PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski t

X' ^
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 163 (12.795)
Trst, sobota, 11. julija 198i
5 559 nije)
c
'0
O"
e-
o
Predsednik republike Cossiga pričel posvetovanja zn sestavo nove vlade
Craxi in De Mita nista razkrila
Katk | povabil Gt>. v Zahodno Nemčijo
političnih načrtov svojih strank
Komunistični tajnik Natta se zavzema za oblikovanje resne programske vlade
RIM — Prvi krog posvetovanj za sestavo nove vlade, ki jih je včeraj v skladu z ustavnimi načeli izvedel predsednik republike, ni razčistil osnovnih dilem glede nove vladne koalicije. Danes zato še ni jasno, katere stranke bodo sestavljale novo vladno zavezništvo in seveda niti kdo bo vodil kabinet, ki se bo rodil na ruševinah bivše petstrankarske večine. Gotovo naj bi bilo edinole to, da bo Cossiga v ponedeljek poveril mandat demokristjanu, ki bo morda tajnik De Mita, čeprav v zadnjih urah kroži tudi ime načelnika poslanske skupine Martinazzolija. Ugledni »rezervi« pa sta za vsak primer stari lisjak Andreotti in večni posredovalec Forlani, ki je bil vsaj do pred kratkim v zelo dobrih odnosih s Craxijem ter s socialisti.
Zanimivo je, da nihče od voditeljev strank, ki so se razgovarjali s Cossigo, ni včeraj izrecno omenil petstrankarske večine, kar pomeni, da bo to koalicijo v teh razmeraj zelo težko spet postaviti na noge. Vsi so bili, vsaj pred časnikarji, zelo previdni in precej splošni, nihče se ni hotel javno prenagliti s kako kandidaturo, ki bi razburkala vode in verjetno ustvarila nova trenja med strankami. Predsedniku so gotovo predložili marsikatero ime, končno odločitev pa prepuščajo njemu, ker tako piše v ustavi in. tudi zato, ker je politični trenutek preveč delikaten za kakršnokoli jalovo polemiko o imenih. Prvi dan posvetovanj je vsekakor nesporno potrdil, da se vsa poli-
tična igra okrog nove vlade bije izključno med demokristjani in socialisti.
Zastopstvo stranke relativne večine je državnemu poglavarju potrdilo, da si želi prestižno in učinkovito vlado, z jasnim in daljnoročnim programom, ki ga mora izvajati stabilna in enotna večina. Voditelji KD so dali s tem jasno razumeti, da so v primeru sporazuma pripravljeni kandidirati tudi De Mito, a le če mu PSI zajamči lojalno podporo. Socialisti niso do sedaj zavrnili, a niti sprejeli tega predloga. Craxi je po srečanju s Cossigo izjavil, da PSI gleda na pogajanja brez predsodkov in da položaj v državi zahteva resno in moderno vlado. Volitve so nakazale nekatere politične izbire, je podčrtal sekretar PSI, zato bo treba čimprej premostiti sedanjo zmedo in negotovost.
Nekoliko bolj resigniran pa je bil videti komunistični tajnik Natta, ki je predsedniku republike dejal, da je po mnenju KPI petstrankarska večina dokončno propadla ter da je treba stremeti po neke vrste programski vladi. KPI kot kaže ne namerava za sedaj vstopiti v katerokoli koalicijo in hoče jasneje potrditi svojo opozicijsko vlogo.
Cossiga je včeraj sprejel tudi liberalce, radikalce, predsednika poslanske zbornice in senata ter nekdanje predsednike republike. Danes bo sprejel ostale predstavnike političnih sil, po tradicionalnem dnevu razmisleka pa bo v ponedeljek poklical na Kvirinal mandatarja, (st)
BONN — V odnosih med Bonnom in Moskvo prihaja do odjuge. To potrjuje tudi včerajšnja, novica, da je za-hodnonemški kancler Helmut Kohl povabil sovjetskega partijskega voditelja Mihaila Gorbačova, naj naslednje leto obišče Zahodno Nemčijo. Novinarjem je včeraj, pred odhodom na desetdnevni obisk Nepala in Kitajske, Kohl dejal, da sicer ne ve, kdaj naj bi do tega obiska tudi prišlo, vesel bi pa bil, če bi se Gorbačov odpravil v ZRN v prvi polovici leta 1988. V prvem semestru naslednjega leta bo namreč predsedujoči v EGS zahodnonemški predstavnik, kar naj bi, po kanclerjevem mnenju, lahko dalo sovjetsko-za-hodnonemškim odnosom novo dimenzijo.
Ob povratku iz Moskve je kanclerju o predsednikovem obisku v SZ poročal zunanji minister Hans Dietrich Genscher. Glede seznama vojnih zločincev, za katere zahtevajo Sovjeti izročitev, je Kohl le dejal, da bodo vso zadevo preučili pristojni uradi. Vsekakor pa je kancler kategorično zanikal, da bi sovjetskim oblastem, tudi če bi krivdo neoporečno dokazali, izročili zahodnonemške državljane.
Helmut Kohl se je v pogovoru z novinarji zaustavil tudi pri sovjetski zahtevi, da bi v ženevska pogajanja vključili tudi 72 raket Pershing 1-A, last bonske vlade. Kancler je tudi tokrat ponovil že znano stališče, da je med zahodnimi zavezniki splošno sprejeto stališče, da te rakete ne sodijo v ženevska razorožitvena pogajanja.
S sinočnje okrogle mize Zelene liste
O zaščiti slovenske manjšine tokrat z drugačnega zornega kota
TRST — Kakšen italijanski Trst, kakšen slovenski Trst, kakšen evropski Trst, kakšna meja? To je bil naslov okrogle mize, ki jo je včeraj priredila Zelena lista v hotelu Ex-celsior v Trstu. Na okrogli mizi je bil govor o zaščiti slovenske manjšine, glede na stanje, ki je nastalo po zadnji volilni kampanji in po zadnjih volitvah. Na srečanju so sodelovali koordinator Zelene liste iz Trsta Maurizio Bekar, bivši tajnik radikalne stranke Giulio Ercolessi, tržaški občinski svetovalec Aleš Lokar, in pokrajinski poslanec Alternativne liste na Južnem Tirolskem Aleksander Langer. Zaradi zadržanosti se srečanja ni udeležil predsednik Skupnosti Italijanov iz Kopra Aurelio Juri, ki pa je poslal pisano poročilo.
V poročilih in v razpravi, ki je sledila so bili nekateri problemi v zvezi z zaščito slovenske manjšine zastavljeni na drugačen način kot doslej. O srečanju, ki predstavlja prvo široko soočenje o problematiki slovenske manjšine po zadnjih volitvah, bomo poročali v naši jutrišnji številki.
Oliver North postal pravi heroj Amerike
WASHINGTON — Oliver North, ključna osebnost afere Irangate, je verjetno naredil nekaj napak, da bi zaščitil predsednika Reagana se je verjetno tudi zlagal, lahko bi ga celo tudi obsodili. Vendar pa je prepričan protikomunist in zvest služabnik domovine, v vseh štirih dneh zasliševanj pa se je iskazal s super-patriotskim obnašanjem, zaradi tega s podpolkovnikom simpatizira večina Američanov Neverjetno, a resnično, Oliver North prejema te dni cel kup brzojavk in telefonskih pozivov, posamezniki pa kar tekmujejo kako bi mu izkazali svojo naklonjenost. Raziskava javnega mnenja je prišla do zanimivih in presenetljivih izsledkov. Američani so namreč prepričani v njegovo poštenost in zahtevajo, da ga odlikujejo, zbirajo pa tudi — v ta namen je bilo nakazanih že več desettisoč dolarjev — denar, da bi zanj plačali izredno visoke honorarje, sicer sposobnih odvetnikov.
Edina pomembna novost, ki je izšla iz včerajšnjega dneva zasliševanj, je ta, da je pokojni direktor ameriške obveščevalne službe Wil-liam Casey sanjal, da bi ustanovil neke vrste »super-CIA«. Nova super obveščevalna služba bi delovala samostojno, ne bi bila pod kontrolo ameriške vlade in bi lahko svobodneje uveljavljala ameriške mednarodne interese. Casey je bil prepričan, da bi taka organizacija sploh ne bila protizakonita ali celo protiustavna.
V nasprotju s tem, kar je takrat trdilo ameriško časopisje, je North včeraj pred komisijo dejal, da se nista Weinberger in Shultz nikoli odločno zoperstavljala možnosti, da bi Iranu prodali orožje v zameno za ameriške talce v Libanonu. North je včeraj tudi dejal, da je uničil več kompromisnih dokumentov celo pred očmi nekaterih preiskovalcev pravosodnega ministrstva.
Šesti dan na zagrebški univerziadi
Obisk sekretarja OZN De Cuellarja
Čeprav je bil tudi šesti dan tekmovalnega spored na zagrebški univerziadi karseda natrpan, je najpomembnejši dogodek nešportnega značaja -namreč prihod generalnega sekretarja OZN Pereza de Cuellarja, ki bo gost iger.
Za presenečenje je poskrbel slovenski plavalec Darjan Petrič, eden favoritov na razdalji 1500 m prosto, ki pa je včeraj proti vsakemu pričakovanju osvojil srebro na 400 m, kjer je računal le na uvrstitiev v finale.
Dve kolajni, manj žlahtni od pričakovanega, so osvojili italijanski sabljači. Brona sta namreč pripadla ekipi floreta in Megliu v sabljanju - posamezniki.
Med protagonisti je tudi sovjetski telovadec Jurij Koroljev, ki je v enem samem večeru osvojil kar dve zlati kolajni.
Vrednost dinarja padla pod 2 liri
LJUBLJANA — Tečaj dinarja je padel včeraj v naši matični domovini prvič pod raven 2 lir, saj je kotiral 1,996 lire. Včerajšnja uradna Rotacija je bila namreč v Jugoslaviji naslednja: 48,77 dinarja za 100 lir pri nakupu; 50,10 dinarja za 100 lir poprečni kurz; 50,18 dinarja za 100 lir pa pri prodaji.
Vrednost dinarja že vrsto let neprestano drsi navzdol zaradi skokovito naraščajoče inflacije, ki je dosegla ravno pred kratkim že kar 100-odstotno letno stopnjo. Pred tremi leti, točneje 1. avgusta 1984, je en dinar veljal 11,9 lire, avgusta 1985 je bilo treba odšteti zanj 8,33 lire in leto pozneje že samih 5,28 lire.
Kakor je znano, so jugoslovanske monetarne oblasti uvedle leta 1979 tako imenovani »težki dinar«, kar pomeni, da so mu praktično črtale dve ničli.
Mladi avstrijski socialisti zahtevajo Waldheimov odstop
DUNAJ — Na posvetu o temi »VValdheim in premeščanje preteklosti« v priredbi mladih avstrijskih socialistov (SJ) sta vsedržavni predsednik te organizacije Alfred Gu-senbauer in podpredsednik salzburške socialistične stranke Ricky Veichtlbauer odločno zahtevala odstop državnega poglavarja Kurta Waldheima. Po Gusenbauerjevem mnenju pomeni njegovo vztrajanje na tem položaju veliko škodo za podobo Avstrije kot take, Veichtlbauer pa podobno meni, da škode, ki jo VValdheim povzroča državi, dolgo ne bo moč popraviti. Pred dvema tednoma so na deželnem socialističnem kongresu že sprejeli resolucijo z zahtevo po VValdhei-movem odstopu, na katero pa je predsedstvo odgovorilo, da namerava državni poglavar ostati na svojem mestu vse do konca mandatne dobe.
Na posvetu je bil tudi govor o antisemitizmu spričo nedavnih protižidovskih izbruhov na Dunaju. Bivši socialistični zunanji minister PeteT Jankowitsch je ožigosal vsak pojav rasizma, antisemitizma in šovinizma ter zahteval odstop podžupana v Linzu Carla Hoedla (Ljudska stranka), ker je bil v pismu predsedniku svetovnega židovskega kongresa Edgarju Bronfmanu hudo žaljiv do Zidov: njihov napad na Waldheima, češ da je bil nacist, naj bi bil enak napadu izpred 2000 let na Kristusa, ki se je končal s križanjem...
Rafsandzani: Iran ne bo napadal ladij, če ga ne bodo izzivali
Reagan bo dal veto na odložitev »amerikanizacije« plovbe v Zalivu
NEW YORK — Ameriški kongres zahteva, da se za tri mesece odloži izvajanje Reaganovega načrta, po katerem naj bi 11 kuvajtskih petrolejskih ladij plulo po Perzijskem zalivu pod ameriško zastavo in naj bi jih ameriške vojne ladje stalno spremljale ter ščitile pred morebitnimi napadi Irancev ali Iračanov. Potem ko se je za odlog že izrekel predstavniški dom,“je to storil še senat, sicer po zaslugi demokratske opozicije, ki ji je uspelo zbrati 56 glasov proti 42 nasprotnim. Kljub vsemu pa sta obe glasovanji zgolj simbolični: šef Bele hiše je še pred tem najavil svoj veto in zbornicama primanjkuje zdaj tako časa kot nove zadostne večine, da se vetu zoperstavita.
Če je torej washingtonska administracija napadalno razpoložena in noče prisluhniti svarilom, naj ne dreza tja, kjer utegne biti to nevarno, pa ni Teheran nič manj bojevito naravnan. Predsednik iranskega parlamen-
ta Rafsandzani je po seji vrhovnega obrambnega sveta izjavil domači tiskovni agenciji IRNA: »Govorili smo o tem, kako se postaviti po robu morebitnim posegom tujih sil (zahodnih, op. ur.) v dogajanja v Perzijskem zalivu pa tudi tistih krajevnih, sosednih držav, ki bi z njimi sodelovale.« S sosednimi državami je mislil po eni strani Kuvajt in po drugi Irak.
Na vprašanje, kako bi teheranska vlada reagirala, ko bi se napadi na cisterne v Zalivu prenehali, a bi kuvajtske ladje kljub temu plule pod ameriško zastavo, je Rafsandžani odvrnil: »Iran načelno nasprotuje temu, da bi ladje zalivskih držav plule po zastavo ZDA, če pa bi Irak prenehal napadati naše ladje, potem mi ne bi več napadali drugih, pa naj bi plule pod katero koli zastavo, ameriško, sovjetsko ali kakšno drugo. Mi odločno obsojamo tiste, ki vabijo v Zaliv tuje ladjevje, to pa še ne pomeni, da moramo na to odgovoriti z napadi,
saj nimamo pravice, da bi se vmešavali v zadeve, drugih držav.«
Rafsandžani se je ob tem po volj no izrazil o sovjetskem predlogu, naj vse tuje ladje zapustijo Zaliv: »To je pro-gresistično stališče, ki se mu ne more nihče upirati, saj so ga podprle vse države v tem delu sveta pa tudi mednarodna javnost.« Ko smo že pri SZ, velja omeniti, da so Iranci sprejeli moskovsko razlago o pristanku sovjetskega letala v jugovzhodnem delu Irana. Na letalu so bili oboroženi možje, vendar ni šlo za vojaško letalo, kot je sporočila IRNA, zato ni dokazov, da bi imela posadka kakšne sovražne namene. Teheranska vlada je protestirala pri kremeljski, ta pa se je oprostila, češ da je šlo zgolj za incident, ker je pilot zgrešil smer. Raf-sanžani je po pisanju te agencije tudi ogorčeno zavrnil govorice, po katerih naj bi predvčerajšnji napad na ameriško ladjo z liberijsko zastavo v Zalivu napadli Iranci.
Južnokorejski predsednik opustil vodstvo vladne stranke za demokracijo
Voditelja opozicije Kim Dae Yung in Kim Young Sam ob odprtju novega sedeža opozicijske stranke (Telefoto AP)
SEUL — Predsednik Južne Koreje Chun Doo Hwan je včeraj v radijskem govoru sporočil, da ne bo več predsednik Stranke za demokracijo in pravico, ki je na oblasti v državi celih šest let. Chun Doo Hwan je obenem dejal, da se bo odslej izključno posvetil predsedstvu republike, vse do 24. februarja, ko mu zapade mandat. Južnokorejski predsednik se je tudi svečano obvezal, da se bo boril za poštene in pravične predsedniške volitve, čeprav je v isti sapi jasno podprl vladnega predsedniškega kandidata Roh Tae Wooja.
Južnokorejski predsednik je prišel na oblast z državnim udarom leta 1980, leto kasneje pa je ustanovil stranko, ki ji je do včeraj predsedoval. Sklep Chun Doo Hwa-na je pozdravil Kim Young Sam, predsednik Demokratske stranke za ponovno združitev, ki je dejal, da bo predsednik tako lahko res objektivno vodil bližnje predsedniške volitve.
Obsojen na dosmrtno ječo
LONDON — Na londonskem sodišču so včeraj po 90-minutni razpravi obsodili na dosmrtno ječo 32-let-nega italijanskega modnega ustvarjalca Michela Lupa, ki je živel v britanskem glavnem mestu že celih 13 let. Profesionalni in čustveni poraz je privedel Lupa, da je v slabih dveh mesecih umorih tri homoseksualce in reveža, ki ga je pod nekim mostom prosil za cigareto. Zadnji udarec pa je obtoženec zadobil, ko je zvedel, da je okužen z aidsom. Od takrat je namreč imel nešteto spolnih odnosov s posamezniki obeh spolov. Vsakič se je Michele Lupo tudi znašel nad trupli nesrečnežev, ki jih je nepojmljivo oskrunil.
Vtisi, podobe in spoznanja s Kosova
Po partijskem plenumu ugodno vzdušje za povratek izseljenih
»V sedanji Jugoslaviji je s kosovskega območja odšlo, se izselilo, 200 tisoč Slovanov. Eno celo mesto. Podobne selitve so ugotavljali pred sto leti.« Tako je zapisala srbska revija DUGA v enem izmed svojih kritičnih prispevkov s Kosova. Podatek o 200 tisoč izseljenih je morda zanesljiv, toda zdaj najbolj govore o izseljevanjih pod pritiskom, ki so trajala od protirevolucionarnih dogodkov leta 1981 in vse do pred nekaj tedni. Srbi, Črnogorci, Hrvati in pripadniki drugih nealbanskih narodov in narodnosti opozarjajo, da je bil dosežen velik del tihega načrta o genocidu, ki predvideva nastanek etnično čistega Kosova, pokrajine, ki bi jo naseljeval le albanski živelj. Ta projekt, ki ima svoje tvorce v Tirani in najbrž tudi kje na Kosovu, so izpolnili že v marsikaterem naselju in vasi. Na Kosovu je na primer skupaj 1.445 naselij in zdaj je že 650 tistih, v katerih ni več nobene srbske, črnogorske ali hrvaške družine. Nacionalisti večinskega naroda so v obdobju pred plenumom napravili naskok na zadnje večje trdnjave Slovanov: to je na Prištino, Titovo Mitroviča, Gnjilane, Uroševac, Prizren in Peč. V vasi Glavnik pri Podujevu sta ostali samo še dve družini Simič, v naselju Jezero pri Prištini je še ena družina Pavičevič, in v vasi Gornji Nec pri Djakovici je ostala le še ena družina s priimkom Vuksanovič. V omenjenem obdobju zadnjih sedem let se je s Kosova izselilo skupaj okoli 23 tisoč pripadnikov srbske, črnogorske, hrvaške, muslimanske, turške in romske narodnosti. Odšli naj bi zaradi najrazličnejših pritiskov, groženj, pravne negotovosti, zato, ker na Kosovu niso videli prihodnosti, varne in svobodne bodočnosti, za sebe in za svoje družine. Javna občila v Srbiji so o takih pritiskih objavila mnogo primerov in podatkov, o tem so govorili predstavniki nealbanskih narodov in narodnosti med svojimi obiski v Beogradu in na zborovanjih na Kosovem polju pri Prištini.
Slovane je pognala iz Kosova zlasti nenasitna sla po zemlji, težnja, da bi to zemljo zagotovili za Albance. Zato so Srbom in Črono-gorcem plačevali milijardne zneske za njihova premoženja, ob tem pa ustvarili vzdušje napetosti in groženj, ki so prizadete družine prisilile, da so se odpravila kam v Srbijo, morda v Črno goro ali pa drugam v Jugoslavijo. Na Kosovem polju sem slišal za primere,
ko naj bi se nekateri Romi odločili za preselitev v Slovenijo. Na splošno so albanske družine zasedle srbska, črnogorska in druga opuščena ognjišča, na izpraznjena delovna mesta pa so prišli Albanci. Morda so nekatera izseljevanja potekala tudi zaradi gospodarskih razlogov, ker so prizadete družine menile, da bodo drugod v državi boljše in mirneje živele. Treba je.upoštevati, da se s Kosova iz gospodarskih in socialnih razlogov izseljujejo tudi pripadniki albanskega naroda. V Sloveniji jih na primer živi okoli 6 tisoč in z njimi so povsod zadovoljni.
Tako izseljevanje je zagotovo najprej veliko politično vprašanje, ki ima takšne vidike in razsežnosti, da je postalo izredno pereče za vso Jugoslavijo. Treba je bilo odločno posredovati in doseči, da bo izseljevanje prenehalo, saj je bilo na Kosovu zmeraj več groženj in opozoril o tem, da se bodo pripadniki srbske, črnogorske in hrvaške narodnosti z orožjem uprli nadaljnjim pritiskom na njihova ognjišča, ali pa se bodo kolektivno izselili s Kosova. Bil bi to zadnji »veliki transport«, ali »zadnji tragični genocid slovanskega prebivalstva«. Na pomiritev ogroženih so s svojimi izjavami o tem, da morajo ostati na Kosovu, poskušale vplivati tudi tri pomembne srbske osebnosti, politika Ivan Stambolič in Slobodan Miloševič in pravoslavni patriarh German. Slednji je v zanosu dejal tudi, »da je srbski narod granitna stena, ob kateri so se razbila tri carstva«.
Po odločnem stališču in sklepu vodstva jugoslovanske partije glede izseljevanje, je to prenehalo. Toda kako zagotoviti povratek tistih, ki so se izselili v preteklih sedmih letih? Kdo in s kakšnimi sredstvi bi povratnikom zagotovili možnosti za delo in življenje? Slišijo se zahteve, da bi to morali zagotoviti razviti predeli Jugoslavije. Toda ti nimajo dovolj sredstev za novo veliko pomoč Kosovu. Morda so bolj stvarni predlogi o tem, da naj bi se na Kosovo najprej vrnilo čimveč strokovnjakov. Prišli naj bi v gospodarstvo, bolnišnice in drugam, da bi prispevali o napredku pokrajine. Ne torej vojaška uprava, ne nove naselitve oziroma »kolonizacija ljudi od drugod v Jugoslaviji«, ampak strokovnjaki naj pomagajo Kosovu. Zlasti bi radi čimveč najbolj sposobnih in odločnih strokovnjakov iz Slovenije.
MARJAN DROBEŽ
Glavna pozornost namenjena ekonomskemu sodelovanju
BEOGRAD — Prvo letošnje srečanje voditeljev diplomacij Jugoslavije in Zvezne republike Nemčije, Raifa Dizdareviča in Hansa Dietricha Gen-scherja, bo po pričakovanju zahodno-nemških političnih krogov priložnost, da razen tekočih dvostranskih in mednarodnih vprašanj še posebej obravnavata dolgoročne možnosti sodelovanja med državama. Ministra se bosta srečala 14. in 15. julija nedaleč od Kiela na severu ZR Nemčije. Posebno pozornost bosta namenila ekonomskemu sodelovanju, saj so po daljšem času rasti jugoslovanskega izvoza v ZRN v prvem polletju zabeležili spet padec v višini dveh odstotkov.
Pomembno vlogo pri tem imajo omejitve, s katerimi se sooča jugoslovanska, blagovna menjava z državami EGS. Zato pričakujejo, da bodo na sestanku še posebej obravnavali vprašanja dolgoročnega sodelovanja Jugoslavije z dvanajsterico.
Seveda bo med pomembnejšimi vprašanji v odnosih dveh držav položaj jugoslovanskih delavcev v ZRN, predvsem glede na določila novega
zakona o tujcih, ki ga napoveduje bonska vlada, kot tudi glede zahod-nonemških načrtov v zvezi s pospeševanjem postopne vrnitve delavcev v domovino. Nedvomno bodo del razprave namenili diskriminaciji Jugoslovanov v bavarskih predpisih o AIDS.
Glede mednarodnih problemov bodo v ospredju odnosi med Vzhodom in Zahodom v luči nedavnih ločenih sestankov Dizdareviča in Gen-scherja s svojetskim zunanjim ministrom Ševardnadzejem, kot tudi pogajanja dveh supersil o jedrski razorožitvi.
Opazovalci menijo, da bodo voditelja zahodnonemške diplomacije zanimale informacije »iz prve roke« o poteku ministrskega sestanka neuvrščenih v Pjongjangu, namenjenega pospeševanju sodelovanja med državami v razvoju, kot tudi brionsko srečanje sredozemskih neuvrščenih držav. Navzoče je tudi zanimanje za jugoslovansko pobudo o sklicu sestanka ministrov zunanjih zadev balkanskih držav, (dd)
Oboroženi spopadi v Kolumbiji
BOGOTA — V raznih kolumbijskih pokrajinah se še vedno nadaljujejo hudi oboroženi spopadi med vojsko in gverilci, samo v zadnjih štirih dneh pa naj bi vojska ubila kar 80 gverilcev.
Najhujši spopadi med vojsko in uporniki so bili v severni pokrajini Santander, nedaleč od meje z Venezuelo, kjer so skušali gverilci zasesti vojaško postojansko in večji vojaški komunikacijski center. Med vladnimi silami in gverilci se je vnel hud spopad, v katerem naj bi umrlo najmanj 25 upornikov in nekaj vojakov.
OECD: premostitev gospodarske krize v dialogu med razvitimi in nerazvitimi
Vse bolj logično začenja biti, da bo svetovna gospodarska prihodnost boljša samo tedaj, ko bodo pogledi bogatih na nerazvite bolj razumevajoči, milejši, ne pa superiorni in brezbrižni, kot so večinoma še danes.
V zadnjem poročilu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je seveda govor predvsem o razvitih deželah in o njihovi problematiki ter prizadevanjih za gospodarski napredek, vendar so na številnih mestih naglašene tudi države v razvoju; poudarek o odnosu do njih je mnogo večji, kot je bilo svojčas v rednih poročilih te svetovne gospodarske ustanove.
Skratka, OECD brez ovinkov napoveduje poslabšanje stanja v svetovnem gospodarstvu. V nekem stavku je govor o »apokalipsi«, do katere naj bi prišlo v naslednjem desetletju: prejkoslej je to pretirano; denimo, da ima izraz zaenkrat samo svarilne namene. Toda pesimistična napoved je podkrepljena s podatki, dokumentirana; realni bruto narodni dohodek naj bi v prihodnjem desetletju rasel največ do 2,5 odstotka letno, trgovina naj bi se zmanjšala, brezposelnost naj bi dosegla blizu 10 odstotkov aktivnega prebivalstva.
Plačilne bilance v razvitih deželah naj bi v glavnem bile nestabilne. Sploh je v poročilu dosti govora o tem, da so napovedi slabe, ker je že danes »svetovni gospodarski razvoj neuravnovešen, neurejen«. Gospodarski krogi so večinoma pričakovali, da bodo nekateri dejavniki utrdili perspektive, toda to se ne uresničuje. Slaba napoved izstopa kljub temu, da so cene nafte še zmeraj pod realno ravnijo, da je inflacija razmeroma nizka in da tudi obrestne mere niso visoke.
Poročilo OECD sicer pravi, da se utegne položaj popraviti, če bodo Združene države uspele zmanjšati proračunski primanjkljaj ter če bodo namenjale manj sredstev za oboroževanje. Teh gre baje letno za okrog 750 milijard dolarjev. Kajpak vzbuja pozornost to kategorično, pa tudi smelo stališče svetovne ustanove, prav takšna pozornost pa gre tudi naslednji razlagi o »večji uravnovešenosti«. Razlaga seveda ima kot predmet odnos do držav v razvoju.
Že pri predstavitvi poročila so predstavniki organizacije povedali, »da se je v zvezi s problematiko nerazvitih potrebno prebuditi«. Poročilo seveda jemlje v precep zlasti vprašanje dolgov, ki »da je preseglo vsako realno gospodarsko mejo«, ter se zavzema za »odločne ukrepe«. V njem kajpak ni govor o novi svetovni gospodarski ureditvi in o podobnih vizijah, kot jih rišejo neuvrščeni, so pa poudarjene tako bilateralne kot multilateralne možnosti za pogajanja. Med inačice, kako pričeti z odpravljanjem dolžniške krize, je navedena tudi tista, ki predvideva konverzijo dolgov v naložbe v gospodarstva posameznih držav v razvoju.
Med drugim je naveden podatek, ki da najbolj kaže na anomalno stanje: lani so države v razvoju morale vrniti kot obresti več denarja, kot pa so ga dobile v obliki novih kreditov (teh je bilo skupaj za okrog 40 milijard dolarjev).
Bistvo, ki ga poročilo podčrtuje v zvezi z dolžniško krizo, je v tem, da bi bilo treba končno vzpostaviti dialog, ki da »ga ni, kar krizo poglablja«. Mednarodni gospodarski krogi te dni pozorno spremljajo, kar se dogaja z Brazilijo in sklepajo, da gre, po svoje, za pritisk, da bi le uveljavili politiko dialoga. Brazilija, kot vemo, je v začetku leta preprosto sporočila, da ni več v stanju vračati glavnice in dela obresti ter se je na svojo roko odločila za moratorij (v tej deželi, ki je najbolj zadolžena na svetu - 120 milijard dolarjev dolga - so zdrsnili na 1000 odstotno inflacijo!)
Mednarodne bančne inštitucije so sprva zagnale vik in krik, nato pa je le začelo popuščanje. V Riu de Janeiru (kjer so sicer še zmeraj demonstracije, ker se je vlada le preveč naenkrat odločila za okrnitev standarda prebivalstva) je te dni delegacija Mednarodnega monetarnega sklada. Njeno obnašanje je, kot poročajo, »strpno«. Res je, da je moral brazilski predsednik opustiti finančnega ministra Funara, ki mu je šlo za »konfrontacijo« z upniki, toda prihod zastopnikov omenjene mednarodne finančne ustanove le potrjuje, da so tudi bolgati pričeli bolj stvarno razmišljati o dialogu.
MIRO KOCJAN
Seja izvršnega odbora SKGZ v Čedadu
Na dnevnem redu so bila odprta vprašanja slovenske šole in mladinskega delovanja
ČEDAD Odprta šolska vprašanja in mladina sta bili osrednji temi zadnjega izvršnega odbora SKGZ, ki je bil v Čedadu. Predsednik odbora za šolstvo Mundi Košuta je orisal zaključke okroglih miz v Trstu in v Gorici, ki so bili namenjeni razpravi o ohranjevanju in združevanju manjših slovenskih osnovnih šol, reformi osnovnih šol in upadu vpisov.
Okrogli mizi sta potrdili, da je to vprašanje izredno občuteno, da pa ni preprostih enosmernih rešitev. Vsi se strinjajo, da učno-vzgojni proces v enorazred-nicah ne more biti optimalen in da je uspešnost pouka odvisna predvsem od strokovnosti. Vendar je zlasti po vaseh šola pogosto edini kulturni center in identifikacijski simbol in jo je zato treba ohraniti. To velja še posebno v tistih krajih, ki so v večji meri izpostavljeni raznarodovanju. V primeru da šole ne bi mogli ohraniti, pa bi morali težiti k temu, da šolsko poslopje ohrani svojo kulturno in identifikacijsko vlogo.
V mestu pa se to vprašanje postavlja različno. Otroci se ne bodo odtujili domačemu kraju, če bodo obiskovali bolj ali manj oddaljeno šolo, ker se ne istovetijo s tako skupnostjo, kot je vaška. Čut narodne pripadnosti se na takšnem področju utrdi z vključitvijo v slovenske izvenšolske aktivnosti, kot je na primer športna šola. Na obeh okroglih mizah so poudarili pomen raznih organizacij in pobud, ki predstavljajo pogosto močnejšo obveščevalno silo, kot je šola. Izbira združevanja: ohranjevanje je za vsako šolo problem zase in mora odločitev upoštevati vse dejavnike.
Na okroglih mizah so obravnavali še vrsto problemov, povezanih s strokovnostjo učnega kadra in z naraščanjem otrok iz mešanih zakonov. Starši se pritožujejo nad nestrokovnostjo in premajhnim zanimanjem. Ob nemoči ravnateljev se postavlja vprašanje večje družbene kontrole nad šolo, ki bi se lahko izvajala ob večji osveščenosti izvoljenih predstavni-
kov v razne šolske svete. Upoštevati pa je treba tudi večje breme slovenskih učiteljev, ki delajo v dvojezičnem okolju in zato nimajo ustreznega priznanja. Sprememba v šolski populaciji, ki je vezana na mešane zakone, pa zahteva drugačne pedagoške odločitve, izpopolnjevanje in permanentno izobraževanje pedagogov, možnost uporabe raznih učil in učinkovito akcijo za vpis otrok v slovensko šolo, ki naj preseže vsakoletni plakat.
V živahni razpravi so bila poglobljena in osvetljena razna vprašanja in predvsem zapletena problematika vpisov otrok iz mešanih zakonov in celo otrok italijanske narodnosti, kar je sicer redek, vendar moralno zanimiv pojav. Celotna problematika je prerasla okvir šolnikov in njih možnosti, saj je to problem celotne slovenske narodne skupnosti. Govor je bil tudi o akciji za vpis, ki mora biti živahna in ki mora zajeti vse strukture Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Celotno vprašanje pa ima seveda širši obseg in je zato tudi bilo sklenjeno, da se izdela skupno stališče SKGZ, ki naj služi kot spodbuda za nadaljnjo razpravo in akcijo.
Predsednica odbora za mladino Nadja Pertot je nato poročala o posvetu o mladini, ki je bil pred časom v Trstu, in o zaključkih. Mladinski odbor je že večkrat razpravljal o posvetu in obžaloval, da ni uspelo razprave vedno osredotočiti v smeri konkretnega reševanja odprtih problemov, toda odprla je izredno mnogo vprašanj in je zato bila koristna. Ostale pa so nejasne intencije mladinskega odbora, pri čemer sta dva nivoja: notranji problemi mladinskega odbora in spremembe, ki se vrše v družbi na sploš-nc|. Ne obstajajo namreč povsem mladinska vprašanja, saj gre za odprta vprašanja v kulturi, gospodarstvu in socialnem razvoju. Pri tem pa se čuti osnovna dilema v odnosu ustanov do mladinskega odbora in glede načina dela. Nekdanji načini dela so vedno
manj zanimivi in mladi se vedno bolj posvečajo nekemu interesnemu področju, mladinski odbor pa skuša združevati celotno stvarnost in pri tem prihaja do izraza vloga mladinskega odbora kot posrednika zahtev mladih na različnih področjih. Mladinski odbor se je dogovoril za kolektivno vodstvo in za poglobljeno razpravo, ki naj do občnega zbora SKGZ privede do ustreznega organizacijskega sistema in smernic delovanja.
V živahni razpravi so bila poudarjena številna vprašanja od pomanjkanja ideološke osnove pa vse do akcij, ki so povezovalne. Obravnavana je bila vloga mladinskega odbora z vidika mladinske organizacije kot tudi odbora za mladino. V zaključkih je bila poudarjena misel, da vprašanje mladih ne sme biti v delu zveze nekaj osamljenega, temveč mora biti prisotno pri celotnem delu. Treba je bolje opredeliti vlogo in pomen mladinskega odbora, za kar bo služil seminar, ki ga bodo priredili septembra ali oktobra.
Izvršni odbor je razpravljal tudi o živahnem delovanju v Kanalski dolini, kjer so bili trije tečaji slovenščine s 34 učenci, uspešna je tudi glasbena šola. Treba je še okrepiti tečaje slovenščine in ponovno oživiti športna srečanja. Govor je bil tudi o domu »Mangart« in naporih za njegovo ureditev.
Izvršni odbor se je odločil, da v začetku jeseni priredi posvet o kulturi, ki bo bolj operativnega značaja, odbor za kulturo pa bo razpravljal o pripravah za širši in zahtevnejši posvet o kulturni politiki. Podano je bilo poročilo o izredno uspeli manifestaciji o slovenskem filmu v Rimu, katere organizator je bil »Ente dello spettacolo« in ki je imel izreden promocijski značaj.
Končno je izvršni odbor razpravljal še o nekaterih konkretnih pobudah, ki jih je treba izvesti še v juliju, preden bodo splošne poletne počitnice.
Zdravilo proti vsakodnevni naglici
Peš od Nordkappa do Ankarana
ANKARAN — Med nenavadne popotnike, ki jih je vsako poletje moč srečati nekaj, gotovo sodi tudi Wal-ther Wirth iz Helmbrechtsa (ZRN), ki se je 1983. leta odločil, da bo v štirih etapah prehodil pot od Nordkappa (Severni rt na Norveškem) pa do Jadranskega morja oziroma Ankarana. Na cilj je popotnik prišel v sredo, dan prej pa smo ga srečali, ko je nabiral kilometre od Lipice proti Škocjanskim jamam. »Veste, nikamor se mi ne mudi. Dnevno prepešačim od 30 do 35 kilometrov. Vse na svoji poti hočem videti in povem vam, da sem v minulih letih videl Evropo tako lepo, kot jo
vidi le malokdo. Vsi namreč nekam hitijo, vozijo se z avtomobili, letali, ubirajo najkrajšo pot, da bi prišli do cilja. Jaz pa ne. Sam se za tako "popotovanje" nisem odločil, ker bi rad dosegel kakšen rekord, bil posebnež; odločil sem ■ se, ker sem si del Evrope želel ogledati na ta način. In ni mi žal. Nič senzacionalnega nisem videl, toda skupen vtis je nekaj enkratnega. Ohranil ga bom na več kot 1D00 diapozitivih,« mi je dejal zgovorni popotnik Walther, ki bo o svojem popotovanju imel povedati še mnogo zanimivega, saj si o doživetjih piše natančen dnevnik, v katerem so zapisane tudi etape
njegovega, potovanja: Nordkapp -Trondheim (N) 1867 kilometrov, 61 dni, Trondheim - Flensburg (D) 1830 kilometrov, 60 dni, Flensburg - Helm-brechts, 943 kilometrov, 25 dni in He-lembrechts - Ankaran ... koliko kilometrov bo to skupno, še ni dokončno izračunal, kajti iz Ankarana bi jo rad »potegnil« še malo po istrski obali. Zdaj je na poti 40 dni, skupno s prejšnjimi tremi etapami pa je za njim, kot je ugotovil z natančnim peclametrom, že več kot 5500 kilometrov.
Nenavaden turist pravi, da si bo v prihodnjih letih zmislil podobne počitnice, le da bo izbral eno izhodiščno točko in si od tam na sprehodih dodobra ogledal okolico, naravo, ki ga tako navdušuje. In še to: ko sem ga pobaral, koliko je star, mi je dejal naj uganem sam. »Štirideset,« sem ugibal, on pa v smeh in mi v beležko napiše 66 (šestinšestdeset). Nisem mu verjel, toda dokazal mi je s potnim listom, kjer je zapisano: roj. 15. januarja 1921 Tekst in foto: Dušan Grča
SEŽANA — Skupščina občine Sežana in TOP Portorož vabita v sodelovanju z jugoslovansko komisijo za sodelovanje z UNESCO in Zavodom SRS za varstvo narave in kulturne dediščine na promocijo vpisa Škocjanskih jam v seznam svetovne dediščine pri UNESCO, ki bo danes ob 10. uri v Škocjanskih jamah.
Ob tej priložnosti bo spregovoril predsednik zvezne skupščine SFRJ Marjan Rožič.
Kresna noč v Trebinju
Danes je odpotoval v Trebinje (Črna gora) ansambel Mladinskega gledališča »Kresna noč«, ki bo v tekmovalnem delu sporeda zastopal Slovenijo na 32. Zveznem festivalu jugoslovanskih ljubiteljskih gledališč. V črnogorskem gledališkem mestu Trebinju, ki je oddaljeno kakih 20 km od Dubrovnika, bo v ponedeljek, 13. julija, s svojo zadnjo uprizoritvijo, gledališkim showom o nespameti »Samo malo jih zaide v te kraje«, tudi uradno odprl ta jugoslovanski gledališki festival.
S to uprizoritvijo se je MG »Kresna noč«, ki deluje v sklopu »Tabora mladih« z Opčin, udeležilo slovenskega republiškega festivala v Titovem Velenju, predlagano pa je bilo še za nastope v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Beogradu ter za televizijsko snemanje.
Ob prazniku izolske občine
V	spomin na dogodke iz NOB je 11. julij praznik občine Izola. Vsako leto je ta dan priložnost za pregled opravljenega in za soočenje s težavami, ki krojijo podobo življenja in dela v tem koščku slovenske Obale.
Izolska podoba ni rožnata, saj so vsi gospodarski trendi slabši kot v republiki. Po nekaterih pokazateljih se uvršča celo med nerazvite slovenske občine. Tako so se v zadnjih letih dvignili neto osebni dohodki in obveznosti iz dohodka, enako splošna in skupna poraba, zadnja v letošnjih prvih treh mesecih za četrtino. Medtem pa so se zmanjšala sredstva za reprodukcijo, amortizacija, izgube pa so večje kot akumulacija. Težko breme predstavlja izolsko ribištvo, ki po napovedih ne bo uspešno niti ob letošnjem polletju. Upe daje sanacijski program, ki naj bi vendarle presekal njegovo dolgotrajno životarjenje.
V	dneh pred današnjim občinskim praznikom v Izoli so se že zvrstile številne kulturne in športne prireditve s tekmovanji. Iz bogatega programa omenimo sinočnjo javno oddajo Radia Koper na terasi hotela Marina, med današnjimi prireditvami pa organizatorji vabijo na dopoldanski koncert domačega pihalnega orkestra na prostoru pred Kulturnim domom in na otvoritev prve faze športne dvorane ob 15. uri, ko bodo nastopili umetniški kotalkarji iz Nove Gorice.
Sicer pa bo dopoldne v tamkajšnjem Kulturnem domu slavnostna seja občinske in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, na kateri bodo izročili letošnja priznanja petim posameznikom, dvema društvoma in eni temeljni organizaciji ter tri nagrade »11. julij«.
Izjava predsednika skupščine občine Izola Oskarja Jogana: »Ob letošnjem prazniku žal ne moremo mimo težav, kajti ribištvo, nekdaj prevladujoča dejavnost v naši občini, je sedaj, skupaj z živilsko predelovalno industrijo, v hudih težavah. Če vemo, da je v tej dejavnosti zaposlenih nad 25 odstotkov naših delavcev, potem nas mora tako stanje skrbeti.
Seveda pa imamo delovne organizacije, ki se kljub vsem težavam uspešno prebijajo in dosegajo zadovoljive rezultate. Tu naj navedem Mehanoteh-niko, Stavbenika, Ladjedelnico »2. oktober«, Opremo in skoraj vse drobno gospodarstvo.
Če hočemo uresničiti obsežne naloge na področju družbenih dejavnosti, bomo morali storiti vse, da bo združeno delo poslovalo bolj uspešno kot doslej.
Vsem občanom čestitam ob prazniku z željo, da bi še bolj Uspešno uresničevali že zastavljene naloge.«
MIRJAM MUŽENIČ
'W
SKUPŠČINA OBČINE IZOLA
družbenopolitične
organizacije
in krajevne skupnosti
čestitajo vsem občanom in
delovnim organizacijam ob občinskem prazniku!
DANIELLE STEEL
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
Morda je imela v mislih film že takrat, ko je odšla v New York, da bi si poiskala službo manekenke... zdaj pa je bila tu, na rožnatih marmornatih stopmnicah svoje hiše v Beverly Hillsu, angleški butler z resnim obrazom ji je odprl vrata in se ji nehote nasmehnil v oči. Ni se mogel upreti »mladi miss«, kot sta jo z ženo imenovala na samem. Bila je najljubeznivejša delodajalka, kar sta jih kdaj imela, v tem sta si bila edina, in tudi daleč najmlajša. In nikoli se ni navzela, kot so temu pravili, »hollywoodskih manir«. Ni ji stopilo v glavo, kar je postala, bila je vedno prijazna in vljudna in pozorna do njiju. Bil je pravi užitek urejati to hišo, pa tudi dela ni bilo veliko. Faye je redko sprejemala goste, večino časa je delala, zato jima je preostalo samo, da vzdržujeta hišo urejeno in čisto, v čemer sta Arthur in Elizabeth neskončno uživala.
»Dober dan, Arthur.«
»Gospodična Priče,« videti je bil izredno urejen, »čudovite novice, mar ne?« Pravilno je sklepal, da je verjetno že slišala za novico, in njen srečni smehljal mu je to potrdil.
»Prav gotovo.« Vedela je, da nimata sinov, za katere bi morala trepetati, imela pa sta sorodnike v Angliji, ki jim vojna ni prizanesla in za katere je Arthurja vedno močno skrbelo. O RAF je govoril skoraj kot o nekakšnem božanstvu. Od časa do časa sta premlela pacifiško bojišče, toda odslej jima o vojni ne bo treba več govoriti. Odšla je v svojo delovno sobo, sedla k mali angleški pisalni mizi in se lotila odpiranja pošte, pri tem pa premišljala, koliko izmed mož, ki jih je bila videla, je še živih, in koliko izmed rok, v katere je segla, ni več. Ta misel ji je izvabila solze v oči in obrnila se je in se zagledala v brezhibno negovani vrt in kopalno kabino na drugem koncu. Kako težko si je bilo zamisliti holokavst, ki se je dogajal tam daleč, dežele, ki jih je razdejala vojna, ljudi, ki so pomrli. Kot že tolikokrat se je vprašala, ali je Ward med njimi. V vseh teh letih ni nikoli slišala zanj, nikoli pa ji tudi ni ušel iz spomina. Kadar je mislila nanj, se je nemalokrat čutila krivo, ker ni odšla na novo turnejo po oporiščih, a kaj, kb ni bilo nikoli časa. Ne prej, ne zdaj. Ne po smrti njenih staršev in po nenehnih zahtevah, ki jih je postavljala njena kariera.
Obrnila se je nazaj k mizi, pregledala kup pisem, ki jih je bil poslal njen zastopnik, in uredila račune, da bi zrinila iz misli obraze iz preteklosti. A kaj, ko je imela v zadnjem času tako malo vzrokov za razmišljanje — razen dela. Prejšnje leto je imela resno razmerje z režiserjem, ki je bil dvakrat starejši od nje, a je morala na koncu priznati, da je bila bolj zaljubljena v njegovo delo kot vanj. Rada je poslušala, kaj počne, toda čez nekaj časa ni bilo zanju nobene privlačnosti več, zato ju je končno odneslo vsaksebi. Po njem ni bilo v njenem življenju nobene resne navezanosti
več. Ni se spuščala v običajne hollywoodske ljubezenske afere in nikoli se ni zavezala na nikogar, ki ga ni imela resnično rada. Večino časa je prebila odmaknjeno, javnosti se je izogibala, kolikor se je dalo. Za tako veliko zvezdo je živela izredno mirno življenje. Ko so jo njen zastopnik Abe in prijatelji karali, da se preveč »skriva«, jim je zagotavljala, da ne bi mogla delati tako zavzeto, če ne bi ostajala doma, študirala in se pripravlja za svoje vloge. To je nameravala početi tudi v naslednjih petih tednih, pa naj jo je Abe še tako silil, naj gre ven, se pokaže in si privošči malo zabave s kolegi.
Namesto tega je bila obljubila, da se bo za nekaj dni odpeljala v San Francisco na obisk k svoji prijateljici, starejši in že upokojeni igralki, s katero se je bila spoprijateljila v začetku svoje kariere. Na poti domov se je nameravala ustaviti še na obisku pri prijateljih v Pebble Beachu, po tem pa je bila privolila v konec tedna s Hearstovima na njunem neznanskem posestvu na deželi, kjer ni manjkalo ne divjih živali ne živalskega vrta, nakar naj bi se vrnila domov odpočit, sprostit in študirat in brat. Nič ji ni bilo bolj pri srcu, kot če je lahko ležala ob svojem bazenu, se nastavljala soncu, vohala cvetlice in poslušala brenčanje čebel. Ob sami misli na to je zaprla oči in sploh ni slišala Arthurja, ki je tiho prikorakal v sobo. Kot iz daljine je slišala njegovo odhrkavanje in odprla oči.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Na včerajšnji tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku
Zahteve pokrajinskih tajništev CGIL-CISL-UIL
Predstavniki večinske koalicije obrazložili zaključke preverjanja
Za načrtno in globalno reševanje socialne problematike v pokrajini
Včeraj zjutraj so tajniki občinske večinske koalicije nepričakovano sklicali tiskovno konferenco, s katero so želeli seznaniti javnost o vsebini preverjanja, ki se je pred dnevi končalo.' Župan Staffieri je v uvodnem posegu pojasnil, da sam ne bo govoril zaradi svoje dvojne vloge in sicer župana in političnega tajnika LpT. Skušal je tudi pojasniti, zakaj predstavnika Slovenske skupnosti ni zraven, vendar mu je ta namen nekajkrat spodletel, vsaj sodeč po vprašanjih, ki so jih prisotni časnikarji na ta račun zastavljali po posegih posameznih tajnikov občinske petstrankarske koalicije. Staffieri je prvič opravičil Lokarjevo odsotnost rekoč, da je bilo dogovorjeno, da bodo tiskovno konferenco sklicali pokrajinski tajniki koalicije in da gre torej za organizacijski spodrsljaj. Odsoten pa je bil tudi tajnik liberalne stranke, vendar je svojo odsotnost opravičil, saj se je udeležil sestanka stranke v Rimu.
Prvi je torej spregovoril tajnik KD Tripani, ki je dejal, da je njegova stranka zahtevala preverjanje iz zgolj praktičnih razlogov in kot posledica dogovora, ki so ga sklenili pred letom dni. Tedaj so se večinske stranke dogovorile, da bo do preverjanja prihajalo v kolikor toliko rednih časovnih presledkih, eden najprimernejših trenutkov pa je seveda bil volilni izid, ki narekuje potrebo po trdnem sodelovanju večine.
Tajnik PSDI Berce je izrazil potrebo po dobrem upravljanju na občinski ravni, istočasno pa je obrazložil, zakaj se je njegova stranka odločila, da tokrat vstopi v večinsko koalicijo. Do odločitve naj bi prišlo brez vsakršnega zunanjega pritiska, torej prostovoljno, zlasti pa v vidiku občinskih volitev, ki bodo prihodnje leto. PSDI bo v novi koaliciji dobila odborništvo za javne industrijske storitve, do volitev pa bo morala pokazati, kaj zmore in se uspešno predstaviti volivcem.
Socialist Seghene je bil v svojem posegu dokaj piker, saj je obsodil poskuse tistih strank, ki so napihovale pomen preverjanja, ki je baje steklo brez večjih pretresov, če izvzamemo občasno živčnost, ki je prevevala opozicijo. Namen preverjanja je bil v glavnem ta, da omogočijo vstop v občinski odbor tistim strankam, ki so doslej manjkale, se pravi PSDI in liberalcem. To naj bi namreč omogočilo uresničitev programov pred prihodnjimi volitvami. Preverjanje je bilo torej uspešna poteza občinske uprave, saj je končno spravilo skupaj večinsko in istočasno petstrankarsko koalicijo, kar bo dalo občinskim upraviteljem novega zagona.
Predstavnik republikanske stranke je potrdil potrebo po preverjanju, ki da je omogočilo vstop v večinsko koalicijo tudi socialdemokratom in liberalcem. Z njihovo pomočjo je večina lahko prišla do sporazuma v zvezi s posegi v tržaškem pristanišču, na gospodarskem in industrijskem področju ter urbanističnem sektorju. Po njegovem mnenju so to važni in pereči problemi, ki jim je treba čimprej poiskati ugodno rešitev. Tudi tu je bil torej
očiten namig na prihodnje volitve, od katerih si republikanci pričakujejo čimveč glasov.
Zadnji je spregovoril predsednik LpT Cecovini. Na isti valovni dolžini kot ostali govorniki je hvalil uspešnost preverjanja, ki da je potekalo brez nepotrebnih zdrah. Dejal je, da je obveznosti, ki si jih je večinska koalicija zadala, veliko, zato je razumljivo, da jih bo do prihodnjih volitev razrešila le del. Vendar bo tudi to dokaz uspešnega sodelovanja. Cecovini je nato preklical vse tiste glasove, ki so vztrajno napovedovali krizo v Občini. Dejal je, da se ni niti enkrat izkazalo nujno uporabljati ta izraz, kot ne bo nikakršnih težav pri obravnavi in odobritvi občinskega proračuna. Napadi opozicije namreč nikoli ne letijo na račun proračuna kot takega, temveč na račun strank, ki ga predlagajo in odobrijo. Zadnja odločilna beseda o proračunu bo po vsej verjetnosti stekla 24. t. m.
Resnici na ljubo, je bil v središču pozornosti včerajšnje tiskovne konference prav odsotni odbornik SSk Lokar. Njegovi kolegi so namreč hiteli zatrjevati, da se je sicer odpovedal od-borništvu, da pa je ostal zvest večinski koaliciji, za kar mu gre še posebno
priznanje. Na pokrajinski ravni se tako ali drugače ne bo nič spremenilo, Lokarjev odstop pa da je le politična izbira, seveda najpametnejša.
V razpravo, ki je sledila posegom posameznih tajnikov, je poseglo le pičlo število časnikarjev in skoraj vsak je zahteval poglobljenih pojasnil v zvezi z Lokarjevim odstopom. Tajniki so vsi po vrsti potrdili, da so posamezni odborniki že sprejeli odstop, kar pa ne bi smelo pri novih imenovanjih povzročiti večjih sprememb, niti te, da bi na Lokarjevo mesto vstopil predstavnik PSDI, saj mu bodo poverili drugo odborništvo. Vprašanje, ki so ga ob koncu zastavili Cecoviniju v zvezi z vestmi, da so mu ponudili predsedništvo Znanstvenoraziskovalnega centra, pa je le-ta v svojem tipičnem slogu spretno obšel, češ, ko bo čas, bomo spregovorili tudi o tem.
■ Občina Devin-Nabrežina prireja od 26. septembra do 10. oktobra letos letovanje za starejše občane v kraju Chianciano Terme pri Sieni. Prijave sprejema občinski urad za socialno skrbstvo v Socialnem centru v Sesljanu - Naselje S. Mauro 124 (tel. 299145), od 20. do 31. julija. Urnik od 8. do 14. ure. Urad je na razpolago tudi za morebitne informacije.
Že lanskega novembra so sindikalne organizacije predstavile javnosti, posameznim občinam, Pokrajini, tržaški Krajevni zdravstveni enoti in političnim silam vrsto zahtev za rešitev socialnih problemov — še posebno tistih, ki zadevajo ostarele — v Trstu in pokrajini.
Od takrat so si sledila razna srečanja, na katerih je tržaški občinski odbornik za socialno pomoč vedno načelno soglašal z zahtevami sindikalnih organizacij. Toda v občinskem proračunu 1987 — beremo v tiskovnem sporočilu pokrajinskih tajništev CGIL, CISL in UIL — ni sledu o konkretnih odgovorih in o resnih obvezah v prid ostarelega prebivalstva in za rešitev hudih socialnih problemov mesta in pokrajine. Vse je omejeno na redno administracijo, medtem ko bi bili nujni realni projekti, usmerjeni v izboljšanje socialnih razmer prebivalstva in v rešitev nekaterih nujnih problemov.
Kaj pravzaprav zahtevajo sindikalne organizacije?
Predvsem ustanovitev socialnega tajništva za koordinacijo vseh problematik ostarelih ljudi; takojšnji sporazum med Občino in KZE za specifične posege, s katerimi bi odpravili sezname nesamozadostnih čakalcev za vstop v katerega od javnih socialnih
zavodov; čimprejšnjo raziskavo in obdelavo podatkov, na osnovi katere naj se občinska uprava loti reševanja problemov in potreb ostarelih; takojšnji pristop uprave k pobudi Pokrajine za dejansko sodelovanje med občinami, KZE, zavodom ITIS in sindikalnimi organizacijami za upravljanje socialno-skrbstvenih in sanitarnih problemov ostarelih; izdelavo projekta, namenjenega drugačni pomoči na domu (s tečaji za prekvalifikacijo in s časovnim podaljšanjem te dnevne pomoči); čimprejšnjo ustanovitev nekaterih poskusnih okrožij na terenu, ki predvidevajo socialnoskrbstveno, sanitarno, preventivno, zdravstveno in rehabilitacijsko integracijo, koordinacijo, nadzorovanje in specialistično svetovanje; specifične posege za odprtje dnevnih centrov in domov-hotelov, tudi v okviru načrta za prenovo zgodovinskega mestnega jedra; in končno, preverjanje dejanske pripravljenosti za odpravo arhitekturnih ovir v javnih stavbah.
Prvi odgovor na vse te zahteve pa mora po prepričanju sindikalnih organizacij priti že ob sestavi občinskega predračuna za tekoče leto, saj bo le-ta preizkusni kamen za ugotavljanje dobre volje in prizadevanj za novo in ustrezno socialno politiko v Trstu.
Tržaška sekcija WWF o brezbrižnosti občinskih upraviteljev
Ščepec zanimivih predlogov za tone odpadkov
Težave z odlaganjem vsakovrstnih odpadkov so v tržaški mestni stvarnosti iz dneva v dan večje. Kljub temu da Trst ni nikakršna metropola, vsak prebivalec dnevno nakopiči tri četrt kilograma odpadkov, ki jih odloži v zbiralnike. Do tu je procedura ustaljena, je pa hkrati tudi izhodišče neštetih težav, ki jih povzroča pomanjkanje primernega, zlasti pa varnega, odlagališča velikih količin odpadkov. Mednje spadajo seveda tudi vsi večji trdi predmeti, ki jih mora človek zavreči, na primer gospodinjski stroji, neuporabni deli pohištva, navlaka, ki se nabere pri še tako majhnem zidarskem delu, itd.
Občinska uprava že celo zadnje desetletje išče in predlaga neučinkovite rešitve. Vsaka se je doslej izkazala le kot začasno mašilo, ki je držalo nekaj let ali celo mesecev, ko pa je prišlo do prenasičenosti, so morali občinski možje ponovno stakniti glave in tuhtati, kam z mestnimi odpadki. Trst ima svoje morje, sugestiven zaliv z neštetimi vodnimi tokovi, in tako je prav morje postalo najzanesljivejši zaveznik upravljalske neodgovornosti. Temu "zavezništvu" so se ambientalis-ti, s skladom WWF na čelu, uprli že od samega začetka. Nenazadnje pa je tržaška tudi ena izmed tistih italijanskih občin, kjer je premalo poskrbljeno za zaščito okolja in človeka. Proračuni tukajšnjih javnih uprav ne vključujejo stroškov za primerna odlagališča, okoliščine pa vodijo iz enega obsednega
stanja v drugo. Zadnji, kričeč, primer je bitka, ki jo Občina in direkcija Pristaniške ustanove bijeta okrog odlagališča v Ul. Errera. Občasno ga odpirata in zapirata, obe strani pa natanko vesta, da je to zasilno odlagališče že tako prenasičeno, da bo vsak čas eksplodiralo. V resnici niti ne gre za pravo odlagališče, temveč za ploščad, na kateri bi morali urediti obmorski kontejnerski terminal "ro—ro". Na morskem dnu pred ploščadjo se kopičijo odpadne snovi, nižajo vodno gladino in višajo stopnjo onesnaženosti Tržaškega zaliva. Začasnost se je v tem primeru
sprevrgla v kroničnost, se pravi v dokaz neučinkovitosti pri zasledovanju primernih, nenevarnih rešitev. Občinski odbornik za javne industrijske storitve se v teh soparnih julijskih dneh opira na majave izgovore, da morajo meščani pač nekam odložiti odpadke, pa naj bo to morje, Osapska dolina, suha struga nekdanjega potoka pod Rocolom, ali kjerkoli že.
Predstavniki sklada WWF so včeraj ponovno sklicali tiskovno konferenco, to pot pred občinsko palačo na Velikem trgu, da bi občane opozorili na nevarnost neučinkovitih odlagališč odpadkov. Opisali so dolgo in jalovo
odisejo občinskih upraviteljev, navedli so potrdila KZE, da v odlagališče v Ulici Errera brez nadzorstva odlagajo vsakovrstne odpadke in kraj sam ni v skladu z obstoječimi predpisi. Vanj odlagajo tudi odpadke z gradbišč in strupene industrijske usedline, o kakršnemkoli sortiranju pa ni ne duha ne sluha. Davki na smeti so iz leta v leto višji, kar pa sploh ne pomeni, da je tudi smetarska služba učinkovitejša. Še celo več, industrijska in gradbena podjetja, ki se v veliki meri poslužujejo javnih odlagališč, davka sploh ne plačujejo, ker jim ta ne pritiče. In končno, v predalih občinskih pisalnih miz, že več časa samevajo načrti, bodisi za zajezitev morja pred odlagališčema v Ul. Errera in Barkovljah, ki bi zaustavila odtok nevarnih snovi z odlagališč, bodisi za nakup mlevne naprave za trde odpadke. Protesti predstavnikov sklada WWF niso zalegli, njihovi predlogi so naleteli na gluha ušesa, kljub temu pa vztrajajo pri zahtevi, da se občinska uprava zgane, preden bo prepozno, da uredi pravilnik o odlaganju odpadkov, da organizira prevoz nevarnih usedlin in pepelov do odlagališča pri Lizertu, da v skrajnem primeru dovoli odlaganje določenih odpadkov v obstoječa odlagališča, vendar le v majhnih količinah. In končno, davek na smeti naj plačajo vsi, ki se javnih odlagališč poslužujejo, tako pridobljena denarna sredstva pa naj bi krila stroške, ki jih terja zares učinkovita in nadzorovana smetarska služba.
Kaj je novega v Tržaški knjigarni za poletne potrebe njenih obiskovalcev
Na pogovorih med KPI in obalno-kraško ZKS
Poudarjena vloga obeh manjšin pri utrjevanju obmejnih odnosov
Sedaj, ko so se počitnice že začele in nam povišane temperature dajejo slutiti dolgo, vroče poletje, bi upravičeno lahko pričakovali, da so vse šolske knjige končno našle zaslužen počitek v najtemnejših kotih sob. A že kratek obisk v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška nas prepriča o nasprotnem: največ povpraševanja je ravno po šolskih knjigah. Knjigarna si je morala zagotoviti ustrezno količino učbenikov dovolj zgodaj, saj gredo založbe avgusta na dopust. Letos so pohiteli in naročili knjige že junija, saj bi se v nasprotnem primeru kaj hitro lahko zgodilo, da bi učbenike dobili šele po začetku šolskega leta. Tako so vse italijanske in skoraj vse slovenske šolske knjige že na razpolago vsem, ki se hočejo takoj po koncu letošnjega že obskrbeti s knjigami za prihodnje šolsko leto.
Na drugem mestu po prodaji so turistične karte in vodiči. Že nekaj časa nam v knjigarni nudijo tudi precejšnjo izbiro teh turističnih pripomočkov, ki bodo pomagali potovati po Jugoslaviji ter po Furlaniji-Julijski krajini. Zanimivo je, da je med kupci izredno veliko Italijanov.
Šele za šolskimi knjigami in kartami najdemo artikle, po katerih nosi prodajalna ime — knjige. Tudi med naslovi knjig se poletje še prav nič ne kaže: najbolje gredo v promet najnovejše izdaje, predvsem: »Markov evangelij« Marjana Rožanca, »Vila Michel« Marjete Novak, »Ljubezen v času ko-
lere« Nobelovega nagrajenca Garcie Margueza ter dela Antona Ingoliča »Čudovita pot«, »Leta dozorevanja« in »Zgodilo se je«. Če se še niste odločili, katera bo vaša naslednja knjiga, vam "knjigarnarka" Ude priporoča »Vilo Michel« Marjete Novak, »Ljubezen v času kolere« G. Margueza in »Igralca« Poldeta Bibiča.
Referenčna literatura bi morala biti v vsakem domu. Tudi zato bo prihodnji teden v knjigarni steklo zbiranje
naročil za Enciklopedijo Slovenije, popularno imenovano Slovenika, katere prva knjiga je pred izidom, ostale pa ji bodo sledile v naslednjih letih.
Lani so prvič uvedli prodajo izdelkov domačih obrtnic — umetnic. Poskus se je obnesel, spominki gredo ravno v tem času dobro v promet. Turisti lahko 'poleg standardnih jugoslovanskih spominkov v knjigarni kupijo tudi keramične, lesene in usnjene umetnine slovenskih oblikovalk Ozbi-čeve, Doljakove in Bogatčeve.
Preteklo sredo se je mudila v Trstu delegacija obalno-kraške konference Zveze komunistov Slovenije pod vodstvom sekretarja Milana Kočevarja, ki je prišla na pogovore na povabilo tržaške federacije KPI. Na političnem srečanju z zastopstvom krajevnih komunistov, ki so ga sestavljali pokrajin, ski tajnik Ugo Poli, zgoniški župan in predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin, načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu Arturo Calabria in član pokrajinskega vodstva Maurizio Pessato, so obravnavali vprašanja sedanjega političnega trenutka.
Predstavniki krajevne KPI so goste seznanili z ocenami v zvezi z rezultati parlamentarnih volitev 14. in 15. junija in s sklepi zadnjega zasedanja centralnega komiteja KPI. Posebej so obrazložili položaj, ki je nastal po volitvah na krajevni ravni. Delegacija obalno-kraške konference Zveze komunistov Slovenije pa je pojasnila probleme, ki se pojavljajo v Jugoslaviji z novo ekonomsko politiko, in je poročala o poteku razprave glede vprašanja ustavnih sprememb ter o odnosih med Zvezo komunistov in družbo tako v Sloveniji kot na zvezni ravni.
Med srečanjem in pogovori so posebno pozornost namenili vprašanjem, ki so v zvezi z življenjem in razvojem italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in slovenske v Italiji. Obe delegaciji sta tudi primerjali stališča in poglede o problemu konkretnejše-
ga razvoja prijateljskih in obojestransko koristnih odnosov ob meji med obema državama, pri čemer sta naglasili nujnost posvečanja posebne pozornosti ukrepom, ki naj preprečujejo nastajanje napetosti, tako na zemeljski kot na morski meji.
Delegacija ZKS si je med svojim obiskom ogledala tudi Območje za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah in se je poklonila spominu padlih v narodnosvobodilni borbi v tržaški Rižarni.
Gandharska umetnost na Gradu sv. Justa
Z ilustrativnim predavanjem prof. Karla Jettmarja z Univerze v Heidelbergu bodo danes ob 18. uri na Gradu sv. Justa odprli razstavo z naslovom »Med Gandharo in svileno potjo. Jamska umetnost Karakoruma«.
To bo edina italijanska razstava med Hamburgom in Dunajem. Sestavlja jo sedemdeset fotografskih panojev, več predmetov iz majhne, a dragocene zbirke gandharske umetnosti mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev ter različni predmeti iz Pakistana.
Razstava bo odprta do 27. septembra, ob delavnikih (razen o ponedeljkih) od 10. do 18. ure, ob praznikih pa od 9. do 13. ure.
Otvoritev bo ob 19. uri v Kraški hiši
V Repnu danes odprtje 25. razstave terana
V Domu Alberta Sirka
Se danes na ogled miniaturni izdelki
Na prireditvenem prostoru v parku na Mouzarju v Repnu se danes začne 25. razstava terana in pokušnja belih vin, ki jo prireja repentabrska občinska uprava. V soglasju z občinsko kmetijsko komisijo je organizator določil, da lahko sodelujejo na razstavi vinogradniki z repentabrske občine, ki so prijavili vsaj pet hektolitrov vinskega pridelka. Po predselekcijski pokušnji je enološka komisija prepustila na razstavo trinajst vzorcev terana in tri primerke belega vina, tako da bodo lahko ljubitelji domače kapljice imeli veliko izbiro pri preverjanju kakovosti vin, ki so spričo dobre letine na nadpovprečni kvalitetni ravni. Uradna otvoritev bo ob 19. uri v Kraški hiši, od 20.30 dalje pa bo plesna zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana.
Jutri se bo že ob 8. uri začel mednarodni balinarski turnir, ob 9. uri pa bo ex tempore za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo. Kioske bodo odprli ob 16. uri, ob 18. uri bo koncert godbe na pihala s Proseka, ob
19.30	bo nagrajevanje, kateremu bo sledil ples vedno z ansamblom Lojzeta Furlana. (B. S.)
V torek na Sv. Justu »Koncert za Velemira«
Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova prireja v torek, 12. t. m., ob 20. uri na Gradu sv. Justa štiriurni koncert, na katerem bodo nastopili glasbeniki najrazličnejših glasbenih opredelitev, od salse do rocka, od folka do bluesa. Do polnoči se bodo na odru vrstile skupine Veema, Ziryab, solist Paolo Rodda, skupina Ocho Rios, Ensemble Havadia, Mauro Pagoni, Gino D'Eliso in Muci Forza, Palumbo Blues Band, Antonio Breschi in Whisky Trail.
Namen koncerta, ki bo potekal pod naslovom "Koncert za Velemira ", je zbrati sredstva, potrebna za izdajo plošče mladega tržaškega glasbenika slovenskega rodu Velemira Dugine, ki je letos januarja umrl v Rimu. Plošča bo nedvomno izredno zanimiva za vse ljubitelje kvalitetne moderne glasbe, saj bo predstavila delo glasbenika, ki je znal v svojem ustvarjanju združiti klasično glasbo s iolkom, rockom in jazzom in to povezati z melosom narodov in področja iz katerega je izhajal.
Vstopnice za koncert so v predprodaji v prodajalni vstopnic UTAT v prehodu Protti in na dan koncerta pri blagajni na Gradu sv. Justa.
V Domu Alberta Sirka v Križu je še danes in jutri na ogled razstava miniaturnih izdelkov domačina Giuliana Košute. Gre v glavnem za izdelke, ki ponazarjajo nekatere značilne kriške spomenike in stavbe, od krajevnega spomenika padlim v NOB, do stare vaške pralnice, vse do avtorjeve rojstne hiše. Razstavo in Giuliana Košuto, ki je po poklicu zidar in se s tem konjičkom ukvarja torej v prostem času, je odprl in predstavil časnikar Franc Udovič. Občinstvo si jo lahko ogleda še danes med 18. in 20. uro ter
jutri med 11. in 13. uro ter med 18. in 20. uro.
S to razstavo, ki je v vasi naletela na precejšnje zanimanje, bo kriško kulturno društvo Vesna zaključilo svojo delovno sezono, ki je bila posvečena predvsem zborovski dejavnosti, to se pravi nastopom moškega in dekliškega pevskega zbora. Pred koncem leta imajo domači kulturni delavci v programu še nekaj prireditev ob 100-letnici rojstva slikarja Alberta Sirka, ki je bil tudi med ustanovitelji prosvetnega društva.
V	Trstu snema nemška televizija
V	našem mestu se te dni mudita dve ekipi nemške druge televizijske mreže, ki bosta posneli petinpetdesetmi-nutno oddajo o gospodarski, kulturni in turistični podobi Trsta.. Oddajo bodo v sklopu serije dokumentarcev o evropskih mestih predvajali tudi po avstrijski in švicarski televiziji.
Med obiskom na Gradu sv. Justa, je člane ekipe sprejel predsednik Leto-viščarske in turistične ustanove Bari-son in jim prikazal nekatere turistične značilnosti tržaškega področja.
Ponavljalni tečaji pri Združenju za prosti čas
Mednarodno združenje za prosti čas AITL (Association Internationale du Temps Libre) prireja poletne ponavljalne tečaje za osnovne in srednje šole, tečaje za antično grščino in tečaje za italijanščino in latinščino (dopolnjevanje in ponavljanje učnega programa iz slovnice, sintakse, prevodi, priprava in poprava spisov) za znanstveni in klasični licej.
Za informacije in vpisovanje se oglasite pri tajništvu AITL v Ulici sv. Frančiška 23 (1. nadstropje) vsak dan, razen ob sobotah, od 17.30 do 19.30 (Tel. 733800).
Kljub slabemu vremenu na miljskem festivalu
Najkrajši Hamlet na svetu
Četrtkovo muhasto vreme ni moglo prekrižati računov organizatorjem Festivala mladinskega gledališča v Miljah, zato pa jo je zagodlo marsikateremu meščanu, ki si je želel ogledati to ali ono predstavo, ki naj bi se, po sporedu, odvijala na prostem. Marsikdo, ki se je popoldne povzpel db cerkvice sv. Frančiška, da bi užival ob lutkovni predstavi, ali pa je v zadnjem trenutku prihitel na Marconijev trg, da bi videl "najkrajšega Hamleta na svetu", si je namreč razočarano mislil, da je predstava odpadla zaradi vremena. V resnici pa so se tudi četrtkove prireditve odvijale po napovedanem sporedu, le da so se preselile pod streho. Na srečo je bila večina občinstva o tem obveščena na ta ali oni način, zato ni bilo nevarnosti, da bi predstave odpadle zaradi pomanjkanja gledalcev.
Predvčerajšnjim se je festival, vsaj kar se predstav tiče, odvijal v znamenju zagrebškega gledališče. Začelo se je že zjutraj v dvorani Roma, kjer se Je predstavil lutkar Dragan Sučič zagrebškega Kazališta Trešnja z Lutkami iz omare. Sučič je obudil v življenje prastaro tradicijo potujočih lutkarjev, ki so, potujoč iz kraja v kraj. zabavali mlado in staro s prikazovanjem starih zgodb in novih domislic in ki so, po predstavi, občinstvu pokazali, kaj se dogaja za kulisami in jim razkrivali skrivnosti svojega poklica.
Sučič je z lutkami, ki so posnetek približno dvesto let starih originalov, predstavil dve zgodbi in z njimi navdušil zbrane malčke. Guignol in policaj je stara francoska farsa, polna duhovitih, komičnih domislic, glasbe in petja, ki po marsičem spominja na dogodivščine našega Pavlihe, v Doktorju Faustu pa nam je, s posnetki starih marionet, prikazal znano nemško legendo o alkimistu, ki iz sle po znanju proda dušo hudiču.
Zvečer je bil v telovadnici šole De Amicis na vrsti Tea-tar ITD s Hamletom. Zagrebški gledališčniki so prikazali najkrajšega Hamleta na svetu, saj traja predstava le petinštirideset minut. V uprizoritvi, med katero sedijo igralci na nizkih stolčkih na kolesih in držijo v naročju lutke, katerim posojajo" roke in noge, seveda ni mogla priti do izraza globina Shakespearove misli, vendar pa to tudi ni bil namen avtorjev predstave. Šlo je zgolj za slikovit prikaz Hamletove zgodbe, predvsem pa za igralsko virtuoznost v bliskovitih premikih, piruetah in spektakularnih mečeval-
Prizor iz Hamleta v uprizoritvi zagrebškega Teatra ITD
skih prizorih. Da je bil namen Zagrebčanov predvsem de-mistificirati enega največjih tekstov svetovne dramatike in da so želeli le zabavati in ugajati, dokazuje tudi končni prizor predstave, ko so igralci v petinštiridesetih sekundah obnovili celotno zgodbo, za kar so poželi buren aplavz. Namen je bil torej dosežen.
Danes se bo, po tednu dni, ki je precej spremenil podobo miljskega vsakdana, Festival mladinskega gledališča zaključil. V Beneški hiši bodo zaprli razstavo otroške in mladinske literature in razstavo ilustracij Nicolette Costa.' Popoldne bo, ob 16.30, prav tako v Beneški hiši zaključna okrogla miza o mladinski literaturi, ob 18. uri bo v dvorani Roma ponovitev predstave Bufaplanetes Katalonca Pepa Bouja, kot zadnja prireditev pa bo ob 21.30 na Marconije-vem trgu predstava skupine Fontemaggiore iz Perugie Ponovno odkritje Amerike:
Razstava tržaškega arhitekta Gustava Pulitzerja Finalija
V prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru so sinoči odprli monografsko razstavo posvečeno arhitektu Gustavu Pulitzerju Finaliju. Dela tržaškega arhitekta so že predstavili v sklopu pariške razstave Trouver Trieste, ki sta jo Tržaška pokrajina in Dežela F-JK končno postavili tudi v mestu, kjer je nastala zamisel pariške pobude in kjer se je leta 1887 rodil Pulitzer Finali (beri Finali).
Ob prisotnosti predsednika Pokrajine Locchija, pokrajinskega odbornika za kulturo Hareja, arhitekta Valentina in deželnega odbornika Barnabe so uradno odprli rasztavo, ki jo bodo zaprli šele 30. septembra. Na ogledu so ladijski interjerji, pohištvo, opreme zasebnih stanovanj in vil, ki so nastali izpod Pulitzerjevega svinčnika. Na razstavi so na ogled tudi nekatera dela Avgusta Černigoja, ki je večkrat sodeloval s Pulitzerjem pri urejevanju ladijskih salonov.
Razpoložljiva mesta v Domu za ostarele v Ulici della Valle
Javna skrbstvena in dobrodelna ustanova (IPAMI) obvešča, da je v Domu za ostarele v Ulici della Valle 8, na razpolago 10 manjših stanovanj za starejše zakonce (ali bližje sorodnike) in 10 sob, namenjenih starejšim osamelim osebam. Interesenti lahko predložijo prošnje do 15. septembra.
Za dodelitev stanovanja ali sobe lahko zaprosi vsak upokojenec INPS,
ki ima stalno bivališče v Trstu in ki je fizično povsem neodvisen. Tistim, ki ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, bo ustanova Rusconi, ki upravlja zgoraj omenjeni dom za ostarele, pomagala pri plačilu stroškov.
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Socialno skrbstvo v Ulici Pascoli št. 31. Urad odgovarja na telefonsko številko 744357.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Mario Fabjan
Pogreb bo danes, 11. t. m., ob 13.30 iz hiše žalosti v Slivnem št. 19 v domačo cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Olga, hči Miranda z možem Oskarjem, sin Ivan z ženo Marico, vnuki Tanja, Lara in Alen ter drugo sorodstvo.
Slivno, 11. julija 1987
Izidi bodo znani v torek okrog poldne
Tudi geometri opravili z maturo
Maturitetni izpiti na naših višjih srednjih šolah so se včeraj končali. Kot zadnji so potili pot pred 13-član-sko izpraševalno-komisijo kandidati zavoda za geometre. Na tej šoli je bila letoš matura šele tretjič, abiturientov pa je bilo devet, saj so bili vsi dijaki pripuščeni k zrelostnemu izpitu. Omenjena komisija je imela veliko dela, saj je morala preveriti »zrelost« bodočih tržaških in goriških knjigovodij ter bodočih geometrov. Izide za vse tri
šole bodo predvidoma objavili v torek okrog 12. ure.
Uradi v Dolini
V dolinski občini je v ponedeljek, 6. julija, uspešno stekla pobuda o popoldanskem odprtju uradov, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 15.30 do 17.30. Prva dva popoldneva je prišlo v občinske urade 22 ljudi. Sperimental-no popoldansko odprtje uradov bo do 31. decembra letos.
Policija ju je nadzorovala več kot mesec dni
Za zapahi razpečevalca heroina
Več kot mesec dni trajajoča prizadevanja, da bi prišli na sled zvitima razpečevalcema mamil, so se včeraj izkazala za nadvse uspešna. Agenti letečega oddelka so namreč na železniški postaji v Tržiču aretirali 42-letnega Etiopca Michela Trimarca, ki stanuje v Ulici dello Scoglio 133 in 32rletno Donatello Dazzara, doma iz Križa 392.
Po nalogu sodišča v Gorici se je moral Trimarco obvezno preseliti v tržaško občino. Svojo kriminalno, oziroma razpečevalsko dejavnost je namreč osumljenec opravljal že v bližnji Gorici, vendar proti njemu tedaj še ni bilo dovolj dokazov. V Trstu se je kaj kmalu »udomačil«. Takoj je zavohal plodna tla za svoje dobičkonosno »delo«: nekaj barov na Akvedotu in predel Starega mesta. Tu se je na skrivaj shajal z narkomani in jih »zalagal« s heroinom. Trimarcova trgovina je, kot kaže, cvetela tudi v Tržiču.
Komisarijat iz Tržiča ter inšpektorja Scozzai in Bresa so prebrisanemu razpečevalcu končno nastavili past pred približno mesecem dni. Izsledili so okrog 20 narkomanov iz Trsta in Gorice, ki so priznali, da jim je heroin pro-
dajal Trimarco. Osumljenec se očitno ni zavedal, da policija strogo nadzoruje vsak njegov korak. Včeraj je v Padovi s svojo pajdašico Donatello Dazzara brezskrbno stopil na vlak za Tržič. Tu pa so razpečevalca nenadoma obstopili agenti, ki so natančno pregledali njuno prtljago ter izvedli osebno preiskavo. Izkazalo se je, da je imel Trimarco pri sebi dva grama heroina.
Proti Etiopcu in Dazzarovi je namestnik državnega pravdnika Drigani izdal zaporni nalog zaradi protipostav-ne posesti in razpečevanja mamil. Trimarcova ima obenem na vesti tudi krajo in rop.
Strah zdravnikov na srečo odveč
V katinarski bolnišnici so včeraj nekaj po 19.30 sprejeli 17-letnega Mauri-zia Milocha iz Ulice Molino a Vento 111/2, ki se je ranil v prometni nesreči, do katere je prišlo na Korzu Cavour. Fant je z vespo 50 privozil iz Ulice Valdirivo in bil namenjen proti Trgu Duca degli Abruzzi, ko je na Korzu Cavour zavozil ob ograjne količke, ki jih očitno ni bil opazil.
Kot so pozneje ugotovili v bolnišnici, se je pri padcu udaril v glavo in vrat, pri čemer so se zdravniki zbali, da ima notranje poškodbe in so si zato pridržali prognozo ter ga obdržali na začasnem opazovanju. Toda že nekaj ur pozneje se je njegovo stanje zboljšalo, izvidi pa so pokazali, da ne bo nič hudega. Verjetno bo že danes doma.
t
Dne 9. t. m. je tragično usahnilo mlado življenje našega naj-dražjega
Roberta Puntarija
Pogreb bo danes, 11. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križu.
Žalostno vest sporočajo mama, oče, sestra, noni, njegova draga Ni-coletta in drugo sorodstvo.
Trst, 11. julija 1987
(Pogrebno podjetje Zimolo, Ulica Torrebianca 28)
ŠD Vesna izreka iskreno sožalje Albi, Lučkotu in svojcem ob izgubi dragega sina Roberta.
Ob težki izgubi sina Roberta izrekajo družini Puntar globoko sožalje 55-letniki iz Križa.
Odbor Ljudskega doma in sekcija KPI J. Verginella iz Križa se pridružujeta žalovanju družine Puntar ob hudi izgubi sina Roberta.
Ugodna odmevnost letošnjega letovanja na brkinskih Tatrah
O koloniji na brkinskih Tatrah, ki jo je priredila uprava Dijaškega doma "Srečko Kosovel" iz Trsta pod pokroviteljstvom Odbora za doraš-čajočo mladino SKGZ, smo pred časom že pisali. 59 malčkov, med katerimi je bil tudi prizadet otrok, se je po dvanajstdnevnem letovanju, 4. julija, vrnilo domov. Pogovorili smo se z Marijo Bartok, eno od vzgojiteljic, ki nam je povedala, da se je vse srečno izteklo. Govorila nam je o novosti, ki so jo kot prvi uvedli: po lanskih slabih izkušnjah so letos ukinili obisk staršev. Ta je namreč zelo vznemirjal otroke, ki so se potem stežka znova vživeli v skupinsko dogajanje. Pobuda je popolnoma uspela, beležili so veliko manj domotožja kot lani, zato jo bodo še
nadalje uvajali. V prvem tednu letovanja je organizatorjem nekoliko zagodlo slabo vreme, vendar ni nihče od otrok, ki jih je bilo veliko več kot lani, imel težav z zdravjem. Za to gre zasluga predvsem organizatorjem, ki so polagali veliko skrb na preventivo: pazili so na prehrano in na to, da otroci ne bi uživali premrzle pijače. Ti sicer zelo preprosti ukrepi so se izkazali za zelo učinkovite. Marija je za konec pozvala starše, naj tudi naslednje leto v velikem številu vpišejo svoje otroke v to kolonijo, saj poleg že omenjenih ponudb, nudi še to prednost, da se začne takoj po zaključku šolskega leta in pomeni torej idealno sprostitev po devetmesečnem trudu med šolskimi klopmi.
Sporočilo vodstva kolonije na Tatrah
Po odhodu otrok iz poletne kolonije na Tatrah so vzgojitelji našli precej neoznačenega perila, ki so ga otroci izgubili. Najdeno je na razpolago staršem v Dijaškem domu »Srečko Kosovel« v Trstu vsak dan od 9. do 12. ure.
kino
LETNI KINO - ARISTON .- 21.30 II colo-re viola, ZDA 1986; r. S. Spielberg; i. D. Glover, A. Cesar, W. Goldberg.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15, La mia Africa, dram., ZDA 1985; 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Redford.
EXCELSIOR II - 18.30, 21.45 La coda del diavolo, dram., It., 1986; r. G. Treves; i. R. Renucci, P. degli Esposti. □
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Rotta ver-so la Terra, fant., ZDA, 1986, 100'; r. Leonard Nimoy; i. Leonard Nimoy, William Shatner.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Miracles, akc„ ZDA 1986; r. J. Kouf; i. Tom Con-ti, Terry Garr.
NAZIONALE II - 17.00, 22.00 Telefono rosso, i. Ilona Staller, □ □
EDEN - 16.00, 22.00 Infermiere disposte a tutto, porn., □ □
PENICE - 18.30, 22.00 Street snart - per le strade di New York.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Omicidio a luči rosse, krim., ZDA, 1984, 114'; r. Brian De Palma; i. Craig Wasson, Gregg Henry, Melaine Griffith.
MIGNON - 16.30, 22.15 E. T. - L’extra-terrestre, fant., ZDA, 1982; r. S. Spielberg; i. H. Thomas, D. Barrymore.
EXCELSIOR I - 18.45, 22.15 Jampin' Jack flash, kom., ZDA 1986; r. P. Marshall; i. W. Goldberg, C. Cane.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Capriccio,. er., It., 1987; r. Tinto Brass; i. Francesca Delle-ra, Andy J. Forest. □ □
LUMIERE FICE - 20.10, 22.10 II bambino d’oro, fant., ZDA 1986, 93'; r. M. Rit-chie; i. E. Murphy, C. Dance.
RADIO - 15.30, 21.30 Piaceri, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
________mali oglasi_____________
V	DEVINU na prodaj ministanovanja ali celotna stavba. Za informacije telefonirati v uradnih urah na št. 208731.
PRODAM malo rabljen šotor za 5 oseb. Tel. 226420.
V	SALEŽU je odprl osmico Herman Škrlj.
OSMICO je odprl Albin Tenze v Križu št. 111. Toči belo in črno vino.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine skozi celo poletje. Tel. 814550.
V	MIRAMARSKEM PARKU se je 11. junija izgubil črn ovčar, 4 leta star, ki odgovarja na ime Dick. Velika nagrada. Tel. 224264 - ob urah obedov.
OSMICO lahko obiščete še do ponedeljka, 13. t. m., v Mavhinjah pri Robertu Pipanu.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška, Zagradec 1. Toči pristno belo in črno vino.
RESTAVRACIJA PETTIROSSO - Boršt št. 60, tel. 228151, sporoča, da bo začela obratovati v sredo, 15. t. m.
STANOVANJE v središču mesta prodam zasebniku. Tel. 0481/85302 med 17. in 19. uro.
V	SREDIŠČU NAJLEPŠEGA DELA SLOVENIJE nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke ter ob magistralni cesti Ljubljana—Bled—Jesenice je penzion "MANCA", ki ima še nekaj prostih mest od danes, 11., do 26. 7. 87 in od 8. 8. do 20. 8. 87. Vse sobe imajo tuš in WC. Poleg klasičnih penzion-skih uslug naša ponudba obsega še športno rekreacijo: tenis, plavaje, ribolov, jahanje in planinarjenje. Naslov: Penzion "MANCA", 64240 RADOVLJICA, Gradnikova 2, Slovenija, tel. 003864/75504.
CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča cenjene kliente, da bo trgovina zaprta od 20. julija do 17. avgusta.
AVTOMOBIL ALFA G TV v odličnem stanju, edini lastnik, prodam. Tel. 0481/85302.
DO 10.000 KV. METROV sončno, položno, dostopno zemljišče, lahko tudi mešano, s starim objektom ali brez, kupim. Ponude s ceno, opisom in naslovom pošljite na ADIT, Ljubljana, p. p. 171.
PRODAM dva mladiča pasme koker Spanj el odličnih staršev, z rodovnikom (po 12 M). Jože Oblak, Srebrničeva 74, 65280 Idrija, tel. 003865/71364.
prispevki
V	spomm na Pepija Budina daruje Edi Danev (Kontovel) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Dušana Grilanca darujejo Milko in Pepka Milič (Salež 91) 10.000 lir ter družina Furlan (Salež 50) 15.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Dušana Grilanca daruje ' Marija Skrij 10.000 lir za ŠK Kras.
Ob 1. obletnici smrti tete Genije daruje Damjana 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Angela Miliča in Dušana Grilanca daruje Gabrijel Doljak (Zgonik 18) 10.000 lir za ŠK Kras in 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Angela Miliča in Dušana Grilanca darujeta Milko in Milka Budin (Zgonik 54) 30.000 lir za ŠK Kras in
30.000	lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grobova Tomaža in Aleksandra D’Aronca darujejo Danilo, Mirjam, Odila, Anamarija, Majda, Vlasta, Savo in Klavdij 80.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Marinotovo mamo Štefanijo Dovgan darujeta Alenka in Pino
30.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na drago Zofko Kralj por. Gruden daruje Marica Budin (Samatorca 4) 20.000 lir za Center za dializo in 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 11. obletnici smrti Antona Grgiča darujeta žena in sin z družino 20.000 lir . za KD Slovan.
V	spomin na dragega pok. Viktorja Hrvatiča ob rojstnem dnevu daruje žena Marija z družino 100.000 lir za za Dom A. Ukmar-Miro pri Domju.
Prijateljice in prijatelji Igorja darujejo
355.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na pok. sestro Marijo Graho-nja vd. Pečar ter na vse svoje drage pokojne daruje družina Gropajc (Gročana 8) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gročani.
V	spomin na svaka Bogomira darujeta Luciana in Egon 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Zore Tretjak darujeta Bruna in Lucio Musina 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Toni Stegelj daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Igorja Zaccario daujejo trgovci iz Nabrežine Centra 60.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 50.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na sv. birmo daruje Nikoleta Kralj 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Ljubovega očeta darujejo bivši sošolci, z realne in prijatelji s klasične 163.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Angela Miliča daruje Mario Milič 30.000 lir za gradnjo kulturnega doma-spomenika NOB iz Briščikov.
Emil Kosovel daruje 100.000 lir za gradnjo kulturnega doma-spomenika NOB iz Briščikov.
Namesto cvetja na grob pok. Federica Emila daruje družina Sardoč 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
N. N. daruje 100.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Letnik 1933 z Opčin daruje 60.000 lir za MPZ Vesela pomlad in 60.000 lir za MPZ Primorec-Tabor.
V	spomin na Dušana Grilanca darujeta družini Škabar in Škerk (Repen 130)
30.000	lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Igorja Zaccario darujeta Patricija in Mauro Cesari 25.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na mala Tomaža in Aleksandra daruje teta Nada 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Silvijo Danev-Čok daruje svakinja z družino 50.000 lir za mešani pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Roberta Puntarja darujeta Franco Tenze in Francoise Tominez 50.000 lir za vzdrževanje spomenika paldim v NOB v Križu.
V	spomin na Dušana Grilanca darujejo Pepi in Jožica Guštin 20.000 lir ter Anica in Stojan 15.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
KD Rovte-Kolonkovec,
Ul. Montesernio 27/A
vabi
na celovečerni koncert pevskega zbora
TINA MODOTTI
s Pončane
ki bo danes, 11. t. m., ob 20.30. Na sporedu je ljudska tržaška in umetniška glasba.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
V	Domu A. Sirk v Križu je odprta razstava miniaturnih izdelkov GIUL1ANA KOŠUTE s sledečim urnikom: v sredo in soboto od 18. do 20. ure, v nedeljo od 11. do 13. ure in od 18. do 20. ure.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 11. julija
OLGA
Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.28 - Luna vzide ob 21.51 in zatone ob 5.05.
Jutri, NEDELJA, 12. julija
MOHOR
PLIMOVANJE DANES: ob 4.37 naj-nižje -72 cm, ob 11.24 naj višje 38 cm, ob 16.38 najnižje -11 cm, ob 22.15 najvišje 49 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 25,2 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb narašča, veter 18 km na uro severovzhodnik, vlaga 46-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Anna Cattelan, Cristel Bassa, Daniele Olimpo.
UMRLI SO: 97-letna Adele Fale vd. Babarovich, 89-letni Carlo Marzani, 87-letni Lorenzo Suban, 73-letni Giovanni Favretto, 69-letni Salvatore Loiacono, 79-letni Silvio Cimador, 68-letni Cesare Bat-tista, 80-letna Rosa Cociani por. Rasman, 75-letni Tommaso Voinovich.
OKLICI: delavec Fabio Ronchi in delavka Cristina Caenazzo, uradnik Walter Prodan in uradnica Donatella Lakota, varuh naprav Fabio Norbedo in logopedinja Nicoletta Luciani, telefonski tehnik Giuliano Bertogna in varuška Luisa Fonda, šofer Fabio Clean.in uradnica Cristina Degrassi, tehnik Gianni Madrussani in upraviteljica Marina Pastor, uradnik Giuseppe Vicinanza in študentka Car-melina Princiotta, pleskar Corrado Suri- . an in uradnica Rossana Lambla, novinar Maurizio Cattaruzza in uradnica Ales-sandra Cimolino, uradnik Angelo Ghezzi in študentka Alessandra Chiurco, uradnik Saverio Abbinante in uradnica Do-nata Roberto, električar Piero Robba in uradnica Patrizia Gangale, zdravnik An-drea Valmastri in prevajalka Francesca Mašini, uradnik Andrea Bozanic in univerzitetna študentka Maria Busetti, uradnik Roberto Gossi in uradnica Carmen Sonia De Santis, avtoličar Alexander Vi-sintini in uradnica Alessandra Neri, uradnik Enrico Venuti in uradnica Elvira Fulco, tehnik Antonio Renner in trgovka Angela Marino, uradnik Dario Škerl in uradnica Chiara. Gallopin, agent javne varnosti Maurizio Tuccio in socialna delavka Nicoletta Pregarz, v pričakovanju zaposlitve Giovanni Veglia in prodajalka Sonia Brajkovic, uradnik Renzo Manzin in učiteljica Cinthia Addis, uradnik Franco D'Oria in uradnica Anna Castri-otta, uradnik Carlo Capelli in učiteljica Gabriella Giani, uradnik Roberto Purina-ni in uradnica Daniela Travan, uradnik Paride Martignani in delavka Patrizia Porta, mehanik Gnido Leonardi in uradnica Daniela Acco, mizar Mirsad Maslo in trgovka Enisa Hadzisabic, v pričakovanju zaposlitve Maurizio Pipolo in čistilka Sara Schiraldi, učitelj Giuseppe Trebbi in učiteljica Daniela Ceritali, kmetovalec Stefano Mandefo in v pričakovanju zaposlitve Sonia Novel, upokojenec Aldo Geissa in gospodinja Silvia Graciela Orlandi, finančni stražnik Ser-gio Cordaro in gospodinja Gabriella Chiostergi, šofer Maurizio Miano in uradnica Donatella Busan, trgovec Mas-simo Corazza in prodajalka Manuela Pe-corari, podčastnik italijanske vojske Ig-nazio Di Benedetto in prodajalka Antonia Barbaro, delavec Giovanni Roy Rossi in varuška Gelsomina Tromba, trgovec Rok Prennushi in gospodinja Daniela Dapretto.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 6. julija, do sobote,
11. julija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Zavije).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
gledališča
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
Danes, 11. t. m., ob 20.30 šesta predstava Straussove operete NETOPIR. Dirigent Rudolf Bibl, režiser Vito Molinari. Zadnja predstava jutri ob 18. uri.
V pripravah je tudi naslednja opereta na repertoarju, PRI BELEM KONJIČKU R. Benatzkega, katere premiera bo 18. julija, ponovitve pa 19., 25., 26., 31. julija ter 4. in 8. avgusta. Dirigiral bo Janos San-dor, režiral pa Filippo Crivelli. Prodaja vstopnic se prične danes pri blagajni gledališča.
MG KRESNA NOČ
MG KRESNA NOČ gostuje s predstavo SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE v ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 na 32. Zveznem festivalu ljubiteljskih gledališč v Trebinju (Črna gora).
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev
obvešča, da bo urad v Ul. sv. Frančiška posloval v juliju in avgustu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob torkih in četrtkih, pa tudi od 16. do 18. ure.
Na festivalu komunističnega tiska v Boljuncu so bile izžrebane sledeče številke za veliko loterijo: 1. št. 05757, 2. št. 13169, 3. št. 13381, 4. št. 13180, 5. št. 13284, 6. št. 06607, 7. št. 05009, 8. št. 05050, 9. št. 13162 in 10. št. 05444. Četrta, šesta in deveta nagrada je že oddana. Za ostale informacije tel. na št. 232223. Nagrade lahko dvignete do torka, 21. julija.
SKD L Gruden in ŠD Sokol javljata urnik prevozov otrok iz okoliških vasi v poletno središče v Nabrežini vsak dan, od 13. do 24. t. m,- šolabus: Medja vas ob 7.50, Štivan ob 7.53, Devin ob 7.55, Ses-Ijan Center ob 8. uri, Cerovlje ob 8.05, Mavhinje ob 8.10, Vižovlje ob 8.15, Ses-Ijan (Terčon) ob 8.17, Nabrežina (županstvo) • ob 8.20 - kombi: Prosek ob 7.55, Božje polje ob 8. uri, Slivno in Trnovca ob 8.15, Prečnik in Praprot ob 8.20, Šem-polaj ob 8.22 ter Nabrežina Postaja ob 8.25. Vsi otroci naj prinesejo s sabo košarico z malico in brisačo. Po malici bodo dobili topel obrok čaja. Vpisnina znaša
30.000	lir (za drugega otroka 15.000 lir). Dejavnost bo trajala vsak dan do 13. ure.
KD F. Prešeren iz Boljunca prireja štiridnevni RAZISKOVALNI TABOR za dijake nižje srednje šole dolinske občine. Tabor bo v Boljuncu in se bo pričel 24. avgusta t. 1. Informacije in vpisovanje na sedežu društva danes od 19. do 20. ure ali pa po tel. 228438 in 228729 od 13. do 14. ure do 20. julija.
Slovensko karitativno društvo - SLO-
KAD - slavi 40 let delovanja v prid slovenske mladine s počitnicami v številnih kolonijah. Proslava 40-letnice bo v Dragi pri Bazovici jutri, 12. 7. Nastopili bodo otroci - gostje kolonije, nekdanji vzgojitelji in nekdanji gostje. Igral bo Ansambel »KRT« iz Stranj pri Kamniku. Po prireditvi bo sledilo veselo srečanje na travniku pri koloniji ob glasbi ansambla. Poskrbljeno bo tudi za pijačo s čevapčiči. Vabljeni vsi starši sedanjih gostov kolonije, nekdanji gostje in osebe, ki so delovale v korist in veselje slovenskih otrok.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da je za izlet v Beneško Slovenijo (Čedad, Speter, Matajur) prostih še nekaj mest. Tel. na št. 412195.
čestitke
MIRJAM KORŠIČ je z odliko diplomirala na tržaški univerzi iz ekonomije. Iskreno ji čestitajo Lidija, Nada in Fabjana.
ŠAGRA V RICMANJIH
danes, 11., jutri, 12. in 13. julija 1987
Zabavali Vas bodo ansambli: DOMAČI FANTJE, TONE KMETEC, POMLAD, VESELI GODCI, ANSAMBEL MIRAMAR IN GODBA NA PIHALA IZ RIC-MANJ.
Vabljeni!
OBČINA REPENTAB0R
vabi
na 25. razstavo terana in pokušnjo domačih belih vin v REPNU
PROGRAM:
danes, 11. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave
od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Furlan
jutri, 12. t. m., ob 8. uri mednarodni balinarski turnir v organizaciji balinarske sekcije "Kraški dom" in pod pokroviteljstvom občine. Ob 9. uri ex tempore za otroke iz vrtca ter osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe na pihala s Proseka, ob 19.30 nagrajevanje najboljših vin , balinarskega turnirja in ex tempore.
Od 20. ure do 0.30 ples z ansamblom L. Furlan.
šolske vesti
Slovenski dijaški dom S. Kosovel
sporoča, da je do 15. t. m. odprto vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak delovni dan od 9. do 12. ure, razen sobote. Pojasnila glede vpisa in morebitne posvete v zvezi z vašim otrokom vam lahko nudimo tudi po telefonu (tel. 573141 — 573142). Naš naslov: Ul. Ginnastica 72 ali Čampo San Luigi 11, mestni avtobus št. 25. Ravnateljstvo.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1987/88 sledeče tečaje: 1. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike (900 ur); 2. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur); 3. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike (1100 ur); 4. Izpopolnjevalni tečaj za gostinstvo (400 ur); 5. Izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 6. Izpopolnjevalni tečaj za personal compu-ting (160 ur); 7. Tečaj ažuriranja za vodenje zadrug (60 ur); 8. Izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); 9. Izpopolnjevalni tečaj za knjigovodstvo -IVA ter mehanizirano knjigovodstvo (130 ur); 10. Tečaj za vinogradništvo in kletarstvo - občina Zgonik (60 ur); 11. Tečaj čebelarstva za začetnike (60 ur); 12. Tečaj za splošno živinorejo (30 ur); 13. Tečaj za gojenje aktinidije (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 17. julija 1987 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 12.00.
razne prireditve
Krožek Fincantieri priredi danes, 11., in jutri, 12. t. m., ob 19.30 PLESNI VEČER na terasi kopališča Sv. Roka v Miljah. Danes igra ansambel Pomlad, jutri pa Muja Doc Band. Deloval bo dobro založen bife. Zagotovljen parkirni prostor.
Berite
»Novi Matajur«
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
DUkE
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41
grandi marche prostorno parkirišče
Še ves teden Univerziada ’87
Letošnja Univerziada v Zagrebu, ki se bo nadaljevala še ves teden (sklepna slovesnost bo prihodjo nedeljo na stadionu Dinama), je zbrala res impresivno število športnikov z vsega sveta. Več kot pet tisoč jih bo merilo moči v dvanajstih panogah (število sveh udeležencev presega sedem tisoč), zastopanih pa je kar 128 držav z vseh celin. Toliko zastav na enem samem kraju doslej še ni bilo, če izvzamemo zasedanja generalne skupščine OZN, kot je s ponosom poudaril predsednik predsedstva Jugoslavije Lazar Mojsov. Zrali so se pod geslom »Svet mladih za svet miru«, saj njihov cilj gotovo ni samo nabiranje zmag in uspehov, ampak tudi nova poznanstva, prijateljstva, utrjevanje razumevanja.
Televizijski prenosi:
	RAI 3	RTV-Lj	TV-Kp
sobota	15.30	17.30	17.30, 20.30
nedelja	12.55	17.30	17.30, 20.30
ponedeljek	14.00	17.00	17.00, 19.00, 20.30
torek	14.00	17.00	17.30, 19.00, 20.30
sreda	16.30	—	16.00, 20.00, 23.00
četrtek	16.30	—	17.00, 20.00, 21.30, 23.00
petek	17.00	—	17.00, 20.30,
Ljubljanska televizija bo od ponedeljka nudila v okviru Poletne noči, nekako po 23. uri, dnevni pregled dogodkov na Univerziadi, koprska postaja bo nudila tak povzetek ob 23. uri v soboto in nedeljo, od ponedeljka do petka pa ob 22. uri.
glasba
sobota 20.30 RA1 2
Due sotto il divano (kom.) ponedeljek 20.30 RA1 1
Rocco e i suoi fratelli (dram.) ponedeljek 23.55 RAI 2
I ragazzi della 56a Strada (dram.) ponedeljek 23.55 Italia 1
I	vicini di časa (kom.) torek 21.45 RAI 3
Anatomia di un omicidio (dram.) . torek 20.30 Rete 4
Mezzogiorno di fuoco (vestern) sreda 14.30 Canale 5
II	capitano soffre il mare (kom.) sreda 20.30 Canale 5
L’uomo dai sette capestri (vestern) sreda 20.30 Rete 4
Il colosso d’argilla (dram.) sreda 20.30 RAI 2 Nozze bianche (dram.) petek 20.30 Rete 4
Un americano a Parigi (glas.) petek 22.30 Telepadova Il ritorno degli zombi (srh.) petek 0.30 Telepadova Che fai... rubi? (kom.)
sobota 11.35 RAI 2 Poklon Ravelu nedelja 19.30 RAI 3
Dvorakov Reguiem op. 89 nedelja 23.30 RAI 2
Kvartet Elvina Jonesa (jazz) sreda 22.40 RAI 1
Poletni rock - David Bowie četrtek 20.30 Canale 5 .
Festivalbar četrtek 22.20 RAI 1
Koncert z violončelistom M. Brunellom
šport
nedelja 15.10 RAI 2
Formula 1 iz Silverstona sobota 15.15, nedelja 12.55, ponedeljek 16.10, torek 13.30, sreda 15.30, četrtek 15.30, petek 16.00 RAI 3
Kolesarstvo: Tour de France
ali
sobota 12.05 RAI 1 Teme in variacije (balet) četrtek 20.45 RTV-Lj Maupassantove novele petek 22.30 RAI 1 Noč s Sneguljčico (zabavni spored)

IP
C"



r.

RAI 1
10.55	Tečaj nemškega jezika
11.25	Tečaj francoskega jezika
11.55	Vreme in (12.00) dnevnik
12.05	Baletna predstava: Teme in variacije baletne skupine American Ballet Theatre (koreografije Ba-lanchinea in Twyle Tharp, nastopa Michail Baryshnikov)
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Anni facili (kom., It. 1953, r. Luigi Zampa, i. Nino Taranto)
15.45	Evropske risanke: La donzella guerriera
16.00	Nanizanka: L'amico Gipsy
16.30	Oddaja iz parlamenta
17.00	Glasbena oddaj: II sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna rubrika
18.40	Nadaljevanka: II paria (4. del)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Canzonissime
22.20	Dnevnik
22.30	Film: Colpo da 500 milioni alla National Bank (kom., VB 1970, r. Peter Hall, i. Uršula Andress)
0.10 Dnevnik
RAI 2________________________
10.50	Aktualna oddaja: Evropski dnevi
11.35	Komorna sezona: Poklon Mauri-ceu Ravelu ob 50-letnici smrti -Sonata za violino in violončelo -Tzigane za violino in klavir (izvajajo, Carlo Chiarappa - violina, Andrea Nannoni - violončelo in Pascal Sigrist - klavir
12.10	Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.35	Nanizanka: Saranno famosi!
14.25	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dok., risanka, nanizanka
16.30	Rubrika z Barbaro Bouchet
17.15	Šport: atletika - mednarodni miting (prenos iz Formie)
18.25	Dnevnik. Šport
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik vesti in šport
20.30	Film: Due sotto il divano (kom., 1980, r. Ronald Neame, i. Walter Matthau, Glenda Jackson)
22.15	Dnevnik
22.30	Glasbena oddaja: Come dentro un film
23.30	Dnevnik - kratke vesti
23.45	Dnevnik. Šport
RAI 3
15.15	Šport: kolesarstvo - Tour de France, etapa Poitiers-Chaumeil (neposredni prenos iz Francije), Univerziada (prenos iz Zagreba), rokomet - mednarodni turnir v Teramu
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dnevnik - Posebna oddaja
20.30	Aktualna oddaja: Applausi - Album velikega igralca Tina Buaz-zellija (pripravil Maurizio Giam-musso, 1. del)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	TV film: Berlin Alexanderplatz -Come si deve vivere se non si vuol morire ( r. Rainer VVerner Fassbinder, i. Gunter Lamprecht, Hanna Shigulla, Elisabeth Tris-senaar, Karin Baal, Klaus Hiihne, 2. del)
22.45	Dnevnik
23.00	Film: La terza generazione (dram., ZRN 1979, r. R. W. Fassbinder, i. Volker Spendler, Hanna Schygulla, Eddie Constanti-ne)
, *
RTV Ljubljana________________
14.55	Poročila
15.00	Otroška oddaja: Znak (1. del, prod. TV Sarajevo, pon.)
15.30	Film: Hatari (akcij., ZDA 1961, r. Howard Hawks, i. John Wayne, Hardy Kriiger)
17.00	Dokumentarna serija: Španska državljanska vojna (6. del)
17.30	Univerziada 87: plavanje (neposredni prenos iz Zagreba)
19.00	Danes. Knjiga: Dvojčka Žarka Petana v nemškem prevodu
19.10	Risanka
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Dokumentarec meseca: Narcis
brez zrcala (po podobi slovenskega filozofa Evgena Bevčarja, r. Mitja Milavec, scenarij Helena Koder, pon.)
21.55	Dnevnik
22.10	Zabavna oddaja: Poletna noč (Tema: 5 milijardni človek na svetu, prenos iz New Yorka in Zagreba, komentator Boris Bergant, voditelj Janez Priš)
TV Koper_______________________
17.00	Otroški spored. Risanka: II pic-colo detective
17.30	Univerziada: plavanje (prenos iz Zagreba)
19.00	Rubrika: Top Moda
19.30	TVD Stičišče
19.45	Dokumentarec: Svilena pot
20.30	Univerziada: gimnastika
23.00	Univerziada: vsakodnevni pregled in povzetki 0.15 Dnevnik - Vsedanes
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Film: Arrivano i dolla-ri (kom., It. 1957, r. M. Costa, i. Alberto Sordi, Nino Taranto, Isa Miranda, Mario Riva)
15.05	Film: La Pica sul Paci-fico (kom., It. 1959, r. Montenero, i. Tina Pica, Memmo Carote-nuto, Ugo Tognazzi)
17.00	Nanizanke: Kate & A1-lie, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 Una famig-lia americana, 19.00 I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Variete: La corrida (vodi Corrado)
23.00	Nanizanki: Glitter,
24.00	Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Vicini trop-
po vicini, 12.30 Mi be-nedica Padre
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.20	Film: La spia dal cap-pello verde (dram., ZDA 1966, r. Joseph Sargent, i. Robert Va-ughn, David McCal-lum, Jack Palance)
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
21.30	Nanizanka: Hotel
22.30	Rubrika: Parlamento in
23.30	Nadaljevanka: Peyton Plače
0.30 Nanizanka: Le sorelle Snoop
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: La strana coppia
9.00	Film: I pagliacci (glas., It. 1942, r. Giuseppe Fatigati, i. Alida Valli, Beniamino Gigli, Carlo Romano)
11.00	Nanizanke: Ralph su-permaxieroe, 12.00 L'-uomo da 6 milioni di
dollari, 13.00 Hardcas-tle e McCormick
14.00	Športna oddaja: Šport Spettacolo
15.00	Nanizanki: I forti di .Forte Coraggio, 15.30
Furia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Bun Bun, Pollon, Ruy
18.00	Variete: Musiča e
19.00	Nanizanka: Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Nanizanki: Chicago story, 21.50 Masguera-do
22.50	Športna oddaja: Grand Prix
23.50	Glasbena oddaja: Dee jay Television
TELEPADOVA
12.00	Zdravniška oddaja: Terapija Ronefor
12.30	Informativna oddaja: Il Leonardo
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Šport: Catch
15.00	Športna rubrika: Baseball Week
15.30	Nanizanka
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Queen
20.30	Film: Shango la pištola infallibile (vestern, It. 1970, r. Edward G. Muller, i. Anthony Steffen, Barbara Nelli)
22.30	Film: Inghilterra nuda (dok., It. 1969)
24.00	Film: Una Magnum Special per Tony Sait-ta (krim., Panama 1976, r. Martin Hebert)
TELEFRIULI_________
12.00	Nanizanka: Scacco matto
13.00	Rubrika
13.30	Nadaljevanka: Cavalli selvaggi
15.00	Dražba
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Brothers and sisters
20.30	Film: Follie dJnverno (glas., ZDA 1936, r. George Stevens, i. Fred Astaire, Ginger Ro-gers)
22.30	Dnevnik
23.30	Nad.: La freccia nera, nato informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO

RAI 1		RAI 2		RAI 3
10.25
12.20
13.30
13.55
14.00
15.25
16.20
16.55
18.10
19.50
20.00
20.30
22.20
23.10
23.40
0.25
Maša
Ekološka oddaja: Linea verde Dnevnik - vesti Vesti in igre: Fortunissima Film: Le spose di Dracula (srh., VB 1960, r. Terenee Fisher, i. Peter Cushing, Freda Jackson) Nanizanka: Robin Hood Risanka: Kwicky Koala show Variete: Come Aliče (nastopili bodo Blanca Del Rey, Pippo Franco, Wanda Osiris, Luciana Savignano, Carlo Verdone)
TV film: Bravos (vestern, r. Ted Post, i. George Peppard, Pernell Roberts, Belinda Montgomery) Vreme Dnevnik
Nadaljevanka: Tenera e la notte (F. S. Fitzgerald, scenografija Dennis Potter, r. Robert Knights, i. Peter Strauss, Mary Steenbur-gen)
Glasbena oddaja: Hit-Paradg Športna nedelja Literarna nagrada Viareggio Dnevnik - zadnje vesti
11.00	Nan.: La mia terra tra i boschi
11.25	Komični filmi: Un momente di debolezza (i. Andy Clyde)
11.45	Film: Mr. Moto gioca d'azzardo (krim., VB 1938, r. James Tinling, i. Peter Lorre, Keye Luke)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Nanizanka: L'asso della manica
15.10	Športni prenos: avtomobilizem
F.l - Velika nagrada Anglije (prenos iz Silverstona)
17.15	Film: Supercolpo dei 5 doberman d oro (kom., ZDA' 1976, r. Byron Ross, i. Fred Astaire, James Franciscus, Barbara Eden)
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Bella d'estate
22.00	Nad.: Shaka Zulu (3. del)
22.50	Dnevnik
23.05	Oddaja o protestantizmu
23.30	Glasbena oddaja: Jazz danes -Srečanje z kvartetom Elvina Jonesa
12.55	Športni prenosi: Univerziada '87 (prenos iz Zagreba), veslanje -mednarodni turnir moški (prenos iz Luzerna), kolesarstvo -Tour de France (etapa Brive-La Gaillarde-Bordeaux), jahanje -XVIII državni natečaj (prenos iz Fiuggija)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Koncert na trgu: Dvorak - Regu-iem op. 89 za soliste, zbor in orkester (dir. Woldemar Nelsson, Orkester Festivala v Spoletu in zbor The Westerly Chorus, neposredni prenos iz Spoleta)
20.40	Dokumentarna oddaja: Dogodki - Spoleto 30 let Festivala dveh svetov
21.30	Dnevnik
21.45	Dokumentarna oddaja: Vojaki -Zgodbe o ljudeh v vojni
22.30	Športna oddaja: Domenica gol
23.00	Dnevnik - kratke vesti
23.15	TV Film: II viaggio della May-flower (r. George Schaefer, i. Anthony Hopkins, Richard Crenna, Trish Van Devere)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
::::::::::::
i::::::::::!:
RTV Ljubljana__________________
9.50	Poročila
9.55	Otroška matineja: Živ žav -Smrkci (risanka)
10.50	Mladinska nadaljevanka: Dolga bela sled (pon. 10. dela)
11.20	Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poklici v kmetijstvu: Sin, za kmeta se boš šolal
13.20	Poročila
14.50	Nadaljevanka: Paganini (2. del sovjetsko-bolgarskega biografskega filma o it. virtuozu)
16.00	Film: Rensko zlato (ZRN 1977, r. Nichlaus Schilling, i. Riidiger Kirschstein, Gunther Malzacher)
17.25	Poročila
17.30	Univerziada 87: plavanje
19.00	Danes. Kino
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Tretje obdobje (R. Bogdanovski, 3. del)
20.55	Zabavna oddaja: Poletna noč na temo vojvodinskih trubadurjev, nato Zdravo
TV Koper_______________________
17.00	Otroški spored: risanke
17.30	Univerziada: plavanje (neposredni prenos)
19.00	Ameriški football: Super Bowl
20.30	Univerziada: gimnastika (neposredni prenos)
23.00	Univerziada: pregled in povzetki
23.30	Avtomobilizem: formula 1 (pre-nosiz Silverstona)
		:::::::::::::::	::::::::::::::::::::	
		:::::::::::::::	::::::::::::::::::::	*
CANALE5_____________
8.20	Jutranja telovadba
8.30	Nanizanki: La grande vallata, 9.20 Aliče, 9.50 Mississippi, 10.50 Flo
11.15	Film: La luna e sei soldi (biog., ZDA 1943, r. Albert Lewin, i. George Sanders)
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Dove vai sono guai (kom., ZDA 1963, r. Frank Tashin, i. Jer-ry Lewis, Jill St. John)
15.45	Film: Quel fenomene di mio figlio (kom., ZDA 1951, r. Hal Wal-ker, i. Dean Martin, Jerry Lewis)
17.30	Nanizanke: Fifty Fifty,
18.30	Trauma center,
19.30	Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Radiči (i. Levar Burton, Ren Woods, Ben Vereen, Harry Rhodes)
22.30	Informat. oddaja: Skrivnostna Italija
23.15	Nanizanki: Gavilan, 0.15 Scheriffo a New York
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Nanizanka: Gunsmo-ke
9.15	Film: Cingue ore in contanti (kom., It.-VB 1961, r. Mario Zampi)
10.45	Nanizanka: Giorno per giorno
11.15	Aktualna oddaja: Parlamente in
12.10	Nanizanka: Cassie & Co
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 16.00 Alla ricerca di un sogno,
16.45	Daniel Boone,
17.45	Sembra facile,
18.15	Devlin & Devlin,
19.00	College, 19.30 New York New York,
20.30	Matt Houston,
21.30	Cover up
22.30	Nadaljevanka: Peyton Plače (i. Mia Farrow, Ryan 0'Neal, Barbara Parkins,)
23.30	Nanizanki: Mod Squ-ad
0.30 Nanizanka: Le sorelle Snoop
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, II pianeta delle 1000 avventure,
Dungeons and Dra-gons, Tarzan
10.00	Nanizanka: Riptide
11.00	Šport ZDA
12.00	Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari
13.00	Rubrika: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
16.00	Nanizanki: Dimensio-ne Alfa, 17.00 Manimal
18.00	Nanizanka: Automan
19.00	Risanke: Littlest, Hazard, Droids Adventu-res, Snorky
20.30	Variete: Che piacere averti gui
22.50	Boksanje: Damiani-Cobb
.23.50 Nanizanki: Samurai,
1.15	Hardcastle & Mc Cormick
TELEPADOVA
12.00	Rubrika o trgovini in turizmu
12.30	Rubrika o prehrani
13.00	Redakcijska rubrika
14.00	Tedenska rubrika: Magneto terapij a
15.00	Nadaljevanka: Capita-ni e re
15.30	Nanizanka
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Crazy Runners (kom., ZDA 1981, r.
John Schlesinger, i. Beau Bridges)
22.30	Aktualna oddaja: Pri-mo piano
23.00	Nanizanka: Spy Force
24.00	Nočni film: Richiamo del Sud (dram., ZDA 1974, r. James Goldsto-ne, i. Patricia Neal, Ed Flanders)
TELEFRIULI
11.00	Sejem: Da ali ne
12.00	Nan.: The Bold Ones
13.00	Film: Follie dJnverno (kom., ZDA 1936, i. Fred Astaire, Ginger Rogers)
15.00	Glasbena oddaj: Musič box
18.00	Nanizanke:	Scaco
matto, 19.00 Brothers & Sisters, 19.30 La mia piccola Margie
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nanizanka: Big Foot e il ragazzo selvaggio
21.00	Športna oddaja
21.30	Nadaljevanka: Cavalli selvaggi
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled

I
■Hi 1.m.il!
Si.1

ilniiijjiiHffiiiiijillijjnHiinišnijinllijiH
s
IIIIIII
f™:....
:
; 'v!|:: ^
:
"“llii,;
	
P---:-::;

Sl
|||
		
RAI 1________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: La violenza - quinto pote-re (dram., It. 1971, r. Florestano Vancini, i. Enrico M. Salerno)
15.40	Posebna oddaja iz parlamenta
16.10	Risanka: Marco
16.30	Risanke: Disneyev svet
17.25	Mladinska oddaja: Cosi per gio-co
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Rocco e i suoi fratelli (dram., It. 1960, r. Luchino Vis-conti, i. Alain Delon, Renato Sal-vatori, Annie Girardot)
23.20	Dnevnik
22.30	Glasbena oddaja: Poletni rock -EUrvthmics
23.45	Šport: atletika - mednarodni miting (prenos iz Nice), kolesarstvo - svetovno prvenstvo jr. (prenos iz Berglama)
0.30 Dnevnik, iz parlamenta, vreme
RAI 2__________________________
11.55	Komični filmi: La partita di baseball (i. Andy Clyde)
12.10	Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno -
Poletne igre, magije in ljudje, vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy, nanizanka I figli delllspettore
16.30	Film: II prezzo della gloria (dram., It. 1955, r. Antonio Musu, i. Gabriele Ferzetti)
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.25	Dnevnik. Šport
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Turist, rubr.: Sereno variabile
22.30	Dnevnik
22.45	Nan.: Poliziotti alle Hawaii
23.40	Dnevnik - kratke vesti
23.55	Nočni film: I ragazzi della 56a Strada (dram., ZDA 1982, r. Francis Ford Coppola, i. Matt Dillon, Diana Lane, Thomas Howell)
RAI 3________________________
14.00	Umetnostno drsanje (prenos iz Pescare)
15.00	Šport: Beach Volley (prenos iz Falconare)
15.20	Jahanje: mednarodni natečaj (prenos iz Predazza)
15.45	Plavanje: trofeja Morena (prenos iz Genove)
16.10	Kolesarstvo: Tour de France, etapa Bayonne-Pau (neposredni prenos iz Francije)
17.50	Univerziada (prenos iz Zagreba)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.30	2. evropski natečaj za mlade plesalce (prenos iz gledališča Roco-co v Schwetzingenu)
20.00	Izobraževalna oddaja: Elektronika in Marconi: preteklost, sedanjost in prihodnost
20.30	Nanizanka: I professionals
21.30	Dnevnik
21.45	Športna oddaja: Campioni - nogomet Milan-Ajax iz leta 1969
23.55	Dokumentarec: Planetarij 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dnevnik - deželne vesti
RTV Ljubljana_________________
16.05	Poročila
16.10	Šola tenisa
16.20	Radovedni Taček: Kamen (po scenariju Eveline Umek, i. Nace Simončič in Marko Okorn, rež. Boštjan Korbar, pesmica Neže Maurer)
16.35	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Steklenica iz tisoč in ene noči (2. oddaja)
16.40	Sedem stopnic do glasbe: Plašček za Barbaro
17.00	Univerziada 87: plavanje (neposredni prenos)
19.00	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Čigav otok (po is-
toimenskem romanu Colina Ducka in Martna Thomasa, r. lan Barry, i. Angela Punch-McGregor, Drew Forstythe, Peter Curtin, 2. del)
21.00	Aktualno
21.40	Dnevnik
21.55	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato Univerziada 87 - pregled dogodkov in povzetki
TV Koper_____________________
15.30	Odprta meja
17.00	Univerziada 87: plavanje (neposredni prenos)
19.00	Univerziada 87: atletika (neposredni prenosf
20.00	TVD Stičišče
20.30	Univerziada: košarka
22.00	Univerziada: vsakodnevni pregled in povzetki
23.00	TVD Vsedanes
23.15	Nanizanka: Hazell



CANALE 5___________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Aliče,
10.00	Aspettando il do-mani, 10.30 General Hospital, 11.00 Arci-baldo, 11.30 Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljev.: Sentieri
14.30	Film: II cardinale Lam-bertini (biog., It. 1954, r. Giorgio Pastina, i. Gino Červi, Nadia Grey, Arnoldo Foa)
16.30	Nanizanke: L uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Film: Don Camillo e 1'-onorevole Peppone (kom., It. 1955, r. Car-mine Gallone, i. Fer-nandel, Gino Cervi,. Leda Gloria)
22.30	Nanizanka: Attenti a guei due
23.30	Šport: golf
0.30 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore
nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi girail mondo
16.15	Nan.: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec: Qua-derni della natura
17.30	Nanizanke: II santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Angelica alla corte del re (pust., Fr. 1964, r. B. Borderie, i. Michele Mercier, Claude Giraud, Jean Luis Trintignant)
22.25	Nanizanke: Peyton Plače, 23.25 Mod Squ-ad, 0.25^Le sorelle Sno-op
ITALIA 1___________
8.30	Nan.: La strana coppia
9.00	Film: Nessuno mi pub giudicare (glas., It. 1966, r. Ettore M. Fiz-zarotti, i. Laura Efriki-an, Fabrizio Moroni)
11.00	Nanizanke: Ralph Su-permaxieroe, 12.00 L -uomo da 6 milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, II mago di Oz, Flo la piccola Robinson, Pollon, Ruy il piccolo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nadaljevanka: Alla
conguista del West
22.15	Variete: Maratona del Lupo (1. del)
23.55	Film: I vicini di časa (kom., ZDA 1982, r. J.G. Avildsen, i. John Be-lushi, Kathryn Walker)
1.45	Maratona del Lupo (2.del)
_____TELEPADOVA________
13.00	Risanki: Godam - Co-nan
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Operazione ter-zo uomo (krim., A 1965,
r. A. Weidenmann, i. Pierre Brice, Paola Pitagora)
22.30	Šport: Catch
23.30	Nanizanka: California Fever
0.30 Film: La lunga notte di Louise (kom., Fr. 1972, r. Philippe De Broca, i. Jeanne Moureau)
TELEFRIULI_________
13.00	Nad.: Che fare?
15.00	Nanizanka: Brothers & Sisters
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Variete: Tastomatto
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nadaljevanka: Rac-conti di mare
22.00	Nanizanka: Big foot e il ragazzo selvaggio
22.30	Dnevnik
23.30	Zdravniška rubrika: Trentare
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.00	Športna rubrika
19.30	Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika
23.15	Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi
23.55	Športna rubrika (pon.)
RAI 1
RAI 2
RAI 3
11.55 12.00 12.05 13.30
13.55 14.00
15.50
16.20
17.10
18.10
18.30 19.40
20.30 21.25
22.25
22.35
23.10
0.15
0.30
Vremenska napoved Dnevnik - kratke vesti Variete: Portomatto Dnevnik
Dnevnik - tri minute Film: Sotto dieci bandiere (vojni, It. 1960, r. Duilio Coletti, i. Van Heflin, Charles Laughton) Risanka: Marco
Risanka: Disneyev svet - Un fuo-co chiamato Geremia Mlad. oddaja: Cosi per gioco Aktualna oddaja: Spaziolibero -Oddaja o poljedelstvu Variete: Portomatto Almanah, vreme in dnevnik Dokumentarec: Ouarkov svet Nad.: La principessa Daisy (r. VVaris Hussein, i. Lindsay Wag-ner, Paul Michael Glaser) Dnevnik
Nadaljevanka: La principessa Daisy (2. del)
V. Festival disko glasbe Dnevnik - zadnje vesti Kolesarstvo: svetovno prvenstvo juniores (prenos iz Bergama)
11.55 Komični filmi: II veterinario (i. Andy Clyde)
12.10 Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna odd.: Arcobaleno, vmes dok. Misteri del profondo blu, ris. Dick Tracy, aktualno Mednarodna tekmovanja, nan. I figli delLispettore
16.40	Film: Ragazze d oggi (kom., It. 1959, r. Luigi Zampa, i. Marisa Allasio, Edoardo Bergamo)
18.15 Oddaja iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: II medico della mutua (kom., It. 1968, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sordi, Biče Valori)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Nan.: Poliziotti alle Hawaii
23.20	Dnevnik - kratke vesti
23.35	Film: I duellanti (dram., ZDA 1977, r. Ridley Scott, i. Harvey Keitel, Keith Carradine)
13.30
14.00
15.00
19.00 19.20
19.30
20.00
20.30
21.30
21.45
0.20
0.35
0.40
Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos iz Francije) Univerziada (prenos iz Zagreba) Kolesarstvo: Tour de France, etapa Pau-Luz Arbiden Dnevnik Deželne vesti Dnevnik
Izobraž. oddaja: Elektronika in Marconi, preteklost, sedanjost in prihodnost - Od De Forestove triode do mikroelektronike Nanizanka: I professionals - Al di la della giungla (r. David Wickes, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
Dnevnik - kratke vesti Film: Anatomia di un omicidio (dram., ZDA 1959, r. Otto Pre-minger, i. James Steward, Lee Remick, Ben Gazzara) Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Biancamaria Poltillo)
Dnevnik Deželni dnevnik
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

RTV Ljubljana
16.50 Poročila
16.55 Otroška nadaljevanka: Znak (2. del, prod. TV Sarajevo)
17.25	Univerziada '87: plavanje (neposredni prenos)
19.00 Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30 Dnevnik
20.00	TV drama: Bonboni na veliko (Fr., r. Francoise Dupont-Midy, i. Ronny Coutteure, Chantal Dup-re, Christine Pascal, Jean-Mic-hel Duguis; prevod in priredba Lojze Kovačič; protagonist drame je debelušni in simpatični Paul Leleu, ki je zaposlen v to-
varni bonbonov, aktiven član kluba "stokilogramcev", zagledan v drobno Jeannette, za kolegico pa dobi okroglo Chantal, ki se bori s svojimi kilogrami; konec je seveda srečen tn duhovit...)
21.30 Integrali
22.10 Dnevnik
22.25 Zabavna oddaja: Poletna noč
20.30 Univerziad 87: nogomet ali košarka
22.00	Univerziada 87: pregled in povzetki
23.00	TVD Vsedanes 23.15 Dokumentarec
TV Koper
15.30	Odprta meja
17.30	Univerziada 87: plavanje (neposredni prenos)
19.00	Univerziada 87: atletika (neposredni prenos)
20.00	TVD Stičišče
, :: : : 1 : :
	::	::::::::::::			n::::::::::::;::::::::::::::::::
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40 Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče 10.00 Nadaljevanka: Aspet-
tando il domani
10.30	Nanizanke: General Hospital, 11.00 Arci-baldo, 11.30 Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Saigon (dram., ZDA 1947, r. Leslie Fenton, i. Alan Ladd, Veronica Lake)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Nanizanka: Falcon Crest
22.30	Rubrika: Forum (vodi Catherine Spaajc)
23.10 Aktualno:	Človek
znanstvenik (s Costan-zom in Silvestri) em) 23.55 Nanizanka: Sceriffo a New York
riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Candy Candy, Goldie Gold, Masters Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo Nanizanka: 1 giorni di Brian
Dokumentarec Nanizanke: Il Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York 20.30 Film: Mezzogiorno di fuoco (vestern, ZDA 1952, r. F. Zinnemann, i. Gary Cooper, Grace Kelly, Otto Kruger) Nanizake: Peyton Plače, 23.05 Mod Sguad, 0.05 Le sorelle Snoop, 1.20 Ironside
13.00
14.30
16.15
17.00
17.30
22.05
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Bun Bun, Pollon, Ruy ilpiccolo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper, 19.00 Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30 Nanizanke: Stazione di polizia, 21.50 Mike Hammer, 22.30 Troppo forte, 23.00 Fronto soc-corso, 23.30 Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.25 Hadcastle and McCormick
22.30	Nadaljevanka: Spy Force
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00 Film: La gang dei do-bermann (dram., ZDA 1972, r. Bryon Ross Chudnow, i. Bryon ' Mabe, Hal Reed, Julie Parrish)
B
pil!

ir-
ji
53
^■Silili:
Ir'"
ii:-:	.i


""H«
h:h;.
II
1,1 m
P1*®*'.»ii,,,
! .j»
	i	c	
12.30 Nanizanki: La mia pic-	m 1 i	05	in
cola Margie, 13.00		o	00
Brother & Sisters		(D	co
13.30 Nadaljevanka: La bi-	■	s §	N-
ondina	1	o 5	
14.30 Dražbi: Il tappeto ori-	■	O o	O
entale, Roberta Pelle	I	Jr	O
15.30 Glasbena oddaja: Mu-		05	
sic box	1 i	m C	..J
17.30 Nadaljevanka: Che fare?		5 .E	p
ITALIA 1
TELEPADOVA
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-
8.30 Nanizanka: La strana coppia
9.00 Film: Il bacio del bandite (glas., ZDA 1948, r. Laszlo Benedek, i. Frank Sinatra)
10.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hard-castle and McCormick
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Highpoint (pust., ZDA 1984, r. Peter Carter, i. Richard Harris, Christopher Plummer)
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Bigfoot e il ragazzo selvaggio
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
S f 2
lili

ITALIJANSKA TELEVIZIJA		n:::::::::::*.:::':::::::::::.:::::::':::::
		
RAI 1	RAI 2	RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute
14.00	Film: I sette delFOrsa Maggiore (vojni, It. 1953, r. Duillio Coletti, i. Pierre Cressoy, Eleonora Rossi Drago, Tino Carraro)
15.40	Risanka: Marco
16.30	Risanka: Disneyev svet
17.25	Aktualnosti: Danes v parlamentu
17.30	Mladinska oddaja: Cosi per gio-co
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Facciaffittasi
21.30	Nagrada AICRET radijske in televizijske kritike
22.30	Dnevnik
22.40	Glasbena oddaja: Poletni rock -David Bowie
22.55	Šport: boks (Bottiglieri-Bohorgu-ez) in kolesarstvo - Svetovno prvenstvo jr.
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
11.55	Komika: Tutto per Ludovico
12.10	Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - Šport
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec o rastlinah, risanka Dick Tracy in nanizanka I figli delFispettore
16.25	Film: Fanciulle di lusso (dram., 1952, r. Bernard Vorhaus, i. Anna Maria Ferrero, Susan Stephen)
17.55	Aktualnosti: Spaziolibero
18.15	Iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik in vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Nozze bianche (dram., Fr. 1984, r. Peter Kassovits, i. Nicole Garcia, Daniel 01brichsky)
22.20	Dnevnik
22.35	Nan.: Poliziotti alle Hawaii
23.25	Dnevnik - kratke vesti
23.40	Film: II fantastico Gilbert (kom., Fr. 1956, r. M. Čarne, i. Gilbert Becaud)
15.30	Kolesarstvo: Tour de France,, etapa Tarbes-Blagnac (neposredni prenos iz Francije)
16.30	Univerziada 87 (prenos iz Zagreba)
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
19.30	Aktualnosti: Ritratti di famiglia -La famiglia Caccia (r. Francesca Barzini)
20.00	Izobraževalna oddaja: Elektronika in Marconi - preteklost, sedanjost in prihodnost - Radioplov-ba
20.30	Nanizanka: I professionals - Lot-ta senza guartiere (i. Gordon Jackson, Martin Shaw)
21.30	Dnevnik
21.45	Film: Viaggio con Anita (kom., It. 1979, r. Mario Monicelli, i. Gi-ancarlo Giannini, Goldie Hawn, Claudine Auger, Laura Betti)
23.35	Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde
23.50	Dnevnik
23.55	Deželne vesti
RTV Ljubljana_________________
18.40 Poročila
18.45 Pravljice iz lutkarskega vozička: O Sabonjuni in njegovem pomočniku Sinarju 19.10 Risanka 19.26 Vreme in dnevnik 20.00 Film: Sovražnik ljudstva (ZDA 1977, r. George Schaefer, i. Steve McCJueen, Charles Durning; Schaefer je realiziral film po gledališki priredbi istoimenske Ibsenove drame ameriškega dramatika Arthurja Millerja, ki je Ibsenovo dramatiko nedvomno dobro poznal, saj jo je učinkovito razgradil s svojimi dramami. Millerjevo priredbo pa je kot
osnovo za svoj scenarij uporabil Alexander Jacobs, ki ni ohranil samo mnogih elementov Ibsenove zgodbe, temveč tudi etiko glavnega junaka.)
21.50 Portret: prof. Drago Ulaga
22.20 Dnevnik
22.35 Zabavna oddaja: Poletna noč, na koncu Univerziada 87 - dnevni pregled in Videostrani
TV Koper____________________
15.30 Odprta meja
16.00	Univerziada 87: atletika 19.45 TVD Stičišče
20.00	Univerziada 87: nogomet in košarka
22.00'Univerziada 87: vsakodnevni
	
pregled in povzetki 23.00 Univerziada 87: nogomet in košarka
0.15 TVD Vsedanes
	:::			::::::::					::::::	::::	:::::	::::::::::	!:!:!!!!!!!:!!!!:	
[	AAmS■■■■■ IVII ULinr	1;	BSSSL	:::	lilliS					ii:::::::			■Ei				
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: II capitano soffre il mare (kom., VB 1958, r. Charles Frend, i. Alec Guinnes, Irene Browne)
16.00	Nanizanke: Kate & Albe, 16.30 Luomo di Atlantide, 17.30 L albero delle mele, 18.00 Una famiglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Film: Luomo dai sette capestri (vestern, ZDA 1972, r. John Huston, i. Paul Newman, Jacgu-eline Bisset)
22.30	Znanstvena oddaja: Big Bang Estate (vodi Jas Gawronsky)
23.30	Nanizanki: Fifty Fifty, 0.30 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00
Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Cuore, Candy Candy, Dustar-dly & Muttley, Mas-ters
14.30	Nadaljevanki: La vabe dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec o naravi
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York, New York
20.30	Film: Il colosso dargil-la (dram., ZDA 1956, r. Mark Robson, i. Hum-phrey Bogart, Rod Ste-iger, Jane Sterling)
22.30	Nad.: Peyton Plače
23.30	Nanizanka: Mod Squ-ad
0.30 Nanizanka: Le sorelle Snoop
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanaka: La strana coppia
9.00	Film: Rita la zanzara (glas., It. 1966, r. George H. Brown, i. Rita Pa-vone)
11.00	Nanizanke: Ralph su-permaxieroe, 12.00 L'-
uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle e McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Flo la piccola Robinson, Pollon, Ruy il piccolo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nanizanki: A Team,
21.30	Riptide
22.30	Glasbena oddaja: Be bop a lula
23.30	Nanizanke: Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.25 Hardcastle e McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanke: Godam, Co-nan
14.00	Nadaljevanki: Happy End, 15.00 Signore e padrone
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Professione: kil-ler (krim., ZDA 1970, r. Jerry Thorpe, i. Ray Milland, Van Johnson)
22.30	Film: Una bella gover-nante di colore (erot., It. 1976, r. Luigi Russo, i. Renzo Montagnani, Ines Pellegrini)
24.00	Film: Africa addio (dok., It. 1966, r. Gualti-ero Jacopetti)
TELEFRIULI
13.30	Nad.: La freccianera
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Nad.: La biondina
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Big Foot
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello sulle ventitre
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
L______________________________________________

Mili;


RAI 1
RAI 2
RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute.
14.00	Film: Siluri umani (vojni, It. 1955, r. Antonio Leonviola, i. Raf Vallone, Franco Fabrizi)
15.30	Risanka: Marco
16.20	Risanka: Disneyev svet
17.05	Mlad', oddaja: Cosi per gioco
18.05	Danes v parlamentu
18.10	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Permette? Rocco Papaleo (kom., It. 1971, r. Httore Scola, i. Marcello Mastroianni, Lauren • Hutton)
22.10	Dnevnik
22.20	Koncert Simfoničnega orkestra iz Sanrema (dir. Evelino Pido, violončelist Mario Brunello)
23.35	Inf. oddaja: A tu per tu con To-pera d arte - Federico Zeri 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Kolesarstvo: svet. prvenstvo jr.
11.55	Komični film: II trionfo delFa-more (i. Andy Clyde)
12.10	Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Sararino famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes risanka Dick Tracy in nanizanka Blondie
16.40	Film: Villa Borghese (kom., It. 1953, r. Gianni Franciolini, i. E. De Filippo, V. De Sica)
18.15	Aktualnosti: Iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Lolita verso il Sud (akcij., r. Jacgues Ertaud, i. Jacgues Denis, Paul Leski)
21.50	Rubrika o modi
22.30	Dnevnik
22.45	Nan.: Poliziotti alle Hawaii
23.35	Dnevnik - kratke vesti
23.50	Film: Due mogli sono troppe (kom., It. 1950, r. Mario Cameri-ni, i. Griffith Jones)
15.30
16.30
19.00 19.20
20.00
20.30
21.30
21.45
23.30
23.45
23.50
Kolesarstvo: Tour de France, etapa Blagnac-Millau (neposredni prenos iz Francije) Univerziada 87 (prenos iz Zagreba)
Dnevnik
Dnevnik - deželne vesti Izobraževalna oddaja: Elektronika in Marconi, sedanjost in perspektive - Radioelektrični valovi v medicini
Nanizanka: I professionals - II giorno delPincoronazione (r. David Wickes, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins) Dnevnik - kratke vesti Film: La magnifica ossessione (kom., ZDA 1954, r. Douglas Sirk, i. Jane Wyman, Rock Hudson, Agnes Morehead)
Dokumentarna oddaja: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Gianni Poli in Biancamaria Pontillo, r. Sandra Ouarra)
Dnevnik - zadnje vesti Deželne vesti
RTV Ljubljana________________
18.35	Poročila
18.40	Otroška oddaja: Gradimo mesto Živ-Žav, 18.55 Dve plesni sliki (Prva plesna točka bo prikazovala šolarčkove misli v boju z matematiko, druga pa je pripovedka o zmaju s sedmimi glavami.)
19.10	Risanka 19.24 Ne prezrite
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Zabava vas Doris Dragojevič
20.45	Nanizanka: Maupassantove novele (Fr., r. Claude Santelli, i. Marylin Even, Georges Geret, Christian Cloarec, prevod in priredba Marjan Poljanec, 1. del;
Nanizanko, ki je nastala po Maupassantovih novelah, je izoblikoval Santelli, dober poznavalec avtorja, saj je že pred leti prirejal in režiral za TV več njegovih del.)
21.45	Dnevnik
22.00	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato Univerziada 87 - .dnevni pregled in Videostrani
TV Koper____________________
15.30	Odprta meja
17.00	Univerziada 87: atletika
20.00	Univerziada 87: finale ženske košarke, vmes dnevnik
21.30	Univerziada 87: povzetek ženske košarkarske tekme za 3. in 4.
mesto
22.00	Univerziada 87: dnevni pregled in povzetki
23.00	Univerziada 87: polfinale vaterpola
23.00	TVD Vsedanes
1
!!!!!!!!!!!!	S	!!!!;!	lili;		!!!!	!!!!!	lili!!	iiiii	iiiiiii-			""	mm	•II:::!		
iiiiiiiiiiii		!!!;;!	iiiii	iiiiiii;	lil!			i!!;!!!!		'i!		iiiiiiiiiii	n;!!	!	:;!!!!;	lili!!	iiiii;
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Quando torna 1-inverno (kom., Fr. 1963, r. Henri Verneu-il, i. Jean Gabin, Jean-Paul Belmondo, Su-zanne Flon)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 Lal-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar
23.10	Nanizanki: Mc Gruder e Loud, 0.10 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Candy Candy, Dustardly & Muttley, Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.2Q Cosi gira ilmondo
16.15 Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec o naravi
17.30	Nanizanke: 11 Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Nadaljevanka: Lucky Luciano
21.30	Nanizanke: Nero Wol-fe, 22.30 Peyton Plače,
23.30	Mod Sguad, 0.30 (Tool Million
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanka: La strana coppia
9.00 Film: Il pescatore della Louisiana (glas., ZDA 1950, r. Norman Tau-rog, i. Kathryn Gray-son, Mario Lanza)
10,30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Luomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hard-castle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
15.30	Nanizanka: Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Bun Bun, Pollon, Ruy il piccolo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper, 19.00 Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Film: Il marchese del Grillo (kom., It. 1982, r. Mario Monicelli, i. Alberto Sordi, Paolo Stoppa, Flavio Bucci)
23.25 Dokumentarec: Jonat-han
0.25 Nanizanka: Ai corifini della real ta
0.55 Nanizanka: Samurai
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanka: Sanford & Son. 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Mark colpisce ancora (krim., It. 1977, r. Stelvio Massi, i. Franco Gasparri, John Saxon)
22.30	Šport: Catch
23.30	Nanizanka: California Fever
0.30 Film: Hunter il selvag-gio (dram., VB 1976, r. Clive Donner, i. Peter OToole)
TELEFRIULI________
12.30	Nanizanki: La mia pic-cola Margie, 13.00 Big-foot e il ragazzo sel-vaggio
13.30	Nadaljevanka: La frec-cia nera
14.30	Nanizanka: Brothers and Sisters
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Nanizanka: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nanizanka: Luomo e la citta
21.30	Dokumentarec: Di-mensione Mediterra-neo
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: The bold ones
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
iiifilffl |'J


r
"--V:

:**



ii
RAI 1________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: 11 sottomarino fantasma (krim., 1950, r. Douglas Sirk, i. MacDonald Carey, Martha Toren, Robert Douglas)
15.20	Risanka: Muppet show
15.50	Risanka: Marco
16.35	Risanka: Walt Disneyev svet
17.25	Danes v parlamentu
17.30	Mladinska oddaja: Cosi per gio-co
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Toto a colori (kom., It. 1952, r. Steno, i. Toto, Franca Valeri, Vittorio Caprioli, Luigi Pavese)
22.05	Dnevnik
22.15	Glasbena oddaja: Poletni rock
22.30	Variete: La notte di Biancaneve 0.35 Dnevnik - zadnje vesti
0.50 Kolesarstvo: svetovno prvenstvo jr. (prenos iz Bergama)
RTV Ljubljana
18.35	Poročila
18.40	Nadaljevanka: Dolga bela sled (11. del)
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Lulu (r. Sandro Bolchi, 3. del)
21.10	Dokumentarna serija: Zgodovina izumov - Izumljanje sveta (2. del; Oddaja nas bo popeljala od Jean-Pierrea Adama, ki nam bo prikazal rojstvo gradbenega orodja v Pompejih, do Gutten-berga, ob katerem bomo spoznali tiskarsko umetnost v Koreji in na Kitajskem, od izumov Leonarda in Galileja do najsodob-
RAI 2_________________________
11.55	Komični film: Llnnocente
12.10	Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Mladinska oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy, nan. Blondie
17.00	Film: L uomo solitario (vestern, ZDA 1957, r. Henry Levin, i. An-thony Perkins, Jack Palance)
18.15	Aktualnosti: Iz Parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik - vesti
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Kabaret: Per chi suona la cam-panella
21.30	Glas. oddaja: Improvvisando
22.30	Dnevnik
22.45	Nan.: Poliziotti alle Hawaii
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: Isole nella corrente (dram., ZDA 1977, r. Franklin J. Schaf-fner, i. George C. Scott, David Hammings, Gilbert Roland)
nejših avtomatov.)
22.05	Rezerviran čas
22.15	Dnevnik
22.30	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato film Zver mora umreti (dram., Fr.-It. 1969, r. Claude Chabrol, i. Michel Duchaussoy, Jean Yanne, Anouk Ferjac), ob koncu Univerziada 87 - dnevni pregled in Videostrani
TV Koper_____________________
15.30	Odprta meja
17.00	Univerziada 87: atletika
20.00	TVD Stičišče
20.30	Univerziada 87: polfinale košarke ali finale odbojke
22.00	Univerziada 87: dnevni pregled
RAI 3________________________
16.00	Kolesarstvo: Tour de France, etapa Millau-Avignon
17.00	Šport: Univerziada (prenos iz Zagreba)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Inf. oddaja: Ritratti di famiglia -I coniugi Galletti
20.00	Izobraževalna oddaja: Elektronika in Marconi - preteklost, sedanjost in perspektive
20.30	Dokumentarec: Tri miliarde let -Življenje na zemlji, (pripravil David Attenbourgh, v studiu z Danilom Mainardijem priznani znanstveniki)
22.05	Dnevnik
22.20	Film: Due occhi di ghiaccio (vestern, ZDA 1968, r. Silvio Na-rizzano, i. Terence Stamp, Joan-na Pettet, Karl Malden)
0.15 Dokumentarna oddaja: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Gianni Poli in Biancamaria Pontillo)
0.30 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Deželne vesti
■1!	1111		1		1	
in povzetki
23.00	TVD Vsedanes
23.15	Dokumentarec: Gradovi - Zgodbe v zgodbah
CANALE 5___________
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
9.40	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: II cargo della violenza (dram., VB 1955, r.
Roy Baker, i. Anthony Steel, Peter Finch, Bryan Forbes)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Ritorno a Eden
22.20	Nanizanke: Top Sec-ret, 23.20 Lottery, 0.20 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore,
12.00	Due onesti fuori-legge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Candy Candy, Dustardly & Muttley, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Un americano a Parigi (glas., ZDA 1951, r. Vincente Minelli, i. Gene Kelly, Leslie Ca-ron, Nina Foch)
22.45	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.45	Nanizanki: Mod Squ-ad, 0.45 CoolMillion
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: Non stuzzicate la zanzara (glas., It. 1967, r. Lina VVertmiiller, i. Rita Pavone, Giancar-lo Giannini)
11.00	Nanizanke: Ralph su-permaxieroe, 12.00 L -uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle e McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Flo, Pollon, Ruy
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Polyanna
20.30	Film: Ci risiamo, vero Provvidenza? (vestern, It. 1973, r. Alberto De Martino, i. Tomas Mil-lian, Gregg Palmer)
22.30	Vesti o nogometu
23.00	Nanizanke: Giudice di notte, 23.30 Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.25 Hardcastle and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Dietološka rubrika
16.30	Risanke
19.00	Nanizanka: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Tanto va la gatta al lardo (kom., It. 1978, r. Marco Aleandri, i.
Luciano Sake, Franca Valeri)
22.30	Film: Il ritorno degli zombi (srh., 1986, r. Charles McCrann, i. Judy Brown, Charles Austin)
0.30 Film: Che fai... rubi? (kom., r. Woody Allen, i. Mihashi Tatsuya, Hana Miya)
TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: La piccola Margie
13.00	Medicinska rubrika
13.30	Nanizanki: The Bold Ones, 14.30 Bigfoot e il ragazzo selvaggio
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Nadaljevanka: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Film: I figli dei mos-chettieri (pust., ZDA 1952, r. Lewis Allen, i. C. VVilde, M. 0'Hara)
22.30	Dnevnik
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Vsakomur lasten gnoj lepo diši. x
(latinski)
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 60 leti: 14. 7. 1927 so v koroškem deželnem zboru zastopane stranke predložile osnutek zakona o kulturni avtonomiji za koroške Slovence.
■	Pred 40 leti: 17. 7. 1947 je bila ustanovljena Narodna in študijska knjižnica v Trstu.
OSEBNOSTI:
■	14. 7. 1967 je v Ljubljani umrl pesnik in prevajalec Alojz Gradnik, ki se je orodil v Medani v Brdih 3. 8. 1882.
■	14. 7. 1893 se je na Opčinah rodil kulturni delavec Riko Malalan, ki je umrl v Trstu 28. 10. 1957.
■	12. 7. 1912 se je v Novem mestu rodil aktivist OF in publicist Lado Premru, ki je umrl v Trstu 17. 3. 1987.
PORTOROŽ
Avditorij
V	torek, 14. 7., ob 21. uri: nastop foklornega ansambla iz Krako-wa.
V	soboto, 18. 7., ob 21.30: Melodije morja in sonca - 10. zabavnoglasbeni festival.
KOPER
Pokrajinski muzej
V	sredo, 22. 7., ob 20.30: Večer umetnih in narodnih pesmi primorskih avtorjev, izvaja Obalni oktet iz Izole.
V	nedeljo, 26. 7., ob 20.30: Castenion Banuelos - koncert dua kitar iz Mehike.
Titov trg
Nocoj, 11. 7., ob 20. uri: koncert Pihalnega orkestra iz Trevisa.
V	petek, 17. 7., ob 20.30: modna revija - Moda skozi stoletja.
V	torek, 28. 7., ob 20.30: Večer ruskih narodnih plesov in pesmi, nastopa foklorni ansambel iz Omska.
V	četrtek, 6. 8., ob 20.30: Balade iz Sečuana, nastopa kitajska foklorna skupina iz Čengduja.
V	primeru slabega vremena bodo predstave v Koprskem gledališču.
Koprsko gledališče
V	petek, 24. 7., ob 20. uri: v okviru Ankaranskih scen - Inšpektor Shwake, gostuje Gledališče Ane Monro iz Ljubljane.
POSTOJNA
Pred jamo
_ V nedeljo, 12. 7., ob 10. uri: koncert pihalnega orkestra Alpina iz ' Žirov {ponovitev ob 15. uri).
V	nedeljo, 19. 7., ob 10. uri: nastop folklorne skupine KUD Primskovo (ponovitev ob 15. uri).
V	nedeljo, 26. 7., ob 10. uri: nastop folklorne skupine Veriga iz . Lesc (ponovitev ob 15. uri).
VIDEM
Giardino del Torso
V	četrtek, 16. 7., ob 20.45: Carmen Ballet, dve dejanji in devet slik na glasbo Bizeta in Schedina.
V	torek, 21. 7., ob 20.45: Zaljubljenci (Carlo Goldoni), igrata Giuseppe Pambieri in Lia Tanzi.
V	petek, 24. 7., ob 20.45: Večer karaibskih plesov.
V	torek, 28. 7., ob 20.45: Ženske v parlamentu (Aristofanes), igrata Paolo Ferrari in Maria Rosaria Omaggio.
V	četrtek, 30. 7., ob 20.45: Večer moldavskih narodnih pesmi in plesov.
STERPO
V	četrtek, 23. 7., ob 21. uri: v okviru festivala Folkest nastopata irski skupini Maguire Webster in Ultan.
gradež
V	sredo, 22. 7., ob 21. uri: v okviru festivala Folkest nastopa furlanska skupina La Sedon Salvadie.
BENETKE
Gledališče Goldoni
V	četrtek, 16., in v petek, 17. 7., ob 20.30: L augelin bel verde (Carlo Gozzi).
Lido — Samostan sv. Nikolaja
V	sredo, 15. 7., ob 20.30: Peta simfonija Ludwiga van Beethovna m Fantastična simfonija Hectorja Berlioza z orkestrom Gledališča Penice, dir. Eliahu Inball.
Campiello Pisani
Nocoj, 11. 7., ob 21. uri: La finta pazza. (Francesco Sacrati), priredba Gledališča Penice.
VERONA
Arena
Nocoj, 11. 7., ob 21.15: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Donato Renzetti, rež. Pietro Zuffi (ponovitev 16. 7.).
V	nedeljo, 12. 7., ob 21.15: opera Traviata (Giuseppe Verdi), dir. Ralph Weikert, rež. Gianfranco de Bosio (ponovitev 17. 7.).
Teatro Romano
Nocoj, 11. 7., ob 21.30: gledališka predstava Misura per misura (William Shakespeare, rež. Jonathan Miiller (ponovitve 13., 14., 15.,
BENETKE
□ DOŽEVA PALAČA: Zaklad sv. Marka (vsak dan 9-19).
D PALAČA FORTUNV: Moda v gledališču (vsak dan 9-19, ponedeljek zaprto).
L MUZEJ ČIPKARSKE ŠOLE NA BURANU: Bila je nekoč nevestina bala (vsak dan 9-19).
□	MUZEJ CORRER: FIenry Matisse (vsak dan 9.30-19.30, torek zaprto).
□	CA' PESARO: Ameriška umetnost šestdesetih let - iz muzeja Ludwig v Kolnu (vsak dan 10-19, ponedeljek zaprto, do 2. 8.).
□	SKLAD OUERINI STAMPALIA: Portret beneške družine iz 18. stoletja (vsak dan 10-19, ponedeljek zaprto).
VIDEM
□	MUSEO Dl STORIA NATURALE (Ul. Grazzano 1 - Palača Giacomelli): Razstava o gozdovih, človeku in ekonomiji v FJK (9-12 in 15-18, ponedeljek zaprto).
□	VIDEMSKI GRAD: Afro Dino Mirko Basaldella (10-13 in 15.30-
19.30,	ponedeljek zaprto).
TAVAGNACCO
□	VILLA Dl PRAMPERO: Afro - 6 tapisonov in mladinsko delo (delavniki 11-13 in 16-20, nedelja in prazniki 16-20, do 12. 7.).
ARTA TERME
□	CENTRO CARNICO ARTI VISIVE: razstava kiparja Pina Muc-chiuta (od 11. do 29. 7.).
LJUBLJANA
'□ MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 061/214106); Mednarodni grafični bienale (vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto, do 30. 9.).
□	MALA GALERIJA (Titova 11): razstava slik Luja Vodopivca (do 26. 7.).
□	RAZSTAVIŠČE ARKADE (Trg osvoboditve 18, tel. 061/213004): Bronasta doba na Slovenskem od 18. do 8. stoletja pr. n. š. (do 30.
□	POSLOVNI CENTER ISKRA (Trg revolucije 3): Hommage a Jože Udovič - akvareli Jožeta Ciuhe (do 21. 7.).
□	GALERIJA JUNIJ (Kidričeva 11): razstava kiparja Ratka Petriča (do 24. 7.).
TOLMIN
□	KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA: likovna razstava Poldeta Miheliča iz Kamnika (do 30. 7.).
KOPER
□	POKRAJINSKI MUZEJ: Sečoveljske soline včeraj-danes-jutri (vsak dan 9-12, torek in četrtek tudi 17-19, nedelja zaprto, do 20. 7.).
IZOLA
□	MATIČNA KNJIŽNICA: grafike Franca Vekjeta (do 18. 7.).
PIRAN
□	MESTNA GALERIJA: razstava slikarjev Ivane Kobilice in Ferda Vesela.
n	piranski glasbeni večeri	,	
PIRAN
V	petek, 17. 7.: Benjamin Šaver - klavir (Bach-Liszt, Schumann-Liszt, Verdi-Liszt, Liszt).
V	petek, 24. 7.: Nikolaj Demidenko - klavir (Haydn, Chopin, Gubaidulina, Musorgski).
V	petek, 31. 7.: Trio Lorenz in sopranistka Olga Gracelj (Mandel, Šostakovič, Štuhec, Rahmaninov).
V	petek, 7. 8.: trio kitar Petrinjak-Romer-Listeš (Čajkovski, Vivaldi, Duarte, Albeniz, Gragnani, Ravel, Dvorak).
V	petek, 14. 8.: vokalno-instrumentalni ansambel Linha Singers s priredbami klasičnih del od 17. stoletja do danes.
V	petek, 21. 8.: Goebel Trio - klavir (Haydn, Beethoven, Blacher, Schumann).
V	STOLNI CERKVI v petek, 28. 8.: Stanko Arnold - trobenta in Ljerka Očič Turkulin - orgle z glasbenimi deli iz 17. in 18. stoletja.
Če ni posebne oznake, so koncerti ob 21. uri v Križnem hodniku.
LJUBLJANA
35. Mednarodni poletni festival 1987
Nocoj, 11. 7.: koncert Slovenske filharmonije z nagrajenci mednarodnega pevskega tekmovanja Luciano Pavarotti.
V	ponedeljek, 13. 7.: večer indijske glasbe, nastopajo Ravi Shan-kar - sitar, Kumar Bose - tabla in Prodyot Sen - tanpura.
V	torek, 14. 7.: nastop tanzanijskega folklornega ansambla Nyati-Bagamoto.
V	četrtek, 16. 7.: kabaretna monodrama Blagi pokojnik, dragi možje (A. Nicolai), rež. Boris Kobal, izvaja Polona Vetrih.
V	soboto, 18. 7.: Odmevi iz Altaja - nastop mongolskega narodnega ansambla.
V	torek, 21. 7.: koncert dua Irena Grafenauer - flavta in Brigitte Engelhard - čembalo (Bach, Mozart, Mandel, Couperin, Blavet).
V	sredo, 22. 7.: večer britanske ljudske glasbe, na kitaro igra Martin Carthy.
V	četrtek, 23. 7.: večer narodnih plesov in pesmi Hrvaške, nastopa profesionalni ansambel Lado.
V	okviru MEDNARODNIH PARALEL NOVE GLASBE - Srečanja mladih skladateljev in izvajalcev, v četrtek, 23. 7.: duo Mateja
Haller - flavta in Jiirgen Rock - kitara (Rorem, Denisson, Berio, Fortig, Rojko, Takemitsu).
V	petek, 24. 7.: Mateja Haller - flavta, Vladimir Kovačič in Tomaž Sever - violončelo, Bojan Gorišek - klavir, VValter Ifrim -klarinet, Melise Mellinger - violina, Alfonso Venturini - kontrafa-got (Carnecci, Steinke, Prbve, Majcen, Kumar, Rojko, Don-oung-Lee, Turel).
V	soboto, 25. 7., ob 10. uri: okrogla miza o Mednarodnih paralelah nove glasbe.
V	soboto, 25. 7.: večer sodobne mehiške glasbe za kitaro in sodobne italijanske glasbe za kontrabas, nastopajo duo kitar Mar-gerita Castenion - Federico Banuelos in kontrabasist Stefano Sco-danibbio.
V	nedeljo, 26. 7.: koncert madžarskega kvarteta Kodaly (Lipovšek, Mozart, Beethoven).
V	ponedeljek, 27. 7.: Image Makers - pantomima severnoameriških Indijancev, nastopa ansambel GAME.
V	torek, 28. 7.: koncert dua Miha Pogačnik - violina in Einar Steen-Nokleberg - klavir (Schubert, Bartok).
V	sredo, 29. 7.: koncert Festivalskega mladinskega orkestra iz Hamburga, dir. Elmar Lampson, solisti E. S. Nokleberg - klavir, S. Erdelyi - viola, Miha Pogačnik - violina (Beethoven, Beyer, Berg).
V	četrtek, 30. 7., v Stolnici: Umetnost fuge Johanna Sebastiana Bacha, na orgle igra Leo Kramer.
V	petek, 31. 7.: klavirski večer z Michaelo Hoffmann (Bach, Liszt, Chopin).
Če ni drugačne oznake, so predstave v Letnem gledališču ali v drugih prostorih Križank ob 21. uri.
današnji radijski sporedi	'		M
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani: Simfonični orkester RTV Ljubljana s pianistko Dubravko Tomšič in sopranistko Olgo Gracelj, dir. Eberhard Kloke (Vremšak, Mozart, Berg); 11.20-13.00 Glasbeni mozaik; 12.00 Ta rozajanski glas (oddaja iz Rezije); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10-17.00 Naš popoldan z glasbo in besedo (vodita Bruna Ciani in Giorgina Pisani); 16.00 Ko se obesi dan - Pesmi za poletni čas (pripravila Bruna Pertot);
17.10	Klasični album; 18.00 Poletni variete: Radio oddih (pripravljata Bogdana Bratuž in Adrijan Rustja); 18.30 Glasbene skice.
Jutri, nedelja 12. 7., ob 16. uri se bo po Radiu Trst A začel niz sedmih oddaj s posnetki z revije Glas harmonike, ki je bila pri Domiu 1. maja letos.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Danes smo izbrali; 9.35 Napotki za goste iz tujine;
10.05	Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom -Boštjan Markič; 11.20 Stara glasba; 11.35 Naši poslušalci čestitajo;
12.30	Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.3fr Srečanje republik in pokrajin; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Odmevi z baletnih odrov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
10.30,	12.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.20 Minuta za zdravje; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12,30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba, koledarček; 6.40 Summers ago; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Gallefti;
9.30	Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Razglednica iz Umaga; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Orkester Časadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
9.00	Poročanje z Univerziade; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Poročanje z Univerziade, nato Beat Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Poročanje z Univerziade; 17.30 Neznani gost; 18.00 Poročanje z Univerziade; 19.00 Listam po časopisih; 21.00 Poročanje z Univerziade: med oddajami, podnevi in ponoči, glasba. (Prihodnji teden bodo poleg poročanja z Univerziade vključeni tudi neposredni prenosi.)
Horoskop
od nedelje 12. 7. do sobote 18. 7.
Pripravlja SREČKO MOŽINA
_ _ OVEN (21. 3.- 19. fy| 4.)	- VI IN DELO:
To je vaš teden. Na delu se vam bodo odprle neslutene ustvarjalne možnosti. Bodite zelo pozorni in ne zamudite ugodnih priložnosti. Izredno uspešni bodo rojeni od 24. do 28. marca, ki jim bo ugoden Mars dvignil samozavest in vero v lastne sposobnosti. Kritičen dan bo torek. VI IN DRUGI: Konec tedna bo potekal v znamenju zanimivih srečanj in novih poznanstev. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
DVOJČKA (21. 5. -20. 6.) — VI IN DELO: Prijeten, razgiban in ustvarjalen delovni teden vas bo ohrabril in predvsem pomiril. Težki časi so za vami in spet boste lahko sproščeno zadihali. Odlično počutje in dobra forma bosta spremljala rojene od 24. do 28. maja. Ne prenaglite se v neki odločitvi. Kritičen dan bo torek. VI IN DRUGI: Vaš delovni tovariš vam bo v veliko pomoč izven delovnega časa. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
VI IN DELO: Mars, ki je pravkar stopil v vaše ozvezdje, bo v vaše delo in vaše osebno življenje vnesel nekoliko nemira in povzročil tu pa tam kakšne razprtije. Poskusite ukrotiti svojo levjo naravo, ker se bo drugače vaše delo obrnilo na glavo. Kritična dneva bosta nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: Premagajte svoj ponos in napravite prvi korak, da ugladi-te spor z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
TEHTNICA (23. 9. - 22. 10.) — VI IN DELO: Teden bo nepredvidljiv in nagajiv. Bodite previdni in imejte široko odprte oči, da ne boste žrtev neprijetnih okoliščin, v katere lahko zabredete. Rojene od 26. do 30. septembra bo ščitil Mars, da bodo v dobri formi, polni energije in uspešni. Kritičen dan bo petek. VI IN DRUGI: Ne zaupajte tako slepo v prijatelje; žal niso vsi tako iskreni, kot si vi predstavljate. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
STRELEC (22. 11. -21. 12.) VI IN
DELO: Teden bo prav uspešen in zmagovit za vse rojene od 25. do 29. novembra. Močni Mars bo iz sorodnega ozvezdja ugodno vplival na uresničitev zastavljenih ciljev. Vsi ostali bodo dosegli le nekaj skromnih rezultatov, vendar večjih težav ne bo. Kritičen dan bo torek. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah nekaj škripa, pa bi bil že čas, da se tem zadevam bolj posvetite. Ugodna dneva sta četrtek in petek.
VODNAR (20. 1. -18. 2.)	- VI IN
DELO: Večji del tedna bo minil brez posebnih težav, ne pa brez nekaterih neprijetnih presenečenj. Jezni Mars bo iz ozvezdja Leva ta teden najprej sovražno pogledal rojene od 23. do 27. januarja. Možnost konflikta ali nezgode je zelo velika. Bodite previdni! Kritična bo sobota. VI IN DRUGI: Probleme, ki vas težijo, zaupajte ljubljeni osebi: naleteli boste na razumevanje. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
BIK (20. 4. - 20. 5.)
— VI IN DELO: V (	| tem tednu bodo ro-
jeni od 23. do 27.' aprila le z veliko težavo izpeljali svoje načrte; nepredvidene nevšečnosti jim bodo celo večkrat prekrižale pot in jih spravile s tira. Vsi ostali bodo imeli polne roke dela in se bodo brez posebnih težav izmotali iz zapletenih situacij, ki jim jih bo teden prinesel. Kritičen dan bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Bodite bolj strpni in razumevajoči do bližnjih. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
RAK (21. 6. - 21. 7.)
rT^ - VI IN DELO: Računate lahko na miren in prijeten delovni teden, vendar boste med tednom lahko potrebovali pomoč; posvetujte se z nekom, ki je starejši in mu zaupate. Ne ozirajte se preveč na to, kaj se o vas govori, temveč ostanite zvesti svojim načelom. Kritičen dan bo četrtek. VI IN DRUGI: Oseba, ki ji poklanjate svoje zaupanje, vam bo obrnila hrbet; naj vas to preveč ne prizadene. Ugodna dneva sta torek in sreda.
^ . DEVICA (23. 8. -22. 9.) — VI IN
I I W DELO: Napoved za | |j| prihajajoči teden je za vas nadvse ugodna, saj vam je večina zvezd kar zelo naklonjena, pa vam bo zato delo prav šlo od rok, ne da bi naleteli na kakršnekoli težave. Rojenim 8. in 9. septembra bo nagajal hudobni Saturn, pa bodo zato lahko utrujeni, zlovoljni in zaprti vase. Kritičen dan bo sreda. VI IN DRUGI: Skrite srčne želje se vam bodo. izpolnile. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) VI
IN DELO: Večina lahko računa na normalen potek dela, brez zastojev in težav. Možnost izrednega zaslužka je prav velika. Rojene od 27. do 31. 10. bo sovražni Mars spravil na bojno nogo. Možnost nezgode ali spora je velika. Bodite zato izredno previdni. VI IN DRUGI: Ne navdušujte se tako zelo nad novim znanstvom, čas bo pokazal, koliko imate v resnici skupnega. Ugodna dneva sta torek in sreda.
KOZOROG (22. 12.
- 19. 1.) VI IN .
DELO: Teden vam bo veliko bolj naklonjen od prejšnjega. Sovražni Mars se je umaknil in lahko boste zadihali; vendar sta vam ostala Venera in Merkur še vedno neprijazna, pa bodite zato previdni in se ne navdušujte za nobeno novo pobudo. Kritičen dan bo četrtek. VI IN DRUGI: Bodite popustljivejši do ljubljene osebe in ne obremenjujte je s svojimi problemi. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
— VI IN DELO: Ves teden se boste počutili v izredni formi, saj so vam zvezde še kar naprej prijazne in zato smete računati samo na dobre rezultate. Posrečilo se vam bo prav lepo izpeljati nekaj, kar si že nekaj časa od srca želite. Teden bo nadvse primeren za prijetno sprostitev in počitek. Kritičen dan bo le ponedeljek. VI IN DRUGI: Preživeli boste nepozabna dneva z ljubljeno osebo. Ugodna dneva sta torek in sobota.
Objavljena razsodba Deželnega upravnega sodišča
Dokončno razveljavljen načrt ureditve in širjenja pokopališča v Štandrežu
Urnik maloobmejnih prehodov
Mejni prehodi v juliju
Načrt razširitve in preureditve pokopališča v Štandrežu, tako kakor je bil odobren 14. oktobra 1985 s sklepom št. 278 goriškega občinskega sveta, je v celoti razveljavljen. Prav tako je razveljavljen tudi akt z dne 31. oktobra lani, s katerim je bil izdan nalog za takojšnjo zasego zemljišč. Goriška občina bo morala plačati tudi sodne stroške (v znesku enega milijona lir) stranki, ki je vložila priziv na Deželno upravno sodišče. Sodni stroški, ki bi bili v breme goriške KZE, pa se kompen-
PRAZNIK DELA IN LVNITA’
Občinski park v Doberdobu
DANES ob 21. uri PLES z ansamblom Misel ob 22.30 TOMBOLA
JUTRI ob 20. uri UMETNOSTNO KOTALKANJE nastopajo člani KD Vipava s Peči ob 21. uri PLES z ansamblom Misel
Gastronomski kioski, domače vino, točeno pivo.
zirajo. Tako izhaja iz razsodbe deželnega upravnega sodišča, ki je bila objavljena pred kratkim, medtem ko je bila sama razprava 30. aprila letos.
Vprašanje razširitve in ureditve — zdaj tudi ohranitve — pokopališča v Štandrežu bo treba začeti reševati na novo. Kako in s kakšnimi cilji, zaenkrat še ni znano. O tem naj bi se v kratkem izrekli vaščani na skupščini, ki jo namerava pripraviti rajonski svet.
Vsekakor pa bo treba upoštevati dejstvo, da na pokopališču ni več prostora in da bodo tudi Štandrežce morali v kratkem pokopavati na glavnem goriškem pokopališču, kjer je tudi sicer precejšnja prostorska stiska, a je že bil odobren načrt pridobitve novega prostora.
V primeru da ne bo mogoče najti rešitve, ki bi bila v skladu z zakonskimi predpisi (že na dosedanjih razpravah se je omenjala možnost manjše razširitve pokopališča v smeri, ki jo je predvideval načrt, ki ga je TAR razveljavil), bo vaško pokopališče nujno obsojeno na postopno zaporo. Med številnimi in mestoma tudi vročimi razpravami v zimskih mesecih, neposredno pred samim pričetkom del, je bilo slišati tudi predlog, naj bi pokopališče razširili v smeri Tržaške ceste, s tem da bi premaknili traso občinske ceste. V kolikšni meri je ta predlog izvedljiv, mora ugotoviti občinski tehnični urad.
Zakaj je Deželno upravno sodišče sprejelo priziva zasebnikov, ki so najprej ospo-ravali izvršilnemu načrtu in nato ukrepu o
takojšnji zasedbi zemljišč? Goriška občina ni spoštovala določil zakona št. 1265 iz leta 1934 ter določil DPR št. 803 iz leta 1975 glede širine varovalnega pasu ob pokopališčih.
Ta nepozidan in nezazidljiv pas je predviden najmanj 200 metrov v občinah z nad 20 tisoč prebivalci in najmanj 100 metrov v manjših občinah. Izjemoma se ta pas lahko zreducira'na 100, oziroma 50 metrov, vendar v nobenem primeru ne sme biti ožji.
Načrt goriške občine tega ni upošteval. V zagovoru, ki ga je predložila goriška občina preko odvetnika Giannattasia, je navedeno, da je Štandrež smatrati kot nekdanjo samostojno občino in torej velja v tem primeru ožji varovalni pas. Drugačnega mnenja so bili seveda sodniki, ki so v razsodbi tako tolmačenje ovrgli, češ da je treba v uveljavljanju predpisov upoštevati dejansko stanje in ne stanje, kakršno je bilo mogoče v preteklosti.
Zanimivo, da je bil postopek sprožen tudi proti Goriški KZE, ki pa ni imenovala svojega zagovornika in niti ni bila prisotna na razpravi. KZE (prej je bilo to v pristojnosti prefektov) lahko v utemeljenih primerih izda povoljno mnenje za skrčenje varovalnega pasa. Tako mnenje so njeni funkcionarji izrazili tudi glede načrta ureditve in širjenja pokopališča v Štandrežu. Zato postopek tudi proti predsedniku KZE.
Vprašanja se bo treba torej lotiti znova.
V mesecu juliju so mejni prehodi druge kategorije, med katere so vključeni prehodi za maloobmejni promet s prepustnicami in dvolastniškimi prehodi, na Goriškem odprti po sledečih urnikih.
Prehodi za promet s prepustnicami:
MIRNIK-GOLOBRDO: od 7. do 19. ure.
JENKOVO-NEBLO: od 7. do 20. ure.
PLEŠIVO: od 7. do 21. ure.
ČAST. VERSA-VIPOLŽE: od 6. do 20. ure.
ŠTEVERJAN-HUM: od 7. do 20. ure.
SOLKAN 1: od 7. do 21. ure.
UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA 1: od 7. do 20. ure.
RAFUT-PRISTAVA: od 7. do 19. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
ŠEMPETER: od 7. do 21. ure.
MIREN: od 7. do 20. ure.
DEVETAKI-LOKVICA: od 8. do 20. ure.
JAMLJE-KLARIČI: odprt vsak dan od 7. do 20. ure.
Prehodi za dvolastnike so odprti po sledečem razporedu:
ŠKRLJEVO: kdor namerava čez mejo, mora obvestiti mejne organe 48 ur prej, sicer je prehod zaprt.
CEGLO-MEDANA: od 8. do 21. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
UKLANCI-VALERIŠČE: od 7. do 20. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
PODSABOTIN: od 7. do 19. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
ŠTMAVER: obvestiti je treba mejne organe 48 ur prej.
SOLKAN 2-POLJE (dvolastniški): od 7. do 20. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO: obvestiti je treba 48 ur prej.
Opozorimo naj, da je še vedno zaprt mednarodni mejni prehod pri Rdeči hiši, kjer obnavljajo naprave na jugoslovanski strani. Prehod bo predvidoma zaprt do 20. julija. Do takrat bodo mednarodni promet preusmerjali na prehod ŠTANDREŽ-VRTOJBA, maloobmejni upravičenci pa se lahko_ poslužujejo bližnjih prehodov pri Šempetru oz. Solkanu.
Poletni urnik občinskih podjetij
Uradi občinskih podjetij za storitve bodo v poletnih mesecih odprti za občinstvo po skrajšanem urniku. Krajši urnik bo veljal v mesecih juliju, avgustu in septembru. Uradi bodo odprti od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 13.00, ob petkih od 8.30 do 11.30, medtem ko bodo v popoldanskem času in ob sobotah zaprti. Urad za avtobusne abonmaje bo zadnje tri in prve tri delavnike v vsakem mesecu odprt od 8. do 13.30 in od 15. do 17. ure (če gre za dneve od ponedeljka do petka) oz. samo od 8. do 13.30 (če gre za soboto).
Šestnajst mladih dokončalo podiplomski študij in prakso
Komisija Trgovinske zbornice na obisku v Tržiču in Ronkah
Jutri pri Rdeči hiši
Tekmovanje v kartingu
Jutri popoldne prireja društvo Gori-zia Corse na parkirišču pri Rdeči hiši vsedržavno tekmovanje v kartingu. Tekmovalci se bodo pomerili v štirih razredih. Prva dva (do 60 oz. 100 kubi-kov) sta namenjena najmlajšim, in sicer otrokom med 10. in 12. letom starosti ter mladim do 15. leta. Odrasli se bodo pomerili v »vsedržavnem« razredu do 100 in »mednarodnem« do 125 kubikov. Poskusne vožnje se bodo pričele jutri ob 8. uri. Od 9. ure dalje bodo kvalifikacijske vožnje z merjenjem časa, pravo tekmovanja pa bo popoldne od 15. ure dalje. Nagrajevanje je predvidseno ob 19. uri.
Zaradi tekmovanja je goriški župan izdal odredbo o prometu na območju pri Rdeči hiši s sledečimi določili: že od srede velja prepoved parkiranja na trgu pri Rdeči hiši in ukaz o postopni odstranitvi parkiranih vozil; danes od 17.30 bosta zaprti ulici Cravos in Bla-serna (od Rdeče hiše do križišča z Ul. Kugy), jutri pa zaprejo tudi Ul. Kugy (od križišča z Ul. Alviano) in preostali del Ul. Blaserna (do Ul. Lungaj, ki bosta namenjeni parkiranju vozil organizatorjev in občinstva. Odredba je v veljavi do zaključka športne manifestacije.
Konec prejšnjega tedna so v Rupi pospremili na zadnji poti Venčka Buzina, skrbnega kmetovalca in vinogradnika, nekdanjega športnika in prijatelja nogometa. Januarja bi dopolnil osemdeset let.
Bil je med pobudniki igranja nogometa v Mirnu in okolici, v začetku dvajsetih let, ter med ustanovitelji in boljšimi igralci nogometne ekipe, ki so jo sestavljali pretežno Rupenci, ki pa je delovala v okviru društva Vipava v Mirnu. Pri zasledovanju žoge je bil zelo hiter in so ga zato prijatelji šegavo imenovali Hitrec.
Ekipa je v razmeroma kratkem času dosegla pomemben uspeh na takratnem goriškem območju, vendar je z dejavnostjo morala prenehati po razpustu slovenskih športnih in kulturnih društev, pred šestdesetimi leti. Lani je Občina njemu in sovaščanu Ernestu Pavletiču podelila spominsko priznanje. Venček Buzin je nogometu ostal zvest tudi kasneje. Zelo rad in stalno je bil med gledalci raznih nogometnih srečanj.
Po poklicu je bil čevljar, tako kakor veliko sovaščanov in prebivalcev drugih vasi v okolici Mirna, v letih med vojnama. Med drugo svetovno vojno so ga vpoklicali v delavski bataljon, na Šicilijo. Tu so ga zajeli zavezniki in poslali v Severno Afriko, kjer je kmalu, skupaj z nekaterimi domačini, stopil med prekomorce.
Po vojni se je Venček posvetil delu na domačem posestvu ter se s posebno skrbjo posvečal zlasti vinogradništvu. Bil je med stalnimi sodelavci občinske
Na sedežu Trgovinske zbornice je bila predsinočnjim slovesnost ob podelitvi diplom skupini 16 mladih, ki so uspešno dokončali podiplomski tečaj na industrijskem zavodu ITI Galilei. Šlo je za svojevrstno pobudo, ki predstavlja enega rekih primerov sodelovanja med šolsko inštitucijo in podjetji. Tečaj je namreč nastal kot skupna pobuda šolskega skrbništva in Zveze industrij cev, s finančno podporo pa ga je konkretno omogočila Trgovinska zbornica.
Šolski skrbnik dr. Leotta je pozitivno in z velikim poudarkom ocenil edinstvenost tega primera sodelovanja med šolo in podjetniki. Dejal je, da je šlo v tem primeru za eno redkih možnosti srečanja in konkretnega dopolnjevanja teoretičnega pouka in delovne prakse v podjetjih. Zato je izrekel željo, da bi v bodoče še imeli možnost prirejati podobne pobude.
Enako pozitivna je bila ocena predsednika Zveze industrijcev Chi-ozze. Dejal je, da lahko podjetja nudijo mladim izhod iz zaprte šolske mentalitete in jim dajo možnost, da se pri študiju seznanjajo s problemi na industrijskem področju in najmo-
razstave vin in je prav na letošnji osvojil prvo nagrado.
Eno mandatno obdobje je bil pokojnik tudi občinski svetovalec Občinske enotnosti.
Bil je človek, ki ni rad silil v ospredje, zmeraj pa pripravljen sosedom pomagati.
Prav z udeležbo na pogrebu so vaščani pokazali, da so pokojnika spoštovali in cenili.
dernejšimi pristopi k njihovemu reševanju. Pozitivno je pobudo ocenil tudi predsednik Zbornice dr. Bevilac-qua, kije ob tej priložnosti spregovoril tudi o problemih zaposlovanja na Goriškem. Čeprav se je zmanjšalo število vpisanih v sezname brezposelnih in tudi število ur dopolnilne blagajne, je dejal, obstajajo še vedno velike težave za mlade, ki se želijo vključiti v proizvodne dejavnosti. Zaradi tega je treba, da se poklicno usposabljajo in pridobijo na razne načine čimveč znanja, saj bodo v poostreni konkurenci uspeli le najboljši.
Pred podelitvijo diplom 16 od začetnih 28 tečajnikov, ki so uspešno zaključili tečaj, je spregovoril še rav-‘ natelj ITI prof. Guadagni. Na tej šoli se je namreč odvijal teoretični del, ob katerem so imeli tečajniki tudi obdobja prakse v raznih podjetjih na Goriškem. Zahvalil se je vsem, ki so omogočili tečaj, obenem pa pozval industrijce, naj sedaj izpolnijo najpomembnejšo obvezo in sicer, da ob zaposlovanju novih kadrov upoštevajo seznam mladih, ki so uspešno opravili tečaj. Teh je 16 od skupnega števila 28 začetnih tečajnikov.
Na sodišču se je včeraj 33-letni Francesco De Filippis iz Gorice, Ul. Monte Nero 58, zagovarjal zaradi obnašanja ob prepiru, do katerega je prišlo 20. marca letos pred diskoteko Angel Blue v Zagraju. Tisti večer sta se sprla Marcello Pesenti in Furio Conte, tretja oseba, Maurizio Di Matteo, pa je posegla, da bi ju pomirila in ločila. Tedaj pa je posegel tudi De Filippis,
Komisija Trgovinske zbornice, ki ocenjuje dosedanji način uporabe prispevkov Goriškega sklada in ki preučuje prošnje za nove posege, je te dni obiskala pristanišče v Tržiču, tamkajšnjo industrijsko cono ter industrijsko in obrtniško cono v Ronkah. Na srečanju s predstavniki pristaniške družbe ter Konzorcija za industrijski razvoj je bil govor o načrtu za povečanje zmogljivosti in posodobitev naprav pristanišča Por-torosega. Člani komisije so si tudi ogledali veliko halo, na območju pristanišča, ki je bila zgrajena s prispevkom Goriškega sklada in ki jo uporabljajo člani zadruge avtoprevoznikov.
Komisija je bila na obisku tudi v Ronkah, kjer jo je sprejel župan De Pace. Govor je bil o urejanju obrtniške cone, kjer so bile dograjene pomembne prometne in druge strukture, ter o vprašanjih, ki nastajajo v zvezi z gradnjo avtocestne povezave med letališčem in avtocesto A 4.
surovo odstranil Di Mattea in pomeril vanj s samokresom. V resnici je šlo samo za igračo, ki pa ji je obtoženec snel s cevi rdeči zamašek. Tega morajo imeti vse igrače, ki so na las podobne pravemu orožju.
Obtožen je bil nasilja in nedovoljenega spreminjanja značilnosti samokresa. Po krajši razpravi so ga sodniki obsodili na eno leto zapora in plačilo pol milijona lir globe. S tem so skoraj v celoti ugodili zahtevam tožilca glede prekrška s samokresom, glede obtožbe o nasilju pa so sprejeli podrejeno zahtevo branilca in oprostili De Fi-lippisa zaradi pomanjkanja dokazov.
Na sodišču je bil tudi govor o smrtni prometni nesreči, ki se je pripetila pred skoraj štirimi leti v Ul. Lunga. Takrat je danes 26-letni Roberto Bosco iz Ločnika do smrti povozil pešca, 56-letnega Giovannija Ussaia iz Ul. Lunga. Mož je umrl med prevozom v bolnišnico.
Sodniki so spoznali, da je mladi šofer z neprevidno vožnjo zakrivil nenamerni umor. Obsodili so ga na 8 mesecev zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za dobo enega leta, istočasno pa preklicali kazen, ki bo zato ostala le na papirju.
Komisija naj bi se skupaj z ožjim odborom strokovnjakov (ti naj bi izrekli svoje mnenje samo v primeru pomembnejših načrtov) izdelala predloge za porazdelitev do zdaj razpoložljivih sredstev Sklada (preko 20 milijard lir).
Ob tem naj bi upoštevala tudi ugotovitve, kako so se do zdaj uporabila nakazana sredstva.
Bencinski boni le še do srede
Goriški avtomobilski klub obvešča, da imajo upravičenci čas še do srede, 15. julija, da dvignejo drugi letošnji kontingent nakaznic za gorivo proste cone. Po tem datumu izgubijo zamudniki pravico do bonov.
Urad ACI na Tržaški ulici je v ta namen odprt vsak delavnik od 10. do 12.30.
OBČINA SOVODNJE OB SOČI
obvešča, da je razpisan javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto občinskega delavca.
Za podrobnejša pojasnila lahko interesenti zaprosijo v tajništvu Občine.
Rok za predložitev prošenj za sodelovanje pri natečaju zapade 4. avgusta letos ob 13. uri.
Danes bosta v Sovodnjah stopila na novo življenjsko pot
SONJA in RUDI
Čestitke in najboljše želje izrekata
Kulturno in Športno društvo Sovbdnje
Na skupni življenjski poti želijo SONJI in RUDIJU zdrazdravje in srečo
Sovodenjska dekleta
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Top gun«.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Taboo n.4 — la degenerazione«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Maščevalec iz Miamija«, 22.30 »Ključ«.
DESKLE 19.30 »Meč barbarov«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AUa Salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
Nocoj na Gradu in na Kornu
Dva koncerta klasične glasbe
Ljubitelji resne glasbe, ki jim ni do zabave na kakem poletnem prazniku, bodo nocoj lahko izbirali med dvema koncertoma, ki sta, žal, na sporedu istočasno.
V okviru poletne sezone na Gradu bo ob 21. uri nastopil mladinski simfonični orkester iz Bergkamna v ZRN. Orkester v 65-članski sestavi bo pod taktirko Hansa Meinersa izvajal skladbe Beethovna, Bizeta, Mendelssohna, Griega, Čajkovskega, Gershwina in Verdija. Vstopnice veljajo 8 tisoč lir, del izkupička večera pa bodo namenili skladu za boj proti rakastim obolenjem.
Prav tako ob 21. uri v dvorani Attemsove palače na Kornu bo drevi drugi koncert iz pregleda deželnih koncertistov, ki ga prireja društvo Lipizer. Nastopila bo sporanistka Lorella Grion, ki jo bo pri klavirju spremljal Antonio Stacul. Spored obsega skladbe Mozarta, Bellinija, Donizettija, Mascagnija, Schuberta in Schumanna. Oba izvajalca sta diplomirala na Videmskem konservatoriju, koncertno dejavnost pa dopolnjujeta s poučevanjem na glasbenih šolah. Brezplačna vabila so na voljo v agenciji IOT ali v Attemsovi palači pred koncertom.
DANES IN JUTRI
POLETNI PRAZNIK V SOVODNJAH
DANES ob 20.30 tekmovanje v vlečenju vrvi, ob 21. uri briškola in nato ples z ansamblom Borgo Castello. JUTRI ob 19.30 nastop mladinskega odseka PPZ iz Trsta in ples. Igrali bodo Fantje s Krasa.
Na prireditve vabita Kulturno in Športno društvo v Sovodnjah.
V Rupi so pokopali	Obsojen na leto zapora
Venceslava Buzina	zaradi pištole-igrače
Mila kazen za neprevidnega šoferja
Biološki insekticidi se uspešno uveljavljajo tudi v vinogradništvu
Bactucide P za zatiranje grozdnega in trtnega sukača
Ena od pomembnejših nalog kmetijskih strokovnjakov v prihodnjem obdobju je, kako zmanjšati uporabo kemičnih insekticidov in pesticidov, kako ob izrabi naravnih dejavnikov pridelati dovolj zdrave hrane in tako prispevati k zmanjševanju okuženosti kmetijskih površin in podtalnice.
Posledice pretirane in velikokrat nenadzorovane uporabe raznih pesticidov in insekticidov so že zdaj znane in po vsej verjetnosti se bodo pokazale tudi v bodoče, saj gre za snovi, ki se navadno zelo polagoma razgrajujejo in se torej nabirajo v zemlji in vodi.
V	zadnjih letih so bili v svetu prav na tem področju storjeni pomembni koraki. Sicer še ni mogoče govoriti o tem, da bi biološki načini zatiranja za-jedalcev in bolezni povsem nadomestili kemične preparate, vendar pa bo v bodoče z novimi raziskavami in možnostmi, ki jih odpira biogenetika, mogoče postopoma nadomestiti dobršen del preparatov, ki jih ponujajo razni multinacionalni koncerni.
V	Italiji, kot je bilo slišati na zanimivem strokovnem srečanju v sredo zvečer v konferenčni dvorani razstavišča ob ločniškem mostu, ki je bilo namenjeno predvsem vinogradnikom, na tem področju nekoliko zaostajamo. Posebej še zaradi tega, ker se z veliko težavo prilagajajo močno okosteneli zakonski predpisi.
Srečanje je pripravilo združenje kmetijskih zadrug APCA v sodelovanju s strokovnjaki družbe SCAM iz Modene in.podjetja CRC iz San Gio-vannija v videmski pokrajini. Podjetje CRC je namreč proizvajalec biološkega insekticida Bactucide P, medtem ko družba SCAM skrbi za komercializacijo proizvoda in ustrezno strokovno službo, ki je, posebej v primeru novih preparatov, še kako potrebna.
Bactucide P že nekaj let uspešno preizkušajo v vrtnarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in v zadnjem času tudi pri zaščiti gozdov. Gre za tako imenovani selektivni biološki insekticid. Uničuje namreč samo ličinke nekaterih vrst metuljev, tako recimo gosenice (ličinke) kapusovega belina, borovega prelca itd. Na področju vinogradništva je mogoče Bactucide P uporabljati za zatiranje grozdnega in trtnega sukača (Tignola).
Kaj je pravzaprav Bactucide P in kako učinkuje? Gre za preparat, ki ga pridobivajo iz bacila Bacillus thuringi-ensis Berliner, ki pri določenih živalskih vrstah (ličinkah metuljev) povzroča hude prebavne motnje in smrt. Prisotnost tega bacila, ki sproža strupene snovi (toksine), so ugotovili na začetku stoletja na Japonskem in sicer pri gosenicah sviloprejke. V Evropi se je z raziskavami na tem področju ukvarjal nemški znanstvenik E. Berliner.
Kako preparat učinkuje? Nujno je, da pride v prebavne organe ličink, s hrano. Tu se ovojnica trosov pod vplivom encimov stopi in se izločijo toksine. Prva reakcija je v tem, da se ličinka preneha hraniti, po dveh, treh dneh pa pogine.
Bactucide P se razprši (v vodni raztopini) z običajnimi pršilnimi sredstvi. Dosedanji poizkusi so pokazali, da dodajanje sladkorja v raztopino (približno 1 kilogram na hektoliter) močno poveča učinek.
Bactucide P je, kakor so pojasnili predstavniki proizvjalca, oziroma podjetja za komercializacijo, edini tovrstni preparat, ki ga izdelujejo v Italiji in ki je v prodaji.
Družba SCAM je v vinogradih na Krminskem pričela letos širšo poskusno akcijo uporabe Bactucida P. Rezultati bodo znani čez nekaj tednov.
Čez nekaj dni bo, po dosedanjih opazovanjih in ugotovitvah, najbolj primeren čas za škropljenje s tem preparatom proti drugi letošnji generaciji rilčkarjev. Brez strahu pred možnimi škodljivimi stranskimi posledicami in brez strahu, da bi na pridelku ostale nevarne snovi.
Tudi ta aspekt je treba pravilno vrednotiti, pa čeprav se zdi cena novega škropiva (strošek je približno okrog 50 tisoč lir za hektar vinograda) na prvi pogled nekoliko visoka.
Učenci in učiteljica v Pevmi spet skupaj po 25 letih
Učenci osnovne šole v Pevmi v letih 1958-63 so pred kratkim priredili srečanje s svojo takratno učiteljico Ljubko Šorli Bratuž. To po celih 25 letih.
Snidenje je potekalo v toplem in veselem vzdušju, tako da je bil marsikdo ganjen ob samem uspehu večera. Pri slehernem od prisotnih, še posebej pa pri tistih, ki iz različnih razlogov ne živijo več v domačem kraju, je bilo čutiti neizmerno veselje, ko so se po tolikih letih vrnili v krog prvih prijateljev sošolcev, pa čeprav samo za en večer. Kot je ob takih priložnostih navada, je večer potekal ob obujanju spominov na osnovnošolska leta. Vse, kar so nekdanji učenci že pozabili, jim je učiteljica Ljubka ponovno priklicala v spomin.
Ob zaključku so prisotni izrekli željo in svečano obljubili, da bodo prvemu srečanju sledila še druga...
Takih srečanj med bivšimi osnovnošolci in njihovimi nekdanjimi učitelji v našem prostoru res ni veliko. Kvečjemu se tu pa tam zberejo nekdanji višješolci ob okroglih obletnicah mature. Pobuda nekdanjih učencev iz Pevme je zato morda nekoliko svojevrstna, gotovo pa zanimiva, saj gotovo vsakemu človeku prija, da se kdaj pa kdaj požre nazaj in se vsaj za en večer povrne v spomine prvih šolskih korakov. Kdove da ne bo tej zamisli sledila še kaka druga skupina "bivših".
Skupščina cafo zahteva izdatnejši Vozniška dovoljenja šestnajstletnikom:
finančni poseg De* za vodovod tu(|i mladi imajo precej poinislekov
Občani sovodenjske, doberdobske in deloma zagrajske občine bodo do prihodnjega leta imeli zagotovljeno dovolj pitne vode. Pid vodovodnem konzorciju CAFO je v teku postopek za razpis dražbe za prvo skupino del splošnega načrta rekonstrukcije vodovodnega omrežja, za kar se predvideva strošek 1.580 milijonov lir. S temi sredstvi bodo navrtali nove vodnjake pri Fari, zgradili povezavo med novim zajetjem in kraškim delom omrežja in opravili nekaj drugih posegov. Načrt je takorekoč v izvršilni fazi. Deloma nerešeno pa ostaja vprašanje financiranja. Konzorcij CAFO je od Dežele prejel enkratni prispevek 80 milijonov lir, za 1.500 milijonov pa je najel posojilo pri zavodu Cassa depositi e prestiti.
Odplačevanje desetletnega posojila bo predstavljalo težko breme za Konzorcij, ki se že vrsto let ukvarja s finančnimi težavami. O tem so razpravljali na zadnji skupščini konzorcija in tudi sprejeli sklep za odločnejši nastop pri deželnem odborništvu za javna dela, da zagotovi ustrezno finančno podporo (prispevek na račun obresti) za izvedbo posega primarne važnosti.
V posebni resoluciji, ki je te dni predmet razprave tudi v občinskih svetih občin, članic' konzorcija, župani zahtevajo, da Dežela zagotovi primerno finančno kritje tudi za nadaljnje izvajanje načrta rekonstrukcije vodovodnega omrežja.
Prošnjo za izdatnejšo finančno podporo utemeljujejo z dejstvom, da bo odplačevanje posojila pomenilo težko breme za ustanovo (okrog 160 milijonov lir letno). Stroška pa ne bo mogoče niti kasneje poravnati z višjimi do-
hodki. Gre namreč za rekonstrukcijo obstoječega omrežja in se torej število uporabnikov in količina vode ne bosta bistveno spremenila. Resolucijo bodo poslali deželnemu odborniku arh. Bombenu.
V Tržiču
Skupinska terapija proti kajenju
V zadnjem času je vedno več govora o aidsu kot o kugi stoletja. Pri vsem tem pa se rado pozabi na druge, gotovo še hujše družbene pojave, kot so prekomerno uživanje alkoholnih pijač ali razuzdano kajenje. V Tržiču so lansko leto, točneje meseca novembra, na pobudo pnevmološke ambulante in skupine, ki se bori proti uživanju mamil, odprli novo ambulanto, ki ima kot glavni cilj pomagati vsem tistim, ki bi se radi otresli škodljivega kajenja. Ambulanto vodi dr. Borut Spacal.
Nedvomno zanimiva je terapija, katere se poslužujejo za odpravo kajenja. Ta je skupek že uveljavljenih terapij v Združenih državah ter po vsej Evropi. Gre za pettedensko skupinsko terapijo, kjer udeležencem pritisnejo na uho posebno železce ter z avtogenim trai-ningom utrjujejo voljo do nekajenja.
Ta pobuda je v teh prvih šestih mesecih žela precejšen uspeh med kadilci, še zlasti vzpodbudni so prvi rezultati te terapije. Po treh mesecih se je od skupine kakih 150 udeležencev odpovedalo nikotinu več kakor 70 odstotkov nekdanjih kadilcev.
Iz dneva v dan se pretaka po svetovnem cestnem omrežju vedno gostejši promet. V časopisih beremo o desetkilometrskih vrstah na mejnih prehodih, pa o težkih prometnih nesrečah, o maksiverižnih trčenjih in še in še. Tudi sami se vozimo z avtom, saj nas hiter ritem življenja sili, da se ga poslužujemo, tudi takrat, ko bi se mu lahko odrekli. Z avtom se odpelješ na delo, se podaš delovno v najbolj oddaljene kraje, ob nedeljah in ob prostem času pa se z njim zapelješ na izlet k morju ali v hribe, v bližnjo Slovenijo ali še dlje. Ko si še mlad in še nisi dopolnil 18. let, ti je avto navadno predmet poželenja. S tem je povezanih nešteto sanjskih avantur, z lepim dekletom ob strani, morje, sonce... Nestrpno čakaš 18. rojstni dan, da zaprosiš za roza papir in da nemudoma sedeš za volan očetovega avtomobila, seveda v spremstvu že "izkušenega" prijatelja. V svoji mladostni živahnosti daš duška svojemu pravemu temperamentu. Uživaš v hitri vožnji, pri prehitevanju in na ovinkih ti ni nihče kos. Večkrat se pa žal vse konča v jarku, v obcestnem drogu ali v drugem avtomobilu. V tistih težkih trenutkih se bojiš le očetove kazni in sploh ne pomisliš nase in na druge svoje sopotnike, ali se je kdo močno ranil, ali potrebuje takojšnje pomoči.
V teh dneh je govor o možnosti, da bi se v bližnji prihodnosti izdajala vozniška dovoljenja že šestnajstletnikom. Ali ne tiči morda za tem predlogom predvsem ekonomska špekulacija, saj bi na tak način postali vsi šestnajst- in sedemnajstletniki potencialni kupci novih avtomobilov?! Ali bi ne bilo bolj primerno uvesti obvezno uporabo varnostnih pasov (v tem zaostajamo za vsemi evropskimi državami), ali pa možnost analize krvi pijanega voznika? Povprašali smo nekaj mladih fantov in deklet, kaj mislijo o tem novem predlogu.
Aleksander Coceani (16 let): »Ja, to bi bilo zelo lepo! Mislim pa, da bi postala vožnja še nevarnejša, kot je sicer. Večkrat lahko beremo o novopečenih šoferjih, ki se znajdejo po lastni krivdi v jarku. S šestnajstletniki bi bilo takih nesreč gotovo veliko več. Dosedanje omejitve so v redu.
Seveda bi vozniško dovoljenje korenito spremenilo življenje mladih, saj bi na tak način imeli veliko večjo avto-
nomijo. Menim, da bi bilo važnejše dati prednost drugim novostim, kot je npr. obvezna uporaba varnostnih pasov ali obvezen pregled krvi šoferjev, ki vozijo v vinjenem stanju. Na tak način bi rešili marsikatero življenje.«
Daša Hoban (15 let): »Osebno bi se tega novega določila še posebej veselila, saj bi lahko že čez nekaj mesečev sedla za volan. Istočasno pa si želim, da ne bi odobrili tega novega predloga, saj je fant oziroma dekle pri šestnajstih letih še nekoliko neodgovoren. Trenutni predpisi glede vozniškega dovoljenja se mi zdijo popolnoma pravilni. Tudi to, da pri osemnajstih ne smeš voziti vsakega avtomobila, se mi zdi prav.
Vozniško dovoljenje pri šestnastih letih bi pomenilo gotovo veliko novost v življenju mladih. Lahko bi hodili na vse šagre po Tržaškem, sedaj se z motornimi kolesi podimo le po goriških.«
Pavel Zavadlav (17 let): »Šestnajstletnik je še preveč neodgovoren, da bi lahko vozil avto. Osebno bi sicer rad že vozil, toda rade volje bom potrpel še teh dvanajst mesecev. Z avtom bi imeli sicer možnost, da bi se odpravili tudi v bolj oddaljene kraje kot sicer,- tudi v šolo bi se lahko vozili.
Tudi glede pasov bi želel, da bi v kratkem postali obvezni tudi pri nas v Italiji, isto naj bi veljalo za pregled krvi neodgovornih pijanih voznikov.«
Tanja Visintin (18 let): »S tem predlogom se ne strinjam, uvedba vozniškega dovoljenja za šestnajstletnika bi bila velika napaka. Sama vozim že nekaj mesecev, pri šestnajstih pa me avto sploh ni mikal. Zato sem mnenja, da bi ta novi odlok sploh ne spremenil življenjskih navad mladine.
Glede sedanjih predpisov, da do enaindvajsetega leta ne smeš voziti močnejših avtomobilov in, motorjev, se mi ne zdijo umestni. Nedvomno bi bilo bolj potrebno uvesti obveznost varnostnih pasov ali analize krvi oseb, ki vozijo avtomobil v vinjenem stanju. Na tak način bi se število hudih nesreč gotovo znižalo,«
MARKO ČUBEJ
Paolo Chiarandini in Ester Manzocco
Nastope sta začela Paolo Chiarandini in Ester Manzocco v prelepem okolju Palače Attems v Gorici v soboto, 4. julija. Dvojica je nastopila in štiriroč-no odigrala na klavir kvaliten program, ki je potrdil pravilnost nagrad, ki jih je dvojica prejela na važnih na-5 tečajih.
Otvoritev je predstsavljala Mozartova Sonata Op. 3 KV 381, kjer se je pokazala stilistična preciznost in dobra uigranost. Lepa je bila tudi interpretacija Schumannovega Op. 109 "Bali—scenen", ki je zlasti ugajala občinstvu.
Drugi del večera je bil modernejši: Dollyjini prizorčki Op. 56 G. Faureja, Busonijeve Finske narodne pesmi in izven programa Hansa Haasa Variacije na irsko narodno temo, vse v tehnično zelo domiselni izvedbi.
Drugo srečanje z deželnimi koncer-tisti bo nastop, ki ga spet organizira kulturno društvo Lipizer, sopranistke Lorelle Grion in pianista Antonia Sta-cula, vedno v Attemsovi palači, ki jo daje na razpolago direktorica muzeja dr. Maria Massau Dan in pokrajinski odbornik za izobrazbo adv. Marino De Grassi.	L. Q.
Berite
»Novi Matajur«
Bruno Štekar - 60-letnik
Rodil se je 16. 7. 1927 v kmečki družini v Steverjanu.
Spodobi se, da od ljudi, ki nam kaj pomenijo in ki so veliko prispevali v naših zamejskih organizacijah, ob gotovih prilikah kaj napišemo.
Brunota Štekarja poznamo vsi Šte-verjanci kot dobrega, poštenega in aktivnega gospodarja na njegovi kmetiji in tudi v vaških organizacijah.
Življenje našega Brunota bi lahko opisali z velikami črkami, za kar je prispeval za našo vaško skupnost. Ze leta 1943, ko so nemški okupatorji prišli v Števerjan, so Štekarjevo domačijo požgali. Tako je cela družina ostala brez doma in brez vsega, a kljub nesreči niso obupali. Skrbno je bilo treba začeti čisto na novo, da so obnovili dom. Že v začetku 1944. leta je Bruno odšel v partizane, kjer je že bil starejši brat. Vključil se je v BBO kot kurir. Isto leto je zgubil očeta. Ob koncu leta 1946 se je Bruno vrnil iz Jugoslovanske armade.
Najprej je bilo treba obnovi domačijo. A pogoji niso bili tako rožnati, takrat ni bilo mehanizacije, kot jo
imajo danes-kmetovalci. Niti prevoznih sredstev ali telefona. A kljub skrbem, ki mu jih je dajalo delo doma, se je Bruno vključil v vaško prosvetno in politično delovanje. Vedno je našel čas za vsako pobudo. Bil je pobudnik za ustanovitev društva Briški grič. Prevzel je predsedniško mesto Zveze slovenske mladine v vasi. Pri dramski skupini je bil vedno med prvimi in je še danes član pevskega zbora, član zveze borcev, odbornik Kmečke zveze, član kmetijske zadruge (Brda) in pa tudi pri lovcih. V petdesetih letih je aktivno sodeloval pri športnih igrah v Sovodnjah in Štan-drežu.
Več let je bil predsednik Briškega griča. Za eno dobo je bil izvoljen v občinski svet v Steverjanu na listi Občinske enotnosti.
Števerjanci, ki se zbiramo v krogu Briškega griča, smo na našega prijatelja lahko ponosni. Saj je lahko vzgled vsakemu možakarju ali fantu v vasi.
Ob tem lepem jubileju, ko mu čestitajo žena, otroci in bratje z družinami, se pridružujemo čestitkam vsi prijatelji Briškega griča, Zveze borcev, Kmečke zveze, zadruge Brda in lovske družine z željo, da bi bil še mnoga leta tako dobre volje in nasmejan med nami.
Saverij Rožič
t
H Banca Agricola ) Kmečka banka Gorizia
obvešča cenjene stranke,
da je v bančnem poslopju na Verdijevem korzu
odprla avtomatično blagajno
BANCOMAT

Avtomatična blagajna pri našem zavodu deluje neprekinjeno 24 ur dnevno.
Za lastnike kartice naše banke je servis BREZPLAČEN.
Nepričakovan uspeh slovenskega plavalca na 400 m prosto
Darjanu Petriču srebrna kolajna
rezultati - rezultati
Posebej za Primorski dnevnik _________FRANCI BOŽIČ_____________
UNIVERZIJADA’87 ZAGREB Šes-w’-5i£L?i85? ti dan umverziade so tekmovali v košarki, odbojki, vaterpolu, sabljanju, gimnastiki, kajakaštvu in plavanju, osrednji dogodek pa je bil vendarle netekmovalni -prihod predsednika Organizacije Združenih narodov Pereza De Cuellarja. Najzanimivejši je bil gotovo plavalni spored, ki se je za Jugoslovane končal presenetljivo dobro, za Italijane pa s polomom. Italijanski plavalci in plavalke so ostali brez odličja, čeprav so bili v nekoliko širšem krogu favoritov. Zato pa je že v prvem nastopu, v katerem ni pričakoval več kot le uvrstitev v finale — na 400 m kravl, Darjan Petrič osvojil srebrno kolajno. Pred univerziado je Darjan upal na bronasto ali morda srebrno kolajno v njegovi specialni disciplini na 1500 m kravl, zdaj, ko kolajno že ima, pa je pričakovati, da bo na 1500 m kravl startal kar na zlato kolajno. Da bi bil uspeh Jugoslovanov v tej konkurenci večji pa je poskrbel Ljubljančan Nace Majcen, ki se je nepričakovano uvrstil v finale ter kot tretji Jugoslovan vseh časov (za Borutom in Darjanom Petričem) to progo preplaval pod magično mejo štirih minut. Sicer pa so imeli drugi plavalni dan največ uspeha Američani, Romuni, Angleži in Nizozemci.
Igre za zdaj v predtekmovanju še ne vzbujajo toliko pozornosti, bolj razburljive tekme^ pa je pričakovati v nadaljevanju. Četrtfinalisti nogometnega turnirja so: LDR Koreja - Nizozemska, SZ - Urugvaj, ZDA - Kitajska, Južna Koreja - Japonska. ‘Jugoslavija bo sedaj igrala le v tolažilni skupini za uvrstitve od 9. do 12. mesta, njen prvi nasprotnik pa bo v ponedeljek ekipa ZRN. Jugoslovanskim nogometašem se obetajo hudi trenutki, saj jih bodo gledalci v preostalih dveh nastopih gotovo pošteno izžvižgali.
Mnogi zvezdniki Univerziade pa odločilne nastope šele pričakujejo. Tako tudijugoslovanska atletinja Slo-bodanka Čolovič, ki ima na 800 m letos najboljši izid na svetu, sposobna pa je menda tudi že za svetovni re-
kord. »Tu ne gre za rekorde, pomembnejše so kolajne. Jaz bi bila z zlato kolajno več kot samo zadovoljna,« je izjavila jugoslovanska rekorderka.
Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch pa je priredil poseben sprejem, na katerem je Draženu Petroviču, kot najboljšemu evropskemu košarkarju izročil priznanje MOK.
Telovadci so v prvih nastopih navdušili. Najbolj seveda Sovjet Jurij Koroljev, ki je v enem večeru osvojil kar dve zlati kolajni ter tako zasenčil slovitega kitajca Li Ninga (2 srebrni), na katerega so stavili mnogi. 14. mesto Jugoslavije je natanko tisto, kar je bilo mogoče realno pričakovati, najboljši Jugoslovan Hodžič je bil 41-, najboljši Slovenec pa Kolman na 47. mestu. Noben Jugoslovan pa se ni uvrstil v nobeno izmed final na posameznih orodjih. »Eno zlato, ekipno, sem pričakoval, na drugega, posamično, pa sem potihem upal,« je dejal po
GIMNASTIKA
Finale (M) - od 20.00 do 23.00 posamezno po orodjih.
KAJAK
Polfinale - od 9. do 13. ure kajak eno-sed 1000 m, kanu enoklek 100 m, kajak enosed 500 m (Ž); kajak dvosed 1000 m, kanu dvoklek 100 m (M), kajak dvosed 500 m (Ž), kajak četverosed 1000 m (M).
KOŠARKA
Moški - SKUPINA A: SZ - Južna Koreja: SKUPINA B: ZDA - Belgija; SKUPINA C: Kanada - Turčija, SKUPINA D: Bolgarija - Mehika;^SKUPINA E: Francija - Jugoslavija (v Čakovcu) ob 20.00; SKUPINA F: Brazilija - Izrael; SKUPINA G: Španija - Zahodna Nemčija; SKUPINA H: Kitajska - V. Britanija; SKUPINA I: Kuba - Finska; Skupina J: Grčija - Češkoslovaška.
ODBOJKA
Moški - SKUPINA A: Jugoslavija -Avstrija (Dom odbojke) ob 9.00; SKUPINA B: V. Britanija - Japonska; SKUPINA C: Turčija - Mehika; Sovjetska zveza -ZDA; SKUPINA D: Italija - Brazilija (Si-sak) ob 18.00; Skupina E: Libija - Južna Koreja; SKUPINA C: Indonezija - Severna Koreja; SKUPINA G; Švedska - Sudan; SKUPINA H: Kitajska - Belgija.
zmagi sovjetski gimnastični as Jurij Koroljev.
Italijanski sabljaški asi Cervi, Vita-lesta, Arpino, Suri in Rosi so v ekipnem tekmovanju s floretom doživeli še en polom. Čeprav so veljali za prve favorite, so jih v polfinalu z 9:7 premagali poznejši zmagovalci Kubanci, Italijani pa so nato le osvojili bron, potem ko so z 9:5 premagali Poljsko. Bron je za sedaj največ kar imajo italijanski sabljači, v finalu s sabljo je namreč tretji bron za Italijo osvojil Meg-lio, zmagal pa je Madžar Szabo pred Sovjetom Kuznjecovom.
Zagrebški prireditelji zelo radi prisluhnejo mnogim zasluženim pohvalam, tu in tam pa se pohvalijo kar sami, toda pogosto jih tudi napadajo. Najhuje je bilo za zdaj na gimnastiki, kjer je bilo treb na rezultate poznove-černih tekmovanj čakati na licu mesta kar 48 minut. To pa je bilo za številne ugledne poročevalce z vsega sveta že preveč.
Ženske - SKUPINA A: V. Britanija -SZ; Jugoslavija - Nizozemska (Sutinska vrela) ob 18.30; SKUPINA B: Hongkong -Japonska, Italija - Vzhodna Nemčija (Sutinska vrela) ob 17.00; SKUPINA C: Severna Koreja - Kanada, Mehika - Bolgarija; SKUPINA D: Tajvan - Kitajska; Severna Koreja - ZDA.
VATERPOLO
SKUPINA A: Kanada - Kitajska, Jugoslavija - Turčija (dvorana Mladost) ob 21.45; SKUPINA B: Francija - ZDA; SKUPINA C: SZ - Južna Koreja, V. Britanija -Japonska; SKUPINA D: Avstralija - Madžarska.
SABLJANJE
Ekipne kvalifikacije (Ž) - 9.00 floret; neposredne kvalifikacije posameznikov (M) - 14.00 meč; finale (M) posamezniki - 19.00 meč.
PLAVANJE
Predtekmovanje - 9.30 200 m mešano (M), 400 m prosto (Ž), 200 m prsno (M), 200 m hrbtno (M), 4x100 m prosto (Ž). Finali - 17.30.
TENIS
Prvo kolo (Ž in M) posamezniki in dvojice - od 8.00 do 20.30.
NOGOMET
IZIDI 2. KOLA - skupina A: ZDA -
Alžirija 5:0, S. Koreja - V. Britanija 2:2; skupina B: Argentina - Nigerija 1:1, Kitajska - Nizozemska 1:0; skupina C: J. Koreja - Brazilija 5:0, SZ - Jugoslavija 1:0; skupina D: Japonska - Francija 2:0, Urugvaj - ZRN 1:1; IZIDI 3. KOLA - skupina A: V. Britanija - ZDA 3:2, Alžirija -S. Koreja 0:1; skupina B: Nizozemska -Argentina 1:0, Nigerija - Kitajska 3:3; skupina C: SZ - Brazilija 6:0, J. Koreja -Jugoslavija 1:2; skupina D: ZRN - Francija 2:1; Japonska - Urugvaj 1:2.
ODBOJKA
MOŠKI- 1. KOLO: skupina A: NDR -
Jugoslavija 0:3, skupina B: Šri Lanka - V. Britanija 0:3, skupina C: ZDA - Mehika 3:0, Turčija - SZ 1:3, skupina D: Kuvajt -Italija 0:3, skupina E: Francija - Libija 3:0, skupina F: Kanada - Indonezija 3:0, skupina G: Egipt - Švedska 0:3, skupina F: Kitajska - Izrael 3:0; 2. KOLO - skupina A: ZRN - Avstrija 3:0, LESTVICA: Jugoslavija, ZRN 2, Avstrija 0; skupina B: Japonska - Šri - Lanka 3:0^ LESTVICA: Japonska, V. Britanija 2, Šri Lanka 0; skupina C: SZ - Mehika 3:0, ZDA - Turčija 3:1, LESTVICA: SZ, ZDA 4, Turčija, Mehika 0; skupina D: Brazilija - Kuvajt 3:0, LESTVICA; Brazilija, Italija 2, Kuvajt 0; skupina E: J. Koreja - Francija 3:0, LESTVICA: J. Koreja, Francija 2, Libija 0; skupina F: S. Koreja - Kanada 3:2, LESTVICA: S. Koreja, Kanada 2, Indonezija 0; skupina G: Egipt - Sudan 3:0, LESTVICA: Švedska in Egipt 2, Sudan 0; skupina H: Belgija - Izrael 3:0, LESTVICA: Kitajska, Belgija 2, Izrael 0.
ŽENSKE - 1. KOLO: skupina A: Jugoslavija - V. Britanija 3:0; Nizozemska -ŠZ 0:3 skupina B: Finska - Japonska 0:3, Italija - Hong Kong 3:0, skupina C: J. Koreja - Mehika 3:0, Švedska - Bolgarija 0:3; skupina D: S. Koreja - Tajvan 3:0; Turčija - Kitajska 0:3; 2. KOLO - skupina B: Italija - Japonska 3:2 (15:11, 16:14, 11:15, 1:15, 15:8), NDR - Finska 3:0, LESTVICA: Italija 4, Japonska, NDR 2, Finska, Hong Kong 0; skupina C: Bolgarija -S. Koreja 3:0, Kanada - Švedska 3:0, LESTVICA: Bolgarija 4, S. Koreja, Kanada 2, Mehika, Švedska 0; skupina D: Kitajska - J. Koreja 3:1, ZDA - Turčija 3:0, LESTVICA: Kitajska 4, J. Koreja, ZDA 2, Tajvan, Turčija 0.
VATERPOLO
1. KOLO - skupina A: Jugoslavija -Kanada 8:3; skupina B: ZDA - Kuba 9:9; skupina D: Madžarska - Italija 10:10; 2. KOLO - skupina A: Jugoslavija - Kitajska 2:6 (6:1, 3:2, 6:0, 5:3), Kanada - Turčija 10:5; skupina B: Kuba - Francija 11:6;
skupina C: Italija - Avstralija 8:7 (3:3, 2:1, 3:2, 0:1), J. Koreja - V. Britanija 11:5.
GIMNASTIKA (finali)
MOŠKI MNOGOBOJ: ekipno: 1. SZ
175,800; 2. Kitajska 175,000; 3. Japonska 171,850; posamezno: 1. Korolev (SZ) 58,700; 2. Li Ning (Kit.) 58,500; 3. Artemov (SZ) 58,450; ŽENSKI MNOGOBOJ: ekipno: 1. SZ 18,550; 2. Romunija 116,850; 3. Kitajska 115,650^ 8. Jugoslavija 107,300; posamezno: 1. Šušunova (SZ) 39,900; 2. Kolesnikova (SZ) 39,450; 3. Šenikova (SZ) 39,100.
SABLJANJE finale)
SABLJA (moški posamezno): 1. Szabo (Madž.), 2. Kuznecov (SZ), 3. Meglio (It.).
KOŠARKA
MOŠKI (2. kolo) - skupina A: J. Koreja - Egipt 128:94; skupina B: Belgija -Avstrija 85:54; skupina C: Turčija - Japonska 104:76; skupina D: Mehika - Sudan 174:40; skupina E: Francija - Libija 166:46; skupina F: Izrael - Hon Kong 131:56; skupina G: ZRN - Tunizija 76:71; skupina H: V. Britanija - Gvineja 2:0 b.b.; skupina J: ČSSR - Kuvajt 147:49.
ŽENSKE (2. kolo) - skupina A: Avstralija - Mehika 95:40, SZ - J. Koreja 116:52; skupina B: ZDA - Poljska 95:60; skupina C: Jugoslavija - S. Koreja 92:39, V. Britanija - Gvineja 2:0; skupina D: Kanada -Madžarska 73:54; skupina E: Bolgarija -Kuba 107:103; skupina F: Kitajska -ČSSR 76:69.
PLAVANJE (finali)
ŽENSKE: 100 m prosto: 1. Kremer (ZDA) 57 "30; 2. Van Bantum (Niz.) 57"47; 3. Muis (Niz.) 57"56; 100 m hrbtno: 1. Patrascoiu (Rom.) 1'02"92; 2. CVBrien (ZDA) 1’03"77; 3. De Rover (Niz.) 1'03"92; 200 m prsno: 1. Roussaki (Gr.) 2T2'59; 2. Patrascoiu (Rom.) 2T4"26; 3. Noemilung (Rom.) 2T4'74; MOŠKI: 400 m prosto: 1. Patrakov (SZ) 3'56'T3; 2. D. Petrič (Jug;) 3'56"57; 3. Boyd (VB) 3'56"62; 8. Majcen (Jug.) 4"03"71; 200 m mešano: 1. Cochram (VB) 2'05"08; 2. Woodhouse (Avs.) 2'05'40; 3. Cademartori (ZDA) 2'06"04; 4x100 m mešano: 1. ZDA 3'45"72; 2. Japonska 3'46"27; 3. ZRN 3'48"73; 4. Italija 3'49"53.
KOLAJNE
SZ 5 zlatih, 3 srebrne, 2 bronasti; ZDA 3, 4, 3; Romunija 3, 2, 1; Madžarska 2, 1, 1; V. Britanija 2, -, 1; Italija 1, 2, 2; Japonska 1, 1, 1; N. Zelandija 1, -, Kuba 1, -, Grčija 1, -, -; Nizozemska -, 3, 5; Kitajska -, 2, 2; Jugoslavija -, 1, Avstralija -, 1, ČSSR -, -, 1; ZRN -, -, 1.

::::::::::::

Ililii


j;;;;;;;;;:;;;;;;;;;;;;;;
Po najdaljši etapi toura na kronometer posamezno
Pri vrhu veliki preobrati
Nogometna kupoprodajna borza
Polster pri Torinu
MILAN — Zelo dobro kupčijo je na nogometni borzi sklenil Torino. Potem ko je bilo jasno, da z Britancem Hughesom ne bo nič, je vodstvo turinske-ga društva najelo 24-letnega avstrijskega napadalca Antona Polsterja, ki je lani za dunajsko Austrio dosegel kar 38 golov v 34' tekmah, leto prej pa je bil drugi na posebni lestvici evropskih golgeterjev.
Polster bo za Schachnerjem drugi Avstrijec v italijanskem prvenstvu. Zanj je baje Torino odštel milijardo 600 milijonov lir odškodnine.
Napoli je medtem dosegel’dokončni sporazum z Udinesejem za nakup veznega igralca Miana. V Videm bo v zameno prišel Caffarelli, a le na posojilo.
Zelo krepi svoje vrste drugoligaš Lazio, ki starta na prvo ligo. Imel bo izreden napadalski par Galderisi -Monelli. Prvega je odkupil od Milana, drugega od Fiorentine, oba sta povratek v B ligo sprejela, Lazio pa se zanima tudi za veterana Tardellija, ki pri Interju nima več mesta.
FUTUROSCOPE — Za včerajšnjo etapo je vladalo veliko pričakovanje, saj je bila na sporedu najdaljša preizkušnja na kronometer . posamezno v zadnjih 27 letih. Rezultati so potrdili napovedi, da bo prišlo do precejšnjih preobratov, obenem pa, da bosta še največ pokazala Irec Roche in Francoz Mottet, kar se je tudi zgodilo. Mottet se je z 8. mesta povzpel na prvo (vodilni Maechler je zdrknil na 4.), Roche pa s 26. na šesto. Lep skok proti vrhu je naredil tudi Thurau (sedaj je 2., a je bil 9.), kot tudi Lauritzen (sedaj 5., prej 11.), medtem ko je Muller ubranil svoje 3. mesto.
Vsekakor tour ni končan, saj nekateri, kot npr. Bernard, Millar, Thurau še zdaleč niso brez možnosti. Praktično pa so odpisani Fignon, Kelly, Američan Hampsten, Kolumbijec Herrera. Tudi Italijani se včeraj niso odrezali: Contini je imel 4'09 zaostanka, Saron-ni 4'2T", Corti več kot 13', Perini (bil je
5. na lestvici) pa je prišel po 10' in je zdrknil globoko navzdol.
Danes je na vrsti 255 dolga etapa do Chaumeila, ki bi spet znala prinesti preobrate.
Vrstni red 10. etape: 1. Roche (Ir.), ki je 87,500 km (Saumur - Futurosco-pe) prevozil v 1.58T1" s poprečno hitrostjo 44,422 km na uro; 2. Mottet (Fr.) po 42"; 3. Skibby (Dan.) 53"; 4. Madiot (Fr.) 1'09"; 5. Thurau (ZRN) 1'20"; 6. Bernard (Fr.) T24"; 7. Stevenhaagen (Niz.) 1'55"; 8. Lauritzen (Nor,) 2'20'j 9. Muller (Švi.) 2'24"; 10. Delgado (Sp.) 2'29".
Skupna lestvica: 1. Mottet (Fr.) 36.50'54"; 2. Thurau (ZRN) po 47"; 3. Muller (Švi.) 50"; 4. Maechler (Švi.) 1 06’'; 5. Lauritzen (Nor.) 1'43"; 6. Roche (Ir.) 3'23"; 7. Cornillet (Fr.) 4'31"; 8. Bernard (Fr.) 5'31"; 9. Da Silva (Port.) 5'38"; 10. Skibby (Dan.) 5'45"; 11. Madiot (Fr.) 5'55'; 12. Leclercg (Fr.) 6'03"; 24. Contini (It.) 8'23"; 25. Saronni (It.) 8'34"; 28. Fignon (Fr.) 8'46".
Na ženskem touru
Knolova v vodstvu
FUTUROSCOPE — Tudi druga etapa se je končala s skupinskim sprintom, v katerem se je uveljavila Nizozemka Knolova, ki je zaradi odbitkov tudi prevzela vodstvo na skupni lestvici. Italijanska Caninsova ima danes možnost, da bistveno popravi svojo uvrstitev, saj se etapa konča po 880 m vzpona.
Vrstni red 2. etape: 1. Knol (Niz.), ki je 87,5 km (Saumur - Futurscope) prevozila v 2.H'52" s poprečno hitrostjo 39,85 km na uro; 2. Zilporite (SZ); 3. Niehaus (ZRN); 4. Longo (Fr.); 5. Chi-appa (It.); 19. Canins (It.), vse isti čas.
Skupna lestvica: 1. Knol (Niz.) 3.56'05": 2. Longo (Fr.) po 12"; 3. Zilporite (SZ) 16"; 4. Canins (It.) 17"; 5. La-fargue (Fr.) 23"; 9. Chiappa (It.) 25".
Od 18. t. m. v koprskem zalivu
Mladinsko SP v razredu 470
KOPER — Koprski zaliv bo od 18. do 25. t. m. prizorišče letošnjega svetovnega mladinskega prvenstva v jadranju na vodi za olimpijski razred 470. To bo po svetovnem prvenstvu v razredu Optimist in evropskem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 največja športna manifestacija nasploh v Kopru. Na današnji tiskovni konferenci v prostorih Hotela Triglav je orga--nizator Jadro predstavil priprave na prvenstvo, ki so v polnem teku. Do sedaj je prijavljenih 50 posadk iz 12 držav, prvič pa bodo v Kopru jadrali jadralci iz Japonske in SZ. Najštevilnejšo udeležbo je doslej prijavila Italija. Pokroviteljstvo nad prvenstvom je prevzelo predsedstvo SR Slovenije in uradne otvoritve se bo udeležil predsednik predsedstva France Popit. 'Zvezni selektor za mladinske razrede David Antončič je že določil 9 jugoslovanskih posadk, ki bodo nastopile na prvenstvu in med njimi bodo tri iz Kopra: Antonaz - Glavina, Kocjančič -Planinšič in Čopi - Zabukovec. (J. Kreft)
Real za odložitev tekme z Napolijem
MADRID — Vodstvo Real Madrida je prosilo soglasje Napolija za anticipacijo oziroma posticipacijo srečanja 17. septembra za nogometni pokal prvakov. Real Madrid baje želi, da bi televizijski prenos tekme (kot znano, se bo igralo za zaprtimi vrati) he sovpadal s prenosi ostalih pokalnih srečanj. Napoli bo prošnjo preučil, a kaže, da ji nasprotuje.
Švedski pokal De Galea
MONTECATINI — Švedska je osvojila letošnjo izvedbo teniškega pokala De Galea za igralce pod 18 letom. V finalu je premagala italijansko vrsto z 2:1.
Košarkarski pokal: takoj deželni derbi
BOLOGNA — V šestnajstini finala italijanskega košarkarskega pokala (neposredna izločitev po enem samem srečanju) bo tudi že deželni derbi med videmskim Fantonijem in goriškim Segafredom.
Formula ena: med poskusnimi vožnjami za VN Velike Britanije
Ferrari in Williams razjedajo polemike
SILVERSTONE — Protislovja, prerekanja, nevoščljivosti so v Ferrarijevem taboru že od vsega začetka letošnjega SP v formuli ena na dnevnem redu. Slabi dosežki so malodušje še okrepili. Po včerajšnjem katastrofalnem prvem dnevu poskusnih voženj za VN Velike Britanije v Silverstonu, v katerem je bil Berger deveti, Alboreto pa šele deseti, so polemike dobesedno razplamtele. Odpor do novega šefa hiše, Britanca Barnarda, je čedalje bolj oster. Načrtovalec letošnjih rdečih Maranellovih bolidov, Avstrijec Gustav Brunner, je Barnarda obtožil, da bojkotira vozila, čes, da se zanje doslej sploh ni zmenil. Brun-nerja je Barnard baje že izgnal iz Ferrarijevega tabora. Nič manj oster ni Alboreto. »Če bi vozilo sam sestavil z nogami, bi bilo mogoče uspešneje od tega, ki so ga naredili s svojimi računalniki,« je polemično dejal po poskusnih vožnjah. »Vse, kar se tu dogaja, je preračunano. Sicer nima smisla, da karkoli rečem. Vsak moj nasvet v zveži z vozili enostavno preslišijo, poslušajo le Bergerja.«
Britanski časnikarji medtem trdijo, da Alboreto ni še obnovil pogodbe s Ferrarijem, kot je poročal
italijanski tisk. Podpisal naj bi le opcijo, nekatere angleške hiše pa ga še vedno snubijo.
Nič boljši niso odnosi pri Williamsu. Brazilec Pi-quet, ki je včeraj dosegel najboljši čas, je izjavil, da se s klubskim tovarišem Mansellom sploh ne pogovarjata. »Zdi se, da sta pri Williamsu dva med sabo sovražna tabora. To je odlična rešitev zato, da zopet zgubimo naslov prvaka. Kar se tiče Mansella, naj vam rečem le to: jaz sem dva naslova osvojil, on pa je enega zgubil.« Mansellov odgovor je pomenljiv: »Piguet se ne more sprijazniti z dejstvom, da sem hitrejši, čeprav zaslužim pol manj kot on.«
Mnogo boljše je ozračje pri Lotusu in Mclarenu, kjer sta Senna oziroma Prost nesporni številki ena tima. Razpolagata pa s slabšima bolidoma. Včerajšnji čas Pigueta je namreč naravnost presenetljiv. Zelo se je približal rekordu proge, ki ga je leta 1985 dosegel Rosberg, a letos je treba prevoziti sedemdeset metrov več, dvojni ovinek pred ciljem pa so še zožili, da o omejevalniku pritiska na turbinah sploh ne govorimo.
Za Italijane je bil včerajšnji res črn dan. Ghinza-nija na ligieru so diskvalificirali in mu prepovedali
start na dirki, ker se je med poskusnimi vožnjami nedovoljeno poslužil pomoči mehanikov. Nannini in Campos sta uničila motor, Fabiju je odpovedal bencinski vbrizgalnik, De Cesaris je šel s proge, z odličnim šestim časom se je izkazal le Patrese.
Vrstni red poskusnih voženj: 1. Piguet (Br.) wil-liams r07"596 s poprečno hitrostjo 254,472 km na uro; 2. Mansell (VB) williams 1'07"725; 3. Prost (Fr.) mclaren 1'08 "577; 4. Senna (Br.) lotus 1'09"255; 5. Bo-utsen (Bel.) benetton r09"724; 6. Patrese (It.) brab-ham 1T0 "012; 7. Johansson (Šve.) mclaren 1T0 "242; 8. Fabi (Benetton) 1T0'264; 9. Berger (Av.) ferrari 1T0 "328; 10. Alboreto (It.) ferrari 1T0"441; 11. Nakaji-ma (Jap.) lotus 1T0"619; 12. Warwick (VB) arrows 1T0"654; 13. De Cesaris (It.) Brabham 1T0"787; 14. Cheever (ZDA) brabham ITT'053; 15. Arnoux (Fr.) ligier 1T2"503; 16. Brundle (VB) zakspeed 1T2"852; 17. Nannini (It.) minardi 1T3"737; 18. Campos (Šp.) minardi 1'15"719; 19. Danner (ZRN) zakspeed 1T5"833; 20. Palmer (VB) tyrrell 1T6'644; 21. Alliot (Fr.) larousse 1T6 "770; 22. Capelli (It.) march 1T7"122; 23. Streiff (Fr.) tyrrell 1T7"208; 24. Caffi (It.) osella 1T8"495; 25. Fabre (Fr.) el charro 1T9 T63.
Nogometni memorial R. Devetak prehaja v sklepni del
Drevi znana oba polfinalista
IGRA IN BISERI
Bogdan Biščak
Na Poljanah je nogometni memorial Romana Devetaka, ki ga prireja Kulturno društvo Kras, prešel v sklepni del. Danes bodo namreč odigrali drugo polfinalno srečanje (prvo je bilo včeraj zvečer) med Štandrežem in Vrhom. Jutri bosta na vrsti še finalni srečanji. Kot znano, bo zmagovalec poljanskega turnirja sodeloval na velikem finalu, ki bo avgusta v Gorici in na katerem bodo nastopili zmagovalci štirih obmejnih turnirjev.
Kar zadeva priziva Števerjana/Os-lavja in Kostanjevice, so prireditelji sklenili naslednje: Sovodenjcem (zmagali so proti Bricem 6:2) so odvzeli zmago, ker so nastopili z igralcem, ki je na prejšnjem turnirju na Peči igral v drugi postavi. Priziv Kostanjevice , češ da je za ekipo Opatjega sela nastopil igralec, ki je bil izključen, pa so ovrgli. To pomeni, da so potrdili zma-
Prejšnjo soboto in nedeljo je bilo na sporedu v Izoli jadralno tekmovanje optimistov, katerega se je udeležilo skupno 70 jadralcev. Tekmovanja, ki je obsegalo skupno štiri regate (dve v soboto in dve v nedeljo), so se udeležili štirje jadralci TPK Sirena in dva JK Čupa, ki so se relativno dobro odrezali.
Prvo mesto je osvojil Aleš Smerdu (Burja Izola) pred Petrom Podunavcem (Jadro Koper) in Geo Boschin (Societa Velica Grignano-Barcola). Najbojši od zamejskih tekmovalcev je bil Miran Guštin (TPK Sirena), ki je zasedel 23. mesto. Na mesto nižje se je uvrstil Andrej Ferfolja (Sirena). Sedemindvajseti je bil Andrej Ferfolja (Sirena), 31. Dani Toscano (Cupa), 44. Mitja Bužan (Čupa), 65. pa je bila Gerta Meucci, ki pa se je udeležila le ene same regate.
Športna sezona naših jadralcev bo še nadalje zelo pestra. Danes in jutri
Sklepni boji
Turnir Hill Šport, ki ga prireja Gajin teniški odsek, se naglo bliža sklepnim preizkušnjam. Ob 9. uri bo namreč na sporedu ženski polfinale, ob 14.30 finale »under 16«, ob 15.30 finale propagandnega turnirja »under 10«, ob 16.30 bosta stopila na igrišča finalista turnirja, namenjenega nekvalificiranim igralcem, sklepna slovesnost in nagrajevanje pa bosta ob 18.30.
Teniška rekreacija v Štandrežu
V Štandrežu se bo v ponedeljek začel 2. teniški turnir, ki ga rekreacijski krožek KD Oton Župančič prireja v spomin na domačega športnika Renca Faganela. Za prireditev, ki bo na odprtem igrišču Doma Andreja Budala, se je prijavilo veliko domačinov. Vsak par bo igral točno 1 uro in zmagal bo tisti, ki bo v tem času zbral več iger.
Prvo srečanje se bo pričelo ob 18. uri.
go Opatjega sela nad Kostanjevico z rezultatom 4:2.
Kar zadeva zadnji dve kvalifikacij-' ski srečanji, naj povemo, da so Štan-drežci, po podaljških, premagali Dolane. Ti so do zadnje minute regularnega časa vodili z golom prednosti. Ob izteku srečanja so Štandrežci remizirali, v podaljških pa pregazili kraško postavo.
V drugem srečanju so Vrhovci premočno premagali Jameljce, ki niso bili enakovredni Marjanu Černiču in tovarišem.
ŠTANDREŽ - DOL/POLJANE 9:6 (2:2)
STRELCI: Bastiani (2), Makuc (2), Montico (3), Boris Nanut, Emil Nanut, Vižintin (3), Frandolič, Massimiliano in David Argentin.
se Arjana Bogateč udeležuje državne regate v Pianellu na Comskem jezeru, optimisti pa se bodo jutri udeležili regate na jezeru Alpagu.
Šport za slepe v Salzburgu
Tržačani odlični
Pred kratkim se je v Salzburgu zaključil tradicionalni mednarodni turnir v »torballu«, športu za slepe, nekje na pol poti med rokometom in nogometom. V konkurenci najboljših evropskih ekip »torballa« je zasluženo prvo mesto osvojila tržaška ekipa Ci-vidin Sporting Club Trieste, ki je v glavnem premagala vse nasprotnike.
Končna lestvica turnirja je sledeča: 1. Cividin Sportnig Club Trieste 18 točk; 2. Voralberg 15; 3. Marburg 14; 4.
Letošnje žensko odbojkarsko prvenstvo 1. divizije se je razpletlo v zadnjih treh tekmah.
Mossa in Libertas Cormons sta se do zadnjega borila za prvo mesto. Ekipa Lib. Cormons je sicer upala na spodrsljaj Mosse, a ni prišla na svoj račun. Mossa je prepričljivo premagala nasprotnike s čistim izidom, le proti Intrepidi je zmagala po petem setu igre in torej napreduje v višjo ligo.
Slovenski predstavnici, Sovodnje Agorest in 01ympia, sta zelo dobro opravili svoje delo. Obe sta končali prvenstvo na šestem mestu z 28. točkami.
Izidi zadnjih treh kol
24. kolo: Lib. Capriva - Intrepida 0:3; 01ympia - Pall. 86 Fossalon 3:0; Lib. Cormons - Torriana 3:1; Farra -Mossa 0:3; Lucinico - Sovodnje Ago-
ŠTANDREŽ: E. Nanut, Makuc, B. Nanut, Bastiani, Braini, Paulin, Montico, Faganel, Gomišček.
DOL/POLJANE: Krulc, D. Argentin, Perič, Frandolič, Košič, Vižintin, Šuligoj, M. Argentin, Radetič, Milani.
VRH - JAMLJE 9:3 (4:0)
STRELCI: M. Černič (4), B. Frandolič (2), K. Grillo (2), avtogol Bruni, Pahor, Miceli, Scattolin.
VRH: M. Grillo, K. Grillo, Berlot, Zdravko, Zdenko in Marjan Černič, Frandolič.
JAMLJE: Bruni, Pahor, Bagon, Cro-selli, Miceli, M. Bagon, Scattolin, Piz-zini, D. Pahor.
Današnji spored: ob 19.30 Vrh -Štandrež.
Jutri ob 17. uri finale za 3. mesto: ob 19. uri finale za 1. mesto.
Miinchen 12; 5. Bočen 12; 6. KSV Stuttgard 11; 7. Salzburg 1 11; 8. Salzburg 2 7; 9. PSV Stuttgard 4; 10. Sant Gallen 4; 11. Braunau 2.
Zmaga tržaške ekipe v Salzburgu je le potrditev odlične forme te postave, ki je v zadnjem obdobju osvojila nekaj prestižnih turnirjev širom po Evropi. Ekipa, ki jo vodijo Hubert Perfler, Giuseppe Toscano, Alfonso di Biasio in Mauro Rusin, se bo v kratkem udeležila turnirjev v Sant Gallenu, Mare-burgu in Stuttgardu.
obvestilo
SPDT
prireja v nedeljo, 19. t. m., avtobusni izlet do Belopeških jezer z vzponom po zavarovani poti na Srednjo Pončo. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304) ob uradnih urah. Vabljeni!
rest 0:3; Azzurra - Fincantieri 0:3. Počivala je ekipa Acli Ronchi.
25.	kolo: Torriana - 01ympia 1:3; Lib. Capriva - Pall. 86 Fossalon 3:0; Fincantieri - Lib. Cormons 0:3; Intrepida - Mossa 2:3; Sovodnje Agorest -Azzurra 3:1; Farra - Acli Ronchi 3:2. Počivala je ekipa SIS Lucinico.
26.	kolo: Fincantieri - 01ympia 0:3; Lib. Cormons - Sovodnje Agorest 3:0; Mossa - Lib. Capriva 3:0; Torriana -SIS Lucinicp - 0:3; Fossalon - Farra 0:3; Azzurra - Acli Ronchi 3:1. Počivala je ekipa Intrepide.
V tekmi 23. kola je Mossa premagala 01ympio s 3:0.
Končna lestvica
Mossa 40 (napreduje v D ligo), Lib. Cormons 38, Farra 34, SIS Lucinico in Azzurra 32, Intrepida, Sovodnje Agorest in 01ympia 28, Soteco Torriana in Lib. Capriva 14, Acli Ronchi 12, Fincantieri 8, Pall. 86 Fossalon 0 točk.
Marko Jarc
Iz spanja me je vrgel Radov razburjen glas: »Bogdan, daj, zamudila sva!« Kislo sem se nakremžil. Smešno! Kot da v gorah, kjer si zmeraj odgovoren le samemu sebi, sploh lahko zamudiš! Iz koče sva stopila v trdo temo. Pomemben razlog za zgodnje vstajanje v juniju in juliju so popoldanske nevihte. V gorah skoraj ne mine dan brez njih in želja vsakega alpinista je, razumljivo, preplezati smer, preden se pričnejo. Kdor je hiter, mu to uspe, mečkače pa v najboljšem primeru le dobro namoči, lahko pa je taka nevihta tudi hudo resna zadeva.
Tistega dne se nama neviht ni bilo bati. Že zjutraj je rahlo rosilo in med tihim pljuskanjem kapljic, ki so drsele z listja, sva se potopila v gozd za kočo. V soju svetilk sva se tako spotikala po steni, ki se je grozeče sklanjala nad naju. No, vsaj nadme.
Kmalu sva ugotovila, da bova pod steno še v temi, da sva prezgodnja. Stisnila sva se pod previsen balvan in s šklepetajočimi zobmi skušala za-kinkati. Izkoristil sem ta predah, da sem nekaj pojedel, saj mi Rado v koči, zaradi najine »zamude«, ni pustil časa za to. Kmalu potem se je za Karavankami pričelo svetlikati in pohitela sva do vstopa v smer.
Zame je bila fq prva velika smer v Julijskih Alpah. Že samo to je bil dovolj velik razlog, da sem bil zaskrbljen. Potem pa je bilo tu še slabo vreme, rosenje je ves čas grozilo, da se sprevrže v pravi naliv in pa Radov način plezanja, ki je za živce tistega, ki ga od spodaj gleda in varuje, vse prej kot pomirljiv. Na varovanje se namreč ni kaj preveč zanašal, zmeraj je poudarjal, da je dobra pripravljenost vredna več kot pa dober klin. Zato jih je vedno zabijal le na pol (tudi izbijejo se potem hitreje, kajne!?), še raje pa sploh ne. Morda je bilo to zanj sproščujoče, za moje živce pa so bile posledice takšne filozofije prav porazne. Ker so trpeli živci, so tudi mišice delale slabo in marsikje mi je moral Rado pomagati z vrvjo, da sem se spravil čez kakšno zoprno mesto.
Po moji zaslugi sva tako mečkala navzgor in dva raztežaja pod mestom, kjer se končajo poglavitne težave, je začelo liti kot iz škafa. Bilo je prav tipično za naše plezanje v tistem času - le pol ure prej bi morala biti na tistem mestu, pa bi se izognila dežju. Tako pa sva morala plezati naprej po ploščah, ki so bile že spolzke, Rado je v naglici tvegal še več kot prej, in da bi se vsaj delno izmaknil tej stalni napetosti, sem ga prenehal opazovati med plezanjem. Ko sva nekaj ur kasneje vendarle srečno prisopihala na vrh in je tudi sonce že pomalem bliskalo skozi oblake, je bil to trenutek največje sprostitve v mojem življenju.
Leto dni kasneje sem bil spet v Tamarju, tokrat z Igorjem Mezgecem. Namenjena sva bila v Aschenbren-nerja, slovito smer v severni steni Travnika, ki jo je pred več kot 50 leti splezal nemški plezalec, po katerem ima tudi ime. Takrat je bila to najtežja smer v Julijcih in je ta primat obdržala še vrsto' let po vojni. V času, ko sva midva vstopila vanjo, je seveda to svoje mesto že izgubila, bila pa še zmeraj pomemben dosežek na poti k najtežjim vzponom. (Danes 'recimo, je to smer za skoraj popolne začetnike.)
Plezala sva brez naglice, vendar se nama je zdelo, da tekoče napreduje-
va. Hiteti sva začela šele, ko se je resno začelo pripravljati k nevihti. Prve kaplje so me ujele v najtežjem mestu v smeri - gladki prečnici v levo. Igor me je glasno priganjal. Vedela sva, da je le raztežaj višje »Orlovo gnezdo«, mesto, kjer bova lahko pod strehami, na suhem, počakala, da nevihta mine. Prečnico sem zdelal kot v transu, še takrat nisem vedel, kako mi je uspelo. Od strahu pred tem, kar naju je čakalo, se mi je vse zmeglilo v glavi in kar naenkrat sem se znašel pri Igorju. Vendar pa je bilo že prepozno. Tisti trenutek se je ulilo do kraja, prej si še predstavljala nisva, da je kaj takega mogoče. Bila sva na točno tistem mestu v steni, kjer bi v nalivu ne smela biti. Le 50 m nad nama se je končavala grapa, v katero se stekajo vode iz vsega gornjega, položnejšega dela stene. V njej je počasi nastal pravi hudournik in kmalu sva spoznala, da stojiva sredi pravega slapu. Divjanje vode je bilo strahovito, ves čas sem se bal, da se bova
Ostenje Šit (levo) in Jalovec iz Slemena
zadušila. Vdirala nama je za vrat, oblila celo telo in se pod hlačami stekala v čevlje. Izredno hitro sva se ohlajala, pričela sva se tresti kot dva šivalna stroja. Počasi je z vodo začel prihajati tudi drobir, tu in tam je priletel vmes tudi kak večji kamen. Pokrila sva si glave z nahrbtnikoma in upala, da ne bo priletel nobeden od tistih, ki bi naju enostavno pometel z najinega bornega stojišča.
Ob vseh dotedanjih prigodah v gorah nisem bil nikoli tako do konca razorožen. Bila sva zares le uboga črva, ki ne le da si ne znata, ampak si enostavno tudi ne moreta pomagati. Najhuje od vsega je bilo spoznanje, da ne morem storiti prav ničesar, da je uresničitev želje - preživeti - popolnoma neodvisna od mojih moči in sposobnosti. Na jok mi je šlo od besa pri tem spoznanju lastne nemoči.
Dve uri kasneje je slap začel usihati. Vsa premrla in dodobra prestrašena sva nadaljevala. Že dva raztežaja višje se je spet ulilo. Bila sva v majhni votlini, bližala se je noč in odločila sva se, da bivakirava. Deževalo je celo noč, pod zadnjicama je začela teči voda in prvič sem preživel noč sedeč v majhnem potoku, z eno samo mislijo: naj se že vendar prične svitati.
Jadranje: ob udeležbi tekmovalcev TPK Sirena in J K Čupa
Naši solidni na optimistih v Izoli
Gajin turnir »Hill šport«
Odbojka: sklep 1. ženske divizije na Goriškem
Naši šesterki na 6. mestu
Pogovor z novim trenerjem Vala Kmečke banke,
Z. Brožič: »Ovrednotiti moramo mlade domače sile«
Po uspešni sezoni v prvenstvu C-l ter po vrsti turnirjev in prijateljskih tekem, bodo tudi odbojkarji članske ekipe OK Val Kmečka banka odšli na enomesečne počitnice. Z vadbo bodo spet pričeli v drugi polovici avgusta, ko se bo treba pripraviti za novo prvenstvo.
Kot znano, so pri štandreškem društvu zamenjali trenerja. Ob koncu prvenstva je namreč Ivana Markiča (slednji je med prvenstvom nadomestil
Božiča Grilanca) zamenjal Zvonko Brožič.
Novi trener Vala se je rodil pred 38 leti na Reki, kjer je tudi začel z odbojko. Že leta 1959 je prestopil v vrste takratnega društva Kvarner, kjer se je razvil v odličnega podaj ača. Pri matičnem društvu je več let igral tudi v članski ekipi, ki je nastopala v 1. zvezni ligi, hkrati pa je bil tudi državni reprezentant. Za izbrano mladinsko vrsto je odigral 40 srečanj in nastopil na dveh evropskih prvenstvih. Petinštirideset tekem pa je odigral v članski reprezentanci in se udeležil svetovnega in evropskega prvenstva ter Sredozemskih iger, dvakrat pa je bil na Balkanskem prvenstvu.
Trenersko kariero je podobno kot igralsko začel na Reki, kjer je dve leti treniral in igral v moški članski ekipi. Leta 1980 je prevzel vodstvo mladinske jugoslovanske reprezentance. Z zamejsko odbojkarsko stvarnostjo se je prvič spoprijel v Trstu, kjer je prevzel trenerstvo ženske postave Bora v B ligi. Svoje znanje je posredoval tudi ženski postavi z Reke ter prvoligaški moški postavi iz Belluna, za katero je tudi igral.
že samo nizanje podatkov o trenerski karieri Brožiča je nadvse zgovorna
vizitka za simpatičnega Rečana, ki smo ga ob priliki turnirja v Tržiču vprašali za mnenje o štandreški ekipi.
»Po nekaj tednih, odkar sem v Štandrežu, je težko dati oceno, ki bi stoodstotno odgovarjala resnici. Kljub temu so mi nekatere postavke že jasne in mislim, da bom na teh v prihodnji sezoni tudi delal. Predvsem je treba rešiti vprašanje igralskega kadra. V društvu se je pač treba dokončno zmeniti, kako načrtovati bodočnost. Če se usmerimo v ovrednotenje mladih, domačih sil, potem mora biti jasno, da rezultati ne bodo takojšnji. Kar zadeva skupino igralcev, ki sem jih imel priložnost opazovati na dveh turnirjih, moram povedati, da razpolagam z dobrim potencialom, a treba bo vsekakor še mnogo delati.«
»Trener ponavadi vnese v igro tudi kaj osebnega. Bo pri vas tudi tako?«
»Pri že izdelanih igralcih, kakršni so naši, je težko vnesti veliko novosti, so pa potrebne, če želimo priti do kakovostnega skoka. Treba se je namreč pripraviti na nov, bolj sodoben način igranja. Predvsem bo treba povečati hitrost in raznolikost akcij. Pri tem pa je odločilnega pomena osebnost poda-jača, pri katerem igra v bistvu nastaja in se razvija. Biti podajač danes v eki-
ki bo vodil ekipo v C-l ligi
Letošnja postava Vala Kmečke banke
pi, ki nastopa v tretjeligaškem prvenstvu, je izredno težka stvar in zelo malo je dobrih igralcev, ki bi znali to nalogo opraviti dostojno. Zato bo treba precej sil usmeriti prav v to, da bo ekipa razpolagala z igralcem, ki bo odgovarjal tem potrebam.
Ob tem bi dodal tudi vprašanje treningov. V lanski sezoni so treningi potekali običajno dvakrat tedensko in udeležba nekaterih igralcev ni bila stoodstotna. Sodobna odbojka zahteva
mnogo več. Potrebni so vsakodnevni treningi, ne samo za člansko ekipo, marveč tudi za mladince, ki se morajo privaditi temu ritmu vadbe. Z našimi fanti bo to zelo težko, saj se dobro zavedam, da so vsi obremenjeni z delom, nekateri pa imajo še druge obveznosti. Poiskati bo torej treba tako rešitev, da se bomo čimbolj približali idealnim pogojem dela.«
Pogovor zapisal RUDI PAVŠIČ
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. n&d. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Monteochi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
11. julija 1987
TRST - Ul. Montecchl 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Uporablja ga zlasti v gradbeništvu in kmetijstvu
Kuvajt nabavlja norveški pesek ker je domači preveč »nasoljen«
Po večmesečni preiskavi Scotland Varda
Lord Rothschild ni vrinjeni agent KGB
KUVAJT — V glavnem mestu Kuvajta izkrcajo tovorne ladje vsak dan večjo količino peska, ki ga pripeljejo iz Norveške, Pakistana, Jordanije, Saudske Arabije in Iraka -letno ga raztovorijo kakšnih 35.000 ton. Čemu uvoz nečesa, česar v peščenem in pustinjskem Kuvajtu prav gotovo ne manjka? Zato, ker vsebuje domači pesek preveč soli in ni zato primeren ne za gradbeništvo (malte in apna ne strdi zadostno) ne za kmetijstvo (pridelke lahko sol dobesedno požge) in tudi ne za druge industrijske dejavnosti. Zlasti o norveškem pesku pa zatrjujejo, da je optimalen.
Kuvajt je, kot znano, arabski šejkat, ki leži v severozahodnem kotu Perzijskega zaliva. Večinoma je pokrit s stepo in zato je naseljenost osredotočena predvsem v obrežnih predelih, kjer imajo vlažnejše podnebje. Kuvajt so se bavil v preteklosti pretežno z ribolovom, po odkritju izredno bogatih naftnih nahajališč pa se je naglo razvil v moderno
mesto-državico, ki je v samem vrhu lestvice držav z najvišjim letnim osebnim dohodkom.
Oblasti namenijo vsako leto astronomske vsote boju proti prodiranju puščave, ki leto za letom dobesedno požre desettisoče hektarov obdelovalnih površin — pa ne le Kuvajtu, ampak tudi drugim državam ob Zalivu in v subsahar-ski Afriki. Uvoženi pesek uporabljajo poleg v kmetijstvu in gradbinstvu še v steklarski industriji in za izdelovanje plastičnih cevi, skozi katere potiskajo surovi petrolej. Če vsebuje kuvajtski pesek preveč soli, pa je tudi sicer prava nadloga: ko se dvignejo vetrovi in z neznansko silo raznašajo pesek vse naokoli, se mnogi Kuvajtčani zatečejo na tuje. Nič čudnega: pesek najde vsako špranjico in se vtihotapi skozi zaprta okna in vrata v hišo ter v zaklenjen zaboj...
LONDON — Slavna britanska policija Scotland Yard je po dolgi preiskavi ugotovila, da ne obstajajo nobeni dokazi, ki bi potrjevali domnevo, da sta lord Rothschild in pisatelj Chap-man Pincher vrinjena agenta sovjetske obveščevalne službe KGB.
Preiskava je stekla pred osmimi meseci, ko je bivši agent britanske obveščevalne službe Peter Wright — avtor knjige o vrinjenih sovjetskih agentih v britanski obveščevalni službi, britanska vlada pa se na vse kriplje bori, da knjiga ne bi izšla — na nekem avstralskem sodišču izjavil, da mu je prav lord Rothschild priporočil, naj
napiše zgoraj omenjeno knjigo. Wright je med drugim povedal, da. mu je lord Rothschild predstavil pisatelja Pincherja, ki je pisal knjigo o istem argumentu, zato da bi mu nudil nekaj podatkov.
V britanski obveščevalni službi so si že dalj časa v laseh zaradi »petega človeka«, sovjetskega agenta, ki je nadzoroval štiri vrinjene agente, ki so jih v Veliki Britaniji že izsledili. Nekateri so bili vselej prepričani, da je to lord Rothschild, drugi pa so zagovarjali domnevo, da je bil vrinjeni agent bivši visoki funkcionar Roger Hollis, ki pa je že umrl.
Marcos spet rovari proti demokraciji
NEW YORK — Bivši filipinski predsednik Ferdinande Marcos je pred kratkim spet skušal izvesti državni udar in izpodriniti demokratični režim predsednice Cori Aqui-no. To je včeraj sporočil glasnik ameriškega kongresa, potem ko je pred dnevi njegova komisija za obrambna vprašanja prišla na sled nekaterim prekupčevalcem orožja, ki jih je nekdanji diktator kontaktiral za to priložnost. Ameriški državljan Robert Chastain in odvetnik Richard Hirschfeld, ki zastopa nekega saudskega princa, sta ameriškim parlamentarcem povedala, da je Marcos zbral kar tisoč ton zlata, katerim je treba prišteti še približno milijardo dolarjev, ki jih hrani v neki švicarski banki.
Iz običajno dobro obveščenih krogov ameriškega kongresa se je tudi izvedelo, da je Marcos s to ogromno vsoto skušal postaviti na noge vojsko z deset tisoč vojaki, ugrabiti predsednico ter spet vzpostaviti diktaturo. Njegove namene naj bi v zadnjem trenutku preprečila neposredno Bela hiša, ki mu je prepovedala, da zapusti svoje zlato izgnanstvo na Havajih. Priletni Marcos, ki si je na račun filipinskega ljudstva ustvaril ogromna bogastva, je v zadnjem času že nekajkrat poskusil državni udar, ki pa mu je doslej vedno spodletel. Pri tem ne gre pozabiti, da uživa od ljudstva izvoljena Aguinova trenutno vso podporo ZDA, ki so že po tradiciji prijateljsko razpoložene do Filipinov.
Jasno in glasno, ti pravim!
^ H
-M .J*- MK
Fotografska kamera je ujela zaupni pogovor dveh medvedov v duisburškem zoološkem vrtu	(Telefoto AP)
Uspešen napad Polisaria
ALŽIR Komunike predstavništva Fronte Polisario, ki se že deset let bori za osvoboditev ozemlja Zahodne Sahare, iz Alžira obvešča, da so njeni borci, v napadu na šesti maroški obrambni zid ob meji z Mavretanijo, ubili 275 in ujeli 73 maroških vojakov. Voditelji Saharujcev so izjavili, da so v tej drzni akciji zasedli 40 kilometrov šestega obrambnega zidu.
Napad nedvomno ni bil naključen, saj se v Ženevi nadaljujejo posvetovanja generalnega tajnika OZN Pereza De Cuellarja s predsedujočim v Organizaciji afriške enotnosti Nguesso in z odposlanci maroške vlade ter s političnimi predstavniki Saharujcev.
EMMOMIT
Riše in piše NIKOLA MITROVIČ
I. epizoda — št. 2
>z
'Msaauč/#//#
MJŠČM/ft/AKS SO&O VAKOrAA/—
fivesvrnA
KtAJJ/CA : |
Kje so meje človeške starosti?
RIM — Na Japonskem je neki moški dosegel starost 120 let in je preminil lansko leto. Na severnem Angleškem živi Ana Willi-ams, ki je že pri svojem 112. rojstnem dnevu. Na podlagi teh podatkov antropolog univerze iz Firenc, prof. Brunetto Chiarelli, trdi, da je bil človek programiran kot vrsta za določen »biološki čas«. Profesor Chiarelli je še vedno pod pritiskom polemik v zvezi s tezami, ki jih je pred časom zagovarjal o človeku-opici. Slednje je tudi opisal v obliki dosjeja za revijo »Federazione medica«, ki je uradni organ združenja zdravnikov. K nadvse senzacionalnemu delu sta prispevala tudi Adi-nolfi, ki deluje v Angliji, in profesor Barrai, ki poučuje zoologijo na univerzi v Firencah.
V nasprotju s prejšnjimi trditvami so Chiarelli in njegova tovariša izjavili, da je nesmiselno in nevarno »predvidevati bodočnost«. Trdijo namreč, da je taka zamisel nevarna predvsem na področju raziskovanja. Chiarelli podčrtuje, da je to prava špekulacija. Predvsem ljudje, ki delajo na področju genetike, se radi igrajo z določenimi poizkusi, ki so sami po sebi zelo nevarni. Po njegovem bi lahko kvečjemu vplivali na genetska obolenja in bi jih skušali zdraviti. Bolnim organizmom bi kratkomalo dodali manjkajoče ali nedelujoče gene. Na podlagi tega prof. Chiarelli trdi, da je mogoče nadzorovati celo pojav staranja. Proti koncil stoletja bo poprečna starost poskočila na IS ali celo 80 let.
Vprašanje, ki se pri takih trditvah poraja, je naslednje: Ali se lahko ohrani življenje, ko to ni več potrebno? Kontrola pojava staranja bo brez dvoma možna, vendar v zelo dolgem časovnem obdobju. Prvi spodbudni rezultati bodo vidni komaj čez 100 ali 1000 let. Tudi problem razmnoževanja pride na dan pri teorizaciji kontrole staranja. Chiarelli trdi, da je plodna doba pri človeku omejena. Ženska je namreč plodna le med 15. in 50. letom. Chiarelli opozarja tudi na povišanje poprečne višine ljudstev z visoko tehnologijo.
Čim več v pičlih šestdesetih sekundah
Petu Mosherju se mudi, saj ima 60 sekund časa, da odnese čimveč denarja iz West Palm banke. To je bila namreč prva nagrada loterije, ki jo je dobil. V 60 sekundah je možakar odnesel 21.539 dolarjev	(Telefoto AP)