številka 31 • leto XXXVII • cena 12 din
Celje, 4. avgusta 1983
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Na Vranskem so
se srečali mladi
zadružniki
V soboto in nedeljo se je
na Vranskem zbralo kakš-
nih 500 mladih zadružnikov
iz vse Slovenije, ki so sode-
lovali na večeru kmečke ku-
hinje, na okrogli mizi o nji-
hovi problematiki in ne na-
zadnje na kmečkih igrah.
Na Vranskem je zares bil
vrvež, pohvalo pa si zasluži-
jo tudi domačini za izvrstno
organizacijo. Več o tem v re-
portaži na 10 strani.
FOTO: EDI MASNEC
Težek čas Gorenja
Kljub izgubam ob polletju pa so v
Gorenju na dobri poti za sanacijo raz-
mer in dvig proizvodnje. Stran .?.
Pele so kose, dišalo je iz loncev
Na srečanju mladih kmetov Slovenije na Vranskem so
mladi resno spregovorili o svojem položaju v kmetijstvu.
Stran 10.________
Nakupi za šolo so že velik izdatek
Težave so še z učbeniki za srednje šole. Stran 5.___
V celjski občini se veča
proizvodnja. Manj izgub
Vse boljši so tudi rezultati konvertibilnega izvoza
Polletni rezultati gospo-
darjenja organizacij združe-
nega dela v celjski občini so
v primerjavi z lanskimi
ugodni: industrijska proiz-
vodnja je porasla, izvoz, po-
sebej še na konvertibilno tr-
žišče, se veča, izgube so
manjše.
Industrijska proizvodnja
je v drugem tromesečju le-
tošnjega leta v celjski občini
ponovno oživela. Gospodar-
stvo je bilo bolje oskrbljeno
z reprodukcijskim materia-
lom in surovinami in to je bil
najpomembnejši razlog, da
je industrijska proizvodnja
porasla za 3,7 odstotka. Ugo-
dni so tudi izvozni rezultati,
ki so nad planiranimi. V celj-
ski občini so namreč načrto-
vali, da se bo izvoz letos po-
večal za 10 odstotkov, pollet-
ni rezultati pa kažejo, da se je
povečal za 11,3 odstotke.
Še ugodnejši so rezultati
konvertibilnega izvoza. Zanj
so planirali, da se bo povečal
za 15 odstotkov, dejansko pa
se je ob polletju povečal za
23,8 odstotka. Delovne orga-
nizacije so ob tem uvažale
manj kot lani, da se je kon-
vertibilni Uvoz tako zmanjšal
za 0,5 odstotka, klirinški pa
za 7,3 odstotka. To seveda
vpliva na dobro pokritje
uvoza z izvozom, ki je 97,8
odstotno, konvertibilni uvoz
pa je z izvozom na isto po-
dročje pokrit 87 odstotno.
Najboljše izvozne rezultate
so ob polletju dosegli v Kovi-
notehni, v tozdu Zunanja tr-
govina, kjer so izvoz poveča-
li za 280 odstotkov, v Hmeza-
dovi celjski mesni industriji
za 101 odstotek, Zlatarne so
izvozile več za 51 odstotkov,
EMO za 43 odstotkov, Žele-
zarna za 25 odstotkov in LIK
Savinja za 16 odstotkov. V
istem obsegu, kot v lanskem
letu, je v polletuju letos izva-
žala Cinkarna, Etol, Aero in
Metka, ki pa sodijo med tra-
dicionalne celjske izvoznike,
pa so v prvih šestih mesecih
letos izvozile manj, kot so
načrtovale.
V celjski občini ugodno
ocenjujejo tudi dejstvo, da se
je obseg izgub, ki je v prvem
tromesečju znašal 334 milijo-
nov dinarjev, ob polletju
skorajda prepolovil. Tako
znaša zdajšnja vrednost iz-
gub 178 milijonov dinarjev.
V največji meri pa jo izkazu-
jejo v tozdu Elektrodistribu-
cija Elektro Celja, v tozdih
Livarna strojne litine in To-
varnatraktorjev v Železarni
Štore, v tozdu Prodaja Mer-
xove delovne organizacije
Potrošnik, v hotelu Evropa
in v tozdu Plinarna Komu-
nalnega podjetja Celje.
DS
V nedeljo Skokov
memorial
v nedeljo, 7. avgusta, bo ob 19.30 na
stadionu Borisa Kidriča v Celju že 28.
atletsko tekmovanje SKOKOV ME-
MORIAL. Tokrat bo imelo tekmova-
nje v primerjavi s prejšnjimi dve novo-
sti: prvič bo to večerno tekmovanje in
Pod reflektorji, drugič pa obnovljen
dvoboj mladinskih in mlajših članov
reprezentanc Slovenije in Hrvatske.
v memorialni disciplini teku na 100
metrov bodo poleg domačih nastopili
tudi nekateri tuji atleti, ki pa se uteg-
ni neio pojaviti še v nekaterih ostalih pa-
: nogah, ki bodo na sporedu. Kljub te-
| mu upamo, da to ne bo preveč »stabili-
zacijski« miting in da bodo vseeno do-
seženi dobri rezultati.
TV
Z več dela boljši
rezultati
Velenjski rudarji so uspešno končali
sedmi mesec v letošnjem letu, ko so
nakopali 385 tisoč ton premoga ali po-
prečno na dan 18 tisoč 47 ton. S tem so
presegli osnovni mesečni načrt za sko-
raj dva odstotka, delovnega pa za celih,
šest odstotkov. Sicer pa so v prvih sed-
mih mesecih letošnjega leta velenjski
rudarji nakopali že dva milijona 793
tisoč ton premoga ali poprečno na dan
16 tis^č 927, s čimer presegajo letni
osnovni načrt za dva odstotka, pri de-
lovnem pa so se ustavili na 99 odstot-
kih.
Boljši delovni rezultati v letošnjem
letu gredo tudi na račun večjega števi-
la delovnih dni, saj so lani v tem ob-
dobju delali 161 in dve tretjini delov-
nih dni, letos pa s prostimi sobotami
165 dni.
Velenjski rudarji so se odločili, da
bodo s takšnim delom nadaljevali tudi
v zadnjih mesecih letošnjega leta in do
31. decembra nakopali prav toliko pre-
moga, kot v zadnjih dveh letih, to pa je
več kot pet milijonov. Rezultati po
sedmih mesecih so vzpodbudni.
T. VRABL
Medved na Menini planini
Že nekaj časa po Menini planini straši medved. V
. niesecu in pol, kar se potepa po tem območju, je pobil
in pojedel že enaintrideset ovac in kmetom povzročil
s tem veliko škodo. V zadnjem tednu pa si je privo-
lil tudi posladek. Nekemu kmetu je namreč razbil
čebelje panje in pojedel ves med iz satovja.
Zaradi škode in strahu, ki ga povzroča med ljudmi,
So ga gornjegrajski lovci sklenili uloviti. Vsako noč
Sa čakajo v tamkajšnjih gozdovih. Toda medo je zvit
1,1 se ne da kar tako ujeti. Tako se še vedno nemoteno
Potepa in straši. Vendar pa ne razgraja samo pri nas.
rudi v sosednjo Avstrijo kdaj pa kdaj odhlača. In to
Kar brez depozita.
K. L.
Takole razdejano cvetlično gre-
do so našli v torek zjutraj člani
celjskega hortikulturnega druš-
tva v mestnem parku. Ponoči so
jim za zdaj neznani objestneži
povsem uničili lep cvetlični na-
sad, populili rože in jih razmeta-
li več metrov naokrog, gredo pa
poteptali. Kot nam je povedal
predsednik • Hortikulturnega
društva Jože Bencina, česa ta-
kega ne pomni vseh 28 let, od-
kar se ukvarja s hortikulturo.
Mar res ni mogoče preprečiti ta-
kega vandalskega početja posa-
meznikov ali skupin?
2. STRAN - NOVI TEDNIK

Od vsega bančnega denarja le
že tretjina sredstev občanov
Na bančnem zboru so ugodno ocenili poslovanje banke v
polletju
V	sredo, 27. julija je bila
dopoldne seja članov izvr-
šilnega odbora ljubljanske
banke, splošne banke Celje,
opoldan pa še četrti zbor de-
legatov članic banke.
Poročilo o uresničevanju
načrta banke v prvih šestih
mesecih letos - sprejeli so
tudi periodični obračun za to
obdobje - je pokazalo, da se
je nominalna bančna vsota
povečala za 11 % in da je tako
dosegla že 52% letnega pla-
na. To je tudi največji porast
sredstev v prvem polletju v
zadnjih letih. Seveda, zaradi
spremenjenih deviznih teča-
jev in visoke stopnje inflaci-
je. V resnici pa? Bilančna
vsota je ob polletju znašala
25.663,6 milijona dinarjev.
V	strukturi bančnih sred-
stev so na prvem mestu s
310% deležem sredstev ob-
čanov. Sicer pa so se v
prvem polletju povečala za
dobro petino. Ob tem pa je
zaskrbljujoč podatek, da se
manjšajo sredstva gospodar-
stva.
Celjska temeljna banka
Ljubljanske banke je v
prvem polletju dobro poslo-
vala in ugodila vsem zahte-
vam članic po dopolnilnih
sredstvih. V prihodnje
najbrž ne bo tako, in težko je
reči, če bo denarja ob vsa-
kem času na voljo tudi za se-
lektivne namene.
Poleg tega so na zboru
banke, brez razprave, spreje-
li statutarni sklep o zadolži-
Ni kablov za
telefone
Na podjetju za PTT pro-
met v Celju so v ni£ kaj za-
vidljivem položaju. Jugoslo-
vanski proizvajalci kablov za
telefone jih kar 80 odstotkov
izvozijo, od preostalih dvaj-
set odstotkov pa jih pošta
dobi le del zase in še te mora
krepko preplačati. V Celju je
sedaj položaj takšen, da je
vprašljivo celo tekoče vzdr-
ževanje, kako pa bodo izpe-
ljali nekatere večje nove na-
ložbe, pa ne vedo.
tvi Ljubljanske banke v tuji-
ni ter predlog za odpravo po-
sledic deviznega neravno-
vesja. Zaradi nujnosti ukre-
panja so statutarni sklep
sprejeli po hitrem postopku.
Tak korak je bil nujen, saj na
vrata z vso močjo trka ure-
sničevanje tako imenovane-
ga paketa tuje finančne po-
moči pri izvajanju programa
ekonomske stabilizacije v
naši državi. Prav tako nujen
je bil sprejem ukrepov za od-
pravo posledic deviznega ne-
ravno vesja.
Ob zaključku zbora banke
so namesto Dominika Bovh,
ki je odšel na drugo delovno
mesto, imenovali Zvoneta
Roj ca, delegata iz Libele za
predsednika konference ene
od obeh celjskih delegacij za
zbor banke in tudi za člana
izvršilnega odbora banke.
Delegati so se nadalje stri-
njali z začasno razrešitvijo
Jožeta Staniča na položaju
podpredsednika poslovo-
dnega odbora banke ter z za-
časnim imenovanjem Nika
Kača na to mesto. Imenova-
nje je bilo nujno zaradi funk-
cije, ki jo je na začetku junija
sprejel Jože Stanič v zača-
snem poslovodnem odboru
SOZD Gorenje v T. Velenju.
Sicer pa so se delegati stri-
njali tudi z mnenjem, da bi
kazalo uskladiti med banka-
mi v državi obrestne stopnje
za vse vrste posojil, četudi je
prav, da se razvija med ban-
kami konkurenca.
Nova posojila
Denar za razširitev farme molznic v
Zalogu
Posojiloma za izgradnjo farme pitancev v Žepini
(za 400 pitancev) ter za modernizacijo celjske klav-
nice se je pridružilo dolgoročno dinarsko posojilo
Hmezadovi interni banki za DO Kmetijstvo oziroma
za njeno temeljno organizacijo v Petrovčah, za razši-
ritev farme molznic v Zalogu za 212 glav.
Nekaj nad 31 milijonov dinarjev je odobril izvršilni
odbor Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Gre za
naložbo v vrednosti nekaj več kot 52 milijonov dinar-
jev in za korak, ki naj bi med drugim dal več kot
milijon novih litrov mleka.
Naložba v Zalogu zajema izgradnjo hleva z zmoglji-
vostjo 212 krav molznic, izgradnjo mlekarnice, zbiral-
nika za gnojnico in podaljšanje gnojišča, adaptacijo
obstoječega kotišča ter nabavo in montažo opreme.
Na farmi je povprečna mlečnost po kravi 5366 litrov.
Glede na povprečno letno stopnjo rasti pričakujejo, da
bodo zdaj dosegli že 5500 litrov po kravi.
Z deli za novo naložbo naj bi pričeli ta mesec, kon-
čali pa jih bodo maja prihodnje leto.
Izvršilni odbor celjske temeljne banke Ljubljanske
banke je odobril jamstvo za zagotovitev 51,4 milijona
din iz bodočega priliva v Samoupravni stanovanjski
skupnosti v Celju, oziroma Zavodu za planiranje in
izgradnjo občine Celje za izgradnjo stanovanjskega
objekta »A« v Cuprijski ulici.
Izvršilni odbor je odobril jamstvo Tekstilni tovarni
Prebold za sodelovanje v natečaju za pridobitev tujega
bančnega posojila. Gre za sredstva in v končni fazi za
izdelke, ki bodo namenjeni izvozu.
M. BOZlC
V Celju manjši
prispevek za SIS
Tudi v celjski občini so
delegati občinske skupšči-
ne prejšnji teden sprejeli
spremembe in dopolnitve
odloka o ustanovitvi sa-
moupravnega sklada za
intervencije v kmetijstvu
in proizvodnji hrane.
S tem se je davek iz oseb-
nih dohodkov spremenil v
prispevek in ne bo več na-
videzno povečeval splošne
porabe. Stopnja ostaja ne-
spremenjena - torej 0,7 od-
stotka iz osebnih dohod-
kov. To bo tudi omogočilo
ohranitev ravni sredstev za
splošno porabo in nekaj
več za skupno, kjer je vse
težje, zlasti pri zdravstvu in
otroškem varstvu.
Delegati so obravnavali
tudi spremembe pri skupni
porabi ter prispevnih stop-
njah za SIS družbenih de-
javnosti. Te bi se naj s 1.
septembrom zmanjšale za
1,24 odstotka, od konca leta
1982 pa tako skupno že za
dobra dva odstotka. MBP
Brigadirji presegli
zastavljene cilje
Brigadirji II. delovne
izmene Zvezne mladinske
delovne akcije Kozjansko
83 so v celoti presegli delov-
ni plan. 405 odstotna delov-
na norma, ki so jo dosegli
brigadirji iz Mladinske de-
lovne brigade Maršal Tito,
je le dokaz več, kako resno
so vzeli brigadirji svojo pot
na Kozjansko.
Mladinska delovna briga-
da Maršala Tita je bila usta-
novljena iz najmočnejših bri-
gadirjev vseh brigad. 43 bri-
gadirjev, kolikor je bilo
vključenih v to brigado, je v
dveh urah in pol skopalo na
trasi v Jezercih 400 metrov
jarkov. Domačini so bili nad
brigadirji in njihovim delom
navdušeni, prav tako pa so
bili zadovoljni tudi brigadir-
ji, saj so jim domačini poma-
gali pri delu. Ob zaključku
izkopa so jim domačini prj.
pravili tudi poslovilni večer
kar ni običajno na drugih ak!
cijah.
Brigadirji so se izkazaii tu.
di pri odpravljanju posledici
neurja v hemljiščih Savinj.
ske doline. Skupaj s pripa.
dniki teritorialne obrambe
vojaki, delavci skupnih
služb sozda Hmezad in da
mačini so dvigali na žičnice
potrgane hmeljske panoge
Zadnji dan pred zaključkom
izmene so prostovoljno vsta.
li ob treh zjutraj in prišli na
nova delovišča v Savinjski
dolini petnajst minut pred
peto. Še po mraku so pretfu
dili s podoknico domačine in
jih prosili za baterijske sve.
tilke. Hmelj, tako so rekli
mora biti pravočasno dvig.
njen in zato ni bilo težko
vstati sredi noči in pričeti;
delom.
V	nedeljo pa so prišli na
Kozjansko novi brigadirji.
Pričela se je III. delovna
izmena in sedaj bodo v nera-
zvitih predelih šentjurske,
šmarske in laške občine de-
lali mladi iz Siska, Sjenice in
Maribora. Občinska konfe-
renca Zveze socialistične
mladine Maribor Tabor je
pripravila za kozjanska delo-
višča kar dve brigadi; Pionir-
ska delovna brigada bo priš-
la v naselje Jožeta Perčiča
prihodnji teden. Vodstvo ak
cije in vsi, ki spremljajo delo
mladih brigadirjev so z de
lovnimi rezultati zadovoljni
in že sedaj pričakujejo, da
bodo zastavljene delovne
norme krepko presežene.
IVANA FIDLER
282 stanovanj v
Celju
V	celjski občini dokaj dobro
uresničujejo program gradnje
stanovanj v tem letu. V prvem
polletju je bilo zgrajenih 224
stanovanj v blokih. Do konca
leta bi morali dokončati še 90
stanovanj. Gradnja stolpiča v
soseski Zgornja Hudinja s 27
stanovanji je zaključena, grad-
nja lamele 2 v tej soseski z 31
stanovanji pa bo vseljiva do
konca leta. Zamuja gradnja ob-
jekta »A« v Cuprijski ulici z 32
stanovaniji. Kaže torej, da bo
do konca leta dograjenih 282
stanovanj v blokovni gradnji,
končali naj bi tudi 50 zasebnih
stanovanjskih hiš.
Mnenja o vlogi in
pomenu sindikata
Anketiranci menili, tla je prevečkrat le
tihi spremljevalec
Občinski svet Zveze sin-
dikatov v Žalcu je izvedel
zanimivo anketo o vlogi
sindikalnih organizacij. Na
vprašanja je odgovarjalo 75
predsednikov osnovnih or-
ganizacij ter članov izvrš-
nih odborov in konferenc.
Kar 32 anketirancev je me-
nilo, da ima sindikat le delno
tisto mesto in vlogo, ki je
opredeljena z ustavo in Za-
konom o združenem delu.
Mnogo je bilo tudi takšnih,
ki so menili, da je nalog vse
preveč in da bi sindikat kot
frontna organizacija delav-
cev moral imeti večji vpliv
pri odločanju v naši družbi.
Sindikat bi moral tudi bolj
vztrajati pri izvajanju nalog
in stališč, med odgovori pa
najdemo tudi mnenja, da je
sindikat še premalo učinko-
vit, da se njegova vloga celo
zmanjšuje in to tudi zaradi
vedno več administriranja.
Štirideset anketirancev je
menilo tudi to, da se stališča
sindikata le delno upošteva-
jo, sedem pa, da se sploh ne
upoštevajo dovolj. Na vpra-
šanje ali delavci, člani Zveze
sindikatov dovoli čutijo delo
in vlogo ter pomen osnovnih
organizacij, jih je dvanajst
odgovorilo negativno, veči-
na pa je menila, da le delno.
Sicer pa so anketiranci da-
li tudi nekaj pobud. Tako so
predlagali, da bi naj občinski
svet Zveze sindikatov pre-
verjal sposobnosti funkcio-
narjev samoupravnih in-
teresnih skupnosti. Več bi
moralo biti tudi obiskov iz
občinskega sveta, bolj bi mo-
rala priti do izraza odgovor-
nost in ne nazadnje: sindikat
bi moral dajati več pobud in
pripomb, ne pa da je le tihi
spremljevalec.
Ko so odgovarjali na vpra-
šanja o izobraževanju čla-
nov, so menili tudi to, da bi
moralo biti na različnih po-
svetovanjih in seminarjih
več časa za razprave.
JANEZ VEDENIK
Praznik na Kalobju
Po 13. letih bodo v krajev-
ni skupnosti Kalobje v šent-
jurski občini spet slavili ob-
činski praznik.
Pričetek slovesnosti bo v
delovnem vzdušju. V soboto,
13. avgusta bo namreč v tej
krajevni skupnosti združena
delovna akcija, v kateri bo-
do, kot leta poprej, sodelova-
li delavci PAP iz Ljubljane,
vojaki celjske garnizije, de-
lavci UNZ in krajani.
Osrednja slovesnost bo na-
slednjega dne, ko se bo pri-
čela slavnostna seja zborov
skupščine občine. Na njej
bodo podelili priznanja in
plakete »18. avgust« in dr-
žavna odlikovanja.
V osnovni šoli bo odprta
razstava »Kozjansko med
NOB«, predvidoma pa tudi
razstava pogrinjkov in roč-
nih del članic aktiva kmeč-
kih žena s Planine.
Krajani se veselijo ceste iz
Vezovja na Kalobje, otroci
pa obnovljene osnovne šole.
V tej slabo razviti krajevni
skupnosti bodo do jeseni
zgradili tudi dvostanovanj-
ski blok s stanovanjema za
učitelja, v spodnjih prostorih
pa bo še pošta in krajevna
pisarna. Na Kalobje bo prite-
kla voda iz novega vodovo-
da, pričeli pa so tudi gradnjo
nove mrliške vežice.
MP
Konjiške
delegacije za
SIS
Pri delu delegacij za sa-
moupravne interesne skup-
nosti je v konjiški občini pre-
cej težav. O njihovem delu so
pripravili analizo. Po mne-
nju delegatov so gradiva za
seje še vedno preobširna, a
dokaj razumljiva. Pri delu
pomagajo delegacijam stro-
kovne službe v delovnih or-
ganizacijah ali pa nihče, kar
je značilno zlasti za delegaci-
je v krajevnih skupnostih.
Večino stališč tudi delegaci-
je oblikujejo same, udeležba
na sejah delegacij pa je zado-
voljiva v združenem delu,
slaba pa v krajevnih skupno-
stih.
pogled v svet s kovinotehno
V znamenju intervencij
Vsekakor - in na žalost - je ena
osrednjih značilnosti sodobnega
sveta in mednarodnih odnosov
trajna, tako rekoč redno se ponav-
ljajoča praksa vojaških in sicerš-
njih posegov od zunaj v notranje
zadeve drugih držav. Pravilo je, da
takšne intervencije opravičujejo z
» višjimi«, ideološkimi razlogi: en-
krat gre za obrambo »demokracije«
in »svobodnega sveta« pred »sov-
jetskim ekspanzionizmom« in »ko-
munistično nevarnostjo«, druge
krati gre za obrambo »protiimpe-
rialističnih« ali »socialističnih« sil
pa držav pred »ameriškim imperia-
lizmom.«
Letošnje poletje daje dva drastič-
na primera takih intervencij. Drža-
ve, ki so predmet teh vojaško in še
kako drugače priostrenih posegov,
sodijo v tako imenovani »tretji
svet«, so torej zunaj obeh vojaško-
političnih blokov, na območju, ki
bi se ga radi prilastili tako ti kot
oni, če se pa že to ne da, pa ga vsaj
spravili pod svoj prevladujoči
vpliv.
Prvi primer takšne intervencio-
nistične politike je Srednja Ameri-
ka, točneje rečeno, kot tarči nasto-
pata Nikaragva in Salvador. V prvi
od teh držav bi Washington rad
spravil s krmila sandinisdčno vla-
do, ki je prišla na krmilo po zmagi
sandinistične revolucije nad deset-
letja trajajočo diktaturo Somozo-
vih. Zato v sosednjem Hondurasu
urijo nasprotnike sandinistične
vlade v Managui, pošiljajo v deželo
iz Hondurasa upornike. Ameriško
vojno ladjevje grozeče pluje ob
obalah Nikaragve, v Hondurasu
pripravljajo velike manevre s so-
delovanjem ameriških čet V Sal-
vadorju pa skušajo ohraniti na
oblasti sedanji režim.
Hkrati z nevarnim žuganjem z
neposredno vojaško intervencijo
ZDA navezujejo stike s siceršnjimi
nasprotniki in sovražniki. To nalo-
go ima zlasti posebni odposlanec
ameriškega predsednika za Sred-
njo Ameriko, Stone.
V Srednji Ameriki je torej v ime-
nu boja zoper prodiranje vpliva
Sovjetske zveze v ta del sveta kar
se da vroče.
Skupina latinskoameriških
držav, tako imenovana Contadora,
mrzlično dela na tem, da bi prepre-
čili najhujše, se pravi vojno med
Hondurasom in Nikaragvo, ki bi
prinesla tudi bolj ali manj neposre-
dno ameriško vojaško intervencijo.
Podobno je na drugem koncu sve-
ta, v Čadu, od sveta odrezani, sila
revni afriški državi, kjer državijan-
ska vojna ne neha in ne neha. Ker je
Čad s svojo lego v osrčju Afrike, na
meji med muslimanskim, bolj ali
manj arabskim svetom na severu
in »črno Afriko« niže doli, strate-
ško zelo pomemben, ker morda pu-
ščavska, kamnita in peščena tla
skrivajo dragocene rudnine, tujih
posegov že od nekdaj ne manjka.
Dolga leta - najprej dobrega pol
stoletja neposredno, kasneje posre-
dno - je imela in ima tod glavno
besedo Francija. Zdaj so se ji pri-
družile še ZDA, pa tudi nekatere
afriške države, kot Zair in Egipt.
Glavna strategija je očitno v tem, s
podporo eni strani v vojni prepre-
čiti razširitev vpliva Libije in s
tem, kot menijo na Zahodu, tudi
Sovjetske zveze na »črno Afriko«.
Tako je Zahod izdatno priskočil na
pomoč režimu Hisena Habreja pro-
ti nekdanjemu predsednku Gukuni
W'eddeyu, ki ga podpira Libija; po
trditvah libijskih nasprotnikov,
tudi s podporo vojnega letalstva.
Takšne intervencije po svetu ne
samo ogrožajo mir, marveč tudi
ožijo polje delovanja neodvisnih,
suverenih, večidel neuvrščenih
držav. Zato so dvakrat nevarne.
PiSe J02E SIRCELJ
4. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Metka izvaža kirurške halje
y Celju so klimatizirali proizvodno halo, kmalu pa bodo stale
tudi nove statve
Znane peripetije okrog
ameriškega bombaža, za ka-
terega smo že lani dobili v
ZDA ugodna posojila, pa jih
nismo izkoristili, dokler so
bila še relativno poceni, se
počasi razpletajo. Ugotav-
ljanje krivcev še vedno ra-
zburja delegate, predilnice
pa počasi le dobivajo potre-
ben bombaž. Tako tudi tkal-
nice vse bolj računajo z
boljšo oskrbo z bombažno
prejo. Tako razmišljajo tudi
v celjski tkalnici Metka in
pravijo, da bodo imeli ver-
jetno preje v tretjem in še
posebej v četrtem trimeseč-
ju, dovolj.
Zaradi dnevnih težav pri
oskrbi s surovinami in repro-
dukcijskim materialom so v
Metki ob letošnjem polletju
sicer nekoliko pod načrtom
pri izvozu, vendar ga bodo
do konca prav gotovo ure-
sničili in to v višini 14 mili-
jard starih dinarjev, kar je za
štiri milijarde več kot lani.
Najbolj gre v izvoz na kon-
vertibilno tržišče posteljno
perilo, skoraj v enakem dele-
žu pa že izvažajo specialno
posteljno in drugo perilo za
opremljanje bolnišnic. Med
temi tekstilnimi izdelki so
uspeli dobro prodati na tuje
kirurške halje, za katere so
sklenili spodbudne poslovne
pogodbe v Zvezni republiki
Nemčiji, izvažati pa jih bodo
začeli te dni. Povečujejo tudi
izvoz storitev, Mont program
zimskih bund in podobne
konfekcije, kjer uporabljajo
pravi puh, pa je zaenkrat na
razpolago zahtevnejšemu
domačemu tržišču. Letos bo-
do bund s puhom na primer
izdelali 7000 komadov.
Glede oskrbljenosti s suro-
vinami in reprodukcijskim
materialom bojujejo v celj-
ski Metki dnevne bitke iz-
najdljivosti in operativnih
proizvodnih preusmerjanj.
Glede na takšno stanje pa so
s polletnimi poslovnimi re-
zultati sorazmerno zadovolj-
ni. Celotnega prihodka so
ustvarili za dobrih 70 odstot-
kov več kot lani v enakem
obdobju, prav tako je bil do-
hodek večji za dobrih 40 od-
stotkov, enako akumulacija,
čistega dohodka pa je bilo v
prvih šestih mesecih letos za
30 odstotkov več kot lani.
Vsekakor v Metki dobro
krmarijo svojo proizvodno
in poslovno barko v stabili-
zacijskih vodah, čeprav jih ta
hip moti to, da zaradi neure-
jenih deviznih razmer in
kljub temu, da devize imajo,
ne morejo redno odplačevati
deviznih dolgov in obrokov.
Bojijo se namreč, da se jim
bo ta kupček dolgov preveč
povečal in bo prišel na vrsto
tedaj, ko bo težje, kup deviz-
nega denarja za dolgove pa
dražji.
MITJA UMNI K
Težek čas Gorenja
mmmmmmmmMmmmmmmmmmmmmmmmmBmmmmmmmmmm
Ob polletju sta imela TGO in Gorenje Promet servis 5,4
milijarde din izgube
Začasni poslovodni organ
SOZD Gorenje je izdal IN-
FORMACIJO o polletnem
gospodarjenju DO Gorenje
TGO in Gorenje Promet
Servis, o dosedanjem izva-
janju nalog iz ukrepov druž-
benega varstva v DO na ob-
močju Titovega Velenja in o
likvidaciji firme Gorenje
Korting Electronic!
Tovarna gospodinjske
opreme in Gorenje promet
servis sta imela ob polletju
5,4 milijarde izgube, od tega
Gorenje TGO blizu 4,5 mili-
jarde, Gorenje PS pa 880 mi-
lijonov. V te izračune je vne-
šena tudi izguba Kortinga za
lansko leto. Skupno izgubo
povečujejo negativne tečaj-
ne razlike, izguba iz tekoče-
ga poslovanja pa znaša 1,5
milijarde in je predvsem po-
sledica zvišanja cen repro-
dukcijskega materiala, nedo-
seganja predvidenih prodaj-
nih cen, neplačane realizaci-
je in danih ugodnosti. Pred-
stavniki začasnih poslovo-
dnih organov omenjajo ta
čas kot največji problem v
Gorenju nepokrite izgube iz
preteklih let, ki so nastale pri
poslovanju Gorenja v tujini
in zaradi nelikvidnosti, ki
izvira iz kreditnega izvoza in
velikih izvoznih terjatev.
Kljub precejšnjim težavam
pa so v TGO v juliju dosegli
rekordno mesečno proizvod-
njo. V TGO in GPS so v
prvem polletju izvozili na
konvertibilno tržišče za 2,2
milijarde din blaga in za 14
milijonov storitev. Predstav-
niki Gorenja tudi omenjajo
akcijo okoli ukrepa družbe-
nega varstva. Akcije za ugo-
tavljanje dejanskega stanja v
Gorenju so v glavnem za-
ključene in na osnovi teh
ugotovitev so že izdelali
ukrepe za izboljšanje tekoče-
ga poslovanja, kmalu pa se
naj bi lotili tudi dolgoročne-
ga sanacijskega programa za
celotno sestavljeno organiza-
cijo. Analiza dejanskega sta-
nja pa je pokazala tudi neka-
tere slabosti, ki so med dru-
gim vplivale na sedanji polo-
žaj kolektiva. Gre predvsem
za procese dezorganizirano-
sti, nejasne razvojne cilje,
neustrezno planiranje, neus-
klajen in neučinkovit sistem
poslovnih informacij, nedo-
delane družbeno ekonomske
odnose, zastarelo tehnološko
opremo, neustrezno kadrov-
sko politiko, nedograjeno
strategijo prodora Gorenja
na tuje tržišče ter slabo vode-
nje podjetij v tujini.
Dokončna ocena stanja,
zlasti tudi za enote v tujini,
bo znana predvidoma ob
koncu avgusta.
Možnosti za
izboljšanje razmer
To so predvsem tržišče, so-
lidna kakovost, zanimiv pro-
gram in velike proizvodne
zmogljivosti. Osnovna in
največja prednost Gorenja
pa so delavci s pravim odno-
som do dela in željo, da se
razmere v Gorenju čimprej
uredijo. Po mnenju pred-
stavnikov Gorenja so seda-
nje aktivnosti v tem kolekti-
vu in prizadevanje novega
vodstva povsod v občini na-
leteli na enotno podporo, še
posebej pa je veliko zavze-
tost opaziti med delavci v ne-
posredni proizvodnji, v ko-
lektivu samem, v delu sa-
moupravnih organov in
družbenopolitičnih organi-
zacijah.
Likvidacija
Kortinga poteka po
načrtu
Tako menijo predstavniki
Gorenja. Doslej so prodali že
za 16,7 milijonov mark tiste-
ga, kar ne bodo prenesli v
Titovo Velenje. Postopna
likvidacija proizvodnje v ZR
Nemčiji bo predvidoma tra-
jala še leto dni, znanje, ki so
ga pridobili v sodelovanju s
Kortingom pa zagotavlja ne-
moten nadaljni razvoj proiz-
vodnje črnobelih in barvnih
televizorjev v Titovem Vele-
nju.
Režijski deiavGi v
proizvodnji
V	tem trenutku potekajo
intenzivne priprave za razpo-
reditev okrog 300 režijskih
delavcev v proizvodnjo. Za-
časno je bilo že premeščenih
58 delavcev. Zaustavljeno je
tudi zaposlovanje novih de-
lavcev, izjema so le štipendi-
sti.
Drugo polletje -
207 odstotkov
V	Gorenju so tudi (kljub
trenutnemu kolektivnemu
dopustu) pripravili program
dela za drugo polovico letoš-
njega leta. V Gorenje TGO so
osredotočeni na zaustavitev
ustvarjanja izgube iz tekoče-
ga poslovanja, temeljijo pa
na visoki stopnji izkorišča-
nja proizvodnih zmogljivo-
sti. Plan se naj bi v drugi
polovici letošnjega leta po-
večal v primerjavi s prejš-
njim obdobjem za kar 207
odstotkov!
V	Gorenju kljub kolektiv-
nemu dopustu ne poznajo
dopusta! Časa je premalo, da
bi se dale odpraviti vse na-
stale napake iz prejšnjih let.
Zdaj ni časa za objokovanje
in tarnanje ter iskanje greš-
nikov za nastali položaj, tem-
več je treba v sedanji situaci-
ji zavihati rokave in bolj
vestno ter racionalnejše de-
lati. Na napakah se učimo,
vendar danes ne delajmo
znova takšnih, da bodo po-
vzročale težave drugim čez
nekaj let ali desetletij.
V	Informatorju so zapisali:
»V Gorenju so težki časi!
Toda, če je voz nekoliko
zagreznil, ga bomo samo s
skupnimi močmi izvlekli!
Ce bomo vsi poprijeli bo
šlo. Vsi naenkrat, vsi brez iz-
jeme in vsi v isto smer.«
TONE VRABL
Ll Bohor z načrti
za prihodnost
V delovni organizaciji LI
Bohor Šentjur se srečujejo s
številnimi problemi, ki ote-
žujejo proizvodnjo. Težave
nastopajo zlasti pri nabavi
hlodovine, saj mora tozd Ža-
ga in furnirnica, ki je v Šent-
jurju, velik del te surovine
pridobivati izven meja regi-
je. Tudi stalno povečevanje
cen hlodovine ni v enakem
razmerju s cenami polpro-
izvodov. Zato pa mora ta raz-
korak tozd kompenzirati z
zmanjševanjem ostalih stro-
škov. Lesarje pestijo tudi te-
žave s furnirjem, kot na pri-
mer z eksotom, ki je iz uvoza.
Furnir eksot ter bukov in
hrastov žagan les pa so glav-
na proizvodnja v tem tozdu.
Razvojne perspektive pa so
usmerjene v finalizacijo pro-
izvodnje, predvsem v pro-
gram nadaljne predelave
hrastovine v finalne proizvo-
de. Da bi začrtano čimprej
dosegli, so v kolektivu ime-
novali posebno komisijo
strokovnjakov, ki mora do
jeseni predložiti študijo o fi-
nalizaciji proizvodnje s pro-
učenim marketingom in na-
ložbami. Glavni poudarek te
finalizacije sloni seveda na
izvozu. Na pomoč bo prisko-
čil še drugi Bohorjev tozd, ki
je v Mestinju, kjer so do-
končno proizvodnjo že osvo-
jili-	M. PODJED
Izobraževanje v kmetijstvu
Skupnost kmetijskih in živilskih šol Slovenije je
letos izdala jubilejno dvajseto številko svojega biltena.
V njem najdemo, da v tem času združuje 16 kmetijskih
vzgojnoizobraževalnih ustanov, od najstarejše Tehni-
ške kmetijske šole v Mariboru, do poklicnih in sred-
njih šol ter višjih in visokih agroživilskih vzgojnih
delovnih organizacij. Skupnost so rodile potrebe po
usklajevanju dela kmetijskih in živilskih šol, danes pa
naj bi krepila družbeno preobrazbo vzgoje in izobraže-
vanja v kmetijstvu. Hkrati si prizadeva za ustrezno
mrežo agroživilskih šol, za čim tesnejšo povezavo s
kmetijskimi organizacijami združenega dela, za siste-
matično vzgojo in izobraževanje agroživilskih pokli-
cev ...
Statistični pregled učencev zadnjih dvajsetih let
Pove, da je celjska srednja kmetijska šola, ki združuje
enoti v Medlogu in Šentjurju, dala v obdobju
1963-1982 skupaj 6120 absolventov, od kmetovalcev,
vrtnarjev in cvetličarjev do kmetijskih in vrtnarskih
tehnikov.
. Bilten je torej odraz prizadevanj na področju vzgoje
lr> izobraževanja delavcev v kmetijstvu.
G. G
Konjiško gospodarstvo -
odlično ob polletju!
Dosežene stopnje rasti proizvodnje, izvozne dejav-
nosti, zaposlenosti, naložb in osebnih dohodkov ka-
žejo, da se je gospodarstvo konjiške občine v prvi
polovici leta zelo prizadevalo za doseganje kakovost-
nih dejavnikov poslovanja. To še posebej velja za
rast fizičnega obsega proizvodnje, ki je porasla za
dobrih 12 odstotkov, in za izvoz, ki se je v primerjavi
z lanskim polletjem povečal skupno za 14 odstotkov,
samo na konvertibilno tržišče pa kar za 31,7 od-
stotka.
Dinamika zaposlovanja je v okvirih načrtovane stop-
nje rasti. Glede na lansko leto se je število zaposlenih
povečalo za 174 delavcev, od tega v gospodarstvu 154
in še to večina prav v industriji. Hkrati ob tem je v
konjiški občini na seznamu čakajočih na zaposlitev
120 občanov, pri čemer pravijo, da je 90 dejansko
nezaposlenih, ostali pa so težje zaposljivi.
Konjiška industrijska proizvodnja je dosegla torej
dokaj visoko stopnjo rasti in to kljub težavnejšim raz-
meram poslovanja in gospodarjenja ter kljub težavam
pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materia-
lom. Najbolj je porasel fizični obseg proizvodnje v
Kostroju, za dobrih 38 odstotkov, nato v zreškem Co-
metu, za skoraj 22 odstotkov, in v Konusu, za dobrih 17
odstotkov. Za več kot sedem odstotkov pa je porastla
tudi proizvodnja v zreškem Uniorju, medtem ko sta
konjiška LIP in IMP-ISO zaostala v primerjavi z ena-
kim obdobjem lanskih prvih šestih mesecev.
V konjiškem LIP-u pravijo, da je kriva manjša proiz-
vodnja stavbnega pohištva, v IMP, tozdu Industrija
stikalne opreme pa so proizvedli manj razdelilnih na-
prav visoke napetosti. Na splošno je bila v občini
Slovenske Konjice načrtovana rast industrijske proiz-
vodnje le za štiri odstotke večja, z doseženimi 12 od-
stotki pa so glede na težke razmere gospodarjenja in
poslovanja prav lahko zadovoljni.
Izvrstna je v konjiški občini tudi pokritost uvoza z
izvozom, saj dosega indeks pokritosti 215,7. Izvozna
dejavnost se prav tako dosledno drži dogovorjenih in
načrtovanih okvirjev ter predvsem izvoza na konverti-
bilna tržišča. Dosežena je spodbudna stopnja rasti
izvoza na ta zahtevna tržišča, in sicer povečanje od lani
na letos za 31,7 odstotka. Dobrih izvoznikov je v konji-
ški občini veliko; skoraj vsi, ki nekaj za občino in širše
pomenijo. To so delovne organizacije UNIOR, KO-
NUS, COMET, LIP in IMP-ISO.
Naložbena dejavnost je po podatkih službe družbe-
nega knjigovodstva v upadanju. V primerjavi z lan-
skim polletjem so namreč skupna izplačila na naložbe
nižja za 31 odstotkov. Tako so bila izplačila v gospodar-
stvu nižja za 37 odstotkov, v stanovanjski izgradnji za
18 odstotkov, večja so bila, za 37 odstotkov, le izplačila
za negospodarske naložbe. Ta podatek bi lahko nepri-
jetno presenečal, če ne bi upoštevali dejstva, da so
negospodarske naložbe pri vseh investicijskih izplači-
lih udeležene le z dvema in pol odstotkoma.
' Vse pomembnejši je za občino Slovenske Konjice
turizem. Ta dejavnost beleži več kot 64-odstotni porast
gostov - v glavnem v okviru RTC Rogla, število noči-
tev pa kar za 143,6 odstotka. Ob tem pa seveda ni
najbolj razveseljiv podatek, da so bila v letošnjem
polletju ležišča zasedena le 38-odstotno. To seveda ni
konjiška turistična posebnost, prej splošna, jugoslo-
vanska, o njej pa bomo obširneje spregovorili ob
koncu letošnje turistične sezone. MITJA UMNIK
Čas je za kumarice
V šentjurski občini je vse
več kmetov kooperantov, ki
so se odločili za gojenje ku-
maric. Le-te dobro uspevajo
zlasti na področju krajevnih
skupnosti Šentjur, Dramlje,
Ponikva in Gorica pri Sliv-
nici.
Lani so kooperanti Kme-
tijskega kombinata Šentjur
pridelali 90 ton kumaric, le-
tos pa naj bi jih 150 ton'. Obi-
ranje pridelka se je v teh
dneh že pričelo, čeprav ne-
koliko prezgodaj. Toda huda
suša je ogrozila tudi to kul-
turo.
Kumarice, strogo selekcio-
nirane na tri kakovostne
vrste, odkupuje Eta Kamnik.
Kmetje pa jih vozijo na od-
kupna mesta ob torkih, če-
trtkih in sobotah.
MP
4. STRAN - NOVI TEDNIK
4. AVGUST 1983
imii umn i.............
Pohod - kovačnica bratstva in enotnosti
Mladi že trinajstič po poti slovenskih delegatov na zasedanje AVNOJ-a
Že trinajstič se je vila ko-
lona mladih po poteh, ki so
jih prehodili slovenski dele-
gati na II. zasedanje AVNOJ
v Jajce. Letos so bili mladi
iz vseh krajev Slovenije,
člani družbenopolitičnih
organizacij in društev ter
pripadniki JLA in borci
med prvimi, ki so počastili
40-letnico zgodovinskega
zasedanja. Po 200 kilome-
trih prehojene poti smo ne-
katere od udeležencev vpra-
šali, kaj jinj akcija pomeni
in kakšni so njihovi vtisi.
JOSIP TONClC, vojak iz
postojnske garnizije: »Ta
pohod je zame največja na-
grada, ki sem jo dobil med
služenjem vojaškega roka.
Doživljam ga kot veliko ko-
vačnico bratstva in enotno-
sti. Bilo je naporno, vendar
smo z dobro voljo in pesmijo
lažje premagovali kilometre.
Ob tabornih ognjih sem so-
deloval v kulturnih progra-
mih, pri radiu AVNOJ in pri
izdajanju pohodniškega bil-
tena. Na pohodu je bilo pe-
stro in zabavno in želim si,
da bi se ga še kdaj udeležil.«
IRENA ZAJC, Slovenj
Gradec: »Bilo je toliko lepe-
ga, da je težko govoriti o tem
sedaj, ko še nimam zbranih
vtisov. Za nami je 15 dni
skupnega življenja, za nami
ostajajo prijazni kraji in lju-
dje, njihova domačnost, ve-
čeri ob tabornih ognjih, po-
govori z borci in mladino...
Za sabo imam že veliko po-
hodov, vendar mi bo ta prav
gotovo ostal v najlepšem
spominu. Mislim, da je ta ak-
cija slovenske mladine s svo-
jo 13-letno tradicijo tista bo-
lika nadaljevanja in obujanja
revolucionarnih izročil, ki jo
velja ohranjati tudi v prihod-
nje.«
OLEG KRIŽANOVSKIJ-
IGOR, humorist, pisatelj in
borec: »Spoznal sem, da je
tovarištvo, ki je vladalo med
nami borci na tej avnojski
poti med mladimi enako.
Njihovo geslo je bilo: vsi za
enega, eden za vse. Priznati
moram, da sem s pohodom
zelo zadovoljen. Za mlade je
prava šola in mnogi so glede
izkušenj učitelji, ki bodo v
svoje sredine vnesli mnogo
svežine in sodobnega utripa,
ki je pomemben za zadovo-
ljevanje potreb mlade gene-
racije. Pomembno je tudi, da
so dobili napotila za sponta-
no delovanje v mladinskih
organizacijah.«
DARKO NARAGLAV
Doklej bodo ceste še zdrave?
Celjske ceste so bolj ali
manj urejene. Nihče pa ne
more zagotoviti, da bo tako
tudi v bodoče. Že letos lahko
zmanjka denarja za nujno
obnovo cest.
Z novim zakonom o cestah
je točno določeno: za ceste
skrbi cestno podjetje. Dolž-
no je ceste sproti popravljati,
obnavljati cestne oznake, od-
pravljati in označevati nevar-
ne odseke... Zakon tudi do-
loča vire njihovega financi-
ranja. Navkljub temu pa so
slovenski cestarji letos v hu-
di zadregi. Od slabih sedem
milijard dinarjev, ki jih po-
trebujejo za obnovo in poso-
dobitev obstoječih cest, ima-
jo zagotovljeno le dobro tret-
jino. Zato so v dvomih, če
bodo lahko delali vse tisto,
kar bi po zakonu morali.
Zakaj ni denarja? Odgovo-
ra na to vprašanje ni. V infor-
macijah skupnosti za ceste
Slovenije, beremo: »Za iz-
gradnjo novih cest (pred-
vsem avto ceste Naklo-
-Ljubljana) potrebujemo
šest milijard dinarjev« - in
toliko jih je tudi zagotovlje-
nih. Znano je, da cesta, ki je
ne vzdržujemo, kmalu pro-
pade.
Zato se lahko povsem re-
sno vprašamo, kaj nam bodo
pomenile nove ceste, če bo
ostalo omrežje uničeno. Tej
pesimistični utopiji bi lahko
rekli ohromitev gospodar-
stva, saj prepeljejo v Jugo-
slavijo več kot štiri petine to-
vora po cestah. Druga težava
je odplačevanje dolgov. Ce-
starji so dobili veliko namen-
skih deviznih posojil. Sami
deviz niso potrebovali, zato
so dobili denar v dinarjih.
Danes, ko je treba dolgove
plačati, pa plačujejo razliko
vrednosti dinarja. Po svoje
premeteno, a nikakor na ra-
čun cest.
Tretja stvar je sam zakon o
cestah. Sprejet je bil, da bi
zagotovo opravljali vsaj naj-
nujnejšo obnovo cest. Pa se
je ta »zagotovo« zlomil že pri
temeljih. Ni glasbe brez glas-
bila, ni ceste brez denarja. Pa
je bil zakon kljub temu spre-
jet. In ne bi smel biti. Ne tu-
kaj, ne v tem času in pred-
vsem ne brez osnov.
Posledice vsega tega bi
lahko bile precej hude. Sami
veste, kako hudo je, če na
cestah ni oznak. Vsi, ki vsaj
malo poznate moč zmrzali,
veste, kaj naredi led iz še ta-
ko majhne luknje v cesti. Po
dveh zimah brez popravila
cesta cvete. V zelo kratkem
času tudi propade. In popra-
vilo stane veliko več kot si-
cer. Zato je treba denar zago-
toviti sproti. Kako, ne ve nih-
če. Letos bodo verjetno odlo-
žili odplačitev dolgov. Pa na-
slednje leto? Upajmo, da
nihče ne računa na dedka
Mraza.
GORAN BERVAR
Želje bodo izpolnjene
V Novi Štifti In Šmartnem ob Dreti odslej
celodnevna šola
Z novim šolskim letom
bodo tudi na podružničnih
šolah v Novi Štifti in v
Šmartnem ob Dreti prešli
na celodnevno organizacijo
življenja in dela v šoli. Ta-
ko so sklenili delavci Celo-
dnevne osnovne šole v Gor-
njem Gradu, zbor staršev,
soglasje pa so pristavili tu-
di na izvršnem svetu skup-
ščine občine Mozirje. Tako
bo skoraj 21 odstotkov
učencev v mozirski občini
vključeno v celodnevno šo-
lanje, s tem pa bo izpolnjen
tudi plan do leta 1985.
Dosedaj je v občini vklju-
čeno v celodnevno šolanje
nekaj več kot 14 odstotkov
učencev, kar je bilo pod re-
gijskim povprečjem. Prehod
na celodnevno šolanje tudi
na podružničnih šolah po-
meni zavesten, pa tudi stabi-
lizacijski korak k izboljšanju
pogojev šolanja, saj bo
opravljen z obstoječim ka-
drom, ter za nekaj let brez
dodatnih finančnih sredstev.
Potrebno bo nekaj prerazpo-
reditev kadrov in povečano
tedensko število ur neposre-
dnega vzgojno izobraževal-
nega dela učiteljev z doseda-
njih 24 na 25 ur. Delovni ko-
lektiv v Gornjem gradu je pri
tej, zanje neugodni odločitvi,
vodila misel, da morajo zago-
toviti učencem podružnič-
nih šol enake pogoje šolanja
pred prihodom v peti razred
na COŠ Gornji grad. S tem
bodo poenotili tudi delo uči-
teljskega zbora, zmanjšali
stroške prevozov, pa seveda
izpolnili želje staršem in
otrokom.
R. PANTELIC
Matjaž Lesjak
Mnogi srednješolci po-
čitnice preživljajo na
proizvodnjem delu v ra-
zličnih organizacijah.
Zato mogoče delo Matja-
ža lisjaka niti ni toliko
opazno, če ne bi Matjaž
delal v kemijskem labo-
ratoriju DO TI M in tam
seveda raziskoval. Da je
to njegovo raziskovanje
resna stvar priča nagra-
da za inovatorja občine
Iraško leta 1982.
Tudi sedaj ne miruje. V
»ognju« ima tri
raziskovalne naloge: Kla-
sično dokazovanje feri fe-
ro železa v cementu, Sta-
ranje stiropora, Ekspan-
diranje polistirena z in-
frardečimi žarki. Dela je
veliko, pravi, vse izraču-
ne mora narediti sam. Za-
to mu dela tudi popoldne
doma ne zmanjka.
Pripravlja si lasten la-
boratorij. Pri tem mu je
najhuje dobiti material,
ki ga kupuje v Ljubljani.
Vemo pa, da takšen ke-
mijski pribor veliko sta-
ne. Vendar so prvi uspehi
že tu. Zato staršem ni tež-
ko odšteti kakšen dinar
več. Matjaž bo sedaj začel
uveljavljati patent Ek-
spandiranje polistirena z
infrardečimi žarki pri pa-
tentnem zavodu v Beo-
gradu.
Letos je končal drugi
letnik matematično nara-
voslovne smeri na Tehni-
ški šoli. Pravi, da sošolci
spremlajo njegovo delo,
saj jih zanimajo njegove
raziskovalne naloge tudi
z drugih vidikov. Seveda
je težko reči, kaj si mislijo
o njegovem delu in o nje-
mu samemu. Matjaž je
včasih kar jezen, ko sliši,
da prijatelji in znanci iz
Laškega pravijo, da je
»čuden«, ker se toliko uk-
varja z raziskovalno de-
javnostjo. Ampak zelo
rad počne tudi druge
stvari. Seveda, ko ima
čas. Odbojka je njegov
najljubši šport. Ima pa tu-
di druge konjičke, kot
vsak srednješolec.
Na koncu lahko Matja-
žu zaželimo veliko sreče
pri njegovem raziskova-
lnem delu in kasneje pri
študiju kemije, saj bomo
dobili novega raziskoval-
ca, ki bo naši družbi pri-
hranil veliko denarja. To
pa je zelo pomembno.
TOMAŽ GUBENSEK
OBRAZI
TEDNIKOV INTERVJU
Svet in atletika se
vrtita okoli ženske
Stane Rozman je že sedem
let in pol član Atletskega
društva Kladivar, poleg te-
ga pa še študent 4. letnika
zgodovine in sociologije na
Filozofski fakulteti v Ljub-
ljani. Od 7. do 15. avgusta se
bo udeležil prvega svetov-
nega prvenstva v atletiki,
ki bo v Helsinkih na Fin-
skem. To je prav gotovo ve-
liko priznanje zanj, za tre-
nerja Mladena Pavljaka kot
tudi za AD Kladivar in Ce-
lje kot mesto atletike.
NT: Letos si krepko
izboljšal svoj osebni in
hkrati slovenski rekord
na 10.000 metrov. Sedaj
je 28:32,9. Posledica česa
so tvoji dobri rezultati v
letošnji sezoni?
STANE ROZMAN: Re
zultati so posledica večletne-
ga trdega dela, v zadnjem ča-
su pa sem tudi psihološko
zelo dobro pripravljen na te
naporne tekme. Od marca
dalje sem za nekaj časa pre-
kinil študij. To bo trajalo
vsaj še dobro leto, do olimpi-
skih iger v Los Angelesu.
Treniram 11 krat tedensko.
Vrha še nisem dosegel, kajti
mislim, da imam še veliko
rezerve. To rezervo pa bom
lahko izkoristil samo v pri-
meru, da bom imel pogoje za
nemoten trening. Tu mislim
predvsem na socialni status,
kajti v tem trenutku treni-
ram na račun štipendije, ki
jo dobivam za študij in jo v
celoti namenjam atletiki«.
NT: Tvoj trener je Mla-
den Pavljak, s katerim
zelo dobro sodelujeta.
Kako sta si začrtala le-
tošnjo sezono in koliko
sta načrte že uresničila?
STANE ROZMAN: »Rezu!
tatsko sem plan že izpolnil.
Upam pa, da mi bo na veli-
kih tekmovanjih, ki še sledi-
jo, uspelo izboljšati osebni in
hkrati republiški rekord še
za 10 sekund. Prav tako sem
na obeh balkanskih prven-
stvih dosegel načrtovano. V
krosu sem osvojil tretje me-
sto, na 10 kilometrov pa
drugo.«
NT: Tečeš discipline
od treh do desetih kilo-
metrov. Kako pride do
odločitve, katero disci-
plino boš tekel na nekem
tekmovanju?
STANE ROZMAN: »Vtem
trenutku mi je najljubša dis-
ciplina 10.000 metrov, saj
sem v njej dosegel najboljše
rezultate. Glede odločitve
katero disciplino bom tekel,
sem precej omejen, saj klub-
ski in reprezentančni in-
teresi pogosto pogojujejo kaj
bom moral teči. Tako sem
moral tudi na četveroboju v
Beogradu drugi dan še teči
na 5 kilometrov, klub temu,
da sem bil že po prvem dne-
vu na smrt izmučen.«
NT: Prvo svetovno pr-
venstvo v atletiki bo v
Helsinkih. Kaj lahko pri-
čakujemo od tebe na tem
tekmovanju?
STANE ROZMAN: »Zelo
sem vesel, ker bom lahko
štartal na tem tekmovanju.
Moja želja je, da bi na tem
tekmovanju dosegel svoj
najboljši rezultat. Ce bi se mi
pa uspelo uvrstiti v finale, bi
bil to zame že pravi mali po-
dvig. Zato tudi ne bom razo-
čaran, če bom z dobrim re-
zultatom ostal v kvalifikaci-
jah.«
NT: Tvoj največji
uspeh dosedaj?
STANE ROZMAN: Dru
go mesto na balkanskih
igrah letos v Izmiru. Mislim
pa, da se lahko 7. mesto v
Lausanne, ko sem tekel v
konkurenci največjih teka-
čev na 10 kilometrov na sve-
tu, enači z uvrstitvijo v
Izmiru. «
NT: Kaj pa tvoji cilji v
življenju in atletiki?
STANE ROZMAN: »V
srednjeročnem obdobju že-
lim, da bi tekmoval na Olim-
pijskih igrah leta 84 v Los
Angelesu in da bi izboljšal
državni rekord, ki je sedaj
okoli 27:58,0. Potem se mi-
slim posvetiti študiju in di-
plomirati na Filozofski fa-
kulteti. Za naprej pa še ne
vem.«
NT: Kakšni so idealni
pogoji za tek na 10.000
metrov?
STANE ROZMAN: 17 C.
brez vetra, zrak mora biti
svež in po možnosti poln sta-
dion. Najraje tekmujem v
Atenah, kajti Grčija je zibel-
ka atletike. In čudovito je
tekmovati pred publiko, ki
se spozna na atletiko!«
NT: Kaj ti pomeni atle-
tika?
STANE ROZMAN: V
prvi vrsti mi pomeni rekrea-
cijo. Kakor hitro pa se spu-
stiš v boj s časom, ko na tre-
ningih pretečeš še in še kilo-
metrov, takrat to ni več re-
kreacija. To je že testiranje
človekove volje in zmoglji-
vosti. Poleg tega so mi všeč
potovanja. Toda velikokrat
se zgodi, da vidimo samo ho-
tel, stadion in letališče.«
NT: So vrhunski športni-
ki res čudaki? Si tudi ti
čudsk^ -
STANE ROZMAN: »Ni-
sem vrhunski športnik, sem
pa čudak. Drugoligaški no-
gometaši in smučarji, ki se
uvrščajo okoli 25. mesta v
svetovnem pokalu, zame ni-
so vrhunski športniki. To so
le tisti, ki dosegajo vidnejše
uvrstitve na evropskih in
svetovnih prvenstvih.«
NT: Kakšen je položaj
naše atletike?
STANE ROZMAN: Koli
kor vlagamo vanjo, takšni so
rezultati.«
. NT: Kako ženske vpliva-
jo na atlete?
STANE ROZMAN: »Tež
ko je komentirati. Kaj hoče-
mo. Okoli ženske se vrsti
svet, pa tudi atletika.«
NT: Kako si se vključil v
atletske vrste?
STANE ROZMAN: »V do
brih starih časih, ko je na gi-
mnaziji učil še prof. Kokot,.
smo imeli kros. Udeležil sem
se ga z namenom da »špri-
cam« dvakrat po dve uri an-
gleščine. Tekel sem zadaj in
se skril v grm. Ko so nasled-
njič pritekli mimo, sem se
spet priključil in spočit pri-
tekel na cilj. Tam je bil slu-
čajno Mladen Pavljak. Neke-
ga dne sem potem iz dolgo-
časja odšel na stadion. Kma-
lu zatem sem začel resno tre-
nirati in ta resnost se me drži
še danes.«
] MATEJA ZALOŽNIK
4. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Nakupi za šolo so
že velik izdatek
Čeprav večina šol kupuje
knjige in delovne zvezke za
vse učence skupaj, ostane še
veliko šolskih potrebščin,
ki jih morajo kupiti učenci
sami.
Knjigarne so zaenkrat še
slabo založene, vendar bo v
kratkem (okrog 15. avgusta)
vsaj tisto najnujnejše že na
policah. Trenutno še nimajo
velikih črtanih in brezčrtnih
zvezkov, vodenih barvic,
bombic s črnilom, čutiti pa
je tudi manjšo izbiro nekate-
rih manj pomembnih šol-
skih potrebščin. Takšno je
stanje v knjigarniških papir-
nicah, nič kaj bolj razveselji-
vo pa ni na oddelkih s knji-
gami. Najbolj so zaskrbljeni
glede tretješolcev srednjega
usmerjenega izobraževanja,
ker so vse knjige še v tisku,
kar pomeni večmesečno ča-
kanje. (Ko Zavod za šolstvo
odda knjigo tiskarni, prete-
čejo še najmanj štirje mese-
ci, preden le ta zagleda luč
sveta. Čakanje se seveda lah-
ko še bolj zavleče.)
Ko že pišemo o založeno-
sti, je vredno omeniti še ne-
kaj zanimivih podrobnosti.
Prvošolceč osnovne šole
»stane« približno 2400 din,
dijak prvega letnika usmer-
jenega izobraževanja 3700
din, drugega letnika 5585
din, kmetijci in vzgojitelji pa
so glede cen še kar enotni
4812 in 4298 din. Izračuni so
seveda narejeni še po starem
ceniku. Kdaj lahko pričaku-
jemo nove cene, nam na Za-
vodu za šolstvo niso mogli
ali hoteli izdati, ker se bojijo
vznemirjenja kupcev. Da bo-
do dražje za 21% bo pa ver-
jetno kar držalo.
Kljub podražitvi
koles ni
Po zadnji podražitvi ko-
les, mopedov in tovornja-
kov se je cena koles dvigni-
la v povprečju za sedem-
najst odstotkov. Nekaterim
tipom je cena poskočila še
bolj, kljub temu pa koles v
naših trgovinah še zdaleč ni
toliko, da bi zadostili v zad-
njem času zares velikemu
povpraševanju.
Načeloma je v'Celju mož-
no kupiti kolo na štirih me-
stih. V praksi pa je precej
drugače. Pri Avtomotorju
imajo na oddelku za prodajo
koles le nekaj otroških pri-
merkov, vse ostale tipe, ki
jih tu in tam dobijo v majh-
nih količinah, pa takoj pro-
dajo. V trgovini Trim pravi-
jo, da dobijo na vsakih štiri-
najst dni približno petnajst
koles, kar je veliko manj, kot
bi lahko sicer prodali. Po-
dobno je pri Zelezninarju, v
veleblagovnici T pa trenutno
sploh ni koles. Pričakujejo
jih šele po petnajstem avgu-
stu.
R.P.
Srečanje po dolgih letih
V nedeljo, 31. julija je bilo
v Kokrici pri Kranju sreča-
nje borcev Jugoslovanskih
brigad, ki so se formirale
med drugo svetovno vojno v
Sovjetski zvezi. Srečali so se
borci 1. in 11. Jugoslovanske
pešadijske brigade in 11. tan-
ko vske brigade NOVJ. Sre-
čanje teh borcev je bilo prvič
po štiridesetih letih, odkar je
bila brigada formirana, ude-
ležilo pa se ga je tudi nekaj
borcev iz celjske regije.
Na srečanju so se spomnili
mnogih padlih borcev, med
katerimi jih je veliko padlo
na Sremski fronti, spomladi
1945. Pogrešali pa so tudi
borce, ki se srečanja iz ka-
kršnegakoli razloga niso
udeležili.
Srečanje je pozdravil dele-
gat ZZB NOVJ Slovenije,
vsakemu borcu pa so podeli-
li spominsko listino in
značko.
Dogovorili so se, da se bo-
do še srečali, obljubili pa so
si tudi, da bodo prišli na pro-
slavo ob 40 letnici preboja
Sremske fronte, aprila 1985.
Kraje, kjer se je odvijala
fronta bi preživeli borci radi
še enkrat videli.
Na sliki: Naši tankisti
med urjenjem v Sovjetski
zvezi.
NA KRATKO
Novi tiri v Celju
V	teh dneh se je pričela izgradnja tirne mreže v Celju. Po
načrtu naj bi okoli samega mesta speljali celoten tovorni
železniški promet. Za začetek bodo zgradili matični tir št. 2
za delovne organizacije LIK Savinja, Hmezad in Kovinote-
hna.
Končno sončni park v Celju
V	teh dneh je Zavod za planiranje in izgradnjo občine
Celje začel z uresničevanjem načrta Sončni park ob Dečkovi
cesti. Trenutno odkupujejo zemljišča, jeseni pa bodo pričeli
s samo ureditvijo. Zaenkrat bodo z deli pričeli le na petini
površine parka, ki naj bi bil urejen do leta 1985. Po tem letu
pa bodo dobili od kmetijske skupnosti še preostalo zemlji-
šče in bodo lahko nadaljevali z ureditvijo celotnega komple
ksa. Ureditev bo potekala po prvotnem načrtu in tako tukaj
ne bo spominski park tovariša Tita vseh celjskih krajevnih
skupnosti. Ti parki bodo v vsaki KS posebej.
Planinci za turiste
Planinsko društvo Žalec je z gostinskim podjetjem hotel
Golding Rubin Žalec sklenilo dogovor o sodelovanju. S
prvo skupino gostov iz Nizozemske, ki se te dni mudijo v
žalskem hotelu, bodo obiskali nekatere okoliške vrhove pod
strokovnim vodstvom planinskih vodnikov PD Žalec. S tem
bodo tudi dokazali, da je planinstvo del turistične ponudbe,
o čemer je bilo že mnogo izrečenega, saj je takšna usmeritev
tudi v programu Planinske zveze Slovenije.
Z izleti po okoliških planinah, kjer so planinske posto-
janke, bodo planinci prešli od besed k dejanjem, čeprav na
posvetovanju o razvoju turizma v Žalcu niso smatrali za
potrebno, da k sodelovanju povabijo planince', niti so to
predvideli v novo ustanovljeni komisiji za turizem. Planinci
so se kljub temu odločili, da bodo svoje usluge nudili go-
stom hotela Golding Rubin in bodo kmalu znani tudi prvi
rezultati.
Razgibano poletje v Strmcu
Tudi letos smo v KS Strmec z več zanimivimi priredi-
tvami počastili 22. julij, Dan vstaje.
Na dvorišču osnovne šole so se predstavile folklorne sku-
pine, ki so številnim gledalcem prikazale več različnih naro-
dnih plesov. Tako je folklorna skupina Koleda iz Titovega
Velenja navdušila s plesi iz Srbije in Posavine, folklorna
skupina France Prešeren iz Celja z gorenjskimi plesi, sku-
pina Vinka Koržeta iz Cirkovcev pa je ob lepem slovenskem
petju zaplesala med drugim lovsko polko, šamarijanko, bu-
šolenko ter klobučkov ples. Prireditev je popestril še an-
sambel Toneta Vidca, ki je poskrbel za dobro razpoloženje.
Ob prazniku je KO ZB NOV letos že drugič na izlet pova-
bila vse svoje člane. Odpeljali so se na Gorenjsko in si ob
mnogih drugih lepotah ogledali Vintgar. Ko so se dobre
volje vračali domov so si obljubili, da se prihodnje leto
ponovno zberejo.
V	Lemberku je bilo veselo v nedeljo. Tamkajšnji gasilci so
organizirali srečanje narodno zabavnih ansamblov, ob tej
priložnosti pa so se gasilska društva pomerila še v različnih
gasilskih spretnostih. Zal je prireditev v popoldanskih urah
zmotilo neurje, ki se je močno razbesnelo po naših krajih
KATICA PESAK
Na Dobravi in Gabrovljah dela ne
zmanjka
V	krajevni skupnosti Dobrava-Gabrovlje v konjiški občini
ne zmanjka dela. Lani so asfaltirali cestno povezavo z Zre-
čami, letos pa so svoje sile usmerili predvsem v zgraditev
telefonske napeljave, saj je v kraju kar 40 želja po priključ-
kih.
Ze sedaj pa resno razmišljajo tudi o zgraditvi prostorov za
delo krajevne skupnosti in njenih organizacij, saj so še ena
izmed krajevnih skupnosti, ki ne premore niti mize ali stola.
Vsa dokumentacija in seveda tudi vsi sestanki so po domo-
vih, kar jim dela ravno ne olajšuje. Sicer pa je izgradnja
predvidena tudi v programu krajevnega samoprispevka,
krajani pa nameravajo večino opraviti s prostovoljnim de-
lom. Z deli žele pričeti prihodnje leto.
Podčetrtek dobil športni park
Pri hotelu Atomske Toplice v Podčetrtku so konec prejš-
njega tedna predali namenu športni park, v katerem so
igrišča za tenis, minigolf, balinišče, rusko kegljišče in mizi
za namizni tenis. Opremo za omenjene športe si lahko obi
skovalci sposodijo. Športni park, ki bo povsem nared do
septembra, saj morajo urediti še okolico, je pomemben z;,
popestritev ponudbe v Podčetrtku in na širšem celjsken,
turističnem območju.
»Pokaži kaj znaš« v Dobju
Prosvetno društvo Franc Vrunč iz Dobja pri Planini je \
nedeljo pripravilo že enajsto zapovrstno prireditev Poka>
kaj znaš. Nastopili so narodno-zabavni ansambli kot tudi
ljudski šaljivci, kantavtorji in posamezniki.
Prireditev Pokaži kaj znaš so letos pripravili v Dobju n.
prostem. Lepo vreme je šlo na roko organizatorjem, sa
kulturni dom. ki ga gradijo, še ni pripravljen za večje prin
ditve.	IVANA FIDLER
Priljubljen tenis
V	delovni organizaciji Ljubeč na že vrsto let izdelujejo
tenisit, material za vrhnje sloje igrišč. Da bi opazovali, kako
se material obnaša, so si ob tovarni zgradili teniško igrišč«
ki privablja vse več delavcev in krajanov Ljubečne. Dvakrat
tedensko se jim pridružijo tudi igralci Cinkarne in štorskr
Železarne.
Delavci Ljubečne so v teh dneh organizirali rekreativnr
tekmovanje s 14 udeleženci. V dosedanjih osmih kolih so
bili najboljši Kranjc, Kopitar, Rozman in Siter. Tekmovanj«
bodo končali konec avgusta, ko bodo zmagovalci prejeli
pokal, delo likovnega samouka Milorada Nebrigiča. Vs<
ostali nastopajoči pa bodo dobili plakete.
MILAN BRECI
Viljem Fonda
Številni prijatelji, znanci in mnogi drugi, ki so
ga poznali, niso mogli verjeti da je umrl Viljem
Fonda iz Prebolda. To je bil človek, ki ga je
poznalo veliko ljudi in zelo so ga spoštovali.
Pred vojno je bil vnet sokol in spoprijateljil se
je s Slavkom Šlandrom ter Rudijem Hribarjem.
V začetku vojne je bil mobiliziran in poslan na
rusko fronto. Ko je od tam prišel na dopust, je
izkoristil priložnost in se priključil partizanom,
kjer je bil vnet sodelavec Vinka Poteka. Rafko
Funkl iz Griž se še danes spominja, kako je bilo
1. novembra 1944. leta, ko sta organizirala petje
slovenskih pesmi kar na pokopališču v Grižah.
To je bilo drzno in hkrati pogumno dejanje.
Po vojni je v Preboldu odprl brivnico, kasneje
pa gostilno. Vili Fonda je izredno ljubil naravo
in petje. Poznavalci glasbe so ga nagovarjali naj
gre študirat glasbo, ker je imel izredno lep glas.
Žal, za to doma ni bilo dovolj denarja. Dokler
mu je zdravje dopuščalo, pa je vneto prepeval
pri preboldskem zboru. Vili je bil tudi eden
izmed soustanoviteljev lovske družine ter dolgo-
letni član upravnega odbora ribiške družine
Šempeter.
Dvajset let ga je dajala bolezen, kljub temu pa
je bil vedno dobre volje in optimist. Ribiška
palica sedaj počiva na častnem mestu v njego-
vem domu, zraven pa lovska puška. Številni
pevci, ribiči in lovci pa bodo imeli Vilija vedno v
lepem spominu.
JANEZ VEDENIK
V Petrovčah zapirajo
in odpirajo cesto
Ljudje v zahodnem delu Pe-
tro vč med magistralno cesto
ter železnico so prejšnji mesec
začudeni opazovali, kaj se do-
gaja. Gre namreč za napajalno
cesto, ki je speljana ob magi-
stralni in na koncu te ceste so
že pred leti z vso ustrezno do-
kumentacijo storili tako, da z
nje ni bil možen dohod, oziro-
ma dovoz neposredno na ma-
gistralno cesto. Zaradi varnosti
seveda.
8. julija pa so prišli s Cestne-
ga podjetja z bagrom in kamio-
ni ter začeli odpeljevat zemljo
in pesek in cestni priključek
uredili tako, da je bil spet mo-
žen dovoz na magistralno ce-
sto. 12. julija so storili ravno
obratno. Od nekod so pripelja-
li zemljo, jo znova nasuli ter
zaprli dovoz s priključne na
magistralno cesto. Osem dni
kasneje je sledilo novo dejanje.
20. julija so priključek znova
uredili tako, da je bil z njega
možen dovoz na magistralno
cesto. Tokrat so delavci prišli
le z lopatami. 26. julija pa se je
znova nekaj zgodilo. Dovoz s
priključne ceste na magistral-
no so spet zaprli in postavili
ustrezen znak.
V Petrovčah se sedaj sprašu-
jejo, kdo je dal nalog, da so se
začela takšna dela in da se lah-
ko s priključne ceste pride na
magistralno? Čigava je sploh
bila ta pobuda? Koliko so ve-
ljala ta dela in ne nazadnje,
kdo bo za to odgovarjal?
JANEZ VEDENIK
V Taboru
krajevni praznik
V tem tednu potekajo v Ta-
boru številne prireditve v po-
častitev tamkajšnjega krajev-
nega praznika. Jutri bodo od-
prli gozdno cesto od Gozdnice
do lovske koče, v soboto pa bo
gasilsko tekmovanje. V nede-
ljo bodo namenu predali gasil-
ski dom v Ojstriški vasi, hkrati
s tem pa bodo proslavili 80 let-
nico tamkajšnjega gasilskega
društva.
Jutri bo pri lovski koči slav-
nostna seja skupščine krajev-
ne skupnosti in družbenopoli-
tičnih organizacij.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
Letošnji puijski festival bomo
pomnili predvsem po slabem
Na prste ene roke se da prešteti aktualne in kakovostne filme
Četudi je postregel kar s
25 novimi filmi, je letošnji
festival jugoslovanskega
igranega filma v Pulju za-
pustil velik dolg. Do števil-
nih obiskovalcev, ki v de-
settisočih vsak dan polnijo
starodavno areno domače-
ga kulturnega izročila, do
tiste kakovosti, aktualnosti
in sporočilnosti, ki jo v zao-
strenih pogojih, ko je tudi
za film vse manj denarja,
terjamo od domače kinema-
tografije.
Letošnji jubilejni, 30. festi-
val jugoslovanskega igrane-
ga filma v Pulju si bomo za-
pomnili, žal, predvsem po
zelo redkih lastovkah, ki so
še ohranile vero v domači
film, po neznosni vročini in
po pravi paradi banalnih ne-
slanosti, ki so nam jih doma-
či filmski ustvarjalci vsilje-
vali kot resna in treznega
razmisleka vredna dela.
Med 25 filmi jih je morda
pet, šest, o katerih je vredno
nekiliko tehtneje razmišljati
(Nekaj vmes, Balkan ek-
spres, Vonj telesa, Cifra-
mož, Dih, Eva). Še toliko je
takšnih, za katere nam je po
prvem ogledu lahko iskreno
žal, da so, kakršni so, čeprav
so se lotili izredno resne in
aktualne tematike. Ostali so
namreč nedorečeni, preveč
očitno so koketirali z oku-
som občinstva, avtorji so se
dobesedno potrudili, da so s
kopico golih v sporočilnosti
filma nefunkcionalnih scen,
z neštetokrat prežvečenimi
duhovičenji, skušali zabeliti
zgodbo - v imenu nekakšne
gledljivosti, v imenu želje po
(finančnem) uspehu. Da
takšna pot domače kinema-
tografije v perspektivi pome-
ni zaton zdravih teženj do-
mačega filma, njegove ak-
tualne vrednosti, ki jo je zad-
nja leta že uspešno iskal v
svojih zgodbah o bližnji pre-
teklosti in sedanjosti, v kore-
spondiranju s problemi, ki
dandanes težijo sodobnega
človeka ni sporno. Bolj je
vprašljivo, kako bodo tudi
najbolj prodorni, najbolj kri-
tični režiserji, v katerih smo
še v ne tako davni preteklo-
sti videli možnosti za zdrav
razcvet domače kinemato-
grafije, lahko sploh še vozili
svoje barke med čermi za-
htev po profitu, v neurejenih
proizvodnih in distribucij-
skih odnosih? Vse bolj se na-
mreč avtorjem, ki naj bi ime-
li kaj povedati, postavlja kot
imperativ (cenena) težnja po
uspehu pri občinstvu, ki pa
ga tako v proizvodnem kot v
distribucijskem smislu še
mnogo preveč vsi podcenju-
jejo. Pa se bo tudi občinstvo,
ki danes polni dvorane ob
seksi in kvazikomičnih fil-
mih, naveličalo večno po-
navljajočih se scen, burlesk-
nih trikov, stokrat prežveče-
nih situacij. Kje bomo iskali
rešitev potem, če nam bo
medtem uspelo od domače-
ga filma odvrniti tudi resno
občinstvo in znova postaviti
pod vprašaj kulturnost in ne-
pogrešljivost filma kot enega
od medijev nacionalne kul-
ture?
K sreči povsod stanje le ni
tako črno. Resno delamo v
Sloveniji. Letošnji Pulj si bo-
mo v republiki zapomnili po
nagradah, a še bolj po resno-
sti, tehtnosti in premišljeno-
sti slovenske filmske proiz-
vodnje kot celote in tudi v
njeni funkciji medrepubli-
škega sodelovanja. Podobno
je tudi s Center filmom, ki
kot eden redkih producen-
tov z urejenim sistemom fi-
nanciranja filmov, ne išče
izključno profita, ampak zna
najti sredstva tudi za kako-
vostne filme in težnje. Tu pa
je že dobre volje in truda, žal,
konec.
30. FJIF v Pulju si bomo
tako zapomnili po vrsti be-
dastoč in po redkih dobrih
filmih, treznih delih, ki pa
vendarle ohranjajo žarek
upanja v nas boljši jutrišnji
domači film.
BRANKO STAMEJČ1Č
Nagrade, nagrade...
Po letošnjem puljskem filmskem festivalu ostaja
tudi glede odločitev najrazličnejših žirij, ki so razdelile
kar 26 nagrad (14 uradnih), kaj zmeden občutek. Ima
prav večina kritikov, ki (znova) trdi, da je uradna žirija
razsojala slabo? V nekaterih primerih že, a na splošno
zanesljivo ne, saj je bilo med petindvajsetimi filmi le
kakšnih sedem ali osem, ki se niso docela izgubili v
koketiranju z občinstvom, banalnostih in slabem
okusu.
Velika zmagovalca 30. festivala sta dva filma. Vonj
telesa, režiserja Zivojina Pavloviča (film je nastal v
koprodukciji Union in Viba filma), ki je dobil štiri
najvišja priznanja in Nekaj vmes, režiserja Srdjana
Karanoviča (proizvodnja Center film), ki je prav tako
dobil štiri zlate arene. Vonj telesa je bil proglašen za
najboljši film, z zlatom sta bila nagrajena še scenarista
Zivojin Pavlovič in Slobodan Golubovič Leman,
igralka Ljiljana Medješi in igralec Zijah Sokolovič za
epizodno vlogo.
Srdjan Karanovič je bil nagrajen za najboljše režij-
sko delo pri filmu Nekaj vmes, igralec Miki Manojlovič
za najboljšo moško vlogo, Zivko Zalar za najboljšega
snemalca in Saša Kuljača za najboljšo kostumografijo.
Najboljšo epizodno vlogo med ženskami je ustvarila
Olivera Markovič v filmu Balkan ekspres, ki je imel
tudi najboljšo glasbo (Zoran Simjanovič) in najboljšo
montažo (Vuksan Lukovac).
Za scenografijo je nagrado dobil Niko Matul za delo
v filmu Somrak, za ton Hana Preuss za delo v filmu
Eva in za masko Eržebet Kovač in Halid Redjebašič za
delo v filmu Igmanski marš.
Med tako imenovanimi neuradnimi nagradami je
najpomembnejša Milton Manaki, ki jo dodeljuje žirija
jugoslovanske filmske kritike in ki so jo namenili
filmu Rdeči boogie (ali Kaj ti je deklica), režiserja
Karpa Godine. Vzročna žirija občinstva, zagrebške re-
vije Studio je tradicionalno nagrado Jelen prisodila
filmu Balkan ekspres, občinstvo v areni, ki je glaso-
valo vsak večer, pa filmu Mah na asfaltu.
Prizor iz slovenskega filma Dih, enega boljših in prodornejših filmov na festivalu
(režija: Božo Sprajc)
Filmi za Teden domačega filma
Na letošnjem Tednu domačega fil-
ma v Celju bo občinstvo v premiernem
sporedu videlo osem igranih filmov,
od tega štiri slovenske. Ob Evi, režiser-
ja Francija Slaka in Dihu, režiserja Bo-
ža Šprajca, še dva filma, ki ju končuje-
jo te dni - Franceta Štiglica Strici so
mi povedali in treh mladih režiserjev
omnibusni film Trije prispevki k slo-
venski blaznosti.
Med filmi, ki so nastali izven Slove-
nije pa smo v spored uvrstili štiri fil-
me: Balkan ekspres, režiserja Branka
Baletiča, Nekaj vmes, režiserja Srdja-
na Karanoviča, Vonj telesa, režiserja
Zivojina Pavloviča in Cifra-mož, reži-
serja Bate Čengiča.
Iz sporeda puljskega festivala smo v
mladinski spored uvrstili še film Mah
na asfaltu, režiserja Jovana Rančiča, v
posebnem sporedu pa bomo zavrteli
tudi izvrstna celovečerna dokumen-
tarna filma Opre Roma (Kvišku Romi),
režiserja Filipa Robarja - Dorina in
Poslednja oaza, režiserja Petra Lalo-
viča.
V spored razstav ob Tednu domače-
ga filma smo vključili tudi razstavo
plakatov domačih filmov, ki so nastali
v tujini in ki jo bomo prikazali ob po-
moči jugoslovanske kinoteke.
Teden domačega filma bo letos od 2.
do 9. novembra.
Gledališki seminar ljubiteljev
Julijski seminar pa je bil
vseslovenski gledališki do-
godek s področja ljubiteljske
dejavnosti. Organizator tega
seminarja je zveza kulturnih
organizacij Slovenije. Iz celj-
skega območja se je semi-
narja udeležilo 17 udeležen-
cev. Seminaristi so bili raz-
deljeni v skupine za gledali-
ško vzgojo, gledališko in lut-
kovno vzgojo, režiserje pio-
nirskih skupin, režiserje lut-
kovnih skupin, režiserje
mladinskih gledaliških sku-
pin, režiserji odraslih sku-
pin. Vsak seminarist je poleg
osnovne deloval tudi v eni
dodatni skupini. Med temi
pa je bilo najti lutkarsko de-
lavnico, seminar scenografi-
je, gibalne vzgoje, seminar
mnogomedijskih uprizori-
tev, gledališče poezije in ka-
baret.	)
Mentorji so bili zadovoljni,
ker so bile vse predstave
enako dobre in zanimive. Se-
minaristi pa so bili potešeni,
ker so se znašli v skupini, ki
je niso poznali, na odru pa so
se obnašali, kot bi se poznali
že dolgo časa, kar pomeni,
da jih je združilo delo. Pa tu-
di družabnosti ni manjkalo.
Organizatorji so se dobro
odrezali. Poskrbeli so za go-
re papirja, da je vsak dan lah-
ko izhajal bilten, ki je bil ve-
dno zajeten. Na voljo je bila
tudi knjižnica.
Večina seminaristov je bi-
la sicer prepričana, da je pri-
dobila premalo obrtniškega
znanja in jim bo to prej ško-
dilo kot koristilo. Ce tega ni-
so ugotovili tam, bodo prej
ali slej doma, ko bodo sami s
svojo skupino in svojim de-
lom ter idejami. To pa je za
ljubiteljsko kulturo značil-
no, da je sveža in samosvoja.
B. G.
V Žalcu se uveljavlja Savinjski oktet
Savinjski oktet z umetniškim vodjem Milanom Lesjakom se je po dveh letih delovanja
prvič predstavil s koncertnim programom narodnih in umetnih pesmi pred dnevi v Vrbju.
Oktet se vse bolj uveljavlja zaradi kvalitetne rasti. V njem prepevajo Rudi Pelko, Milan
Šmid. Leon Metelan, Karli Gojzdnikar. Marjan Lebar, Zdravko Lokan, Dušan Banko in
Jože Flere.
T. TAVČAR
Godbeniki iz Ljuhečne vadijo brez počitnic
Med osmimi sekcijami Kulturno umetniškega društva na Ljubečni je aktivna tudi godba
na pihala. V teh dneh se dvajset godbenikov zbira na vajah dvakrat tedensko. Vodi jih Vera
Šabec, ki se trudi še s petnajstimi mladimi bodočimi glasbeniki. Sekcija deluje še le od
lanskega decembra, letos pa so nastopili že šestkrat. Konec avgusta bodo popestrili medna-
rodno tekmovanje v kartingu na avtopoligonu v Ljubečni. Upajo, da jim bo ob pomoči
delovne organizacije Ljubečna letos uspelo kupiti enotne obleke.	MILAN BRECk
4. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Življenjske poti Ota Prislana
niso prekrivale rožice
Poti usode so čudne. O
tem govori tudi pot Ota Pri-
slana, ki je od svoje mlado-
sti do danes preživel mnogo
lepih, a še več težkih trenut-
kov, prepotoval ilegalno
pol Evrope in sedaj živi v
celjskem domu upokojen-
cev v Jurčičevi ulici. S tem
zanimivim človekom manj-
še postave, a še vedno
čvrstih mišic, sem se pogo-
varjal lepo, poletno soboto.
Ota Prislana sem našel pred
domom kako je govoril z
mlajšo žensko in njenemu
otroku ponujal bonbone.
Povabil nas je v svojo sobo
v prvem nadstropju. Predno
je odprl vrata je, kot bi se
hotel opravičiti, rekel: »Ta
moja soba je malo razmeta-
na. Nihče mi namreč noče
spraviti oblek v omaro in ta-
ko so vse na stolih«. Res de-
luje zaradi tega soba nekoli-
ko razmetana, toda obleke so
mu vsak trenutek pri roki.
Na stenah visi tudi nekaj
slik - olj, ki so mu jih podari-
li prijatelji. Najbolj je pono-
sen na olje starega Bruslja,
ki je njegovo delo. Na dolgi,
nizki omari so v posodi po-
leg svinčnikov tudi čopiči.
Še slikate? »Ne, čeprav me
še veseli, a je sobica prete-
sna.« Na omari je tudi polno
knjig, ki mu v dolgih zim-
skih dneh, ko zaradi snega s
svojirfi invalidskim vozič-
kom ne more ven, krajšajo
čas.
Oto Prislan se je rodil 25.
maja 1902 v Kolbermooru na
Bavarskem slovenskim star-
šem. Njegova mati je bila iz
Sevnice, oče pa iz Prebolda.
Tja so odšli še pred njegovim
rojstvom, ker je oče kot tek-
stilni mojster moral pomaga-
ti pri ustanovitvi nove tovar-
ne firme Neumann (Ta je bil
tudi lastnik tekstilne tovarne
v Preboldu.). Očetu v tujini
ni bilo všeč, zato so se s se-
demmesečnim Otom vrnili v
domovino - točneje v Dtfgo
reso, kjer so ostali devet let.
Nemirni popotnik
Med pogovorom si je Oto
prižgal nekaj cigaret. Včasih
je vrgel drobtine vrabčkom
in golobom, ki pridejo celo v
sobo. Kako mu to uspeva?
»Rad imam živali. To sem
najbrž podedoval po očetu.
Prej sem imel psičke raznih
pasem, odkar pa sem tu, sem
si udomačil golobe in vrabč-
ke. Živali vedo, kdo jih ima
rad.« Pripomnil je še, da ima
zaradi teh obiskovalcev, ki
mu precej onesnažijo bal-
kon, težave z upravo.
Zaradi spora z župnikom v
Sevnici, je moral Oto pobeg-
niti. Začelo se je njegovo po-
potovanje po Holandiji,
Švedski, Poljski in Nemčiji,
kjer ga je zatekel Hitlerjev
prevzem oblasti. Ker je bil
borec za mir in član protina-
cistične organizacije ter ko-
munistične partije Francije,
je bil večkrat aretiran in
zaprt v raznih koncentracij-
skih taboriščih.
»Iz teh sem se rešil največ-
krat zaradi izredne iznajdlji-
vosti in sposobnosti, da trez-
no ocenim situacijo. Tako
sem nekoč ušel smrti zaradi
priimka, ki sem ga priredil v
nemškega tako, da sem pri
njem zamenjal i z ii, rojen
sem pa tako in tako bil na
Bavarskem. Kot zanimivost
je še povedal, da je vse te
dežele prepotoval ilegalno in
dodal, da se zaradi tega tudi
ni mogel poročiti.«
V Celje se je po vseh dogo-
divščinah in težkih trenut-
kih vrnil iz Belgije 14. marca
1958. leta. Bil je večer in
iskal je prenočišče.
»Ker je najbližje železniški
postaji hotel Evropa, sem se
napotil najprej tja«, pripove-
duje. »Sobe tam nisem dobil,
saj sem s sabo imel tri psič-
ke. Dobil pa bi jo, če bi zanjo
vprašal po nemško. Nato
sem se napotil do Ojstrice,
kjer so takrat še imeli sobe.
Lokal zaradi pozne ure ni bil
odprt in ko sem nekajkrat
pozvonil, se je odprlo pod-
strešno okno in odurni glas
mi je povedal, da zame tudi
tu ni prostora. Dan kasneje
sem tudi izvedel, da je pred
štirimi leti umrla moja ma-
ma, kar me je, čeprav je bila
čudaška, zelo prizadelo«.
Srečo je našel v
teatm
Kot izučen frizer, je Oto
Prislan pričel iskati zaposli-
tev. Sprva je delal pri Ingra-
du kot vratar. Hotel je oprav-
ljati svoj poklic, zato se je
jeseni 1959 zaposli-l pri pri-
vatnem mojstru Tekavcu v
Zidanškovi (takrat Gospo-
ski) ulici, a tudi tu ni ostal
dolgo in spet začel delati kot
vratar pri Aurei. »To delovno
mesto mi je vzela moja zav-
zetost za svoj jaz«. Nazadnje
se mu je uresničila njegova
največja želja - priti v gleda-
lišče. »Tja sem si vedno želel
saj sem od leta 1922 do 1935
tudi plesal pri baletu.« Tu je
dočakal upokojitev leta 1976
kot vratar.
Prej ste stanovali v Zidan-
škovi ulici? »Da, res je, toda
stanovanje sem žal moral za-
radi bolezni po upokojitvi
zapustiti in se preseliti sem.«
Leta 1978 so mu zaradi tež-
kega poapnenja žil odrezali
desno nogo. Osem tisoč in še
nekaj sto novih din ni dovolj
za oskrbnino, szato mu razli-
ko plačuje Skupnost za
zdravstveno varstvo.
Pogovor z 82 letnim upo-
kojencem, ki je že pet let pri-
klenjen na invalidski vozi-
ček in se je nanj svojim le-
tom navkljub zelo dobro na-
vadil, sva zaključila z dokaj
nenavadno temo. Povedal je
namreč kako nastane dobra
pipa, ki jih ima kar sedem in
je med njimi najstarejša sta-
ra 43 let.
»Za izdelavo dobre pipe se
uporabljajo korenine poseb-
nega drevesa, ki rastejo pod
vodo. Te odrežeš in jih sušiš
pet let. Pipe, ki jih prodajajo
v kioskih so zanič, saj pokajo
in te po kajenju peče jezik«.
MATJAŽ GALJOT
ANGELOSBAŠ
SAVINJSKI SPLAVARJI
od začetka 20. stoletja do 1941
Omenjena povezanost v teh družinah je
nadalje razvidna iz daril, ki so jih prinašali
splavarski gospodarji in splavarji z voženj.
"Celjani« jih po navadi niso prinašali, »Ro-
gličani« deloma, zelo pogosto pa »Mitrov-
čani« in krmaniži, ki se skorajda z nobene
vožnje niso vrnili brez »štrunc«, kakor seje
na obravnavanem ozmelju glasilo ime za
darila, ki so jih prinašali splavarji, ko so
Prihajali z voženj domov. Kakor »Mitrovča-
oi« in krmaniži so tudi splavarski gospo-
darji do malega po vsaki vožnji prinašali
družini darila. Ohranjeno ustno izročilo
sporoča, da so posamezni splavarski gospo-
darji prinašali svojim ženam darila z voženj
kot neke vrste nagrado za to, kar so med
n]ihovo odsotnostjo opravile na posestvu.
Darila so kupovali bodisi ko so bili na
splavih in so se ustavljali (zlasti v Sremski
Mitrovici), bodisi ko so se vračali z voženj
največ v Zagrebu in Celju), če »Mitrovča-
ni" in krmaniži tedaj niso imeli pri sebi kaj
Več svojega denarja, so bili glede teh naku-
pov navezani samo na napitnino od iztovar-
nu^3 ^esa na zas^uže^ prodanih kraj-
. lk°v. Splavarski gospodarji so obdarjali
ene z rutami (»facel«), oblekami, blagom
,a obleke, bluzami, predpasniki, kombine-
^rni, nogavicami (tudi svilenimi), copata-
1 (»pantoflni«, »papuče«, torej izvezeni
atlkači, kakor so bili v navadi ob Savi in
Donavi), nakitom ipd.; dekletom so nosili
različne spominčke, prav tako pa rute,
predpasnike ali nakit, staršem pogosto to-
bak, otrokom sladkarjije (sem so štele tudi
žemlje), južno sadje, igrače in ponekod
opanke. Seznam vseh splavarskih »štrunc«
je bil enak kakor seznam »štrunc« pri spla-
varskih gospodarjih, pač pa je bilo splavar-
skih »štrunc« posamič kajpada manj in so
bile slabše kakovosti kakor pri »birtih«.
Ohranjeno ustno izročilo spričuje, da so tu-
di splavarji prinašali domov rute, obleke,
blago za obleke, bluze, predpasnike, kom-
bineže, nogavice, natikače, čevlje, sandale
in nakit za žene ali dekleta, tobak za starše
in sladkarije, južno sadje, igrače in različno
obutev (copate, sandale, opanke) za otroke.
Vendar življenje na splavih ni samo potr-
jevalo privrženosti splavarjev in splavar-
skih gospodarjev njihovim družinam, tem-
več je imelo do neke meje tudi še svojo
drugo stran. Medtem ko med odsotnostjo
spflavarjev in splavarskih gospodarjev ne-
zvestoba žen doma praviloma ni sporočena,
pa spričuje ohranjeno ustno izročilo, da so
njihovi možje na vožnjah v nekem obsegu
obiskovali javne hiše. Toda ta pričevanja so
premalo jasna, da bi bilo mogoče iz njih
pridobiti določnejše sklepe. Zadevna poro-
čila govorijo zmerom samo o drugih, po
veliki večini iz drugih krajev, in tudi o sa-
mih obiskih niso kaj zgovornejša. Tako si o
tem vprašanju ni mogoče ustvariti natanč-
nejše podobe. Edino, kar je mogoče dogna-
ti iz ohranjenega ustnega izročila o obiskih
javnih hiš, je tole.
Znan je bil rek: »DO Radeč je vsak ože-
njen, od radeškega mostu naprej pa ledik«.
Brez dvoma je okolje na vožnji, daleč od
doma, če je bilo v žepu kaj denarja in če je
bila družba ob postankih dovolj razigrana,
izzivalo k nebrzdanemu veseljačenju. In
javne hiše v tamkajšnjih mestih so bile po-
gosto gostilne ali podobni lokali, tako da so
nekateri prišli vanje, ne da bi bili to vedeli.
Ugotoviti približno število splavarjev in
splavarskih gospodarjev, ki so hodili v jav-
ne hiše (»kupleraj«, »pevačice«, »kjer se
prodaja živo meso«), je iz povedanih razlo-
gov nemogoče. Vsekakor po ohranjenem
ustnem izročilu ti obiski niso bili docela
redki.
Dosti več pa je bilo splavarjev in splvar-
skih gospodarjev, ki so hodili za krajši čas
pogledat v te lokale, da so popili kozarec ali
dva ter prisluhnili pevkam, in so ob tem
marsikdaj imeli s seboj najmlajše splavarje,
da so si jih tam privoščili. O posledicah teh
obiskov ohranjeno ustno izročilo ni enotno.
Po eni strani je v njem beseda, da so bile
prostitukte zdravniško pregledane (in ve v
zvezi s tem povedati njihovo ceno, okoli 30
dinarjev), po drugi strani pa navaja (toda ne
po imenu in številu) posamezne primere,
ko so se okužili, vendar tega seveda ni mo-
goče preveriti. Glede obiska javnih hiš (v
Slavonskem Brodu, Sremski Mitrovici,
Šabcu in Beogradu) je veljalo, da »kar se je
na flosu zgodilo, je na flosu ostalo«, ampak
ne brez izjem (zlasti v pijanosti je kdo spre-
govoril o tem). Ali so tisti splavarji in spla-
varski gospodarji, ki niso hodili v javne
hiše, obsojali to početje, se ne da dovolj
nadrobno ugotoviti, vsekakor pa so sporo-
čeni nekateri splavarski gospodarji, ki so
splavarjem prepovedovali obiskovati te lo-
kale. Še drugače rečeno: del splavarskih
gospodarjev in nedvomno tudi splavarjev
je izrečno nasprotoval tem obiskom.
Stalnih razmerij v krajih ob Savi in Dona-
vi splavarski gospodarji in splavarji niso
imeli. Tudi iz tega je razvidno, da so bili
njihovi obiski javih hiš dejanja, storjena
največkrat v povsem določenem trenut-
nem razpoloženju, deloma tudi iz objestno-
sti ali radovednosti, predvsem pa daleč od
doma. Ne glede na vse povedano pa lahko
štejemo te obiske za eno od znamenj hitreje
spreminjajočih se družbenih razmer, kakor
so bile že označene. Eno od znamenj takš-
nih družbenih razmer je namreč to, da so v
njih »Moralni predpisi... brez učinka...
Ravnanje je bolj skladno z biološko naravo
in animaličnimi nagoni«. Poleg nakazanega
okolja so zadevni primeri razložljivi z ra-
zmeroma dobrim zaslužkom (vštevši napit-
nine pri iztovarjanju in zaslužek od krajni-
kov). Tako so bili nekateri savinjski (in
dravski) splavarji spričo določenih razmer
na vožnjah edina skupina v našem podežel-
skem prebivalstvu, ki je kaj več zahajala v
javne hiše, vendar se je to dogajalo daleč od
domačega kraja. Slednja okoliščina in obe-
nem okoliščina, da so bili ti obiski na očeh
le redkim ali tudi nikomur, sta bili najpo-
membnejša pobudnika za navedeni pojav.
Sicer pa so razmerja v družinah savinj-
skih splavarjev in splavarskih gospodarjev
opredeljevale navedene značilnosti, ki jim
je treba prišteti še skrb za starše v starosti.
Ko so splavarji nehali voziti, splavarski go-
spodarji pa se ukvarjati s splavarsko lesno
trgovino, je bila njihova usoda takale. Spla
varji so tedaj deloma še po malem delali, in
sicer na svoji zemlji ali na zemlji kmetov,
deloma pa so skrbeli zanje otroci, ustrezno
svojim možnostim in temu, kako so se v
družini razumeli, vendar je šlo tu po ohra-
njenem ustnem izročilu največkrat le za
manjše razločke. Prenekateri splavarji so si
v teh letih pomagali tudi s prihranki.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
4. AVGUST 1983
Na pobočjih zreškega Pohorja
vse več turističnih kmetij
Temelje kmečkemu turizmu tudi na tem področju postavlja Branko Korber
Počitnice na kmetih niso le moda, kakor nekateri pravijo, je nekaj
več, iskanje miru, domačega vzdušja in še kaj. Ob tem pa ima turizem
na vasi velik pomen za vso turistično gospodarstvo, kmetom pa pri
tem ponuja dodaten vir zasluška.
Tudi na južnem pobočju Pohorja, predvsem med Zrečami in turistič-
nim centrom na Rogli, v Skomarju, na Resniku, vztrajno rastejo zidovi
novih turističnih kmetij. Ugodna lega, bližina turističnega centra in že
zgrajene ceste, nudijo idealne pogoje tovrstnemu razvoju turizma.
Branko Korber, kdo drugi bi rekli tisti, ki ga poznajo, je pobudnik tega
razvoja. S tem je začel na Gorenjskem, pa kasneje »postavil na noge«
kmečki turizem v Gornji Savinjski dolini, danes pa je spet tam, kjer bi
naravne prednosti morali izkoristiti za razvoj kmečkega turizma.
Prav zaradi tega je kot vo-
dja temelnje organizacije
kooperantov celjskega goz-
dnega gospodarstva v Slo-
venskih Konjicah, skupno s
predstavniki skupščine ob-
čine . Slovenske Konjice,
prejšnji teden organiziral
ogled devetih turističnih
kmetij, večina teh je še v iz-
gradnji, da bi tudi javnost
seznanili z hitrim razvojem
kmečkega turizma na tem
področju. Anketirali smo ne-
katere udeležence tega ogle-
da, ki so povedali, kaj mislijo
o tem razvoju, kakšne so še
ovire pri tem in kaj bo po-
trebno še storiti, da bo doho-
dek od turizma na tem po-
dročju še večji.
Branko Korber: »Z razvoj-
em kmečkega turizma smo
pričeli pred sedmimi leti. V
gradnji je 11 kmetij, kjer bo-
do lahko sprejeli 150 gostov.
Prednosti kmečkega turi-
zma na tem področju bodo
predvsem v tem, da bomo
lahko dobro izkoristili tudi
zimo, torej lahko računamo
na dve sezoni. Ekonomska
upravičenost naložb je s tem
še bolj utemeljena.
Tudi pogoji za gradnjo so
bili do sedaj še kar ugodni,
posebno na posojila se je
pred dvema letoma še dalo
opreti. Tudi davek na to de-
javnost bo verjetno zgolj
simboličen.
Kmetje, predvsem tisti, ki
imajo usmerjeno gospodar-
stvo, so se sami odločili za
gradnjo. Vprašljiv je le na-
daljnji razvoj, razvoj preosta-
lih kmetij, saj je kmetijstvo
na tem področju malce v za-
mudi. Zato se poleg vseh do-
ločil, sporazumov in oprede-
litev t) razvoju kmečkega tu-
rizma, kar imamo opredelje-
no, malce razhajamo le še na
tem področju. Družbeno po-
litična skupnost bi morala
imeti malo več posluha za
urejanje infrastrukture, kar
je seveda predpogoj za turi-
stično dejavnost in razvoj
sploh. Cestno omrežje je pri-
merno, sedaj naj bi napelje-
vali telefone, vendar je ovira
v tem, da morajo kmetje pri
tem sami primakniti precej
sredstev, namesto da bi ta di-
nar usmerjali v razvoj kme-
tijske proizvodnje.
Pri delovni organizaciji
Unior iz Zreč bi bilo težko
zahtevati kakšna sredstva za
razvoj kmečkega turizma,
saj so sami poleg izgradnje
turističnega centra veliko
prispevali tudi za razvoj cest-
nega omrežja. Z njimi se se-
daj dogovarjamo le o tem, da
bi v letošnji zimi poskrbeli
za prevoz smučarjev na Ro-
glo.
Pri aktivu kmečkih žena
smo poskrbeli tudi za izobra-
ževanje. Gospodinje, ki bodo
na kmetijah najbolj skrbele
za goste, so opravile 90-urni
gospodinjski tečaj, ki je bil
prirejen za turistično dejav-
nost. Načrtujemo tudi, da bi
kmete povezali v turistično
skupnost, da bi tudi sami od-
ločali o svoji ponudbi, pro-
daji in seveda tudi propa-
gandi.«
Tone Turnšek, predsednik
skupščine občine Slovenske
Konjice: »Današnji ogled
kmetiju smo pripravili pred-
vsem taradi tega, da se sez-
nanimo s tem, kaj smo na
tem južnem pobočju Pohor-
ja že storili. Z razvojem
kmečkega turizma, naravni
pogoji za to so odlični, bodo
kmetje imeli možnosti do-
datnega zaslužka, s tem bo
tudi več možnosti, da mladi
ostajajo doma in ne iščejo za-
poslitve zgolj v dolini. Vemo
pa, kaj to pomeni tudi za že
obstoječo turistično ponud-
bo našega področja.
Marsikaj bo potrebno še
storiti, želja je dosti, veliko
pa je tudi težav, predvsem
zaradi različnih pogledov na
razvoj tovrstnega turizma v
naši občini.
Veliko vlogo, pravzaprav
osnovno, ima razvoj kmetij-
stva. Trdnost teh pohorskih
kmetij moramo ohraniti, že
obstoječi turistični center pa
je takemu razvoju le v prid.«
Zoran Vudler, podpredse-
dnik celjske turistične zveze:
»V zadnjih nekaj letih so tu-
kaj na južnem pobočju Po-
horja veliko naredili. Prve
kmetije že sprejemajo turi-
ste, do zime bo teh zmoglji-
vosti še več. S 150 ležišči, ki
bi jih naj pridobili v nasled-
njih letih, bo razvoju kmeč-
kega turizma dana osnova za
še večji napredek. Zaenkrat
so to začetki, ob katerih bo
potrebno najprej razrešiti te-
žave okoli kreditiranja. Če-
prav imamo sporazum o raz-
voju kmečkega turizma, ta
pri bankah ni obravnavan
prednostno npr. tako kot je
pri dodeljevanju kreditov
deležno prednosti kmetij-
stvo. Potrebno bo izboljšati
tudi komunikacije, pred-
vsem telefon in prevoz, kar
je seveda predpogoj za vse
ostalo. S tem mislim na pre-
voz iz Slovenskih Konjic
preko Zreč, Skomarja, Re-
snika in dalje na Roglo. Prav
bi tudi bilo, da bi se kmetje
povezali v nekakšno in-
teresno skupnost, naziv pri
tem ni pomemben, bistveno
je, da bi lastniki turističnih
kmetij pričeli sami sodelova-
ti pri upravljanju svoje po-
nudbe. Najbolje bi bilo, da bi
bila ta skupnost organizira-
na pri gozdnem gospodar-
stvu, dosedanjem nosilcu in
pobudniku razvoja kmečke-
ga turizma. Posebno poglav-
je je tudi povezava z Unior-
jem, saj bodo korist ob raz-
voju kmečkega turizma ime-
li tudi v turističnem centru
na Rogli. Razmisliti bi bilo
potrebno tudi o ustanovitvi
vaških gostiln. Več pa bi mo-
rala storiti za tak razvoj tudi
Zadružna sveža Slovenije, si-
cer bo brez takšne osrednje
podpore razvoj še vedno
vprašljiv.«
Jure Zidanšek, vodja po-
speševalne službe pri kme-
tijski zadrugi v Slovenskih
Konjicah: »Sedanja izgrad-
nja in preureditev kmetij po-
meni prvi poizkus uvajanja
kmečkega turizma v ta naš
planinski svet. Vse kmetije,
kjer trenutno urejajo sobe,
smo že pred desetimi leti
preuredili tudi po kmetijski
plati, s tem pa je bil izpol-
njen tudi pogoj za usmeritev
v kmečki turizem. Intenziv-
nost proizvodnje na teh
kmetijah smo povečali vsaj
za 50 odstotkov, ob tem pa
tudi racionalizirali proizvod-
njo. To pa je le del vseh kme-
tij, ki so tukaj na višinah in,
ki bi jih lahko preusmerili.
Kadrovska zasedba v naši
pospeševalni službi, prema-
lo nas je bilo, je bila tudi ovi-
ra hitrejšemu razvoju na tem
področju. V zadnjem času
smo se okrepili in upam, da
bomo ob 1000 kooperantih, s
katerimi sodelujemo, malo
bolj prisotni tudi na tem
koncu Pohorja.
Stane Kokalj, predsednik
komiteja za planiranje in
družbenoekonomski razvoj
pri skupščini občine SI. Ko-
njice: »Možnosti razvoja
kmečkega turizma v tem na-
šem koncu niso nič manjše
kakor npr. v Gornji Savinj-
ski dolini, na Gorenjskem in
drugod. Osnova je tudi že tu,
hotel v Zrečah in center na
Rogli. Tudi osnova na strmi-
nah med obema objektoma
je, kakor smo danes videli že
tu, vse skupaj je potrebno ra-
zvijati v pravi smeri, s po-
močjo vseh nosilcev turistič-
ne ponudbe pa tudi širše
družbenopolitične skupno-
sti.«
Janko Kovač, predsednik
IS skupščine občine Slov.
Konjice: »Ko govorimo o in-
frastrukturi, osnovi za razvoj
kmečkega turizma, lahko re-
čem, da je naša občina tre-
nutno na takšni stopnji raz-
voja, ko lahko infrastrukturi
na tem področju namenjamo
sredstva tako iz združenega
dela kot družbenih in in-
teresnih dejavnosti. Sele s
tem bodo ustvarjeni pogoji
za razvoj turizma v takšni
obliki, kot jo današnji gost
zahteva. V našem srednje-
ročnem načrtu ima razvoj
cestnega omrežja, oskrba s
pitno vodo in povezava s te-
lefoni pomembno mesto.
Pohorski kmet, ki je dolgo
časa tukaj živel samotno, se
bo s tem razvojem povezal z
dolino, s celotno našo skup-
nostjo. Tudi razVoj kmetij-
stva bo omogočal takšne po-
vezave. Ob tem se bomo zav-
zeli tudi za to, da bo kmet za
hrano, ki jo proizvede v viši-
nah, dobil nekoliko več kot
tisti, ki jo proizvaja v dolini
ob ugodnejših pogojih. To
moramo omogočiti, kmečki
turizem pa je pri tem le ena
od dodatnih možnosti
ustvarjanja dohodka.«
Lojzka Sprajc, tajnica tu-
rističnega društva Zreče:
»Kmečki turizem pomeni
predvsem popestritev in ve-
liko dodatno ponudbo ob že
obstoječih zmogljivostih v
Zrečah in na Rogli. Tudi tuj-
ci imajo radi domače okolje,
izgradnja turističnih kmetij
pa pomeni, da jih bomo lah-
ko med dopustom še bolj za-
poslili, jim ponudili kaj več.
Ker takšna ponudba za nas v
Uniorju pomeni dodatni do-
hodek, bomo morali najprej
poskrbeti za povezavo teh
kmetij z dolino in turistično
rekreacijskim centrom na
Rogli. Ze v septembru bomo
na Skomarje in Resnik vpe-
ljali novo avtobusno progo.
Tudi propagando bomo mo-
rali izboljšati, v ponudbo ko-
njiške občine bomo morali
vključiti vso turistično po-
nudbo.
RADO PANTELIC
Turistična kmetija pri Ix>čnikarjevih na Skomarjah
4. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Uspešno proti
toči
Toliko »nevarnih« ne-
viht beležimo v dveh le-
tošnjih poletnih mese-
cih, da težko verjamem«
skoraj popolnoma zanes-
ljivemu varovanju pred
točo.
Sistem obrambe proti
toči, ki je začel na območ-
ju osrednje Slovenije de-
lovati letos prvič, je torej
uspešno prestal posku-
sno dobo. Na dvajsetih
strelnih mestih v občinah
Žalec, Celje, Šentjur pri
Celju, Šmarje pri Jelšah.
Titovo Velenje, Laško in
Brežice, so v času od 1.
junija do 27. julija izstreli-
li 335 raket in po podat-
kih Radarskega centra na
Zikaricah, ki vodi obram-
bo, izvedli štirinajst
obrambnih akcij. Vse so
bile uspešne, razen dveh
v brežiški in ene v šmar-
ski občini, kjer pa škoda
skorajda ni omembe vre-
dna. Nastala je zaradi po-
manjkanja raket (za to po-
dročje so jih naročili 1050,
zaloga pa je bila pol manj-
ša) in tudi začetniških na-
pak za obrambo usposob-
ljenih strelcev. Sicer bi
resda lahko govorili o sto-
odstotni obrambi.
Kakorkoli že, uspeš-
nost delovanja sistema
obrambe proti toči je ne-
precenljive vrednosti. Le-
tos toliko bolj, saj bi v na-
sprotnem primeru, prave
poletne nevihte v juniju
in juliju, povzročile kdo-
ve kolikšno škodo. Toči
se namreč ne bi mogli
izogniti in škoda, ki bi jo
povzročila, ne bi bila
majhna. Tako pa smo se
na območju osrednje Slo-
venije le izognili neljubi
nevšečnosti in upamo, da
bo obramba uspešna tudi
v drugi polovici »nevar-
nega« obdobja.
D. L.
Cipa capa - bela papa
V enakomernem ritmu so
po pšeničnem klasju na le-
senem podu udarjali cepi,
ki so jih nekdaj vihteli
kmetje od rane zore do poz-
ne noči v času mlačve. Trdo
delo je bilo to, vendar mla-
tičem ni nikoli zmanjkalo
dobre volje.
Naporen dan so si znali po-
pestriti z raznimi norčijami,
med katere na primer sodi
metanje slamnate babe na
pod, kjer so peli cepi in nato
iskanje slamnatega moža, pa
vtikanje lesenih palic v ško-
fje, ki so jih mlatiči hkrati
pripravljali za slamnate
strehe.
Razvoj pa je prinesel svoje.
Danes kmetje s kombajni že
na njivi pospravijo žito v vre-
če in tako jim je prihranjena
marsikatera trda ura dela.
Da pa le ne bi nekdanja mla-
čev in z njo povezane navade
prehitro utonile v pozabo, jih
mlajšemu rodu kmetje na
raznih prireditvah radi poka-
žejo. Tako so mlačev prika-
zali tudi pred tednom v Koz-
jem na kmečkem prazniku,
ki se ga je udeležilo veliko
število ljudi iz bližnje in dalj-
nje okolice.
Organizatorja letošnje pri-
reditve, aktiv kmečkih žena
in mladih zadružnikov Za-
družne enote Kozje, sta pri-
pravila tudi pokušnjo vin s
svojega območja, kmetice so
pripravile kulinarično raz-
stavo s številnimi kmečkimi
dobrotami, na ogled pa je bi-
la tudi kmetijska mehaniza-
cija. Posebej velja omeniti
novosti Tovarne kmetijskih
strojev in hidraulike Tajfun s
Planine. Gre za vinogradni-
ška stroja, ki smo ju morali
doslej uvažati - lopatasti ko-
pač in trosilec hlevskega
gnoja.
Na kmečkem prazniku so
najboljši rejci in pridelovalci
prejeli priznanja za dosežke
v minulem letu. Prireditev je
z nekaj pesmimi popestril
domači moški pevski zbor
pod vodstvom Franca Cer-
nelča, pozno v noč pa je obi-
skovalce prireditve zabaval
ansambel Dobri prijatelji iz
Brežic.
K. A.
Dobra letina ribeza
V Gornji Savinjski dolini
so letos nabrali 80 ton ribe-
za, 20 več kot lansko leto.
Letina je ob tem, da prvič
po nekaj letih ni bilo poze-
be, ugodna. Približno tri če-
trtine črnega sadeža je na-
menjeno izvozu, ostalo bo
predelala domača indu-
strija.
Pri zadrugi ocenjujejo, da
bi lahko bilo še več pridelka,
če lastniki svojih nasadov v
zadnjih letih ne bi tako zane-
marjali. Navdušenje koope-
rantov je splahnelo pred-
vsem zaradi stalnih pozeb,
pa tudi poznega reagiranja
poslovne skupnosti za sadje,
kjer so dogovori o cenovni
politiki tekli prepočasi. Le-
tos so bile odkupne cene si-
cer pravočasno določene,
vendar se posledice malo-
dušja in zanemarjanja nasa-
dov še vedno občutijo.
Zaradi stalnih pozeb ko-
operanti svoje nasade že ne-
kaj let zavarujejo, tudi za
večje vsote in količine kakrš-
na je njihova rodnost. Vsa-
koletna mraz in pozeba sta to
omogočali, letos, ko je bilo
mogoče ugotoviti, kakšna je
dejanska rodnost, pa se špe-
kulacije niso posrečile, saj
škode zaradi naravnih poja-
vov ni bilo. Zavarovalnica je
tako zavrnila vse odškodnin-
ske zahtevke. V prihodnje
bo torej potrebno več skrbi
posvetiti obnavljanju nasa-
dov.
R. PANTELIC

Flosarski bal
Turistično društvo Ljubno ob Savinji "pripravlja v so-
boto in nedeljo 23. tradicionalni flosarski ba Spremlja-
joče prireditve se bodo pričele že danes in sicer ob 9. uri s
tekmovanjem paraplegikov v namiznem tenisu, ki bo v
osnovni šoli. V sklop flosarskih prireditev sodi tudi otvori-
tev razstave domačih amaterskih umetnikov, ki bo jutri ob
19. uri in sobotni turnir v odbojki. V soboto ob 21. uri bo na
sporedu večer folklore in domačih pesmi, ki ga pripravlja
KUD Šentanel in Šentanelski pavri iz Raven na Koro-
škem. V nedeljo pa se bodo prireditve pričele že ob 7,30.
uri, ko bo godba na pihala zaigrala jutranjo budnico in
nadaljevale s koncertom godbe, nogometno tekmo in ve-
čano povorko skozi trg do prireditvenega prostora v Vrbju.
V povorko bodo vključene gospodarske in predvsem etno-
loške zanimivosti. V nedeljo ob 16. uri pa se bo pričela
osrednja prireditev in sicer si boste lahko ogledali vdiranje
flosa, flosarski krst, plovljenje lesa in vožnjo s flosom.
Tomšičev trg
V	okviru celjskih poletnih	reditev bo jutri, 5. avgusta,
ob 19. uri gostovalo v Cei	Posvetno društvo Franc
Vrunč iz Dobja pri Planini.	J stopili bodo na odprtem
odru na Tomšičevem trgu.
Hotel Rubin
V	avli žalskega hotela Rubin razstavlja svoja dela celjski
slikar Srečko Skoberne. Razstava, ki bo odprta do 10.
avgusta, je prodajnega značaja.
Hotel Dobrna
Danes zvečer ob 19. uri oripra\ ljajo v hotelu Dobrna
družabni večer na prostem Za zabavo bo skrbel ansambel
Celjski flosarji-
Hotel Dobrna pripravlja jutri ob 20,30. uri v dvorani
zdraviliškega doma serenadni večer. Nastopili bodo sopra-
nist Margip Jergevfen-Čehovin, violončelist profesor Bo-
gomil Čehovin in pianist Ciril Jagrič.
Do 15. avgusta je v avli hotela Dobms na ogled razstava
del slikarja-amaterja Leopolda Strnaaa.
Kulturni center Ivan NaM»imk
V	kulturnem centru Ivan Napotnik v Titovem Velenju si
lahko do zadnjega avgusta ogledate razstavo <iei slikarja,
pisatelja in grafoioga Jureta Sarlaha iz Celjr - .azstava je
odprta vsak delavnik razen sobote med 10. in i *, ob sredah
pa od 13. do 18. ure.
Knjižnica Edvarda Kareja
V	obeh avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu je
odprta razstava z naslovom Rekreacija in prosti čas ter
zbirka celjskih trim značk. Razstavi je pripravila knjižnica-
Edvarda Kardelja, ogledate pa si ju lahko v času, ko knjiž-
nica posluje za bralce in sicer vse do 8. septembra.
Likovni salon Celje
Celjski Likovni salon pripravlja razstavo del slikarja
Franca Novinca. Dela si lahko ogledate od 10. do 27. avgu-
sta, ko bo zaključek razstave.
Pokrajinski muzej Celje
V	celjskem Pokrajinskem muzeju je za ogled priprav-
ljena stalna razstava, ki prikazuje kulturno-zgodovinske
spomenike in rimski lapidarij. Te zanimivosti si lahko
ogledate vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob
sredah pa tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure.
Zdravilišče Rogaška Slatina
Zdravilišče Rogaška Slatina se vključuje v redno turi-
stično ponudbo z nedeljskimi pikniki. Tako pripravijo v
Zdravilišču vsako nedeljo piknik na znani izletniški točki
Bellevue, kjer gostom postrežejo s specialitetami na žaru,
divjačino, domačim vinom in slivovko.
Turistično društvo Celje
Celjsko turistično društvo pripravlja štirinajstdnevne
razstave društva likovnih amaterjev, iz Celja. Do 13. avgu-
sta si lahko ogledate dela Dušana Zavkša in sicer v druš-
tvenih prostorih na Tomšičevem trgu 7. Razstava je odprta
za ogled vsak delavnik od 8,30. do 11,30 ure in do 16. do 18.
ure, ob sobotah od 8,30. do 11,30 ure in ob nedeljah od 9,30
do 11,30. ure.
DO »KOMUNALA« p. o. ŽALEC
objavlja dela in naloge
DVEH KURJAČEV
Pogoj:
-	končana osnovna šola
-	izpit za kurjača nizkotlačnih kotlov
-	izkušnje zaželjene
DVEH PK DELAVCEV
za opravljanje del v kotlarni
Prijave sprejema Kadrovska služba DO do 31. avgu-
sta 1983.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in s poskusnim delom dveh
mesecev Nastop dela s 1. 10. 1983.
GOSPODARNO KMETOVANJE
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. inž.
Ena krava s 4000 ali dve z 2000
kilogrami mleka?
Pri pospeševalnem delu v govedoreji na območjih s
slabše razvito živinorejo, pogosto naletimo na vprašanje,
ali je gospodarneje rediti eno kravo, ki daje letno 4000
kilogramov mleka in eno tele, ali dve kravi, od katerih
dobimo po 2000 kilogramov mleka in dve teleti letno.
Takšnih vprašanj na območjih intenzivne govedoreje
nihče ne postavlja več, saj so se rejci sami prepričali, da je
gospodarsko uspešna le intenzivna živinoreja.
V	zadnjem času smo živinorejci v Sloveniji postavljeni
pred težko politično nalogo, ker naj bi število krav čimbolj
povečali. V Sloveniji namreč zaradi neurejenih tržnih raz-
mer močno primanjkuje telet za pitanje. Od večjega števila
krav naj bi odkupili tudi več telet. Zavedati pa se moramo,
da to vodi k manjši intenzivnosti že tako v povprečju
ekstenzivne govedoreje v Sloveniji. Vemo, da je proizvod-
nja pri naših kravah celo nizka, saj na primer v celjski
regiji bdkupimo povprečno le okoli 1600 kilogramov
mleka po kravi letno. Podobne so razmere tudi v ostalih
območjih Slovenije. Povprečna mlečnost v odkup zajetih
krav je torej manj kot 2500 kilogramov na leto. To pa je
zelo slabo, saj na primer v Avstriji dajejo krave, od katerih
odkupujejo mleko, povprečno preko 4500 kilogramov
mleka letno, pa tudi pri nas je vedno več kmetij, katerih
krave molzejo povprečno nad 5000 kilogramov mleka v
standardni laktaciji 305 dni.
V	nekaj nadaljevanjih želimo odgovoriti na uvodno
vprašanje. Naj torej povemo, da odgovor še zdaleč ni tako
enostaven, kot je enostavno vprašanje. V naravi je le red-
kokdaj ena in ena enako dve in tako tudi v našem primeru
z ekonomskega vidika ni vseeno, ali dobimo 4000 kilogra-
mov mleka od ene ali dveh krav. A o tem prihodnjič.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
Pele so kose, zadišalo je iz loncev
Na 7. srečanju mladih kmetov iz vse Slovenije so na Vranskem tudi resno
razglabljali o problemih kmetijstva
Srečanje mladih zadruž-
nikov na Vranskem, ki je bi-
lo že sedmič, je tudi letos
uspelo. Vsaj tako so ocenje-
vali številni mladi kmetje
iz vse Slovenije, ki so precej
pozornosti namenili tudi re-
snim temam iz svojega
vsakdanjega življenja, ob
tem pa ni manjkalo tudi
priložnosti za zabavo.
Srečanje se je začelo že v
soboto zvečer, ko so pripra-
vili večer kmečke kuhinje. V
tem večeru se je pomerilo 21
ekip mladih zadružnikov, ki
so se izkazale z izvrstnimi
domačimi jedrni, na katere
smo Slovenci v glavnem že
pozabili. Predsednica stro-
kovne žirije, ki je ocenjevala
delo mladih kuharjev in ku-
haric, Slavica Plavčak, je
povedala, da je imela komisi-
ja kar težko delo, da se je
odločila, kdo je bil najboljši.
S celjskega območja se je
najbolj izkazala ekipa mla-
dih zadružnikov iz Sloven-
skih Konjic, ki je osvojila
tretje mesto.
Se pred kuharskim tekmo-
vanjem se je sestal tudi orga-
nizacijski odbor srečanja
mladih zadružnikov, ki mu
predseduje Slavko Glinšek.
Na tem sestanku so poudar-
ili, da bo treba v bodoče po-
skrbeti za samoupravni spo-
razum, s katerim bi bilo za-
gotovljeno sofinanciranje te
zanimive prireditve na Vran-
skem. V bodoče bi bilo treba
razmišljati tudi o tem, da bi
spremljajoče, predvsem za-
bavne prireditve, bile tudi
folklorno bolj obarvane. Si-
cer pa je treba zapisati, da sta
bila glavna pokrovitelja le-
tošnjega srečanja sozd Hme-
zad in sozd Agros. Sozd
Agros je v nedeljo pripravil
tudi demonstracijo najnovej-
ših kmetijskih strojev slo-
venskih proizvajalcev, ki so
združeni v to sestavljeno or-
ganizacijo.
V nedeljo so si mladi
kmetje ogledali tudi tovarno
kmetijskih strojev Sip v
Šempetru. Precej obiskoval-
cev pa so tudi letos privabile
tradicionalne kmečke igre, v
katerih se je pomerilo kar se-
demintrideset ekip. Najbolj
uspešni so bili tekmovalci iz
Črnomlja. Mladi kmetje so
se med drugim pomerili tudi
v košnji in grabljenju sena,
pa v kmečki štafeti in razbi-
janju kep.
Na kmečkih igrah je zbra-
nim govoril predsednik za-
družne zveze Slovenije I.«eon
Frelih, ki je poudaril, da je
vloga družbenega in zadruž-
nega kmetijstva v naši druž-
bi izredno velika in da bi mo-
rali v njej mladi kmetje in
delavci najti še ustreznejše
mesto. S poglabljanjem
družbenoekonomskih odno-
sov bo moč doseči še večjo
stopnjo povezanosti in zago-
toviti takšne rezultate, ki bo-
do dajali zadostne količine
hrane za lastno preskrbo ter
za izvoz, združenim kmetom
in delavcem v kmetijstvu pa
bo zagotovljena ekonomska
in socialna varnost. Mladim
mora večja proizvodnja za-
gotoviti ustrezno ovrednote-
no delovno mesto. Sicer pa
vzpodbudni rezultati, ki smo
jih v lanskem letu dosegli v
kmetijski proizvodnji, dajejo
dobro osnovo za nove nalo-
ge. Leon Frelih je poudaril
tudi to, da letošnja žetev ka-
že na to, da bomo uresničili
načrtovani plan proizvodnje
in odkupa pšenice tako v
Sloveniji kot tudi v Jugosla-
viji.
Kakor koli če, na Vran-
skem so se znova srečali
mladi zadružniki iz vse Slo-
venije. Spoznali so se med
sabo, spoprijateljili ter izme-
njali izkušnje.
Okrogla miza o
kmetijski politiki
V okviru 7. srečanja mla-
dih zadružnikov na Vran-
skem so v nedeljo dopoldan
organizatorji pripravili okro-
glo mizo za mlade in zaradi
njih. Žal pa ostaja senca nad
razgovorom, saj so mladi
bolj molčali kot pa se vklju-
čevali v razpravo. Govorili so
največ gostje, med katerimi
je bil tudi predsednik repu-
bliške konference SZDL
Franc Šetinc. Med drugim je
govoril o bodočnosti kmetij-
stva in da naj bi pridelava
hrane ne bila samo skrb
kmetijskih organizacij in
kmetov, temveč celotne
družbe. Mladi razpravljalci
so opozorili na njihovo zav-
zetost za najbolj aktualne
probleme kmetijstva, hkrati
pa so opozorili, da morajo bi-
ti mladi kmetovalci pri prev-
zemanju kmetij deležni več-
je družbene pomoči. Nekaj
pozornosti so namenili tudi
izobraževanju mladih kme-
tov.
Slavko Glinšek, predsed
nik pripravljalnega odbora
Srečanja mladih zadružni-
kov nam je o okrogli mizi in
o samem srečanju povedal:
»Osnovni namen tega tradi-
cionalnega srečanja, ki je že
7. po vrsti, je stalna vzpodbu-
da organiziranemu delova-
nju aktivov mladih zadružni-
kov. Vidimo namreč, da so
mladi ljudje zainteresirani
predvsem za stalno in orga-
nizirano delovanje. Zato tale
okrogla miza ni edini namen,
tega srečanja, ampak ta, da
se mladi iz vse Slovenije vsa-
ko leto vidijo tu na Vran-
skem, da se pomerijo v tek-
movanju v nekaterih kmeč-
kih opravilih. Namen pa ni
seveda spet samo v tekmo-
vanju ampak v tem, da ne bi
pozabili na dobre, stare
kmečke recepte in na neka-
tera tista opravila, ki jih po-
časi spodrivajo moderni
stroji. To bi lahko bil širši
pomen tega srečanja. Ta
okrogla miza, ki je vsako le-
to, je predvsem zato, da bi
mladi čimbolj neposredno
spregovorili o tistih proble-
mih, ki bi se jih skupno mo-
rali lotiti v naši družbi. Seve-
da s sodelovanjem mladih.
Letos smo povabili k sodelo-
vanju tudi precej družbeno-
političnih delavcev in stro-
kovnjakov na področju kme-
tijstva in agrarne sociologije.
Z namenom, da bi videli
predvsem ocene, kaj bi bilo
treba narediti na področju
ne samo ekonomike, ki je ve-
dno v ospredju, ampak tudi
drugih ukrepov, s katerimi
bi vzpodbudili interes pred-
vsem mladih za kmetovanje.
Na Vranskem poskušamo
v sodelovanju z zadružno
zvezo in ZSMS, poleg kra-
jevne skupnosti Vransko, ki
je glavni organizator s svo-
jim aktivom mladih zadruž-
nikov in turističnim druš-
tvom pripraviti čimboljše
srečanje. Najpomembnejše
pa je, da sodelujejo vsi kraja-
ni, ki že nekaj let živijo s to
prireditvijo in s svojim de-
lovnim prispevkom tudi
omogočajo, da je naša prire-
ditev vedno deležna velikih
pohval.«
MATEJA ZALOŽNIK
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
SLAVICA PLAVČAK, pred-
sednica komisije za ocenje-
vanje kmečkih jedi: »Mo-
ram reči, da so se letos vse
ekipe izredno izkazale in
pri ocenjevanju smo se tež-
ko odločili, kdo je najboljši.
Mladi kmetje pa so znova
dokazali, da imamo Sloven-
ci celo vrsto odličnih jedi,
ki pa jih ne pripravljamo
več predvsem zaradi po-
manjkanja časa.«
Zlatko Razum: »Jaz sem že petič tu na
Vranskem in rad se vedno znova vračam
sem. Končal sem kmetijsko šolo v Mariboru
in tu imam lepo priložnost, da se srečam s
sošolci. Takšna srečanja so vedno zanimiva.
Zaposlen sem v Agrokombinatu Krško.
Doma imamo srednje veliko kmetijo, tako
da po službi delam doma. Časa na kmetiji je
res bolj malo. Treba si ga je enostavno vzeti.
Izkoristim ga za takšna srečanja kot je tole
na Vranskem in za kakšne zabave. Tudi na
tem srečanju bom tekmoval, tako kot vsako
leto. Tu je res prijetno, zato bom še prišel.«
Jordan Brane iz Krškega: Na srečanju
sem že drugič. Prvič mi je bilo všeč, pa sem
se odločil, da bom pričel tudi letos in ni mi
žal. Prireditev poteka že po nekem določe-
nem vrstnem redu od prihoda do zaključka.
V soboto zvečer smo imeli večer kmečke
kuhinje. Sodelovala so predvsem dekleta,
kako so se odrezala bomo pa še videli. Vče-
raj smo veseljačili dolgo v noč, zato bomo
ekipo sestavili šele danes pred samim tek-
movanjem. Tekmoval bo pač tisti, ki je noč
bolje preživel.«
Mladi kmetje so se pomerili tudi v košnji. Lani je zmagal tekmovalec iz Griž, ki je tudi letos vneto brusil koso, vendar
mu košnja letos ni tako uspela, da bi spet zmagal.
Med 37 ekipami so bili tudi mladi zadružniki iz Petrovč. Na si
Na obisku
V devetdesetih letih
Alojzija Brezovnik, po dor
če Orešnikova mama, je s svt
mi devetdesetimi leti, ki jih
dopolnila v maju, najstare
prebivalka Dobrovelj. S kc
gom sva jo obiskala med pop
danskim počitkom, pa se
prav nič jezila. Ko sva se ji op
vičila, ker sva jo zbudila, je
mo zamahnila z roko:
»Saj sploh ne morem sp
Starost je pač tu.«
Pa Alojzija svojih devet kri;
prav zares ne kaže. Res, da rr
ce slabo sliši in tudi noge je
nesejo več tako kot včasih, si<
pa je še vsa čila in prav dobre
spominja številnih lepih
grenkih trenutkov, ki jih je p
živela. Še vedno dobro vidi
rada bere časopise.
»Zdaj čakam, da mi zrast
tretji zobje,« hudomušno pri]
mni.
Orešnikova mama ni rojf
Dobroveljčanka. Priženila se
iz doline. Iz Stopnika pri Vr
skem. Še sanjalo se ji ni, kakč
življenje jo čaka v odročnih i
broveljskih hribih..
. »Mlad človek je nor, pa ne
kam gre,« pravi in se nasm*
»Tu gori me je čakalo s a)
delo.«
Vendar ni nikoli bbupovi
In ko jo povprašam, kakšen
njen recept za dolgo življei
odgovori:
»Pridna sem morala biti! ^
življenje sem veliko delala.«
»Devetdeset let je dolga do
Gotovo je polna številnih dc
vetij,« previdno rečem.
Takrat se Alojzija nekako
krkne, kakor da bi hotela po
skati po številnih spominih,
jih nosi v sebi.
Medtem, ko molči, klepečei
s prijaznim gostiteljem, sin1
Jožetom, ki je prevzel kme)
in njegovo ženo. Sedem otrol
rodila Alojzija, šest jih še ži
Jože je ostal doma, drugi so o
li v dolino. Za vse pač ni krD
na domači zemlji. Toda večk
jo obiščejo in pripeljejo s se'
tudi petnajst vnukov in sed1
pravnukov.
NOVI TEDNIK - STRAN 11
sniihoveea tekmovalca
>Rojen sem za peka«
pravi Franc Težak, ki ima obrt v pekarni v Zidanem mostu
Po prijetnih vonjavah rav-
nokar pečenega kruha jo
spoznaš - pekarno v Zida-
nem mostu, ki je stisnjena v
veliki neugledni stavbi, ob
cesti brez pločnika.
Dopoldne je na robu cesti-
šča zmeraj živahno. Kupci z
velikimi vrečami iz katerih
se kadi vonj po še toplem
kruhu hodijo ven, drugi pa
čakajo da bo pek potegnil iz
peči še nekaj najbolj svežih
hlebcev. Nekateri se pripe-
ljejo z avtomobili, teh je več
kot pred gostilno, saj je glas
o dobrem kruhu dosegel že
sleherno vas in tudi Celjane.
Domačini pa so zadovolj-
ni. Po nekaj letih lahko po-
novno jedo pravi dobri do-
mači kruh. Res domači, kajti
peč v pekarni je zidana lon-
čena kmečka peč v kateri se
lahko v enem dnevu speče
do 500 kg kruha.
Pred dobrim mesecem in
pol je pekarsko obrt prevzel
mlad pek iz Celja, Franc Te-
žak. S prijateljem in nekda-
njim sodelavcem iz trnovelj-
ske pekarne Ivanom Vun-
drakom, ter s pomočjo stro-
kovnih nasvetov izkušenega
peka Vinka Pivca, ki je tu
pekel celih dvajset let, je pri-
čel novo obdobje v svojem
življenju. »Prebral sem oglas .
v časopisu. Šel sem in sf'
ogledal to staro lončeno peč.
Taka je le še v Ljubnem. Ta-
koj sem se odločil. Ni mi žal.
Svoj poklic imam rad,« pravi
Franc in nadaljuje: »v tej pe-
karni vidim možnost, da po-
kažem svoje sposobnosti in
da zamesim tak kruh kot ga
je nekoč pekla stara mati«.
Vinko Pivec, ki ga je bole-
zen pregnala v pokoj, kar ne
more prehvaliti novega
»mojstra« in njegovega po-
močnika: »Pridna sta, čista.
Pomagam jima. Peč nima
montiranih modernih na-
prav, temperaturo in ostale
stvari je potrebno uravnavati
po občutku. To pa da praksa.
Fanta se hitro učita. Pečeta
dober kruh in mislim, da ji-
ma bo uspelo tu dočakati po-
kojnino.«
V kratkem bo prišel v pe-
karno še en pomočnik, glede
na to, da je ta kruh zelo
iskan, Franc dvomi, da jih bo
dovolj. Meni, da bi lahko peč
vseskozi obratovala, potem
bi bilo kruha dovolj tudi za
ostale trgovine. Zaenkrat ga
po 10. uri, razvozijo po Cen-
trovih trgovinah v Celje, ne-
kaj tudi v Laško.
»V pekarno prideva okoli
polnoči«, pravi Ivan Vudrak,
»nato zakuriva peč. Približ-
no tri ure traja, da se tempe-
ratura ustali in- je peč pri-
pravljena za peko. Ta čas pri-
praviva testo za kruh in peci-
vo. Ob petih dopoldne, ko
gredo prvi delavci na delo, je
kruh pečen in takrat ga tudi
prodajamo. Pekarna je odpr-
ta do 10. ure. Domačini so že
navajeni, da do te ure kupijo
kruh. Nato kruh odpeljava v
Laško in Celje. V povprečju
delamo od 14 do 15. ur. Na-
vajena sva takega dela in na-
ma ni težko. Glavno je, da so
ljudje zadovoljni.«
Peki so zadovoljni, zado-
voljni so tudi kupci. Mladi so
še in pred njimi je še dolga
pot. Ne bo lahko, toda ljube-
zen do poklica lahko prema-
ga vse težave. In to je glavni
adut v rokah obeh mladih
pekov v pekarni v Zidanem
mostu.
VIOLETA V. EINSPILER
Vinko Pivec med svojima naslednikoma Ivanom Vudrekom in Franci jem Težakom
Orešnikovi mami
stiralo kup spominov
uadoma Alojzija, zamak-
;-v preteklost, znova oživi,
vojni sem preživela. Hudo
'». »In znova umolkne. Le
"oči nemirno begajo sem
| kakor da bi gledale šte-
jlike, ki vstajajo iz minulih
Inci in partizani so si kar
ili kljuko,« znova povza-
Ko je potrkalo, nismo ni-
fedeli, kdo je, vedeli pa
|a je lačen.«
zija je pekla ovsen kruh,
i?a ni bilo. Za svoje fante,
ane. Včasih so bili na mizi
in mleko. Prijaznega za-
prešnikove mame nekda-
rci še niso pozabili. Še ve-
> kdo obišče.
.pci so velikokrat prihaja-
li so bili in so odnesli kar
fogli.«
gorje ima v sebi tudi
I svetlih trenutkov. Tako
med smehom pripove-
dko so se Nemci spravili
,i]ca.
* so jih razbili, so v njih
~ Piščance!«
T- ko se spomni, kako so
1 režali, se nasmehne. Pa
f° to takrat prav nič
jo.
k
nas je prišel posvarit,
izdani, da nas bodo od-
if Hiteli smo skrivati vse,
fJe dalo. Otroke smo odpe-
zjg°zd in hišo zaprli. No, pa
£ ^č iz tega. In smo spet
Hali Vse Skupaj nazaj.«
rya; pustimo vojno,« se
lip v5e' "Tlsto raje povejte,
J' bilo, ko ste se možili!«
| vzklikne Alojzija. Potem
I ^ res ne morem uga-
fpto, ker se ne more odtr-
fta SPominov na partizan-
Jtrat Zato> da bi sama zase
C ^ Premlela svojo ohcet.
jLrf se spoznala z mo-
,j lGrtV< jo skušam vzpod-
»Kje neki?« pravi, kakor da bi
jaz to vendar morala vedeti. »Pri
naših sosedih je imel sorodnike,
pa se je zagledal vame. Tako
dolgo se je smukal okrog naše
hiše, da me je dobil.«
Ženila sta se leta 1921.
»Na treh krajih so ,šrangali'.
Kar precej je moral odšteti za-
me, preden sem bila njegova,«
se zasmeje.
Ja, velika ohcet je bila to za
tiste čase. Toda kaj, ko se je že
naslednji dan začelo vsakdanje
življenje, polno skrbi in dela.
NADA KUMER
Foto: S. ŠROT
so Nemci jajca
Krojil je sovražnika in slrojil živali
Vinko Praprotnik je zani-
miv človek. Dober, iskren
sogovornik. Doma je na
Vranskem in je predsednik
krajevne organizacije ZZB
NOV.
»Sem pravi domačin. Med
vojno sem bil najprej doma,
potem pa v štabu kurirskih
postaj za Štajersko, kjer je
bil komandant Edi Gole -
Švigelj iz Celja, znan kasne-
je tudi kot odličen atlet. Po
poklicu sem usnjarski te-
hnik in sem bil direktor In-
de na Vranskem vse do upo-
kojitve.«
Vinko je bil tudi vrsto let
predsednik krajevne skup-
nosti Vransko, ob tem pa
drugih delovnih dolžnosti
sploh ne omenjamo. Dobro
pozna Dobrovlje, Creto, po-
zna vse okoli domačega
Vranskega. Z veseljem pove,
da je trenutno v njihovi kra-
jevni borčevski organizaciji
še 180 članov. Z veseljem za-
to, ker jih je še sorazmerno
veliko, saj jih je po hudih
vojnih dneh vedno manj.
»Želimo, da bi vsak kraj na
našem področju bil dobro ra-
zvit. To velja od Limovca pa
do Dobro velj, Prekope,
Stopnika... Naši člani delu-
jejo povsod, povsod so aktiv-
ni. Ob letošnjem Dnevu bor-
ca smo pripravili srečanje v
Podgradu pri Vranskem. Vo-
jaški vojni invalidi so ob tej
priložnosti dobili svoj pra-
por. Zelo dobro sodelujemo
z osnovno šolo na Vran-
skem.«
Hujše kot na
Frankolovem
•Vinko se spominja...
»Na našem območju ima-
mo trinajst spominskih obe-
ležij. Glavni spomenik je na
Gorici, kjer je bilo med voj-
no ustreljenih 174 domači-
nov. To je bilo hujše, kot na
Frankolovem! -Streljali so jih
decembra 1944, po ofenzivi
na poti v Zgornjo Savinjsko
dolino. V Zaplatini je spome-
nik 35 domačinom, ki so jih
postrelili v zimi 1944-45. Pri-
hodnje leto bomo grobišče
174 padlih krajanov ob 40-
letnici uredili, tako okolico,
kot dostop. Ne gre za
»pomp«, temveč za ohranja-
nje spomina na težke dni. To
je verjetno največje vojno
grobišče na Štajerskem.«
Na Creti imajo tri spomin-
ska obeležja in dve spomin-
ski plošči. Na Tolstem vrhu
sta padla Vera Šlander in
Dušan Kraigher, katerih po-
smrtni ostanki so danes v
grobnici herojev v Celju. V
Stopniku imajo tudi spomin-
sko obeležje, pa na Vran-
skem dva... In kdo skrbi za
spominska obeležja?
»V glavnem učenci osnovnih
šol. Spominskih obeležij
imamo na našem območju
dovolj, treba je le najti sred-
stva in voljo za vzdrževanje
obstoječih.«
Prvi talci...
»6. januarja 1942 so ustreli-
li Franca Ropasa (po domače
Špan) in Antona Remica (Za-
hojnik), že 30. novembra
1941 pa Ivana Strožiča (Za-
krajška). Vsi so bili ustrelje-
ni v Mariboru.«
Stalne postaje na Dobrov-
ljah...
»Jih ni bilo. Ne bolnišnic,
bunkerjev, zatočišč. Vse se
je vedno premikalo, kajti
Dobrovlje so bile vedno na
udaru. So pa po svoje zani-
mive, saj imajo odlično figu-
racijo, tu je polno nevarnih
vrtač. Domačini smo to po-
znali, sovražnik ne!«
Včasih na
Vranskem šest
usnjarn
»Povedal sem že, da sem
po poklicu usnjar, usnjarski
tehnik. Pri nas doma smo
imeli usnjarno in tako sem
se tudi izučil za ta poklic v
usnjarsko - krznarski šoli v
Visokem v BIH. Živali sem
vedno rad strojil, nikoli pa
streljal in odiral. Poklic us-
njarja je sicer umazan, ven-
dar po svoje izredno zani-
miv. Pred 1. svetovno vojno
je bilo na Vranskem kar šest
manjših usnjarn, ki so stroji-
le kože za okoliške kmete. Ti
so jeseni in pozimi klali živi-
no, prinesli kože v dolino in
prihodnje leto prišli po stro-
jene kože. Te so dali čevljar-
ju, da jim je naredil čevlje.«
Vinko se spominja, da so
včasih veliko izvažali konj
sko krzno, danes pa so bol
popularne dekorativne kože
(konjske, goveje, telečje itd.).
In kako so v tistih časih
strojili kože?
»Strojili smo s čreslovino,
ki smo jo dobili iz smrekove
ali hrastove skorje. Strojenje
na takšen način je sicer traja-
lo nekoliko dalj, vendar je bi-
lo boljše od drugih načinov.
Strojili smo tudi ovčje kože
za mehove, ki so služili hri-
bovskim kmetom za prenos
žita v mlin in moke nazaj do-
mov.«
Vinko še pove, da je us-
njarstvo danes v Evropi v na-
zadovanju, medtem ko bi bi-
le manjše usnjarne lahko še
vedno uspešne. Vransko je
dobilo trške pravice že leta
1868 in v njegovem grbu je
tudi koža kot simbol. To je
dokaz, kako popularno je bi-
lo že nekoč usnjarstvo v tem
kraju in okolici. Na koži je
presekana smreka in na njej
vrana.
Vinku Praprotniku ne
zmanjka snovi in zanimivih
tem za pripovedovanje. Je
pač eden izmed tistih ljudi,
ki znajo ne samo opazovati,
temveč tudi delati in podo-
življati življenje v kraju, kjer
živijo. Njegov življenjski
motto pa ostaja: krojiti vsa-
kega sovražnika in, čeprav v
pokoju, še kdaj ustrojiti
kakšno žival. Nikoli več pa
ne mara streljanja. Takšnega
ali drugačnega.
TONE VRABL
Ime Vransko je
nastalo...
Po bajki takole: na
zdajšnjem Vranskem je
bilo nekoč veliko jezero.
Tam so bili tudi Brodi,
Cepi je, Prekopa... Ko se
je le-ta prekopala, je vo-
da odtekla. V močvirju
je bilo veliko žab, na ce-
lotnem področju pa še
več vran.
"Novembra leta 1944 so Nemci začeli hajko na poti v
Zgornjo Savinjsko dolino. Na Vransko jih je- prišlo
okoli 700 z namenom, da kasneje vdrejo v Zgornjo
Savinjsko dolino. Domačine so prosili, da jih vodijo
preko Volog na Slape, kjer je bila slučajno Tomšičeva
brigada, ki so ji postavili zasedo. Nemci so delno prese-
netili štab bataljona na Slapeh pod Menino planino in
začelo se je kratko puškarjenje. Pri tem se je vnel tudi
skedenj. Nemci so se umaknili, ponovno naleteli na
zasedo in se še enkrat umaknili. Pri drugi zasedi so
Nemci brezglavo divjali čez skale in pri tem se jih je
več samih pobilo. S tem je bila hajka prekinjena.«
12. STRAN - NOVI TEDNIK
4. AVGUST 1983
Ljudje so samo
gledali
V časopisu smo naleteli
dne 28. 7. 1983 le na vest o
dogodku, ki se je zgodil 25. 7.
1983 ob 18. uri na Savinji,
približno 100 m pod novo
zgrajenim jezom. Vest poda-
ja zelo okleščeno sliko dejan-
skega stanja, gotovo zaradi
pomankljivih informacij.
Ker je imel pisec tega sestav-
ka pri tem več sreče, se je
odločil za izčrpnejši zapis,
ker meni da je to ne samo
potrebno, temveč je to tudi
dolžnost.
43 letni L. B. je že težko
plaval, na pol se je že utap-
ljal, vendar je spet in spet z
glavo prišel nad gladino re-
ke. Opazil ga je kopalec, ki
želi biti neimenovan, in ki je
nemudoma skočil v vodo in
zaplaval proti utapljajoče-
mu. Bil pa je prekratek«
vsaj za 2 m, človek je izginil
pod vodo. Tedaj je sedelo
oziroma ležalo okoli reke na
bregu vsaj 50 ljudi. Ko so
opazili intervencijo osamlje-
nega, nadvse prisebnega re-
ševalca, so vstali in nepriza-
deto opazovali dogodek.
Nekdo se je celo pričel slači-
ti, da bi pomagal pri reševa-
nju. Pozabiti pa ne smemo,
da je bilo takrat vroče, nad
30 °C in da je bila voda temu
ustrezno topla.
Savinja pri jezu doseže
globino 1,50 m, morda nekaj
več, vendar pa sega odrasle-
mu človeku gladina vode do
višine prsi, tako da lahko v
reki zaradi izredno počasne-
ga pretoka vode nadvse
udobno in varno stoji na tleh
oz. na dnu. Voda je sicer kal-
na in se pod vodo zelo slabo
vidi, tako da vidljivost dose-
že le 1 /2 m ali nekaj več. To-
da reka ni tako široka in
krog oz. območje, v katerem
se je utapljajoči utopil, je
mogoče lokalizirati na pre-
mer 5 ali 8 m, kajti utoplje-
nec se spričo počasnega pre-
toka reke pod vodo v prvi
minuti ni premaknil oz. ni
spremenil lege za več kot
5 m. Če bi v tej prvi minuti,
ko je osamljeni reševalec in-
terveniral, in ko je utoplje-
nec izginil pod gladino Savi-
nje, skočilo v vodo vsaj še
nekaj reševalcev, zadostova-
li bi že trije, bi v tem območ-
ju z lahkoto našli utopljenca
in ga rešili. Vzrok smrti ni
znan, lahko je. srčna kap ali
kaj podobnega. Lahko pa bi
se utopil čisto zdrav človek
ali celo otrok, konec koncev
je to vprašanje nepomemb-
no. Utopil se je človek v pri-
sotnosti množice, gotovo 50
ljudi, ki so bili povsem ne-
prizadeti razen enega same-
ga. In to je strašno.
Taki in podobni dogodki
so dokaz, da ne gre samo za
gospodarsko krizo, kot se
množično razglaša, temveč
tudi za krizo vrednot, kar je
sicer empirično dokazano
dejstvo, ki pa je še premalo
prodrlo v zavest ljudi v smi-
slu preseganja obstoječega,
naravnost resigniranega sta-
nja zavesti. Gospodarska kri-
za, in zgodovina je za to po-
roštvo, se javlja vselej, ko se
pojavi tudi kriza vrednot. Ta
kriza, v kateri se je znašel cel
svet in ki posebno hudo pe-
sti naše gospodarstvo, bi mo-
rala biti pokazatelj, da način
življenja ljudi, v smislu
odnosov do resničnih vre-
dnot, ni bil oz. ni jasno izkri-
staliziran v glavah ljudi, če
pa to je, je to potem le papir-
nata deklaracija. Prav zaradi
tega je tudi samoupravljanje
kot kompleksen pojav, ki za-
jema ne samo gospodarski
aspekt, temveč tudi kultur-
no-politične in v ožjem smi-
slu vprašanje zavesti, v hudi,
morda svoji najhujši krizi
svoje eksistence.
To pa bi moralo spodbudi-
ti vse nas, v smislu opredeli-
tve, ki je zgoraj nakazana.
DRAGO DULAR
Celje
Odgovor krajevne
skupnosti Resnik
V zadnji številki Novega
tednika je naš krajan Franc
Falnoga opozoril, da mu kra-
jevna skupnost Resnik ni
odgovorila na pismo, objav-
ljeno v 25. številki, ki je izšla
23. junija tega leta. V njem se
je tovariš Falnoga pritoževal,
češ da si je pred leti skupno s
še tremi krajani zgradil vo-
dovod, za katerega mu je
krajevna skupnost obljubila,
da mu bo povrnila del stro-
škov.
Franc Falnoga je sporen
vodovod gradil pred skoraj
dvajsetimi leti, o stroških
zanj nima dokumentov, prav
tako ni nikjer zapisana oblju-
ba krajevne skupnosti. Vsa
ta leta pa že tudi traja spor
med Francom Falnogo in
krajevno skupnostjo Resnik.
Ostali, ki so gradili vodovod
z njim, se niso pritoževali.
Da bi neprijeten spor ublaži-
li, smo mu maja letos predla-
gali, da bi vodovod vzdrževa-
la krajevna skupnost, Franc
Falnoga pa je to zavrnil in
zahteval denar.
Franc Falnoga v svojem
pismu očita, da si je na Re-
sniku nekaj premožnejših
kmetov zgradilo vodovod s
sredstvi krajevne skupnosti.
Na ta vodovod je danes prik-
ljučenih 22 uporabnikov,
med njimi tudi nekaj viken-
dašev. Ko smo vodovod gra-
dili, dobro leto kasneje, kot
je gradil vodovod F. Falnoga,
smo večino dela naredili sa-
mi, krajevna skupnost pa je
prispevala del denarja za ce-
vi. Lani, ob pomanjkanju vo-
de, smo potegnili še dodaten
vod pod istimi pogoji.
V	krajevni skupnosti Re-
snik menimo, da so zahteve
Franca Falnoga neupraviče-
ne, žal pa nam je, da ne mo-
remo nepotrebnega spora
odpraviti.
RUDI VIDMAR,
predsednik KS Resnik
Praznovali smo
dan vstaje
Učenci in vzgojitelji iz celj-
ske občine, ki že teden dni
letujemo v Baški, nismo po-
zabili na 22. julij - dan vstaje
Slovenskega naroda.
V	četrtek, 21. julija smo
skupaj z učenci iz Murske
Sobote in Slavonske Požege,
ki tudi letuje v Baški, pripra-
vili proslavo. Za začetek smo
skupaj zapeli jugoslovansko
himno, nato pa nam je tova-
riš Marčič, naš pedagoški vo-
dja, povedal nekaj o pomenu
tega dneva. Tov. iz Murske
Sobote, sošolka Daneta Šu-
menjaka, narodnega heroja,
nam je pripovedovala o tem
junaku. Zvrstilo se je še ne-
kaj točk, ki smo jih pripravili
sami. Za konec šmo vsi sku-
paj zapeli Jugoslavijo, po tri-
je delegati iz našega in Sobo-
škega doma pa smo odnesli
šopek k spomeniku žrtvam
fašizma v Baški.
Zvečer smo imeli ples. Na
praznični dan smo se name-
nili, da bi dopoldne odšli na
izlet z ladjo, popoldne pa bi
se pomerili v raznih igrah.
Izlet je zaradi okvare na la-
dji na žalost odpadel, zato pa
nam je ostalo več moči za
popoldne. Vlekli smo vrv, z
usti pobirali jabolka iz vode,
metali pikado, se pomerili na
poligonu, skakali v vrečah
Tako smo preživeli dva od
čudovitih štirinajstih dni v
Baški.
BARBKA FIDLER
Vojnik
Srečali smo se
Za cesto sem koze pasla,
ko bilo mi pet je let.
Po cesti so šli fašisti,
na Boču vriskal partizan.
Ko bila mogla, ko bila smela,
šla bi k njemu tja na hrib.
Z njim ostala bi do zmage,
ki čez leto prišla je.
Ko prišla je k nam svoboda,
sem bila vesela jaz.
Rada v lemberško šolo sem hodila
in tud 'pridno se učila.
Prosvetna delavka sem postala,
čeprav večkrat sem bila bolana.
Po 13. letih sem hudo zbolela
in postala duševni invalid.
Leta 1980, sem se pridružila telesnim
invalidom,
hodila z njimi na izlete in pozabila,
da težko prizadeta sem.
Tudi letos 25. junija smo
se zbrali invalidi na Boču.
TI/ smo tekmovali v
pikadu, košarki in
streljanju,
hodili po planinski transverzali,
se veselili, peli, rajali.
Ko, domov smo se peljali,
smo se veselo poslavljali.
Z upanjem, da drugo leto
se zopet na Boču srečamo.
Invalidi nismo za staro šaro,
ko t neka teri pra vi jo.
Aktivno se vključujemo v
društva in si med seboj pomagamo!
Kdor še ni član našega društva,
naj postane to čimprej!
Z nami hodil bo na izlete
in osamljen več ne bo. (Poherc)
MIMIKA RATEJ,
Šmarje pri Jelšah
UREDNIŠTVO: Čeprav v tej rubriki
po navadi ne objavljamo pesmi, smo to-
krat to storili. Nastala je namreč ob sre-
čanju invalidov na Boču. Pesem se rodi
iz bolečine, pravijo. No, mi pa mislimo,
da pri invalidih to pravilo ne drži. Le
tako naprej tovarišica Mimika!
Svet Srednje šole
Borisa Kidriča, Celje
razpisuje prosta dela in naloge
-	učitelja tekstilne tehnologije
Pogoj: dipl. inžiner tekstilne tehnologije
-	učitelja zgodovine
za določen čas (porodniški dopust)
Pogoj: profesor zgodovine
Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite v 15 dneh
po objavi razpisa na Komisijo za delovna razmerja
šole.
Soteska
(Helfenberg), grad,
graSčina
Vrh kopastega griča nad sote-
sko Pirešice ob odcepu velenjske
ceste proti Arnačam, naselje Stu-
dence pri Pirešici. Občina Žalec.
Soteska je bila star krški fevd.
Na gradu so gospodovali istoi-
menski vitezi; prvi med njimi Hei-
nricus de Helfenberch prvič na-
stopa 1251. Po Bertholdu Sote-
škem ie - verjetno s poroko - do-
bil polovico utrdbe - vest Helfen-
berch vitez Ringel iz Kozjega in jo
1330 prodal Frideriku Žovneške-
mu, ki si je kmalu pridobil tudi
njeno drugo polovico in je nato
1340 dobil od krškega škofa celot-
ni grad v fevd.
Zgodovina pozna več imen sote-
ških vitezov. Henriku so sledili
Konrad (1259), Alhoch (1336), Šte-
fan (1357-1378), podmaršal Štajer-
ske Hans (1387, 1396) in drugi.
Najbolj znan med njimi je bi Jošt,
ki velja po izročilu za krvnika Ve-
ronike Deseniške. Soteski vitezi
so posedovali nekaj časa tudi
utrdbo Freudenberk in stolp v Pil-
štanju, njihov rod pa je izumrl šele
konec 16. stoletja.
Soteški, kot celjski vazali, so
grad kmalu znova prejeli v zajem
in ga obdržali vse do 1439, ko ga je
dal celjski grof Friderik, menda iz
osebnega sovraštva, razdejati. O
tem govori Kronika grofov celj-
skih: Do aber dem von Cilli etlic-
he schloss zu nachend lagen,
nemblich ein geschloss Ander-
burg.,. und ein geschloss Helf-
fenbergk, das des ritters genandt
Jobst von Helffenbergk was, gaje
dal po svojem poveljniku Janu Vi-
to vcu zavzeti in razvaliti: vvardt
fur sich gewonnen und in grund
gantz nieder gebrochen...
Grad Soteska se v letih 1379 in
1430 še omenja kot utrdba - vest,
trideset let pozneje, 1460 pa enkrat
kot havvs in drugič kot
purgkhstal gen dem havvs vber -
gradišče nasproti hiše. Po tem
sklepamo, da so bili Soteški med-
tem pozidali novo graščino, ki je
stala onkraj stare, morda na bliž-
njem hribu Kljumberku. Vseka-
kor pri stavbi (isti?), ki jo je Visc-
her 1681 na svojjih dveh bakrore-
zih označil kot Helfenberg oziro-
ma Helfenperg, ni razločno videti,
da bi bila naslednica citiranega
srednjeveškega gradu.
Deželni knezi, kot dediči Celja-
nov, so Sotesko 1458 podelili v za-
jem bratoma Henriku in Joštu So-
teškima. S poroko je nato prišla v
posest Abrahama Gabelkhovena,
ki jo je 1602 dobil v fevd. 1635 so
graščino napadli in oplenili upor-
ni kmetje, 1720 pa jo je od Johana
Jožefa barona Gabelkhovenskega
kupil Oton Henrik grof pl. Schrot-
tenbach, ki je gospoščino pozneje
združil z Zalogom. Grad<se posled-
njič omenuje v fevdnem pismu iz
1765, nato pa je očitno kmalu pro-
padel. Okoli 1800 je kupil gradišče
od zaloške gospoščine kmet Mati-
ja Škrlin, ki si je na posestvu po-
stavil pritlično hišo in gospodar-
sko poslopje.
Grad je imel tudi svojo kapelo.
Kaplani, ki so tu maševali, so iz-
pričani med 1711 in 1723.
Zaenkrat ne moremo zanesljivo
trditi, ali gre pri starem in novem
gradu za lokacijsko kontinuiteto,
vsekakor pa Škrilinova domačija
ne stoji na njegovem mestu, kot
včasih beremo v literaturi, ampak
pod njim, v zaselku Marof. Od
nekdanje grajske stavbe je ohra-
njenih le malo sledov. Viden je še
globoko v zemljo vrezani prečni
jarek, ki je delil grajsko kopo od
pobočja, vidni so tudi ostanki oko-
pov in obodnega zidovja, na vrhu
lokacije pa je delno odkopan vhod
v nekdanjo klet.
Grad, kakršen se nam kaže na
Vischerjevih upodobitvah, je na li-
stu si. št. 41 dvonadstropna stavba
s strmo streho in večjim prizid-
kom na hrbtni strani. Na njen
srednjeveški izvir pogojno kaže
poleg lokacije le konzolni pomol
na dvoriščni fasadi. Tak grad bi se
bil lahko razvil iz skromnejše sta-
rejše kastelne zasnove. Na listu si.
št. 42 je stavba prav tako dvonad-
stropna in opremljena s pomolom,
videti pa je skromnejša, bolj eno-
vita in pozidana na manj poudar-
jeni lokaciji, tako da bi prej zaslu-
žila ime graščina.
Soteska, grad ob koncu 17. stoletja
4. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Mojca Anderle državna
prvakinja
Mladi celjski plavalci so vedno bolj uspešni. Mojca An-
derle je na državnem prvenstvu pionirjev in pionirk sku-
pina A v Kranju osvojila celo naslov državne prvakinja na
100 m prsno. To je menda prvi državni naslov po slovesu
odličnega plavalca hrbtnega sloga Danija Vrhovška. Mojca
je bila tudi druga na 200 m prsno. Tri druga mesta je
osvojil Dejan Tešovič na 200 m prsno ter 400 in 1500 m
kravi. Ekipno so bili Celjani peti, med slovenskimi eki-
pami pa celo tretji. V Ljubljani so nastopili nekoliko sta-
rejši plavalci, kjer pa sta sestri Nataša in Saša.Lavrič
osvojili srebrno ter dve bronasti medalji. Ekipno so bili
Celjani deseti.
TV
Pomlajeni v 1. zvezni ligi
Rokometaši Aera Celje, ki
so se po štirih letih ponovno
uvrstili v 1. zvezno ligo, so v
ponedeljek začeli s priprava-
mi za novo sezono.
V ekipi ne bo Gjurina in Bo-
žiča (odšla sta h Kolinski Slo-
vanu v Ljubljano) ter Mihe Bo-
joviča, ki je že v Zvezni repu-
bliki Nemčiji. Na prvem tre-
ningu, ki ga je vodil prof. Tone
Goršič, so bili vsi ostali igralci
brez Tomiča (poškodovan) in
Dobrška (še na morju), vendar
z mladimi Seškom, Balo, Ko-
vačičem in Robido ter »povrat-
nikoma« iz Šoštanja Toplakom
in Zupancem. Manjkal je tudi
Selčan, ki je z mladinsko dr-
žavno reprezentanco na bal-
kanskem prvenstvu.
Rokometaši Aero Celje bodo
v ponedeljek odpotovali na šti-
ridnevne priprave na Madžar-
sko, kjer bodo predvidoma
odigrali tudi tri tekme. 19. av-
gusta bodo nastopili na med-
narodnem turnirju v Radečah
(ena nemška ekipa, bjelovarski
Partizan itd.), 20. avgusta pa
bodo ob 19. uri v Celju odigrali
srečanje z banjaluškim Bor-
cem, ki bo od 12. do 20. avgu-
sta na pripravah v Titovem Ve-
lenju. Tam bo na pripravah tu-
di Sloga Bosnaprevoz iz Dobo-
ja, s katero načrtujejo srečanje,
je povedal sekretar kluba, Vla-
do Privšek. 9. septembra bodo
celjski rokometaši nastopili na
tridnevnem turnirju v Celovcu
(švicarska in dve avstrijski eki-
pi itd.) V tem času bodo poleg
treningov odigrali še več dru-
gih tekem ter se tako poskušali
čimbolje pripraviti za start v 1.
zvezni ligi, ki bo 24. septem-
bra. Slovenski derbi bo že v 1.
kolu, ko se bosta v Ljubljani
pomerila oba slovenska pred-
stavnika - Kolinska Slovan in
Aero Celje. TONE VRABL
Cilj je - obstanek v ligi
Na novo sezono se pridno
pripravljajo tudi nogometaši
Kladivarja, ki imajo svoj »se-
dež« sedaj na lepo preureje-
nem igrišču na Skalni kleti.
Tam se mladi igralci zbirajo
! skoraj vsak dan, da bi bili do-
bro pripravljeni za težke re-
publiške nastope, ki se bodo
pričeli že 21. avgusta.
Pri celjskem republiškem li-
gašu je prišlo do manjše spre-
membe. Tehnični vodja in
predsednik strokovnega odbo-
ra ni več Dragan Rogič, kajti
Olimpija ga ne more več »po-
soditi« celjskemu-nogometne-
mu klubu. Namesto njega je
prišel bivši celjski trener Ilija
Ubavič, ki je do sedaj vadil
mladince Slovana v Ljubljani.
Ilija Ubavič je priznan strokov-
njak, ki bo ob ostalih celjskih
trenerjih vodil in skrbel za vse
selekcije. Kako in katero se-
lekcijo bo vodil kateri trener
pri NK Kladivar, pa bo znano v
naslednjih dneh.
Pomembno je, da so pričeli s
pripravami. Podpredsednik
društva Igor Debeljak je pove-
dal, da se žal še niso vrnili vsi
igralci z rednega dopusta, kar
ovira delo v prvih dneh pri-
prav. V glavnem bodo pripra-
ve v Celju, kajti celjski nogo-
metaši nimajo dovolj finanč-
nih sredstev, da bi si izbrali
drug kraj. Odigrali bodo čim-
več prijateljskih tekem. Na-
men je, da se najde najboljša
petnajsterica, ki bo nosila vsa
bremena težkih tekem v repu-
bliški ligi. Omeniti velja, da le-
tos iz republiške lige izpadejo
kar štirje klubi, ker se bo liga v
prihodnje zmanjšala na 12 čla-
nov.
Novi predsednik strokovne
komisije Ilija Ubavič ima na
razpolago naslednje igralce:
Tasič, Zukič, Benčina, Gmaj-
ner, Mlinar, Koren, Savič, Mi-
jatovič, Marinček, Kuder, Bo-
jan in Stanko Bevc, Topalovič,
Naprudnik, Skrbič, Zupane,
Jereb, Knez in Emerčič.
Zlati« Zdovc iz SI. Konjic
V Zvezni republiki Nemčiji
se je končalo evropsko prven-
stvo za košarkarje kadete. V
jugoslovanski reprezentanci je
kot edini Slovenec nastopil tu-
di mladi, sedemnajstletni,
Zdovc iz Slovenskih Konjic,
član republiškega ligaša Co-
meta. Zdovc je večino tekem
oddigral v prvi peterki in bil
tudi vedno med najboljšimi ter
najučinkovitejšimi. Jugoslo-
vanska reprezentanca je ob
koncu osvojila naslov evrop-
skega prvaka, kar pomeni tudi
zlato medaljo za vsakega posa-
meznika. Zdaj pa se pojavlja
vprašanje: kje bo mladi Zdovc
nadaljeval svojo uspešno zače-
to košarkarsko pot? V doma-
čem Cometu, celjski Libeli,
ljubljanski Olimpiji ali kje
drugje.
Bodo Celjani
tekmovali na
ZOI v
Sarajevu?
Zimske olimpijske igre v
Sarajevu so taiko rekoč
pred vrati! Jugoslovanski
športniki se temeljito pri-
pravljajo za to največje
mednarodno srečanje ti-
stih, ki se ukvarjajo z zim-
skimi športi. Ali bomo na
»domači« zimski olimpiadi
imeli tudi Celjani svojega
predstavnika, to je zdaj
vprašanje! V »ognju« so
štirje!
Vsi so predstavniki HDK
Cinkarna Celje. Med naj-
boljše je bil povabljen ho-
kejist Filipovič. Upamo, da
bo uspel obdržati dres z dr-
žavnim grbom. Veliko pri-
ložnost pa poskušajo izko-
ristiti tudi trije mladi umet-
nostni drsalci: Hladinova,
Aubrehtova in Pangerl.
Zdaj so na enomesečnih
pripravah v Zagrebu. Če bi
vsaj enemu izmed teh štirih
uspelo obleči dres za na-
stop na olimpiadi v Saraje-
vu bi bilo to veliko prizna-
nje njim kot tudi celotne-
mu celjskemu športu.
TV
Konjeniški klub v
Gotovljah pri Žalcu
Z delom so začeli pred 13.
meseci, ko so ustanovili v
Gotovljah konjeniški klub.
Le malokateri prijatelj ko-
njeniškega športa je priča-
koval, da se bodo konjeniki
Gotovelj že po enoletnem
marljivem delu postavili ob
bok znanim klubom v Slo-
veniji. To so dosegli že na
prvih letošnjih tekmah, ko
so v Vipavi, Krumperku,
Celju in doma v Gotovljah
v močni konkurenci osvoji-
li več drugih, tretjih in celo
prvih mest.
Največji napredek so Go-
tovljani dosegli v organizira-
nosti in pripravljenosti, da se
konjeniški klub še bolj razši-
ri in poveča. Danes imajo v
Gotovljah okoli 100 članov,
ki se rekreativno ukvarjajo s
tem športom, pa še okoli 15
aktivnih tekmovalcev, ki na-
stopajo na treh kvalitetnih
konjih: Čarmi, Dragonerju,
Marjanu. Ekipo strokovno
vodi bivši državni prvak
Franci Mesarič iz Celja.
Gotovljani imajo trenutno
J tekmovalnih konj, ostali
konji pa služijo za rekreacij-
sko jahanje. Veliko jim po-
laga Kmetijski kombinat
Žalec s koriščenjem terena
ln oskrbo hrane. Povezava
med konjeniškim klubom,
občani in celotno širšo okoli-
co je odlična. Ko so v klubu
tetos z raznimi akcijami pri-
služili nekaj denarja, že pre-
^šljujejo, kako bi postavili
Poj lastni hlev, kajti le tako
'b°do lahko povečali število
svojih konj.
V	Gotovljah raste nov
mlad rod tekmovalcev v pre-
skakovanju ovir. Ob Koko-
šarju in Mesariču se zbirajo
mlajši kot Rizmal, Petrovski,
Vinder, Vasle in drugi. Mla-
dih je vedno več, zato name-
ravajo v začetku septembra
pripraviti tečaj za začetnike.
J. KUZMA
Nastopi jadralcev in
kajakašev
Člani društva za šport na vodi
Nivo Celje so se udeležili nekate-
rih tekmovanj in dosegli dobre
rezultate.
Tako se je kajakaš Sandi Je-
lene udeležil mednarodnega tek-
movanja v Saalachu, kjer so na-
stopili tekmovalci iz 31 klubov iz
8 držav, in zasedel odlično 5. me-
sto.
Jadralci na deski pa so se ude-
ležili tekmovanja za slovenski
pokal: Srečko Forte je bil sedmi,
Lado Forte trinajsti in Anton
Pikš osemnajsti.
Simona Novak osma
V	Kranju se je končalo žensko
šahovsko prvenstvo Slovenije,
na katerem sta sodelovali tudi
dve celjski tekmovalki. Vseskozi
sta bili Simona Novak in Lojzka
Pongrac med vodečimi. Toda po-
raza v zadnjem kolu sta opravila
svoje. Novakova je namreč izgu-
bila proti Koširjevi in Pongrače-
va proti Lapovi. Ob koncu je ta-
ko Simona Novak osvojila osmo
mesto in zbrala iz devetih kol švi-
carskega sistema 5 točk, Pongra-
čeva pa je trinajsta s štirimi toč-
kami. Nastopilo je 20 tekmovalk.
J. K.
Košarkarice
Rogaške v Splitu
Republiške prvakinje in
nove članice II. zvezne lige
košarkarice Rogaške se v
teh vročih dneh pripravlja-
jo za nova srečanja. Del pri-
prav so opravile tudi v Spli-
tu in sicer na športnih ob-
jektih v srednji vojaški
mornariški šoli Maršal Tito.
S to šolo ženski košarkar-
ski klub Rogaška že nekaj
let uspešno sodeluje in
upamo, da bo to na igralke
Rogaške tudi ugodno vpli-
valo.
S strelišči so problemi
Med najdelavnejšimi strel-
skimi družinami v žalski ob-
čini je najmlajša, ustanovlje-
na komaj koncem lanskega
avgusta. To je SD Žalec.
Po nekaj letih premora in ži-
votarjenja se je ponovno zbra-
lo nekaj strelskih zanesenja-
kov in družino postavilo na
noge. Zdaj imajo že okoli sto
članov, ki so na tekmovanjih
občinskega, republiškega in
državnega merila dosegli pre-
senetljivo dobre rezultate.
Strelsko družino Žalec vodi
kot predsednik Janko Melan-
šek, tajnik pa je Gusti Mast-
nak. Trenutno največji pro-
blem je strelišče za zračno pu-
ško. Tega so si najprej uredili v
zapuščenem kegljišču, ki pa so
ga začeli obnavljati. Strelci so
dobili nov prostor v zaklonišču
pri osnovni šoli. S prostovolj-
nim delom, pomočjo obrtni-
kov in zlasti Sekretariata za
notranje zadeve in ljudsko
obrambo pri skupščini4občine
Žalec, bodo strelišče usposobi-
li do glavne sezone, ki se bo
začela pozno jeseni.
Žal pa v žalski občini pri-
manjkuje ustreznih strelišč.
Imajo samo eno strelišče za
MK puško v Šempetru, ki pa
ga bodo v naslednjih mesecih
izgubili. Strelišče za vojaško
puško imajo v Braslovčah. ki
pa je neustrezno (samo tri
strelska mesta, oddaljenost
200 metrov, kjer se ne tekmuje
več, strelišče ni zavarovano
itd.). Zaradi lepih uspehov ne
samo žalskih strelcev, temveč
zaradi velikega pomena strel-
skega športa, bi morali v žalski
občini najti tudi več razumeva-
nja za ustrezno urejanje stre-
lišč za posamezne zvrsti tega
športa. V obratnem primeru,
kljub dobri organizaciji in pri-
zadevnosti članov, ne bo zaže-
lenega ustreznega napredka.
T. VRABL
Strelci potrebujejo trenerja
Kljub uspehom strelce tarejo problemi
Na strelišču na Gričku je
vedno živahno. Precej več
življenja in streljanja pa je
bilo ob praznovanju občin-
skega praznika Celja, ko se
je tu zbralo deset ekip, ki so
nastopile na tekmovanju
mestnih reprezentanc. Celja-
ni so v postavi Tone Jager,
Jože Jeram in Mladen Petro-
vič »odnesli« moštveno zma-
go, toda samo za devet kro-
gov prednosti. Eden od vete-
ranov celjskega streljanja
Tone Jager je ta uspeh in mi-
nimalno zmago komentiral
takole:
»Zlato obdobje celjskega
streljanja je mimo. Rezultati
iz let 1960 do 1978 se bodo
težko vrnili. Starejši strelci
smo se že izčrpali, mladih pa
skoraj ni, ker nimamo profe-
sionalnega trenerja. Brez
njega pa si ne moremo v da-
našnjih pogojih zamisliti na-
črtno in kvalitetno delo.«
To pripovedovanje so do-
polnili še Ivan Jeram, Mla-
den Petrovič in Polde Tržan,
torej veterani in glavni nosil-
ci dela v strelskem društvu
Celje. Da pa bi dobili celovi-
tejšo podobo razvoja strel-
stva v Celju smo zaprosili za
oceno še predsednika Občin-
ske strelske zveze Celje Dra-
ga Čučka:
Drago Čuček, predsednik
občinske strelske zveze
Celje	Foto: T. Tavčar
»Naša izhodišča so v mno-
žičnosti in želji, da pripravi-
mo in organiziramo aktiv-
nost v številnih družinah in
sekcijah. Trenutno ima celj-
ska občina 11 družin in se-
dem sekcij. Preko leta, zlasti
pa pozimi, aktivno sodeluje
v streljanju z zračno puško
1000 strelcev, ki sodelujejo
pri tekmovanju za društve-
no, občinsko in medobčin-
sko Zlato puščico. Udeležu-
jemo se tudi vseh republi-
ških in državnih tekmovanj
ter pokalnih prvenstev Slo-
venije ter Jugoslavije. Ome-
niti moram, da sodelujemo
samo v programu domačih
tekmovanj v kategoriji zrač-
nih pušk, malokalibrske in
vojaške puške. Nimamo
sredstev za nabavo preciznih
orožij in je zato mednarodni
program, preko katerega
lahko kot državni prvak po-
tem sodeluješ na evropskem
in svetovnem prvenstvu ter
olimpijskih igrah, za nas ne-
dosegljiv.«
Trenutno mesto celjskih
strelcev?
»Vsekakor imamo izredno
nadarjeno žensko ekipo, ki
je osvojila več naslovov dr-
žavnih prvakinj. Pri tem je
potrebno utrditi delo in pri-
skrbeti trenerja. Brez profe-
sionalnega trenerja si ne mo-
remo zamisliti napredka!
Novi delovni čas in zahtevna
vadba zahtevata drugačne
pogoje, kot so bili pred leti.
Primanjkuje mladih strel-
cev. Morali bomo znova po-
živiti delo v osnovnih šolah
in srednjih šolah. Tu nudimo
vedno pomoč, toda ne najde-
mo vedno razumevanje. Sta-
rejši strelci pri SD Celje še
držijo korak z mladimi, toda
kaj kmalu bodo borbo izgu-
bili in do takrat moramo ure-
diti in pripraviti mladi rod
strelcev, ki se bodo imeli po-
goje v strokovni vadbi, da se
ne bo pretrgala bogata nit
uspehov celjskih strelcev, ki
se je pričela takoj po vojni s
prvimi naslovi državnih pr-
vakov.« _ JOŽE KUZMA
Marjan črepan
na
republiškem
prvenstvu
V Mariboru poteka le-
tošnje člansko republiško
šahovsko prvenstvo, na
katerem sodeluje štiri-
najst šahistov Slovenije.
Med temi izbranci je tudi
odličen mladi šahist Žal-
ca Marjan Črepan, ki si je
mesto med finalisti pribo-
ril na kvalifikacijah v
Lescah med 47. šahisti,
Marjan Črepan je mlad
in nadarjen šahist, ki se je
zlasti odlikoval v zadnjih
treh letih. Najprej na mla-
dinskih prvenstvih, poz-
neje pa tudi na večjih od-
prtih turnirjih, ko je mno-
gokrat presenetil z zma-
gami nad velemojstri in
mednarodnimi mojstri.
Če bo imel na tem prven-
stvu dobrega pomočnika
iz vrst ŠK Žalec, lahko tu-
di preseneti in doseže do-
slej svoj najboljši uspeh.
J. K.
Košarka v Šentjurju napreduje
^ spomladanskem delu pr-
I: e"stva so košarkarji Šentjur-
ja dosegli nekaj dobrih rezulta-
L V ligah so nastopili s člani,
[ "'adinci, kadeti in kadetinja-
j^u v celjski in mladinkami v
mariborski regiji.
!v?h so 'S1^1 v skupini
iJjod in v prvem delu prven-
j a premagali vse svoje na-
tjjtnike. Hkrati so nastopili
ai v pokalnem tekmovanju
1 nas,° na poti do finala dosegli
^asiednje rezultate: Kozje -
t]Ur 70:73, Šentjur - Garant
79:75, Gradiš - Šentjur 72:75 in
v polfinalu brez boja premaga-
li Kovinarja z dvajsetimi toč-
kami.
Tako se bodo konec avgusta
na domačem terenu v finalu
pomerili s celjsko Libelo, čla-
nom 1. B zvezne lige.
V mladinski ligi je nastopilo
sedem ekip, od katerih si bodo
prve tri priborile pravico do
nastopa v SKL vzhod. Po do
sedaj doseženih rezultatih ima-
jo za ta mesta največ možnosti
Libela, Elektro in Šentjur.
Kadetska ekipa je po kvalite-
ti najslabša.
Mladinke so nastopile v re-
publiški ligi - vzhod pod vod-
stvom mariborske MKZ. V ligi
so zelo kvalitetne ekipe in je
vsak poraz, manjši od pričako-
vanega, lep uspeh. Mlade Sent-
jurčanke imajo v jesenskem
delu prvenstva, ki se bo priče-
lo v začetku septembra, mož-
nost za zmago le proti ekipi
Ptuja.
DANILO RAZBORSEK
Z NOVIM TEDNIKOM
TUDI NA MORJU
Novi tednik poiščite v Vestnikovih
kioskih
14. STRAN - NOVI TEDNIK
4. AVGUST 1983
NOČNE
CVETKI
•	Abdulkadar C. je bil
v soboto že opoldne v al-
koholnem transu, a še
vedno žejen. V gostišču
Kladivar mu glede na
njegovo »stanje« niso da-
li več piti, zato si je po-
stregel sam. Pijačo je je-
mal gostom, z rokami je-
del z njihovih krožnikov
in jih mimogrede še poli-
val s kavo. Pri nedostoj-
nem obedu so ga zmotili
miličniki in Abdulkadar
je zaužito hrano prebav-
ljal v prostorih za iztrez-
nitev...
•	V istem gostišču,
vendar na drugačen na-
čin, si je hotel postreči
tudi neznanec, ki pa je
svojo akcijo očitno dol-
goročno načrtoval. V no-
či na četrtek je v Novi
vasi napadel natakarico
iz Kladivarja, Kristino
P., ji iztrgal iz rok cekar
in iz njega ukradel klju-
če lokala. Še isto noč je
hotel na nočno malico,
vendar z njo ni t>ilo nič,
ker so ga izpred gostšča
pregnali. Ne vemo, ali je
še vedno žejen in la-
čen ...
•	Ludvik S. si je zad-
njič močno zaželel slado-
leda. Ker mu pri Merxo-
vem bifeju ob Ljubljan-
ski niso mogli takoj
ustreči (sladoled so šele
pripravljali), je bil tako
hud, da je razbil šipo.
Sladoleda vseeno ni do-
bil, zato pa bo v kratkem
prejel vabilo za »govoril-
ne ure« pri sodniku za
prekrške.
•	Na istem prizorišču
je prejšnji četrtek raz-
grajal in sitnaril Zvone
G. iz Celja. Bil je zelo od-
ločen in je rekel, da bo
vse razbil. Čisto drugače
je razmišljal naslednje
jutro, ko se je trezen zbu-
dil v za to določenih pro-
storih.
•	V restavraciji Ko-
per je pijača storila svo-
je z Jožetom Z. iz Laške-
ga. Toda Jože ni priznal
»poraza« in je še naprej
razgrajal. Njegovo so-
očenje z miličniki ni bilo
prvo in tudi v prostorih
za iztreznitev se je poču-
til že kar domačega...
•	Prejšnji ponedeljek
je bil v Prisojni ulici nič
kaj prijateljski boksar-
ski dvoboj med Franjom
K. in Dragom B. Franju
verjetno nekaj časa ne
bo do boksa in drugih
borilnih športov, da pa
dvoboj ne bi ostal neza-
beležen, bo poskrbel so-
dnik za prekrške.
•	Ljudje imajo različ-
ne hobije, nekateri tudi
nenavadne. Med take
»konjičkarje« sodi tudi
neznanec, ki je zadnjič v
Ulici frankolovskih
žrtev 34 pokradel naj-
manj 11 predpražnikov.
Za čudnim zbiralcem še
poizvedujejo, prizadeti
stanovalci pa ga prosijo,
naj se raje preusmeri na
zbiranje značk ali
znamk...
Za lepe spomine na dopust
Poletje je čas dopustov. Je
pa to tudi čas, k« imajo or-
gani za notranje zadeve pre-
cej več dela kot običajno,
saj se število kaznivih de-
janj (predvsem vlomov)
precej poveča. Temu so
vzrok neprevidni občani,
ki, ko gredo na zasluženi do-
pust, ne poskrbijo dovolj za
varnost svojega premože-
nja.
Ker je prav zdaj čas, ko na-
ši delovni ljudje najbolj ho-
dijo na oddih, bo prav, da
zapišemo nekaj besed o tem,
kako naj zavarujejo svojo
lastnino pred »nepovabljeni-
mi gosti«. Prvi tak napotek
bi bil, naj tisti, ki odhaja na
dopust tega ne napiše na vra-
ta oziroma tega ne pove celi
soseski, saj bo to potencial-
nemu vlomilcu zelo olajšalo
delo. Prav tako ni priporoč-
ljivo ključev stanovanja pu-
ščati pod predpražniki, med
knjigami in časopisi ter peri-
lom, saj tisti, ki se ukvarja z
nedovoljeno »obrtjo«, ta me-
sta že pozna.
Miličniki tudi pravijo, da
med dopustom večinoma iz
stanovanja zginejo dragoce-
nosti in denar. Zato priporo-
čajo, da denar in nakit, ki ga
ne vzamete s seboj, shranite
v banko. Z dobrim sosedom
pa se je priporočljivo dogo-
voriti, da pobira prispelo po-
što iz nabiralnika, kdaj pa
kdaj prižge luči v stanova-
nju, dvigne rolete in okoli hi-
še vsaj malo vzdržuje red
(kosi travo). Vse to namreč
daje vtis, da smo doma in
potencialnega vlomilca
odvrne od kaznivega deja-
nja.
Seveda pa na svoje stvari
ne smemo pozabiti tudi na
dopustu. Krajo avtomobila s
parkirnega prostora, deni-
mo, zelo olajšamo s tem, da
ga pozabimo zakleniti ali če
pustimo odprte šipe. Seveda
pa moramo čuvati tudi svoje
žepe oziroma tisto kar je v
njih, saj so turistični kraji
prava meka za žeparje.
Ce boste upoštevali teh ne-
kaj nasvetov za varovanje
svojega premoženja, vam
spomina na prijetno prežive-
te dopustniške dni ne bodo
zagrenili tatovi oziroma nji-
hova dejanja.
MATJAŽ GALJOT
Ali ne bo nikoli konec pomorov rib v Savinji?
V torej je prišlo v Savinji spet do velikega pomora rib. Delovna organizacija NIVO, ki
upravlja z mehkim jezom na Savinji, je spustila vodo v 15 minutah namesto v 8 urah.
Zaradi tega je na suhem ostalo 108.000 rib, uničena je vsa drst v dolžini enega
kilometra od odprtega kopališča do mehkega jezu. Škode je za okoli 3 do 5 milijonov
dinarjev. Na sliki: podust ter mladi klini in platnice (foto: Tomaž Rebevšek).
MZ
Trčenje na sredi
ceste
V	nedeljo, nekaj pred pol-
nočjo, je iz Pristave proti Pod-
četrtku vozil osebni avto Franc
Pevec (19) iz Strtenice pri Pri-
stavi. Na mostu v Sodni vasi ga
je zaneslo na sredo ceste, ko
mu je nasproti pripeljal - prav
tako po sredini cestišča - Mi-
lan Cverlin (29) iz Rogaške Sla-
tine. Vozili sta čelno točili, pri
čemer sta se huje poškodovala
oba voznika in njuni trije so-
potniki: Marjan Pevec, Avgust
Pevec in Stanko Drofenik. Vse
poškodovane so prepeljali v
celjsko bolnišnico.
Voznik izsiljeval
prednost
V	soboto se je v križišču v
Petrovčah pripetila prometna
nesreča, v kateri se je huje po-
škodoval voznik kolesa z mo-
torjem Robert Perko (19) iz Ar-
je vasi. Ko je pripeljal v križi-
šče, mu je prednost izsilil Ilija
Jelisavac (21) iz Žalca, ko je
skušal zavijati v levo.
Požar v Nazarjih
V	soboto je v stanovanju Tat-
jane Golob v Nazarjih izbru-
hnil požar, ki ga je povzročila
okvara na TV sprejemniku.
Požar so kmalu pogasili gasilci
iz Nazarij, v stanovanju pa je
škode za 250 tisoč dinarjev.
Poškodovane tri
kolesarke
V	soboto zgodaj zjutraj so se
iz Vranskega proti Celju pelja-
le kolesarke Marta Kotnik iz
Polzele, Angela Cafuta iz Kale
in Vlasta Baloh iz Polzele, a le
Kotnikova je Imela na kolesu
prižgano luč. Za njimi je pripe-
ljal voznik osebnega avtomo-
bila Jože Novak iz Stopnika
pri Vranskem in jih zadel ter
zbil na cestišče. Pri tem je bila
huje poškodovana Marta Kot-
nik, lažje pa ostali dve kole-
sarki.
Pešec na
prehodu, voznik
vanj
27. julija okoli 16. ure je po
Mariborski cesti proti središču
Celja vozil kolo z motorjem
Robert Pečnik (19). Čeravno je
vozil po kolesarski stezi, je na
prehodu za pešce zbil Jožeta
Plaznika (31) iz Celja, ki si je
pri padcu zlomil zapestje leve
roke.
Kolesarka
izsiljevala
prednost in se
zmedla
V	križišču cest Ljubečna -
Zepina - Bukovžlak se je 25.
julija pripetila prometna ne-
sreča, v kateri je bila huje tele-
sno poškodovana dvanajstlet-
na kolesarka P.S. iz Začreta.
Kolesarka je v križišču izsilje-
vala prednost in hotela zavijati
v levo, ko je v križišče pripeljal
motorist Zdravko Jerovšek
(23) iz Cerovca. Kolesarka je
motorista opazila, zmedla se je
in spremenila smer. Tako je
prišlo do nesreče v sredini kri-
žišča.
500 tisoč
dinarjev škode
zaradi trčenja
Zaradi neprimerne hitrosti
voznika osebnega avtomobila •
Rudolfa Pogorelca (45) iz Tito-
vega Velenja je prišlo 29. julija
do prometne nesreče v kraju
Črnova, v kateri so bile tri ose-
be lažje poškodovane, mate-
rialna škoda pa znaša 500 tisoč
dinarjev. Pogorelca je namreč
zaradi hitrosti zaneslo na levo
stran cestišča, kjer je trčil v
osebni avtomobil s tujo regi-
stracijo voznika Antona Mako-
tarja (41).
Pripeljal po levi
strani ceste
V Gorici pri Slivnici se je v
nedeljo zvečer pripetila pro-
metna nesreča, v kateri so bile
štiri osebe lažje poškodovane.
Iz Šentjurja proti Gorici je na-
mreč vozila osebni avto vozni-
ca Zofija Hribernik (20) iz Za-
loga, ko ji je nenadoma pripe-
ljal v blagem ovinku nasproti
voznik Jože Gobec (39) iz Nove
vasi v Šentjurju. Voznik je pri-
peljal po levi strani, zato je
prišlo do trčenja. Materialna
škoda na vozilih znaša 250 ti-
soč dinarjev.
Kopanje znova
terjalo davek
Pri nedeljskem kopanju v
Šmartinskem jezeru je iz še ne-
pojasnjenih vzrokov utonil An-
ton Leber (47) iz Marije Dobja.
Na Savinji v Celju pa se je zaradi
krča pričel utapljati Rasim Ka-
rumparič iz Celja, vendar so ga
kopalci rešili iz objema vode. Ka-
rumpariča so odpeljali v celjsko
bolnišnico.
V nedeljo zjutraj pa so v baze-
nu ob hotelu Merx v Celju našli
truplo Rudolfa Spinglerja iz Ce-
lja. Ugotovili so, da je smrt nasto-
pila zaradi utopitve in da je Špin-
gler prišel ponoči na sicer zaprto
kopališče.
»ZARJA« industrija lesnih,
kovinskih in konfekcijskih
proizvodov ter storitvene
dejavnosti v gradbeništvu,.
Petrovče n. sol. o.
Delavski svet DSSS
razpisuje
prosta dela in naloge (ni reelekcija)
1.	VODJA EKONOMSKO-
FINANČNEGA SEKTORJA
2.	VODJA SPLOŠNO-
KADROVSKEGA SEKTORJA
za štiri leta
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje posebne pogoje:
pod 1.: da imajo visokošolsko ali višješolsko izobra-
zbo ekonomske smeri s 5-letno prakso na vodilnem
delovnem mestu
pod 2 da imajo visoko ali višješolsko izobrazbo
pravne ali organizacijske smeri s 5-letno prakso na
vodilnem delovnem mestu.
Kandidati morajo imeti družbeno-politične in moral-
no etične vrline ter organizacijske-delovne sposob-
nosti.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter
z opisom dosedanjega dela pošljite na naslov:
DO »ZARJA« Petrovče, 63301 PETROVČE v 15 dneh
po objavi razpisa.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po izbiri.
UNIOR - kovaška industrija
Zreče
odbor za kadrovsko politiko
objavlja prosta dela in naloge:
1.	Vodja Rekreacijsko turističnega
centra Rogla
Zahteva se višja ali srednja strokovna izobrazba ho-
telsko-turistične smeri in dobro znanje nemškega ali
angleškega jezika. Od kandidatov se zahtevajo tudi
delovne izkušnje na vodilnih in vodstvenih delovnih
nalogah na področju hotelsko-turistične dejavnosti,
organizacijske sposobnosti in sposobnosti dela z
ljudmi.
2.	Vodjo vlečnic in vzdrževanje RTC
- Rogla
Zahteva še višja ali srednja strokovna izobrazba
strojno tehnične smeri in večletne delovne izkušnje
na vodilnih oz. vodstvenih delovnih nalogah v soro-
dnih dejavnostih. Pričakujemo tudi, da imajo kandi-
dati organizacijske sposobnosti, da obvladujejo delo
z ljudmi raa terenu in da je kvaliteta njihovega dela na
nivoju odgovornosti pred javnostjo.
3.	Več kvalificiranih natakarjev in
kuharjev
Zahteva se končana gostinska šola smer natakar ali
kuhar, zaželjene so delovne izkušnje. Od natakarjev
zahtevamo znanje nemškega ali angleškega jezika.
Za objavljene naloge pod ena in dva obstojajo mož-
nosti dodelitve ustreznega stanovanja, pod tri pa
možnost dodelitve samske sobe.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o strokovni izo-
brazbi in delovnih izkušnjah pošljejo najkasneje v 15
dneh po objavi na naslov UNIOR - kovaška industrija
Zreče. Vse prijavljene kandidate bomo povabili na
razgovor, kjer se bomo podrobneje pogovorili o vseh
pogojih.
RAZPISNA KOMISIJA PRI
DO VIZ TOZD GLASBENA ŠOLA
»SKLADATELJEV IPAVCEV«
ŠENTJUR PRI CELJU
razpisuje dela in naloge
RAVNATELJA TOZD
Kandidat mora izpolnjevati splošne z zakonom o
glasbenih šolah, z zakonom o združenem delu in
družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske po-
litike določene pogoje in to:
-	da ima najmanj višjo izobrazbo ustreznega glas-
benega izobraževalnega zavoda,
-	da ima strokovni izpit,
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v glasbeno-
vzgojnem delu,
-	da ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij so-
cialistične revolucije, do samoupravljanja, do sode-
lovanja in povezovanja z združenim delom in do
družbenih interesov nasploh,
-	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti,
ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresni-
čevanju smotrov in nalog TOZD.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega
dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti
ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov:
Glasbena šola »Skladateljev Ipavcev«, Ul D. Kvedra
29. 63230 Šentjur.
Prijave sprejemamo 15 dni od objave razpisa. Prijav-
ljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30
dneh po preteku razpisa.
4. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 15
70 letnica Mestne elektrarne
V začetku dvajsetega sto-
letja se je z vedno večjim raz-
vojem elektrike v svetu, ta
pojavila tudi na območju Ce-
lja in okolice. Bile pa so to
privatne elektro centrale, po-
ganjali so jih z različnimi po-
gonskimi stroji. To so bili
razni parni stroji, diesel mo-
torji in v veliki meri pa stroji
na vodni pogon s turbino ali
na navadno vodno kolo.
Zanimivo je, da so prvo
elektro centralo na vodni po-
gon že leta 1885 postavili v
Laškem. To je bila prva cen-
trala na vodni pogon na Slo-
yenskem. Zdravilišče Laško
Je bilo poznano že leta 1818
tako so pričeli koristiti ter-
malno vodo za zdravljenje.
Za črpanje termalne vode so
uporabljali vodo potoka Re-
£lca> ki je poganjala vodno
kolo za pogon črpalk in isto-
časno še za pogon elektro
centrale. Elektriko so upo-
rabljali samo za lastno rabo.
, r£ Laško pa je vzpostavil
testno elektro centralo za
Prebivalce trga leta 1906, po-
gon te je bil z diesel motor-
jem.
po letu 1900 so se pojavile
Po mestu in okolici manjše
elektro centrale v zasebni
"Porabi. Tako centralo je
imela tiskaina Jeretin, ka-
reje Celeia v sedanji Koc-
bekovi ulici.
Lesni trgovec Jože Jer-
kasneje žaga Sodin, se-
aJ Kurivo, je uporabil po-
j^n žage s parno lokomotivo
?f* Pogon elektro centrale.
°ktriko je uporabljal samo
lastnj obrat. Trgovec
sedaj trgovina
'm.ski dvor, na Zidanškovi
L,?.1 imel v kleti lastno
sel ° s Pogonom na die-
rabim°tor- Elektriko je upo-
J1ial za trgovino in lastno
snovanje.
V naselju Arclin pri Vojni-
ku je zasebnik Samec - Vo-
dušek imel v svojem mlinu
še elektro centralo, elektriko
je uporabljal za lastno rabo,
istočasno pa je z njo oskrbo-
val še cerkev v Vojniku.
Med večje zasebne elektro
centrale, ki so se pa pojavile
leta 1905, sodi še Cinkarna
Celje, leta 1910 tovarna emaj-
lirane posode Adolf Westten,
sedaj EMO.
Še predno so Celjani priče-
li razmišljati o uvedbi elek-
trike v mestu, je mesto že
imelo samostojnega obrtni-
ka elektro stroke. Po rodu je
bil Francoz s priimkom De-
dieu, tako je že leta 1907
opravljal montaže inštalacij
porajajoče se elektrike v me-
stu in okolici. V glavnem so
bile to zvočne signalne inšta-
lacije, zanjo so uporabljali
baterije polnjene z vodo in
salmijakovo soljo, imenova-
no Leclanshe baterije.
Tako so Celjani pričeli ra-
zmišljati o tem, da si uvedejo
električno energijo v mesto
ob Savinji z ugotovitvijo, da
jih že prehitevajo celo manj-
ši kraji in zaselki. Mesto je še
vedno uporabljalo plin, kar
pa je v zaprtih prostorih bilo
neprijetno. Bil je slab zrak,
imeli pa so tudi težave z og-
njem.
Občinski odbor mesta Ce-
lja je 23. avgusta 1912 usta-
novil samostojno komunal-s
no podjetje Mestna elektrar-
na. Novo podjetje je dobilo
svoje prostore v zgradbi
Mestnega magistrata, sedaj
muzej NOB, pisarno in de-
lavnico je imelo v pritličju
stavbe, kjer so sedaj občasne
razstave.
Prvi ponudnik za dobavo
električne energije mestu je
bil Peter Majdič, mlinar na
Hudinji. Za pogon svojega
mlina je uporabljal vodo re-
ke Hudinje in parno lokomo-
bilo. Oddajal je že tudi elek-
triko za naselja prvih hiš. se-
daj Resljeve ulice. Ker pa so
tiste čase prevladovali v ob-
činskem odboru Nemci, in
jim ni bil povšeči zavedni
Slovenec, njegove vloge ozi-
roma ponudbe niso resno
vzeli in o njej niso razprav-
ljali.
Občinski odbor se je odlo-
čil brez predhodne ponudbe
za Nemca Adolfa Westtna,
da prevzame dobavo elek-
trične energije iz njegove
elektro centrale. Ob pogaja-
njih s tovarnarjem ni prišlo
do pogodbe, temveč samo
do pismenega dogovora za
dobo pet let, po poteku petih
let pa samo formalno podalj-
šanje dogovora. S tem je ob-
činski odbor določil 1. julij
1913 za dokončanje elektrifi-
kacije mesta. Sestaven in po-
trjen pravilnik Splošni pogo-
ji za dobavo električnega" to-
ka. Pogoji so urejali, da je
moral vsak novi odjemalec
elektrike prehodno dobiti pi-
smeno soglasje lastnika
elektro centrale. Montažna
dela na elektrifikaciji mesta
je opravljalo podjetje Sie-
mens SCH.
Prvi delovodja Mestne
elektrarne je bil Ljubljančan
Jože Sever, še živeči elektro
mojster v Celju, prvi vajenec
elektro stroke pri tem po-
djetju pa Ludvik Palir, upo-
kojeni elektro mojster, še ži-
vi v Celju.
Nadaljevanje prihodnjič
Piše*
KAZIMIR VIRANT
16. STRAN - NOVI TEDNIK
4. AVGUST 19fi
Hlil MI ■■IIMIII^
4. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 17
MODNI NASVETI
Letos naravni material
Moda se ponovno vrača k
starin1 naravnim materia-
lom. ki pa so vse dražji in jih
■g vse manj. Industrija v
glavnem uporablja mešanice
volnenega, bombažnega in
svilenega prediva z umet-
nim. ki je vse bolj podoben
naravnemu. Umetna vlakna
<o cenejša in praktičnejša za
uporabo, ne krčijo se, manj
se mečkajo, toda manj so
kvalitetna in pogosto nepri-
jetna za nošenje.
Draga oblačila bodo mno-
ge prisilile, da se bodo lotile
šivanje ali prijele za igle. Ple-
tite iz bombažnega prediva,
je letos zelo aktualen in
vaš izdelek bo unikat in še
mnogo cenejši kot v trgo-
vini.
Današnji pleten bombažni
pajac s širokimi hlačami in
kimono rokavi, stisnjen v pa-
su z bombažno vrvico lahko
i z malo potrpljenja spletete
rame iz raznobarvnih prediv.
RECEPT TEDNA
Koroška torta
1 Za testo: 250 g moke, 1 jajce, 150 g sladkorja, pol žličke
cimeta, malo soli in 25 g margarine.
Za nadev: 2 beljaka, 50 g sladkorja, 125 g lešnikov. 1 kg
češenj ali višenj in 100 g sladkorja v prahu.
Moko damo v skledo, v sredini naredimo jamico. Vanjo
ubijemo jajce in damo sladkor, cimet in sol. Margarino
nadrobimo na koščke in dodamo moki. Vse skupaj zame-
simo v krhko testo in ga damo za pol ure na hladno v
hladilnik. Med tem namažemo okrogel model za torte z
margarino in ga na tanko oblečemo s testom. Za nadev
stepemo beljak v sneg in vmešamo sladkor ter naribane
lešnike. Nadev damo v model in ga enakomerno porazde-
limo. Nato po vrhu nadeva naložimo češnje in damo peči v
dobro segreto pečico (200 °C). Pečemo 40 minut. Po polurni
peki zmanjšamo temperaturo na 180 °C. Ko je torta pečena,
jo vzamemo iz peči in jo še vročo posipamo s sladkornim
prahom. Ohladimo in vzamemo iz modela.
TO IN ONO 0 RIBAH
Dopustniške izkušnje
Pred dnevi mi je urednik
našega tednika naročil, naj
še kaj napišem o sami tehni-
ki ribarjenja, o priboru, o ve-
zavi muh in slično. Moj ugo-
vor, da sem povsem povpre-
čen ribič (po ribiških uspe-
hih seveda) ter da je pri nas
dosti odličnih ribičev, ki se
lahko pohvalijo z izjemnimi
trofejami in dolgoletnimi iz-
kušnjami, torej ta moj ugo-
vor ni veliko zalegel. Bral-
cem je bil všeč sestavek o
dopustniškem ribarjenju na
morju, mi je rekel urednik.
. Naši bralci so v večini ribiški
začetniki, ki se z ribarjenjem
ukvarjajo le rekreativno. Piši
torej za rekreativnega ribiča,
opozori ga na kakšno malen-
kost, povej mu kakšno zani-
mivost.
Ta pogovor sem opisal za-
to, da ne bo kak ribiški soto-
variš rekel, da mu hoče pa-
met soliti. Nasprotno. Naj
me popravi, ga prosim, če bo
kaj narobe napisanega. Na-
piše naj svoje mnenje, posre-
duje svoje izkušnje.
Ribarjenje zahteva večjo
mero treznega razmišljanja,
kot pa si to misli neribič. Na
morju na primer, največkrat
ribarimo s pomolov. Če veli-
ki skočci nočejo priplavati
bliže k obali, smo veseli, če
se plovčki potapljajo zaradi
prijemov manjših ribic kot
so špari, arbuni ali pa salpe.
Posebej salpe so zanimive,
saj običajno priplavajo v ja-
tah in so, čeprav majhne, že
lepo okrogle in primerne za
v ponev. Začuda pa, kljub
stalnemu potapljanju plovč-
ka, ulovimo-malo rib. Včasih
sem ure dolgo opazoval sku-
pine ribičev na pomolu, ka-
ko so lovili in lovili, dobili pa
dve, tri ribice, kljub temu da
so pridno »delale« kot pravi-
mo. Ne samo začetnik, mar-
sikak izkušen ribič bo potr-
dil, da je morske obalne ribi-
ce sorazmerno težko ujeti.
Vendar lahko s treznim
analiziranjem tehnike zase-
ka, časa zaseka in pa samega
pribora, precej izboljšamo ri-
biški uspeh. Začetnikova
osnovna napaka je v tem, da
je omamljen od »vesele« ner-
voze ker ribe pogosto pri-
jemljejo. Misli si, da je nje-
gov nestrenirani refleks kriv,
da jih ne more zapeti. Zaradi
nervoze pa tudi ni časa za
razmišljanje.
Izkušen ribič kmalu ugo-
tovi, da mora v takem prime-
ru nekaj spremeniti. Običaj-
no je dovolj da montira la-
hek plovček, da na trnek na-
takne manj vabe in bolj na
samo konico trnka, da pove-
ča globino lova, da ne zateg-
ne takoj po potopitvi plovč-
ka temveč prešteje do tri
(lahko tudi do deset - to iz-
kušnjo si morate pridobiti
sami) ter da izvede zasek
»mehko«, brez nepotrebne-
ga penjenja vode. Trezno ra-
zmišljanje kako SPREME-
NITI in kaj SPREMENITI je
ključ do uspešnejšega ribar-
jenja. Ne smemo pa pretira-
vati in menjavati pribor, kot
da je le - ta edini kriv za naš
riHičlri noncnci^
HORTIKULTDRNI KOTIČEK
Sadno drevje koristno in lepo
Ko urejamo svoj vrt, si večkrat ne znamo odgovoriti
na še eno vprašanje. Nekateri trdijo, da v dekorativno
obikovan vrt v nobenem primeru ne sodi sadno drevje.
Mislimo, da bi to sploh ne smelo biti sporno in vpraš-
ljivo. Kajti v čem imata lahko japonska češnja in okra-
sna jablana prednost pred našo domačo češnjo in ja-
blano razen morda v barvi in bohotnih krošnjah? Če
znamo poiskati, oziroma če smemo poiskati med
iglavci in drugimi izrazito dekorativnimi vrstami li-
stavcev prostor za te japonske ljubljenke, zakaj ne bi
smeli poiskati v našem vrtu tudi prostor za naše do-
mače sadne rastline? Seveda pa moramo pri tem upo-
števati razrast krošnje in poskrbeti, da bodo imele le-te
nekaj več prostora. Nikakor ne moremo mimo dejstva,
da je celo v vrtu nestorja slovenskega vrtnarstva, prof.
inž. Jegliča, našla domača višnja svoje mesto kar v
neposredni bližini ambrovca. Ta kombinacija v niče-
mer ne ogroža skladnosti vrta. Sadna drevesa morajo
biti prilagojena soseščini in so njen sestavni del. Če pa
bi morali to sadno drevje posaditi med dekorativne
drevnine, ki so posajene v »prirodno motiviranih sku-
pinah« - v vrste - po plantažnem sistemu - bi temu
nasprotovali, četudi bi bil takšen nasad praktičen in
ekonomsko opravičljiv. Seveda pa moramo vedeti, da
sadno drevje zahteva občutno več dela in nege kot mu
je navadno lahko nudimo. Zato moramo biti pri tem
previdni in preudarni. Znati so moramo odgovoriti na
vrsto vprašanj: bomo sadno drevje pravočasno in pra-
vilno obrezovali? Ga bomo po potrebi pravočasno
škropili, pravočasno obrali in podobno? Nas ne bo
razočaralo?
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
ZDRAVILNE RASTLINE
Divji kostanj
Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) raste
divje povsod po balkanskem polotoku, zlasti pa v
severni Grčiji, kjer je verjetno tudi njegova prado-
movina. Stari Rimljani so sicer to drevo imenovali
quercus ilex, a Linne ga je poimenoval tako kot ga še
danes poznamo. Turki so divji kostanj prvi kultivi-
rali in so iz semen pripravljali zdravilni sirup, s
katerim so zdravili prehlad konj. Navadni divji ko-
stanj je edini zastopnik tega rodu v Evropi in cveti
maja ter zori septembra in oktobra.
Spomladi nabiramo cvetove in lubje, zrele plodove
pa jeseni. Vsebuje glikozid eskulin, katerega je največ
v lubju, cvetovi vsebujejo tanin in kvercitin, zelena
bodičasta lupina ima katehinske tanine in flavonske
heterozide, plod vsebuje škrob, olje, beljakovine, gli-
kozid eskulin, floavone, sterole, kvercitin, nekaj vita-
minov in nekaj kumarinskih derivatov. V vseh delih
rastline je prisoten saponin, ki zdravi kožne bolezni in
redči kri.
Iz zrelih plodov si delamo tinkturo in sicer vzamemo
15 plodov in jih drobno naribamo ter prelijemo z 3 del
alkohola ter vse skupaj previdno segrejemo do vrenja.
S tem uničimo fermente, in preprečujemo da se izvle-
ček ne pokvari. Lahko pa divji kostanj kar namočimo
v alkoholu, le da ga namakamo 8 tednov. Alkoholni
izvleček služi za notranjo uporabo. Jemljemo v obliki
kapljic za zdravljenje ven. Vsak dan vzamemo trikrat
po 30 kapljic v kozarcu vode. Če pomešamo enak del
izvlečka z enakim delom terpientina, dobimo zmes za
zunanjo uporabo, to je za masiranje revmatičnih mest.
Tega ne uživamo.
Z izvlečkom divjega kostanja se zdravi venozni žilni
sistem, zlasti hemoroidi, razširjene vene na nogah ter
vnetje žil. Prisotni eskulin in vitamin P povečujeta
odpornost kapilar in zmanjšujeta njihovo prepustnost.
Namesto alkoholnega izvlečka lahko pijemo tudi čaj
iz listnih popkov in cvetov. Pijemo po požirkih čez
dan, če nas muči giht, revma in neuralgija. S čajem iz
mladega lubja si olajšamo tegobe pri zlati žili, povečani
prostati, vnetih in razširjenih venah in zmanjšujejo
bolečine, ki spremljajo te tegobe.
Če namočimo drobno zrezane cvetove v olivnem olju
in damo vse na toplo, ter namakamo mesec dni, do-
bimo zdravilno olje, ki zdravi sončne opekline in
zmanjšuje sončne pege.
Vse te lastnosti je izkoristila tudi uradna medicina in
imamo zato cel niz preparatov, ki vsebujejo ekstrakt
divjega kostanja in ga izdelujejo mnoge farmacevtske
hiše.
Razpisna komisija pri
Srednji šoli za gostinstvo
in turizem Celje
razpisuje prosta dela in naloge
1.	učitelja ma-fi
za nedoločen čas
2.	učitelja STM
za nedoločen čas
Pogoji:
visoka izobrazba ustrezne smeri v skladu z zakonom
o usmerjenem izobraževanju.
Stanovanja ni. v
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemamo 15 dni
po objavi.
Nastop službe 1. 9. 1983.
Združene osnovne šole -
TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA
VRUNČA
CELJE, HUDINJA
razpisuje dela in naloge
VRTNARJA ŠOLE
za nedoločen čas
Pogoj
vrtnarski tehnik
petletna praksa in
3-mesečno poskusno delo
Rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni.
Stanovanja ni.
SIGMA ŽALEC
TOZD ZABUKOVICA
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje
naslednjih del in nalog
1.	več vodovodnih monterjev
2.	več kleparjev
3.	več stavbnih ključavničarjev
4.	več strojnih ključavničarjev
5.	več varilcev
6.	več monterjev ogrevalnih naprav
POGOJI: ustrezna poklicna šola z enoletnimi delov-
nimi izkušnjami
Komisija za delovna razmerja
TOZD VRANSKO
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih
del in nalog
1.	več kleparjev
2.	več ključavničarjev
3.	več varilcev
4.	dva strugarja
POGOJI: ustrezna poklicna šola z enoletnimi delov-
nimi izkušnjami
Delovna organizacija ima ustrezne delovne prostore,
zagotovljeno družbeno prehrano in ugodne promet-
ne zveze do temeljnih organizacij.
Osebni dohodki so v skladu s Samoupravnim spora-
zumom o skupnih osnovah in merilih za razporeditev
čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke
SIGME Žalec.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih
pogojev naj kandidati pošljejo v 10. dneh po objavi
na naslov:
SIGMA ŽALEC, Pečnikova 1. 63310 Žalec - kadrov-
ska služba.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
4. AVGUST 1983
4. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
4. AVGUST 1983
Pitna morska
voda
Krepko se motimo, če mi-
slimo, da je vse naše morje
enako slano. Na dnu našega
morja so blizu obale številni
sladkovodni izviri, takoime-
novane vrulje. Še posebej
veliko jih je v podvelebit-
skem kanalu, pod Mosorjem
in Biokovim. Teh izvirov je
toliko, da na posameznih
krajih povsem spremenijo
slanost morja. Ponekod je
morska voda tako malo sla-
na, da jo lahko pije celo živi-
na (v zalivu Zrnovnica pri
Senju, v zalivu Vrulja pod
Dupcem, na sedlu med Mo-
sorjem in Biokovim). Naši
geologi in hidrologi so že ce-
lo narisali zemljevid Jadran-
skega morja, na katerem so
označeni vsi podmorski izvi-
ri.
Ko ie pustošila
kuga
Ko je v srednjem veku po
naših krajih pustošila kuga,
je bila navada, da so po kon-
čani epidemiji njenim
žrtvam postavili spomenike.
Takšen spomenik je mogoče
videti tudi v dolini Soče, v
Volčah blizu Tolmina. Posta-
vili so ga' leta 588 in je eden
od najlepših spomenikov te
vrste pri nas. Pod spomeni-
kom izvira mrzla voda. odlič-
na za pitje.
Ogromne posode
Če boste kdaj po naključju
obiskali kleti nekaterih J-iiš v
Krninu, Smilovcu, Podlesu,
po vaseh okrog Titovega Ve-
lesa, vas bo gotovo presene-
til pogled na velike posode, v
katerih hranijo žito. To so pi-
tosi, velikanski glinasti lon-
ci, v katera je mogoče spravi-
ti do 800 kilogramov žita.
Lonci so dobro ohranjeni.
Nekateri izvirajo menda še iz
začetka našega štetja! Mnoge
so našli zakopano v zemljo,
enega pa ob gradnji svilaske-
ga kombinata v Titovem Ve-
lesu.
Petdeset let Klanškovih
Pred kratkim je bilo na
radeškem matičnem uradu
slovesno. Tam sta namreč
po petdesetih letih spet re-
kla svoj »da« Jožica in Jože
Klanšek iz Radeč.
Na skupno življensko pot
sta stopila v časih pred prvo
svetovno vojno. To so bili ča-
si, ko je marsikater pošten
delavec ostal brez dela in
kruha. Kos kruha, ki ga je
takfat zaslužil Jože kot di-
mnikar,, je bil tenak, pa četu-
di so bile njegove roke od
dela žuljave in hrbet upog-
njen.
Te težke trenutke sta za-
konca Klanšek prebrodila
zahvaljujoč medsebojnemu
razumevanju in spoštovanju.
Vseskozi ju je spremljala mi-
sel na pesem goriškega
slavčka Simona Gregorčiča
oziroma tisti njen del, ki pra-
vi: »Gorje mu, kdor v nesreči
biva sam, a srečen ni, kdor
srečo uživa sam«. Srečo ob
rojstvu prvega in vseh na-
slednjih otrok sta zdajšna
zlato poročenca užila skupaj
in vsakemu od njih je bila
posvečena posebna skrb ter
ljubezen, prepletena z željo,
da bi jim na njihovih živ-
ljenjskih poteh sonce sreče
nikdar ne zašlo.
Ko se jubilanta danes ozi-
rata na pot, ki sta jo v petde-
setih letih prešla skupaj, sta
srečna. Ko se ozirata na svo-
je otroke in vnuke namreč
ugotavljata, da sta življensko
nalogo dobro opravila in da
vloženi trud ni bil zaman.
Na svečanosti na matič-
nem uradu so bili prisotni
predstavniki KO SZDL Ra-
deče in dimnikarskega po-
djetja Dimnikar pa gasilske-
ga društva, katerega častni
predsednik je Jože Klanšek
od leta 1969. Zlato poročen-
cema pa je zapel tudi radeški
pevski zbor. Lepa slovenska
pesem je bila namenjena
predvsem Jožici, saj je bil
njen čudoviti alt dolgo nepo-
grešljiv na vseh prireditvah
v Radečah.
I VIČA OBRAN
Bodice
Mnogi odgovorni ljudje so podobni -
prašiču, ki se ne premakne od korita.
Kdor nima v glavi - ima v komolcih.
Sodeč po dogodkih bi bilo dobro, da bi
sklenila kooperacijo - avto šola in po-
grebni zavod.
Inšpektorji so podobni vojaku, ki s to-
pom strelja - na komarje.
Po vedenju odgovornih ljudi v gospo-
darstvu bi lahko kdo sklepal, da imamo
največ gospodarskega sodelovanja s
Francijo - mnogi gospodarstveniki se
radi delajo »Francoze«.
Najbolj priljubljen šport med gospo-
darstveniki je - streljanje kozlov.
Naša stabilizacijska prizadevanja so
nekaj podobnega, kot da bi hoteli - z
zračno puško ubiti slona.
Nekaterim tajnicam aerobna gimna-
stika ob prostem času ni potrebna - do-
volj aerobike imajo že v šefovi postelji.
Rekorden obisk filma »Banana Joe« v
kinu Dom dokazuje - da bi mnogi radi
videli banane vsaj v filmu, če jih že ne
morejo kupiti.
Največji čudež narave je gotovo, da
lahko mnogi kljub jasnemu vremenu - ži-
vijo v oblakih.
Vreme spominja na gospodarstvo - ve-
liko grmenja in malo dežja.
Povej mi skozi katera stranska vrata si
prišel v podjetje - in povem ti, kdo si.
Če opazujemo razmere v cestnem pro-
metu, bi lahko sklepali, da človek ni na-
stal iz opice ampak - iz osla.
MARJAN BRADAČ
AMADEUS POROČA
Za najin vroč poletni čas
bi veje suhega drevesa okrasila
tako da bile bi devize okras
in šele potem bi lahko se ljubila.
ljudje še sprašujejo po domači opeki
Franc Naglič se rad ukvarja z opekarstvom, čeprav ta dejavnost ne »nese« veliko
Franc Naglič iz Leskovca
na Ljubečni pri Celju je
eden redkih, ki se še ukvar-
ja z ročnim izdelovanjem
opeke. »Cigunci«, kakor po
domače pravijo opekarstvu
na Ljubečni, počasi, a
vztrajno izginjajo.
»Včasih je bilo vse druga-
če. Vsako jutro, še preden
sva šla z bratom v šolo, sva
morala naložiti poln voz ope-
ke. Imeli smo kmetijo, poleti
pa smo delali tudi opeko, kar
nam je prineslo kak dinar
več,« pripoveduje Franc Na-
glič. Takrat, pred šestdeseti-
mi leti, ko si je Franc kot
mlad fant že nabiral izkuš-
nje, je bilo na Ljubečni še
precej kmetov, ki so se čez
poletje ukvarjali tudi z izde-
lavo opeke. Danes pa je
Franc Naglič med redkimi,
ki se še drži te obrti. Kmetij-
stvo je popolnoma opustil, z
opekarstvom pa zasluži ne-
kaj denarja kot dopolnilo k
nizki kmečki pokojnini, ki jo
prejema. Član obrtnega
združenja ni, z opekarstvom
se ukvarja le kot z izvenk-
mečko dejavnostjo. Davke
pa je vseeno treba plačevati.
Veseli ga, da kljub velikim
količinam raznovrstne ope-
ke, ki jih danes serijsko izde-
lujejo v opekarnah, ljudje še
vedno povprašujejo po do-
mači opeki. Ročno izdelana
opeka še vedno pomeni naj-
višjo kakovost za kupce.
Največ jo kupujejo za grad-
njo kaminov in drugih vrst
peči. Prednost te opeke je v
tem, da je polna in jo je zato
možno sekati na pol ali celo
na manjše dele. Večino ope-
ke pa Franc Naglič naredi
neposredno za Opekarno
Ljubečna, s katero nasploh
zelo dobro sodeluje.
Postopek ročne izdelave
opeke je precej dolg in tudi
zapleten. Vsaka opeka gre
skozi roke Franca Nagliča,
pa ne le enkrat, včasih v toku
celega postopka tudi dva-
najstkrat. Prav gotovo bi bi-
lo zanimivo izvedeti, koliko
opeke izdela skozi eno sezo-
no. Franc pravi, da je to pre-
cej različno. Največ zavisi od
vremena, število izdelanih
opek v eni sezoni pa se giblje
ponavadi okrog šestdeset do
sedemdeset tisoč. »Opekar
stvo je sezonska obrt, s kate
ro se lahko ukvarjaš le pole
ti. Po 29. septembru -
SV.Mihelu - so vedno pre-
nehali z delom še zadnji ope;
karji.« Pozimi pa dela tudi
ne zmanjka. Franc koplje gli-
no in se tako pripravlja na
naslednje poletje.
Rad se spominja dobri!1
starih časov, ko so naredili
še več opeke, in so kupci pri-
hajali tudi z druge strani me-
je. Pa saj danes prav tak°
prihajajo naročila tudi iz tuji-
ne, a se jih Franc Naglič zara-
di starosti in slabšega zdrav-
ja ne loti več. Na vprašanje;
kako dolgo bo še vztrajal pri
»ciguncih«, se zamisli, p o-
tem pa odgovori: »Star sem.
pa zato verjetno ne bo več
dolgo. Vendar: dokler bo
zdravje, bo tudi volja«.
ROSANA POLUTNlK