ANA
Glavno zastopstvo In eamoprodaja za Slovenijo vseh Izdelkov tovarne za dokumentni In kartnl papir
BRATJE PI AT N I K — RADEČE
Srečno in veselo Novo leto 1984
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
želi cenjenim naročnikom In svojim trgovskim prijateljem
scum nova teto!
Miklošičeva cesta št. 21
CPala6a Vzajemne zavarovalnice)
LJUBLJANA
Srečno in veselo novo leto
1934
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
1934
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
KASTELIC IN DRUG
Trgovina s papirjem na veliko
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 9
Ljubljanska
GRADBENA
DRUŽBA z o. z.
Generalno zastopstvo Združenih Papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh, pošta
Št. Ilj pri Mariboru
Mnogo poslovnih uspehov v letu 1934 želimo
VSem .	IK	HUa	ga, koionljalnega blaga,
Odjemalcem_____________________________________________.,.  ____ raznega žganja in špirita
LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA ULICA ter veiepražarna za kavo
letu 1934 želimo	^	mr
našim cenjenim	£	|{q	veletrgovina	špecerijske-
***
rCO
«e'
o6‘
Oft
v*»*
©«•
r ... i lt
SH-vaRU)-
o*
V
Prisioii d Bricelj
črkoslikarja š p e c i j a l i sl a
‘Resljeva c. 4 Ljubljana Sv. 'Pežrer c. 39
Telefon štev. 29 ~C8 //////////// Ustanovljeno I. 29C3
Specijaliteia : steklene napisne table svetlobni reklamni napisi pločevinaste črke
Novost:
Od dnevne svetlobe bleščeče napisne table
Odlikovana London 1933 z diplomo, z zlato kolajno in zlatim
križem CSrand Prlx
Naročajte »Trgovski lisl“!
Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe
Jv«« Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveie pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
.KUVERTA*
O.IO.L
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V L ! H B L 1 A N I
priporoča Špecerijsko blago, več vrst žganj a, m ok o_ter
deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
Lastna praiarna za kavo In mlini sa dišave s električnim obratom
T • I«I•i it Sllt C • a I k I	rampolagel
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Ureditev dolgov, poravnalne in konkurzne zadnve, vpeljavo knjigovodstva, stalni nadzor in voristvo knjigovodstva, sestavo bilanc, revizijo uprave, izdelavo proračunov in kalkulacij, upravo h’š. vse informativne in druge trgovsko-obrtne posle poverite zaupno koncesijonirani
KOMERCIJALNI PISARNI, LOJZE ZAJC
■odnliadr.rpvlzor In caprl*«£enl sirokovn|ak v knjigovodstvu LJUBLJANA, FLORIJANSKX ULICA 10/1
Motvoz Grosuplje
doma« slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Izšla je
BUSIIK0V4
VIIIKA PRATIKA
za navadno leto 1934.
ki ima 565 dni.
»VELIKA PRATIKA« Je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V •Veliki Pratiki« najde! m, kar človek potrebuje vsak dani Katollikl koledar t nebesnimi, solnčnlml luninimi, vremenskimi In dnevnimi znam«n]li - solnčne In lunin« mrke; - lunine spremembe; - poitne določbe u Ju gos la vi |o ;	— ledvice za
kolke, <a pobotnice, kupne pogodbe In račune; - komulate tujih drla« * Ljubljani In Zagrebu; - vie «e|me na Kranjskem, Koroikem, »tajorskem, Prekmurju, Medil* murju In v Julijski Benečiji; - pregled a konou brejosti tlvino; - popit *»eh važnih domačih In tujih dogodkov v preteklem letu; - tabele ta računanje obresti; - Življenjepise vatnih in odločilnih oseb s slikami; - oznanila predmetov, ki lih rabi kmetovalce In tena v hlll. — Cena f Din.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku
tiskarni |- Blasnika nasL d. i v Ljubljani.
vseh vrst- /xr fotografij ah* ati risbah* i $ uje
najsoiidn&fjfe
ki Utama
ST*DEU
UUBllANA
MIM&TIN0VA13
Trgovci,
naročajte blago pri tvrdkah, katere oglašajo v „Trgovskem listu“!
trgovci in industrijcl 1
Tggcvgfei lisi
w priporoča ta
tnmevir anj el
S&rzojavi: ŽKrispercoloniale £jubljana — ‘Ge tet on št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Čušinih: Josip Verlič
'Veletrgovina koloni-jalne robe. Veiepražarna kave. Mlini za dišave.
‘Goina postrežba.
Ljubljana
iDunajska cesta 35
Uttanovlieno leta 1840
2>aloga ipirita, raznega zganja in Iconjaka. iMineralne vode.
Ceniki na razpolaga
Tiskarna merkur d. d.
LJUBLJANA, GREGORJEVA ULICA 23 2EU svojim cenjenim poslovnim prijateljem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO
1934
Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. - Za Trgovako-induatrijako'
IUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.