Zato pa zaklie v daljnji Sibiriji, v najhujih stiskah in dneh brez vsake nade:
In se hoe mi, o Boe, hoe se iveti in ljubiti Tvojo pravdo in ves svet objeti!
In zopet:
(Poet 30.)
, , , tu in tam se mi dogaja, da tudi solz mi nedostaja, da smrti prosil bi Boga toda Ukrajina ta, Dnjepr kruto - bregoviti in ti, drue - brate, ne pustite mi Boga
smrti poprositi!
(Kozakovskemu.)
In v daljnem pregnanstvu mu vstaja nada na sveto boino no:
Treba b vmerti, tak nadija,
brate, ne vmiraje! (Na Boi,)
In res, evenko ni nikdar obupal. Ko se je po munem desetletnem pregnanstvu vrnil domov, so se vsi udili njegovi vztrajnosti in moni dui. Na smrt bolan si je elel e dolgega ivljenja, da bi mogel im ve storiti za ljubljeno domovino. In umrl je sredi dela. Vstal je s postelje in el v spremstvu vojaka-sluge v svoj kabinet (v slikarski akademiji); na zadnji stopnici je padel in umrl,
V Rusiji se je tedaj pripravljal preobrat- Par mesecev po pesnikovi smrti je car Osvoboditelj
Aleksander II, objavil manifest, da je kruta panina odpravljena. Najve zaslug sta si pridobila za to prav evenko in Turgenjev.
evenko je razoral ledino mrtvih src s plugom svojih besedi, pesmi in idej ter vsejal vanje svoje solze-ljubezen. Iz teh solza - ljubezni so vzklili noi, ki so izloili iz src gnilo kri: noi spoznanja in ljubezni do naroda so odstranili iz src prevzetnost, samovoljnost, tuji vpliv, malomarnost, preziranje ljudstva i, t, d, ter jih napolnili s isto, sveto, pravo kozako krvjo, ki je sto- in stoletja navduevala ir vodila stare hetmane in kozaki ukrajinski narod v boj v obrambo domovine, evenkov vpliv je bil orjaki in udovit. Pod vodstvom njegovih idej se je od dne do dne bolj probujala Ukrajina in njo vred tudi, zlasti od leta 1861, Galicija in Bukovina, Napredek je naravnost velikanski,
Ni ni moglo in ne more ve ovreti narodnega ukrajinskega preporoda. In naj se, zlasti peterburka vlada e toliko trudi, da ovre in zatre gibanje nanovo oivele Ukrajine, duh evenkov zmaguje in bo zmagal, zakaj
iva pravda u Gospoda Boga!
Pri Bogu je iva pravica, a mi:
verujemo v Tvojo silo
in besedo ivo:
vstane pravda in svoboda
in Tebi edino
poklone se vsi jeziki
na veke in veke,
A dotlej valile bodo
se krvave reke! . . . (Kavkaz.)
DROBI.
Nai dopisi. Prvi: Vidim, da ,Laibacher Zei-tung' dosledno ne prinaa ve vsebine Dom in Sveta, Ali je g. Funtek tako malenkostno osvetljiv? ,,, Po deeli, kolikor ujem, se Dom in Svet ne razume, je malo jeze. Bo Vam pa treba nekaj potrpljenja. Pravzaprav je v nas zdaj sama tenkarija in lenoba, da se ne potrudimo, da bi umeli. Ali pa smo tako vajeni na slovesni patos naih politikov, da literatov res ve ne umemo. Glejte, jaz sam vasih zauden gledam mladost, ki raste iz nas!
Drugi: Dom in Svet ne ugaja, a) ker je preve novostrujarski. Preve nejasnosti, Futurizem je neumnost, b) List se noruje iz slovensko-hrvatskega zblianja. To nas ali,
Tretji: Cleveland, Zelo sem bil vesel Dom in Sveta, ko mi je doel v novi obleki in z nekako novo duo. Zdelo se mi je, kot da Dom in Svet ni ve tisti, ki je bil, a sedaj je zopet dobil novega duha in izvodi tega leta so res krasni po vsebini in po obliki, tako da ga je veselje brati in pregledovati, Ako Vam tedaj estitke enega amerikanskega Slovenca kaj pripomorejo k nadaljnjemu izvrstnemu delu, tu jih imate in to iz srca. Vem pa, da nisem sam, ampak estitali Vam bodo vsi Vai prav mislei naroniki.
etrti: Zakaj nam poiljate pod zavitkom Dom in Sveta rei, kakor spis Povestice ,v vlaku', katera nima konca! Sanje ali kaj bi rekel tirim vrstam
z naslovom ,Slutnja', Pod naslovom ,Tragika' je tudi nekaj, kar menda nihe ne razume. Spis ,Izpoved' nima konca, zato se ne more razumeti. Edino kar je v t. 7. Dom in Sveta, da se da razumeti, je opis (Kontrolorja Skrobarja'. Prav hvaleen Vam bom, ako bode Dom in Svet manji, pa tisto vsaj razumljivo, kajti sanj sem svojih sit, zato ne maram plaevati in brati e sanje drugih,
Peti: , ,, Kdo ne vidi, da je n, pr, Velikonja (Izpoved, Op, ur,) kalen mo, ves hipen in neutrt, kdo uiva Lovrenieva dva ekstrakta v zadnji tevilki (Slutnja in Tragika, Op, ur.) tako, kakor bi uival n. pr. celo, naturno, nezindustrializirano jed? Za to ni treba bralca starega kalibra, da to vidi. Kdo ne ugane, da je n, pr, V vlaku zartana samo miselna krivulja, plod mogan, brez ,lahtnega' krvnega napoja? Poleg vseh teh ve ali manj izpodletelih poizkusov pa stoje v Dom in Svetu in to je moja neomajna vera stvari, take, da tistemu, ki jih je ital, ne hodi na misel, izgovarjati se na slabe.
esti: . . . Ne jamraj! Po 400 letih slovenskega pisanja smo vendar enkrat prili do lista, ki zaslui pridevek umetniki. Kaj to pomeni, bodo prav umeli pozneje, ko bodo pod zaglavji stoletij registrirali posamezne faze naega literarnega razvoja. Sedanji rod je vajen grapastih kolovozov, in za ovinke ne ve, tudi misli ne, kaj bo za njimi. In umetnost je moral biti voz
s 279 <*=>
-
na tej poti. Voz je el poasi in kripajoe naprej, ustaviti se ni smel, ker narodni bi ponos bi zavigal. Tako je bila rodoljubivna vonja veselje in dopada-jenje vseh.
Iz zgodovine naega oranja vemo tudi, da je e vsak zadel na odpor, kdor je zasadil plug globoko. Desetletja so morala mimo nae zakrknjenosti, da je bila sodba enoglasna: Dobro je oral! Za Dom in Svet velja isto sedaj. On je zdrav in moan in dokler je na tem, mu ne ii receptov!
Klopotec. Slovenski klopotec je lahko ponosen, Prvi je, ki je pri Bartschu stopil med nemko prozo v romanu Das deutsche Leid. Pogermanil se je seveda in porenegatil v nemkih ustih in postal .Klapotez'. Odprla se mu je pot tudi v nemko poezijo in v njej se je zopet izpremenil. Moderni mladi poet Julius Franz Schiitz ga je v zbirki ,Erbe, Eigen und Liebe' (Im Xenien-Verlag zu Leipzig 1914) vpeljal v nemko literaturo str. 47. takole:
Becher du vom Heimatsegen, Hast mich selig schon betort, Wenn wir durch den Sommerregen Die Klapoteza gehort. (In der Fremde.)
Str. 50. v pesmi Weinlese je pa priel do te asti:
is.imge, Klapoteza, klinge, Funkle, du goldiger Wein, Windisches Madel und singe in deine Sonne hinein!
Deela Wastianov, Dobernigov in drugih nemkih kul-turnobojnih pijonirjev se ti klanja v poetu, klopotec! Ti pa brezuten klepa, klepa v vetru, v solncu, v temi, kakor v dnevih davnih naih dedov. In si in ostane klopotec. Ali si simbol vsega, kar se potuj-iti ne da? L R.
Nekaj iz asnikov. Slovenec: Domaa pravilno kletarjena vina se dajo meriti z najbolj renomi-ranimi vini deel, ki so na glasu vinskih proizvodov.
Slov. Narod: Treba se je podvrei kuri osamljenja. Izvrevati moram kuro v vsi njeni strogosti, Razmerje se presoja po policijskih merah s strani ogrskih organov. Policijske mere na meji kodujejo v gospodarskem oziru,
Dan: Klerikalci zaspavajo narod, Pijanci so za dravo molzni kotruni, da jih z davki na pijao lae dere. j).
,-H:^*l9R.ef*)ft;
OiaS&S3Bffi
sp> 280 <=
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si