Paätnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Ixhaja vsak potek ob 14. — Naročnina in»it» mesečno po poftti 5 din, v Ccljn z dostavo na dom po raznafialeih 5.50 din, za inoxemstve 10 din — UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica fitcv. 1, pritlitje, dcsno; nprava: levo — Telefon Stev. 65 — Račun pri pu&tncm čekoT- nem zavodu v I.jubljanl Stcv. 10.606 Leto XXIII. Celie, petek 14. marca 1941 Štev. 11. O smislu trplienia V >Koroškem Slovencu«, ci- taato: Že stari svet se je ukvarjal z zago- netnim vprašanjem trpljenja, kakor raucn med drugirn s čudovito nazornost- jo kaže biblična Jobova knjiga. V tej tudi danes ninogo čitani svetopisemski knjigi se v presenetljivih spremembah prlkazuje varljiva igra usode in sreče. Najraznovrstnejša so stališča, ki jih pri- jatelji k Jobovi ^esreei zavzemajo, do- kier komčno Bog ne obrne vsega v do- bro. Jot), ki je bil ob vsej ipobožnosti prej vendarle saraozavesten mož, jc po trpljenju izčiščen in Beg ga more ob- suti z obilico dobrot brez nevarnosti, da bi težko preizkušeni zaradi nenadne obil- ne arecc pozabil, kako nestanoviten je njen nasmeh. Prav isti nagib utegne biti tudi danes najglcblji vzrok skrivnosti, zakaj mo- rajo tudi pravični, pošteni ljudje toliko trpeti v življenju: Trpljenje jih izzori v boljše ljud.i. Osvobodijo se mncgih stvari, ki srečneže stalno tišče k tlom, bolj svobodni postanejo v svoji notra- njosti in tankočutni za resnične življ. ske vrednote. Srce eloveka, ki je mnogo trpel v življenju, bo hitro doumelo brid- kost bližnjega, bo pravilno zajelo bo- test vsega naroda. Kdor je šel skozi ogenj trpljcnja, ne bo več trepetal za- radi izgube denarja, premoženja niti ne življenja. Samo tisti, ki so trpcli v živ- ljenju, so zmožni držati pokonci zastavo jäealizana na tem svetu. Niliče, ki ni trpel, me mere tega razumeti ne tega storiti. Tudi se ne bo mogel povzpeti nad povprečno-st in vse življenje se ne bo otreael strahu pred trpljenjem, kar je imjvečja ovira V3aki dobri stvari na svetu. Vsa najboljša leposlovna in pristno lonetniška dcla, fci imajo globino in trajno vrednost, so porojena iz trplje- nja in ne iz etraati. Istotako je tudi politika le igrača v rokah mož, ki so skusili le selnčne strani človeskega žfvljenja. Initenzivnega, bogatega no- tranjega življenja si brez trpiljenja ni- ti mlsliti ne moremo. Le kdor ima po- gum trpeti, si lahko ka'j upa v življe- njü. Kdor ee boji žrtev, ni sposoben za tecje stvari. Takšni tudi ne bodo nik- dar okusili sreče, ki jo občuti svobo- odpLsal novi zakon. Zatem sc je pričelo od- premljanje števlK velikih pošiljk voj- nepa materiala, \rojnih ladij, orcž,ja in municije za Anglijo. Prezident Roose- velt je zaprosil parlament za odobrltev kredita v znesku 'l milijard dolarjev (nail 500 mülija.rd dinarjev) za izvedbo zakona o i>omoči Angliji. Po časopisnih vesteh se je Nemčija odločila posretlovati mexl Grčijo in Ita- lijbT NemčJja pa te trditve zanika. Ttmlja je izvedJa obsežne vojaške ukrepe v evropskem in azijskem delu Turčije. Po ameriških vesteh «o se veeji oddellii angleške in avstralske vojske Jzkrcali v Pireju in v grški TracijL Bolgarsko-grško me jo so za- sedlo nemške eete. Na albanskem bojišču se menjavajo siloviti napadi itaLijansklh in protEna- pa- kino in 8 tamo m. je bil doseien spora- zum. Podpisan je bil dogovor o mini« s katerim je izpolnjena večina teritori- alnih zalitev Silama. Angleški poslanik v Sofijl, RendelL je po prek'nitvi diplomatsldh odnoža- jev z Boi^arijo zapustil z rodbino In osebjem ansleškega poslaništva Sofijo, se odpeljal v Carigi-atl In se nastan.il v hotelu »Pera Palace«. V torek zvečer sta v avli hotela eksplodirali dve bom- bi, ki sta bili skriti med prtljago an- gldskega poslaništva. Eksplozija je po- vzročila voliko razdejanje hi je zahte- \-ala štCri človeška življenja, nad 20 oseb pa je bilo ranjenilu Angleški po- slanrtk in njegovi svojci so ostali nepo- škodovani. V zvezi z atentatom je ea- rigra,jska policija aretirala več oseb. Po ameriških poročilih je bil cilj aten^ tatorjev smrt poslanika Rendella in mrčenie vaTiiUh dokumentov, ki jih je prinesel iz Sofije. Japonski zunanji minister Macnoks je odpotoval iz Tokfla v Moskvo, od ko-* der bo potoval dalje v Berlin na vaina posveto\'anja. Cell ski trgovci so zborovali Uapešno cfefo Zdruienja trgovcev za mesto Celie Celje, 14. marca. V Narodnem domu je bila v četrtek zvečer redna sk-jipščiTia Združenja tr- govcev za mesto Celje. Predsednik g. Rudolf Stermccki se je po uvodnih pozdravnih besedah apom- nil lani unirlih članic ge. Celestine Confidentijeve in Katarine Zupančeve ter ölana g. CLrila Rneza. Nato je poro- čal o težkem gospoidarskem položaju, ki so ga povzročili vojni dogodki v Evropi. Omenil je silni porast draginje in njene posledice. Često so padali očltki, da povzrcvčajo draginjo trgovci, producentom pa niso posvečali dovolj pozornosti. Občinstvo prihhaja pola- goma do pi-epricanja, da rastejo cene zaradi pomanjkanja blaga in da nd mo- goče umetno ustaviti tega naraščanja, ki ga trgovec ni zakrivil. Draginjo je povzTiOČilo tudi dejstvo, da ni bilo že takoj v začetku vojne izvedeno maksi- miranje cen glavnih živilienjskih po- trebščin. KÄalu so se začele pojavljati gospodareike težkoče in težave s pre- hrano. Pripraviljenost naše vojske za- hteva velike žrtve, ki jih morajo z räz- umevanjem prenašati vsi sloji brez iz- jeme. Bremen a trgevine rastejo, do- hodki pa upadajo. Brutto zaslužki pri raznem blagu so se po prvotni določit- vi premiztkih prodajnih cen delno zviša- li, a ne v toliki meri, da bi bil trgovcu zagotovljon primoren zaslužek. Na podlagi uredlb so trgovci zvišali pre- jem.ke svojim nameščencem, zaradi na- raščajoče draginje so bile uvedeme tu- di minimal'ne place trgcvskih name- ščencev. Predsednik je podčrtal nujno potrebo primernega povišanja prejeim- kov državnih namcščencev. Med mali- mi trgovci so se pojavljale kritike, češ da jim veletrgovci ne dajejo dovolj blaga. Veletrgovci pa niso mogli ved- no ustreči, ker jim ni bilo dodel]'encga toliko blaga, kakor so ga potrebovali. Trgovec je tisti, iki izda največ za pod- pcre raznim ustanovam, stanovom in društvo-m. Cel"iL(ko združenje je lani \z- plačalo 21.620 50 d:n podpor in je med dr. obdarovalo tri cbmeine sole s 6 000 din. Sadna in ostala letina v cel^skem okolišu je bila Ian: slaba. Za Celje pri- haja v poštev zlasti hmeiljiska letina in kvinčiia. Sav'niska dolina je lani prlde- lala okrog 26.000 sto.tov hmclja, ki ga pa ni bilo mogoče spraviti v denar. V zadnjem času se je pojavila Sovjetska Rusija kot kupec in je kupila doslej okrog 5.000 stotov hmelja, okrog 20 tisoč stotciv pa je še neprodanih. Pred- sednik se je zahvalil Zbornici za TOI, Zvezi trgovskih združenj in tisku za naklonj-enost. Ob zaldQucku svojega fKiročila jc pozval članstvo, naj ne bo nikoli onalodušno, temvcč naj cstane vedno na višku, kajti tako najbolj elu- ži domovini in državi. Župan dr. Voršič je nato izjavil. da se mestna občina prav posebno zanima za trgovce kot važne gospodarske či- n'telje, in je želel občnemu ziboam mno- go ußipehov. V imenu Zbornice za trgcivino in obrt je pozdravil občni zbor g. Paza- rinc. Nato je govoril o preustrojitvi zbornice. Dejal je, da je zašlo trgov- stvo zaradi draginje in pomanjkanja blaga v težek pcjiožaj. Zlasti so prlza- deti trgovci z živili. 2e v začetku voj- ne bi bilo treba pri nas uvesti dirigi- rano gospodarstvo, ki bi b'lo v znatni meri zavrlo draginjo. Oskrbo z moko otežuje dejstvo, da je težkch dobiti žito iz Banaita in da je kapaciteta mlinov v Sloveniji premajhna. Za Celje določeni kontingent 70.000 kg sladkorja bi bilo treba zvišati. Govornik je poudaril, da je bil celjäki župan v protidrag'mjskem in prehranjevalnein odboru vednc, na- klionjen trgovstvu. Govornik je pona- zoril 100-odstotno podražitev življenj- skih potrebšč!n s posameznimi primeri. Gosp. dr. Pustišek, tajnik Zveze tr- govskih združenj dravske banovine, je pozdravil oboni zbor v imenu zveze in poročal o obsežnem delovaniu zveze. Tajnik g. Jakob Blazon je poročal, da je :mpcJagata z gotovino združesnja. Stran Z. »NOVA DOBA« 14. III. 1941. Stev. 11. Zborovan/e rezetvnih oticiriev v Celju Pododbor Udruženja rezervnih oficir- jev v Celju je imel v nedeljo redni obč- ni zbor v Oficirskem domu. Predsednik dr. Dragotin Vrečko je pozdravil po- veljntka mesta in 39. pp. polkovnika g. Iva Toma&eviča in poveljnika vojaškega okrožja polkovnika g. Oskarja Casko, zastopnike tiska in zbrane člane. Z obč- nega zbora so bile poslaoie vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru H. ter pozdravni brzojavki ministru vojske in mornarice in komisarju UROIR g. Mi- livoju Puriču v Beogradu. Poveljnik mesta in 39. pp. g. polkov- nik Tomaševič je v lepem in jedrnatem govoru poudaril, da živimo v težkih ča- sih, ko divja vojna vihra okoli naa. Mi vsi smo oddočeni, da tega, kar smo pri- dobili s krvjo in strahovitimi žrtvami, ne damo nikomur. Nikoli ne smemo biti malodušni. Naš aksiom je: svoboda na- šega naroda in državna celota, za ka- terp smo pripravljeni tudi umreti, če bi bilo tireba. Naš Jaralj se lahko vsekdar Banese na svojo vojsko. Ob zaključku je podčrtal, da so rezervni oficirji desna roka aktivnih oficirjev. Predsednik dr. Vrečko se je spomnil amrlih Članov, med njimi pokojncga čla- ria uprave Matka Šmida. Omenil je važ- nost izvajanja nacionalnih nalog i-ezerv- nih oficirjev med narodom. Celjski pod- odbor je od zadnjega občnega zbora ustanovil 8 poverjeništev in sicer v Hrastniku, Trbovljab, Litiji, Krškem, Brežicah, Velenju, Slovenjem Gradcu in. Dravogradu ter pripravlja ustanovi- tev poverjeništev v Laškem, Šmarju pri Jelšah, Prevaljah ali Mežici, na Zidanem moatu in drugod. V Cölju se sedaj vrši tečaj za rezervne oficirje, uvedena pa foodo predavanja za rezervne oficirje na sedežih poverjeništev. Predsednik sc je gg. po.lkovnikoma Tomaševicu in Caski zahvalil za dragoceno podpcro in pomoč. , Tajnik g. Franjo Vrečko se je za- hvalil tisku za veliko naklonjenost. Šte- vilo clanstva celjskega .pododbora se je lani potrojilo: naraslo je od 175 na 532. Rezeirvni oficirji budno sledijo vsem do- godkom ter pobijajo defetizem in dvi- gajo moralo naroda. Tajnik je poročal o obsežnem in uspešnem delu pododbora ter o delovanju osrednje uprave. Scdelo- vanje celjskega pododbora z aktivno vojsko je zelo živahno. Poročilo blagajnika g. Slavka Kukov- ca izkazuje 14.498 din dohodkov in 13.146 din izdatkov. Premoženje- podod- bora znaüa 7.559 dhi v gotovini. Pred- sednik se je zahvalil tajniku in blagaj- niku za požrtvevalno delo. Oficirskemu domu v Celju je bil odobren prispevek v znesku 1.000 din. Na predlog revizoir- ja g. prof. Bitenca je prejel upravni od- bor razrešnico, tajniku in blagajniku pa je bila izrečena pohvala. Celjski pododbor je na seji lani 5. aprila izključil iz organizacije rezervnih oficirjev inž. Maksa Westna, sina vele- industrijca v Celju, ker je inž. Westen zagrešil dejanje, zaradi katerega je Toil potem pravoniočno obsojen po zakonu o zaščiti države na 2 meseca zapora in 8.000 din denarne kazni. Inž. Westen se je proti izkljueitvi ipritožil na cbčni zbor, ki pa je ob živahnem edobravanju odobril sklep upravnega odbora in so- glasno zavrnil pritožbo inž. Westna. V novi upravni odbor so ibili poleg predsednikov 8 poverjeništev isvoljenl naslednji gg.: dr. Dragotm Vrečko, Franjo Vrečko, Slavkj Kukovec, Jüro Lesjak, Jernej Zupanc, Vladimir Diehl, dr. Ivan Bele, prof. Mirko Bitenc, dr. Alojzij Voršič in Franjo Vajd. V nad- zorni odbor so bili izvclj-eni gg.: mag. Andro Posavec, inž. Anton Komel, inž. Ciril Rihtar, Adolf Sadar, Franjo Vo- glar, inž. Ivo Knilc in Peter Magajna. Gasilsko delo v celiskem srezu Obcnl zbor cef/sfce gasilske župe Celjska gasilska žtipa je imela v ne- . deljo dopoldne v Narodnem domu obč- ; ni zbor, ki se ga je udeležilo zelo mnogo ' delegatov gasilskih čet iz celjskega sreza. Zupni starešina g. Konrad Gologranc je v začetku pozdravil vse delegate, zla- eti pa sreskega načelnika dr. Zobca, za- stophika poveljnika mesta in 39. pp., ka- petana g. Kleča in zastopnika celjskega 'župana, višjega magißtratn. komisar- ja g. Korena. Udeleženci so nato vzklik- nili Nj. Vel. kralju Petru II. in pokro- vitelju gasilstva Nj. Vis. krai.ievieu To- mislavu, zatem pa so počastili spomin dr. Antona Korešca in um.rlib članov. župni starešina je v svojem poročllu oinenil žrtve, ki jih zahteva poldtika nevtxalnos-ti od naše države. Velika do- ba nas mora najti velike po ud-arni sili, ljubezni do domovine in pripravljenosti na najtežje žrtve. Gasilstvu je z najviš- jega mesta poverjena naloga organiza- cije zaščite domovine pred sovražnimi napadi iz zraka, zato morajo gasilci po- drediti udobje in lastne želje sikrbi za obrambo domovine. Delovanje celjske gasilske župe je bilo uravnano po okol- nosti, da živimo v resnih časih. Gasilska župa je prirejala tečaje in predavanja o organizaciji pasivne zaščite pred letal- skimi napadi v vseh važnejšili krajih svojega področja. Bili so tudi tečaji z obvezniki telesne vzgoje in z öbvezniki vojnih gasilskih čet. Pod okriljem ga- sUske župe in z njenim sodelovanjem je feil prirejen strokovni tečaj za povelj- nike. Na župnem področju so bile lani 3 deine župne vaje, ki so dosegle svoj namen. V sestav gasilske župe sta bili med letom vključeni industrijski gasil- eki četi tvrdke Westen in »Metka«. Do ustanovitve gasilske župe v Konjicah še ni prišlo, ker je ministrstvo razpustilo gasilsko četo v Konjicah. Celjska ga- silska župa je podpirala vse težnje svo- jih ediinic in posredovala v vseh vpra- šanjih gasilske službe. Ob zaključku jo starešina pozval gasilce, da z vsemi svo- jimi mocmi sodelujejo pri dehi za obrambo in okrepitev domovine. Zupni tajnik g. Adolf Bervar je po- ročal o obsežnem delu župne uprave, o predavanjih, tečajlh in gasilskih vajah ter o prireditvah, ki se jih je udeležila župa. Lani je število gasilskih čet v župi naraslo od 57 na 59. V teh ^etah je bilo konec 1. 1940. včlanjenih 1675 izvršujočih, 1043 pcdpornih in 79-čast- nih članov. Naraščainikov je bilo 76, sa- marijank pa 26. V to claiistvo niao všteti obvezniki vojne gasilske službe. Lani je bilo na župnem področju 49 po- žarov (nasproti 40 v letu 1939.) in si- cer 20 malih, 19 srednjih, 6 večjih in 4 veliki. Pogorelo je 15 stanovanjskih his, 17 gospodar3kih poslopij, 13 kozol- cev, 3 hlevij 2 sušilnici za hmelj ter po 1 viničarija, cvetličnjak in koliba. Sta- tistika zaznamuje 3 gozdne in 4 sobne požare/ Vzroki požarov so domnevno v 27 primerih nepazljivost ali samovžig, v 14 primerih požig iz mašČevanja, v 5 primerih vžig zaradi fitrele, v 3 prime- rih pa požig iz koristoljubja. Požar je izbruhnil v 45 primerih na zavarovanih, v 3 primerih pa na nezavarovanih po- slopjih. Na zavarovanili poalopjih je bilo okrog 1,958.400 din, na nezavaro- vanih pa okrog 14.000 din škodc. Gasil- ske čete so sodelovale pri gašenju 47 požarov skupno s 722 gasilci. Dva pre- bivalca gorečih poslopij sta se smrtno ponesrečila, v enem primeru pa je zaži- galec zgorel v zažganem poslopju. Pri gašenju so se laže poškodovali 3 gasilci in 1 vaščan. Če bi ne bili gasilci sodelo- vali pri vseh omenjenih požarih, bi bila Skoda narasla na okrog 4,820.000 din- Na področju župe je število motork na- raslo od 51 na 56. Motorizacija gasilskih eet je skoraj docela dovrsena. Le 6 čet uporablja ročne brizgalne. Skupna vred- nost opreme, oblek itd. vseh gasilskih čet znaša 3,667.017 din, vrednost gasil- skih domov in zemljišc pa 1,332.290 din. Obenem z nabavljenimi motorkami zna- ša skupna vrednost 5,100.000 din. Ob zakljucku je tajnik pozval gasilce, da se zavedajo vsekdar in povsod, da so Slo- venci in Jugosloveni, in da kažejo in branijo svoj narodni ponos ob vsaki pri- liki in pred vsakomur. Zupni blagajnik g. Franc Dobovičnik je poročal, da so znašali dohodki 7.705 j din, izdatki pa 6.200 din. Na predlog revizorja g. Koprive iz Arje vasi je pre- jela uprava razrešnico. Proračun za 1. 1941. Lskazuje 8.937 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Na obonern zboru so bile odobrene stevitne gasilske prireditve za 1. 1941., med njimi proslava 60-letnice gasilske čeite v Zalcu, združena z župnim zle- tom, in proslava 40-letnice gasilske čete v Braslovčah. Obdni zbor so pordraviü gg. sreaki načelnik dr. Zobec, višji komisar Koren v imenu celjskega župana ter kapeta«» Klee v imenu poveljnika mesta in 39. pp. Težnie našega ucjfefisfva Uiiteljsko zborovanje v Celju Srcsko učiteljsko društvo JUU v Cs- lju je zborovalo 8. t. m. v Celju ob ude- lezbi 160 učiteljstva. Predsednik g. Fr. Roš se je v začetku spomnil smrti dr. Antona Korožca. Počaščen je bil spomin umrlega dolgoletnega člana Srečka Pečarja, šol. i^.pr. v p. v Št. Pavlu. Obravnavan je bil popclnoma nevzdržni materialni položaj drž. name- ščencev, ki jih je v intcresu države in naroda treba ohraniti duševno in fizično sposobne za delo in žrtve. Nameščenstvo je v pomanjkanju že dokazalo svoj pa- ti'iotizem, ki pa ne smc biti monopol le nekatcrih slojev in to baš gmctno .naj- šibkejših. Navajali so se ukrepi JUU in centralnega odbora uradniških organi- zacij za nujno ureditev psrečega vpra- ! šanja, sprejemi v ministrstvili in pred- \ logi za novi financni zakon. Podpred- sednica ga.. Wudlerjeva :'e poročala o seji upravnega odbora ljubljanske sek- cije JUU. Učiteljska gospodarska in. j kreditna zadrugu v Celju je na svojem nodavnem 30. občnem zboru izkazala naO 1,890.000 din prometa v letu 1940. je vseskozi likvidna stanovska ustanova, ki naj ji posveča učiteljstvo čim več za- upanja. Prof. g. R. Kobilica, vodja drž. po- skusne sole v Liubljani, znan pedagoški delavec, je predaval o tem, »V čem je slovenska narodna sola potrebna refor- mer. Naglašal je, da njena reforma ne more biti le v metedi. Treba ji je za- gotoviti vrsto najboljših predpogojev za uspešno delo. Potreben je gospodar. in moralni dvig slovenske druzine, reforma vsebinskc in metodične strani vzgoje in pouka, izhajanje s krajevnih in sloven- | skih vidikov ter potreb k jugosloven- i skim in slovanskim. Sola mora voditi \7, ! življenja k znanju in etično vredaaemu (gledano z družbinega vidika) dejaaju. Dobro poznavanje otroka in njegovega okolja, stik s starši in delo za otroka so bistvene važnasti. Notranjtr življenje &o- le je važnejše cd njene zunanje oblike. Učitelj bo samo kot samoatojen, »vobo- den človek, ki ni degradiran v o-rodje strankarskih ra^unov, lahko poln ssdrav- ja in optimizma, ki je njegovemu dehi nujr.o potreben. Pri tem bo lahko poln strokovinega zanimanja, preeizen v deJu in dober poznavalec ljudakih potreb. Re- forma Sole ni v metodiziranju, rav zadovoljivo. Čisti dobiček (prirediter .j)e odbor nakazal ixidmladkom in dijaš- kbn kuhinjain. Na fifredlog primardja g. dr. Raiapa je prejel odl>or raareöni- co. Nato je toil izvoJjen dosedanji od- bor z g. dr. Alojzijem Goričaaiom na čelu. Po obtnem zboru je priredil kra- jevni odbor Ja-dransike straže b sodeJo- vanjem cdljctkega »Putnika« (predara- nje o PIrvatskem Primortui. Predaval- ndca ljuidakega vseučuišča je bila zase^- dena do zadnjega kotička. Predavatelj g. J. S. Vrignanin, ravnatelj »Puftnüka«- na SušaJku, je ipovedel iposkišalce a Su- šaka, od koder !je pokazal tudi po,9inet- ke učinka božičnih nepričakovanih bomb, v Bakar in Bakarac in dalje vzsdolž obale z izredno zanimiv5mi po- snetki f jorda Zavratnice in velebitßikih sten nad morjem na otoka Pag in Rab, nato pa Sokolski glasnik« piše o potrebi med- sebojnega spoznavanja in spoštovanja v skupni državi in pravi m. dr.: »Treba bi bilo vzeti vse, kar je pozi- tivnega pri Srbih, Hrvatih in Sloven- cih, in se s tem seznaniti vzajemno — ne samo, če smo na stališču narodnega edinstva, temveč tudi, če smo za tri na- rodne individualnosti, samo če i3kreno želimo državno skupnost, če ne maramo iti tujcu na lim in če uvidimo skupne medsebojne interese. Ce se najdejo Hr- vati, ki mislijo, da Strosamayer ne za- dostuje, da jih predstavlja v slavljenju, naj slavijo tudi druge konstruktivne Hrvate, naj se seznanjajo z velikimi na- cionalnimi duhovi med Slovenci, naj po- vzdignejo nacionalne muslimane — in nikomur, ki misli iskreno, ne more to škodovati«. »Strah pred ponovnim naletom jugo- slovenske misli je takšen, da ljudje brez pomisleka sprejemajo tudi najabsurd- nejše »sugestije«, samo da bi postavili čim več umetnih jezov proti — jugoslo- venstvu! In samo to — strah pred go- tovo zmago zdrave misli — povzroča, da kot škodljivo zametavajo to, kar sma- trajo celo med narodi, ki živijo v loče- nih državah, za koristno, a to je: med- sebojno spoznavanje In spoštovanje ve- likih ljudi! Tega pa res nismo vscfeff! »Jugoslovenski Lloyd« v Zagrebu prinaša statističen pregled prebivalst- va Hrvatske banovine po narodnostih, kakor ga je prioibeila »Gospodarska Sloga«. Poleg Hrvatov (3,235.830) in Srbov (847.000) živijo na področju Hrvatske tudi narodne manjšine, med katere šteje Nemcc, Madžare, Čehe in tudi Slovence. Pač svojevrstna ugoto- vitev v latu 1941.! Russia in sfovansko fezifrosffovje Po sklepu predsedstva sovjetske znanstvene akademije bo oddelek za jezike izdal razna slavistiena filozof- ska dela. Izdali bodo tudi slovnice ži- vih slovanskih jezikov in sicer srbake- i ga, češkega in bolgarskega. Prav tako j pripravlja akademija velik slovar za ) stare slcvanske jezike, akademik Der- žavin pa je koncal delo, ki obravnava glavna vprašanja slovanskega jeziko- slovja. ČGški nasveti Praški list »Ceskc Slovo« objavlja razne nasivete javnosti in pravi med drugim: »Še vedno se silijo med ljudi elementi, ki gojijo blazne kombinacijc o političnem razvoju, se sučejo v ohra- tih in pozabljajo na gola dejstva, po katerih edino lahko živimo.« Domače vests — Uredba » državnem racunovoii- stvu, ki je bila te dni objavljena v >N>S-lužbenih novinah«, postavlja vse dr- žavno računovodstvo, na novo podlago. Niunesto dosedanjega jiačina državne- ga računovodstva je uveden modernej- ši, duhu časa in razmeram ustrezajoč način. — Izpivmcmbe pri Zbornici za TOI. V smiulu odioka ministra za trgovino in industrijo z due 25. sebruarja 1941 je :bil uikinjcn kornisariat pri Zbornici za trgovino, obrt in induistrijo v Ljub- ljani ter je komisar Avgust. Teati v ponedeljek 10. t. m. izroeil posle ria novo imenovanemu predsedniku Trgo- vinsko-industrijske z'bornice v Ljublja- ni. S tem dn&m jc prenohaia poslovati Zbornica za TOI in posluje kot pravni naslednik od 11. t in. dalje Trgovin- sko-industrijska zbornica, ki po nalo- gu ministrslva izvršujc tudi delokrog bodoče Obrtniške zbornice do dne, ko bo pričela samostojna Obrtniška zbor- nica poslovati. — Urodha o peki krulia je s,preme- njena tako, da smejo peki uporabljati polovico enotne . in polovico koruzne moke, prej pa so srneli uporabljati 60 odstotkov enotne in 40% koruzne mo- ke. Peki smejo tudi primeäati kruhu na račun koruzne moke do 20% !krom- pirjeve moke. — Nad M) dhi vrtxlne pošiljke za iiiGzemstvo niso vcc proste carine. V bodcče ne bo vcč :mcgoče brez carine pošlljati v inozemstvo blaga:, čigaiv vrednosL bi znašala več kot 50 din, ziasli ne olja, mila, feladkorja, kož itd. Vclik<):nočne ix>čitnice na. šolali bodo letos oü 10. do vštetega 22. aprila. — Umiia, je meseca sebruarja v Ce- lovcu pri svoji hčerki v 83. letu staro- sti iiekdanja ipetrovška učiteljica in vdova po pokojnern nadučitelju Gusta- vu Potočniku, ga. Karolina Potoenikc,- va, roj. Peerova. Pokojna je bila znana kot odlična in marljiva vzgojiteljica. Bodi ji ohranjen lep spomin! — D<;Io za zdravje. Te dni je izšla no.va reivija ^Delo za zdravje« kot na- dalje van je dosedanjih listov »Zdravje« in »Delo proti tuberkulozi«, ki sta prc- nehala izhajati. K združitvi teh dveh li- stov v enega je vodila izdajatelje mi- sol, strniti ve's program zdravstveno- socialnega skrbstva za našo banovino v spretne roke dosedanjih urednikov opu- šcenih listov, kar daje naj'boljse jam- stvo za vsebino nove revije, ki se bo zanimala za vsa aktualna vprašanja na tem področju. Novi list jc zelo koristen in potreben za vso našo širšo javnost. Novo revijo bosta urejevala gg. dr. Ivo Pirc, ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani, in dr. Tomaž Furlan, ftiziolog KINO UNION - CELJE BHDBaBBiKGiagasiiaiiffiBisatieiuiiH 14. - 17. Brezupeo slučaj (Bin holUvjnsitoier faii) Sijajna komedija lieprekosljiv^ ga hu- morjaz nepričakovanirni obraLi ustvar- ja situac ije, ki povzročajo salve srneha Jenny Jugo Karl L. Diehl Leo Peukert 16. m a t i n e j a : TRUE LEGION AMI I. del 18. - 21. Trije Codoni (Die drei Cod on as) Trijc Codoni — Kralji zraka — naj- vtčja senzacija cirkusa in varieteja Rene Deltgen Lena Norman Ernst von' Klipstein 19. m a t i n e j a : TRSJE LEGIONARJi ff. del in primarij zdravilišča na Golniku.' Iz- hajala bo desetkrat na leto. — »Kmetovalcc«. Februarska števil- ka tega odličnega strokovnega časopisa spet potrjuje, kako potreben je sloven- skemu kmetijstvu neodvisen list. Po- membni v tem pogledu so članki: »Skrb za povečanje kmetijske proizvodnje<, »Za večjo donosnost krompirja«, »Slo- vensko vinogradnistvo pred vaznimi na- logami«, »DelO'. in ostali zanimivi stro- kovni članki. — Koledar »Kmetovalca«. Kmttijsk:» družba je podarila naro.čnikom »ICmeto- valca« prav okusno opremijen koledar, cigar vrednost je tem vecja, ker je po- svečen propagandi knjigovodstva na na- sih kmetijah. Izdajateljica je prav sto- rila, da je omogočila slovenskemu kmelu vodstvo enostavnega kmetijskega knji- govodstva in pri tem posebno podčrtala razliko med vrednotenjem dela in pre- možcnja na kmetijah, odnosno v drugih pridobitnih podjetjih. Ce se bodo našl kmečki gospodarji ravnali po teh na- lih, bodo na podlagi lastnih knjigovod- stvenih podatkov lahko ugotovili, ali je kmetijstvo res tako nerentabilno, kakoi- se splošno pripovedujc, ker se je renta- bilnost pogrešno ocenjevala, po istih na- čelih, bodo na podlagi lastnih knjigo- vedatvenih podatkov lahko ugotovili, ali je kmetijstvo res tako nerentabilno, kakor Isplošno pripovedujejo, ker so rentabilnost ipogrc&tio ocenjevali po istih načelih, kakor industrijo, bankar- stvo itd. CeSiemokolUa c Ljudnko vseučilišco. V ponedeljek 17. t. m. ob 20. bo prc-daval novinar in puiblicist g. Božitlar JBorko iz Ljubljane o svajem nedavnem potovanju po Tur- čiji in pokazal le-pe slike najznačilnej- ših krajev Turčije. Opozarjaino na to zanimivo predavanje. c Celjske tr^oviaie iia Jožofovo. Združenje trgovcev za mesto Celje ob- vešča vse svoje član3tvo in kuipujoče občinstvo, da Lodo trgovine v cbmočju celjske me&tne občine letoß na pa'aznik sv. Jožefa, v sredo 19. t. m. ves dan zaprte. c Osebna vest. Novi predstojnik mest- ne policije v Celju, g. Milan Wohinz je v ponedeljek prevzel svoje posle. Naša severna meia N«davno sem jmel Opravka v Kres- nicah pri St. Uju v siov. gorieah. Ker odhaja vlak iz Maribora že pred 6. zju- traj, sem prenočil v Mariboru. Želeč si ogledati Maribor ponoči, sem se odpra- vil malo na sprehod. U&otavljam, da je Maribor v teh tož- kih, skrbi polnih časih zelo tih in miren. Le pri »Orlu« sem našel družbo »rota- rijcev«, ki se redno sestajajo vsak po- nedeljek. Povprasain malo, kako je kaj na meji, kako je s kulturnim udejstvo- vanjem, kako s prosveto, kako z ucitelj- stvom, kako z nacionalno vzgojo mla- dine, pa sem iz razgovora posnel, da ni vse tako, kot bi nioralo biti. Vedno äe obetoji dvotirni »istem: napreden in konzervativen, še vedno ni enotne osno- ve za skupno nacionalno delo. S temi impresijami sem v odlični postelji hotela »Orla« zaspal. Drugo jutro me je vlak potegnil do Št. Ilja. Bilo je oblačno inv temno, pa se v vagonu zatemnitev, tako da sem videl vse o.kolje kot v silhueti. Casa je bilo dovolj, pa sem jo od ko- lodvora v Št. Ilju mahal počasi peš proti ICresnicam. Presenetila me je takoj lepa asfaltirana državna cesta, levo in desno velik »Občinski dorn« in »Državna sola«. Tudi »Sokoiski dom« sem videl in še nekaj, kar se me je poaebno dojmilo: vsi otroci, ki so pravkar hiteli proti Soli, vsi brez razlike so lepo pozdravljali: »Dober dan!« Mislil sem si, kako kratkovidni so ne- kateri ljudje. Ne smeli bi smatrati ob- j mejnih postojank za kazenska mesta, ; nasprotno: najboljše, najspoaobnejše, : najidealnejše moči bi morali pošiljati na obmejne sole, da nam vzgojijo močan, zaveden in prosvetljen rod. Jaz bi dcil takemu idealnemu obmejnemu učitelj- stvu boljši položaj in posebne doklade za obmejno službovanje. Pot me je vodila mimo krasnili vino- gradov v odličnih legah. Ljudje so mi tolmačili, da je ta zidanica in oni hrib, pa ta vinograd, in oni sadovnjak že v Nemčiji. Torej sem popolnoma na meji. In že opazim našega graničarja, kako me motri z daljnogledom. Cisto naravno, tujec sem v teh krajih. Razgledujem se malo po o'kolici. Tu je Zg. Kungota, tarn pel lire oddaljena Svečira, vse proti ju- gu naša lepa slovenska zero 1 ja. Proti severu ista pobočja, isti vinogradi, toda druga država. Po isti poti, po kateri sem prisel, bo po opravljenem opravilu spet vračam. Kar naenkrat močan žvižg za mojim hrbtom in že je bil stasit graničar pri meni. Formainost je bila hitro oprav- ljena: vprašuje od kod, kam, kakšen opravek sem imel v Kresnicah, legiti- miranje in stvar je bila opravljena. Z nekim notranjim pomirjenjcm sem so vračal proti kclodvoru v zavosti, da budne in zveste oči stražijo našo mejo. Cujem, da imajo v poslednjih meseeih mnogo sitnosti a židovskimi izgnanci, katere redno zavračajo nazaj preko me- je. Toda včasih... no včasih, kadar iritavajo gladni in impol goli otroci, pa se jim omehoa sree, tedaj zamežijo. V Mariboru potem dobra srea nahranijo in oblečpjo te otroke. Počasi sem prijadral nazaj na poßtajo Št. Ilj. Oglašal ae je želodec. Priporo- eili so mi gostilno Bauma.ii. Vlak jo počasi rinil proti jugu. Streu 4. »NOVA DOBA« 14. III. 1941. Štev. 11. c Alkoholna prepoved za rezerviste. Predstojništvo mestne policije v Celju opozarja vse gostinske obrate, da ne smejo dajati alkoholnih pijač rezervi- stom, ki odhajajo na orožne vaje. Oni, ki ne bodo upoštevali te prepovedi, bodo strogo kaznovani. c Uradno poslopje OUZD v Vodni- kovi ulici, čigar polovico sedaj gradi- jo, bo po sklepu SUZOR-ja dvonad- stropno in ne samo enonadstropeio, kakor je bilo aprva določeno. Polovi- ca poslopja bo dograjena do avgusta, nakar se bo uirad iz sosedne stare hiše preselil v novo stavfoo. Potem bodo staro hišo podrli in zgradili tarn še drugo polovico uradnega poslopja. c Zahvala. Ob 75-letnici mojega roj- stva in 57-letnici sokolskega udejstvo- vanja sem prejel od sokolskih društev, bratov in sester, starih prijateljev in znancev toliko čestitk in izrazov simpa- tij, da se ne utegnem vsera in vsakomur pismeno zahvaliti. Zato prosim vse, ki so me ob tej priliki vzradostili s pismenimi ali ustnimi čestitkami, da sprejmejo po tej poti izraze moje najiskrenejše za- hvale. — Celje, 14. marca 1941. — Matija Benčan, bivši načelnik Ljubljan- skega in Celjskega Sokola. Domače fino kislo zeljc in prvovrstne kranjske klobaso Vam nudi zelo poceni trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom ALOJZ M A S T N A K, CELJE, Gosposka ulica 7 — Telefon štev. 4. c Koncertni in recita-cijski vee>r, ki sta ga priredila tenorist g. Slavko Luk- man in recitatorka ga. Zora Jugova v soboto v celjskem gledališču, je bil sla- bo obiskan. Pohvalno je treba omeniti go. Jugovo, ki je podala recitacijc z občutjem in močnimi učinki. Gosp. Luk- man je izvajal 12 skladb razlio pogasili ogeuj. Škode je okrog 2.000 din. Gosp. Santl se celjakim gasilcetm i3adracc, volno za madrace, vato za madrace, kojnsko žimo, gracllne za madrace, gradlne za roletne, grading za ligeštule, mebl štof za kauče, oto- mane i. t. d. Na zalogi bodemo tudi dr- žali kauče, otomane, madrace, ležalnc? sotele, in \Ttne ligojjtulc in razne pa- tent poatelje. Poizor! Tudi izdelujcmo žične uloške vsih dünenzijah izdelujemo po naročilu in tudi na zalogi bodemo dr- žali gotove pozelo ugodnih cenah. Tudi kojnske opremc bodemo držali na zalogi in galanteriske predmete: Putovalne kofre, aktovke, nahrpnike, tornistre in razlione planinarske torbe in denarnice in nekoliko damske torbe, kojnske plah- te, plahte za vozove vsih veličinah po naručbi, gonilno remenje, vez-alno reme- nje in patenti za lovski, pesji in smn- čarski šport. Prijemamo vse u našo struku spadajoče predmete in popravke. Za vse izdelke jarnčimo da bodo solidno in trajno zdelani. — Cene reklamne. Se najtoplije preporoča J. Kričej in drug Slovenjgrac Ulica krali. Andreja.« — Ti letaki grdo žalijo naa narodni cut. Odgovornost za nje uosita tvrdka, ki jih je naročila, in tiskama, ki jih je tiskala. Po nažem mnenju je širjenje takih leta- kov v/. nacionalnih razlogov nedopustno. Laško MOV« proraiun občine Sv. Kri&tota Laško, 14. marca. Proračun je po novi uredbi sestavljen -/A. 9 mesecev, t. j; za dobo od 1. aprila do 31. decembra 1941. Doklade za teh 9 mesecev znašajo od 9-mesečnega davc- nega predpisa, t. j. od 158.421 din 118.816 din, v edstotkih znašajo' 170%. Vseh izdatkov je predvidenih 314.487 din in prav toliko tudi dohodkov. O.sebni izdatkl: 70.750 din (predsednik 3.600 din, tajnik 13.680 din in 4.320 din do- klad, pomožni tajnik 10.530 in 3.870 din doklad, služitelj 10.450 din in 4.050 din doklad, pomcžni dostavljač 8.000 d'n, cestarji 10.100 din, babioa 750 din, mr- ližki oglednik 500 ddn. Upravna služba: 16.210 din (potnine in voznine 1A00 . din, pisarn.ški material 1.500 din, kur- java 1.000 din, izpopolnitev pisarnižkega materiala 3.000 din itd.) Osebna in imo- vinska varnost: 9035 din (vzdrževanje sreskega načelstva 1435 di'n, policija 800 din^ gusils-ke čete 3.1000 din, požarni ogledi 300 din itd.). Prosveta: 78.153 din (sole: Laško 8910 din, Sv. Jedert 29.085 din, Rcqca 22.350 din, Šmiklavž 11.929 din, Kal 258 din, meščanska sola v Celju 4281 din, sport 400 din, kul- j turna društva 800 din, Rdeči križ 200 j din). Gradbena stroka: 31.000 din (ce- j ste 20.000 din, mostovi 3.000 din, ob- ' činske zgradbe 3.000 din, oporni zidovi 5jiX)0 dun). iKmetijstvo, živinoneja in gozdarstvo: 9.400 dm. Ljudsko zdravje: 1.300 din. Soci-alno skrbstvo: 89.300 din (za bednoötni fond dravske banovine 3.000 din, za brezposelne 10.000 din, za dobrodelna društva 200 din). Obrtne in trgovske nadaljevalne sole: 863 din. Občinsko gespodarstvo: 4.340 din (ceat- no orodje 800 din, teles on 2.000 din itd.) Nepričakovani izdatki: 4.136 din. Vsl materialni izdatki znašajo 314.487 din. j Lani so znašali vsi osebni izdatki (za 12 mesecev) 65.780 din, materialni iz- datki 288.390 din, vsi izdatki pa 354.170 dinarjev. Od dohodkov smö že omenili doklade. Poleg teh do-klad bo občinaka u/prava pobirala trošarmo po 1 din od 1 vina, mošta in piva, [po 5 din Old hektolitrske stopnje luksiizmih pijač, stavbne takse po 300 din, za plesne zabave in prekoracenje policijske ure po 50 din, za luksuzne pse 50 din, za lovske 30 din, za mesarskc in p-astirske 20 din, za pse čuvaje 10 din. Predvideni donos elek- tričnega toka znaša 35.000 din, najem- nin poslopij 3.600 din, lova 6.700 din. Taksa na nočnine tujcev znaža 2.50 Idin. Proračun oistreza resnosti časa. Izdatki jio proračunani v okviru naj- nujnejših potreb in zakonskih dolooil. Proračun ubožnega sklada predvideva 82.600 din, proračun veterinarskega sklada 6.300 din dohodkov in izdatkov, kuluk (javni nameščenci) 1.000 din. Proračun turističnega odbora v Rimskih tcplicah predvideva 14.000 din dohod- kov in izdatkov. Dohodki: terma dr. Uhlicha 12.000 din, zasebniki 2.000 din. Izdatki: Nadzor prijav tujeev 2.000 din, razsvetljava Rimskih toplic 4.000 din, pregled stanovanj in pisarniäke po- trebščine 200 din, prispevek Tujsko- prometni zvezi v I/juibljani 2.800 din. 1 Jx proračuna cestncRa otlbora v Lä- škom za dobo od 1. aprila do 31. de- cembra 1941. Izdatki za banovinske ce- ste: nigrade načelhiku 2092.50 din, od- botnikom 697.50 din, blägajiiiku 1800 din, povprečnina načelnikt: 1770 din, potni stroški članov okrajnt^a cestneg«". odbora in iijemu jDrideljejiih oseb 2500 din, pisarniške potrebščine 2625 din, najemnina 4500 din, kurjava, razavet- ljava, čiačenje 4065 din, delavci in voz- niki 37.500 din, nabava gramoza 157.686 din, odškodnina za kamnolome in gra- moznicc 6000 din, oporno in podporno zidcvje 24.792 din, ograje itd. 9630 din, mostovi 41.520 din, propusti' 20.550 din, cestna zavarovanja 15.000 din, cestno orodje in inventar 5000 din, valjarji S000 din. Dovozne ceste: gramoz 1080 din, mostovi in propusti 1200 din. Po- trebščine cestnega okraja: pisarniško osebje 17.100 din, tchnično osebje 13.500 din, pokojnine, preskrbnine in miloščine 8550 din, udeležba na odborovih sejah 3900 din, pisarniSki inventar 1500 din, tehnični inventar 2000 din, popravila mehaničnih naprav 3000 din, prispevki obcinam 30.000 din, za subvencionirane ceste in njDi objekte 91.145 din., anui- tete po3ojil 30.000 din, nepi-edvideni iz- datki 1645 din. Izredni izdatki: izredm potni stroški tehničnega o3ßbja 7000 din, poškodbe cb elementarnih nczgodah 50 tisoo din. Razne gradnje: Cesta v »Škra- denkih« 180.000 din, odkup Zelenca 25 tisoč din, cesta Trbovlje — Zagorje (Slačnik) 75.000 din, preložitev bano- vinske ceste pri steklarni v Hrastniku 54.000 din, preureditev banovinske ce- ste v Gaberskem pri Trbovljah 180.000 din. NavedVi smo Ie glavne izdatke. 1 Požar v Tremorju. V petek 7. t. m. okrog 22.45 je izbruhnil požar pri po- sestniku g. Jakobu Štoru v Tremerju. Vnelo se je veliko gospodarsko poslopje, v katerem so bili staja za živino, ske- denj in gospodarski stroji. Goreti je pričelo v neposredni bližini slamorez- nice, kjer sta. bila zložena seno in slama. Domaei so rešili živmo in vozove, dočim je ogenj uničil vso krmo, pridelke ter mlatilnico in slamoreznico. Na kraj po- žara so kmalu prispoli celjski in gabrski gasilci, ki so še reäili vitel in motor z mlinom. Kasneje je prispela še laška gasilska četa, ki pa ni stopila v akcijo. Vsa škoda znaša okrog 50.000 din, po- sestnik pa je bil zavarovan Ie za 28.200 din. Zanimivo je, da je bil gospodar ob 22. äe aam na podu, a ni ničesar opazil. Kaže, da je požar zanetila zlobna roka. 1 Nov grob. Na Spodnji Rečici je umrl 64-letni upokojeni rudar Janez Sanda, p. d. Koprivec. Pokopali so ga v nede- ljo na pokopališču v Laškem. Bodi mu ohranjen blag spomin, svojeem naÖe islcreno sozalje! 1 Kdo povzroča dragiojo. Visoko gori nad Laškim je občina, od koder nosi r mesto ubožna žena vsak teden razne kmetijske pridelke, ki jih nakupi od fcmetDv. Oni dan je tožila, da jajc kar ni več dobiti, ker kmetje niso zadovolj- ni, da je eena jajc padla. Prejšnji dan je prišla — je žena pripovedovala — v tako hišo, kjer je vprašala, ali imajo jajca naprodaj. Ponudila je zanje po 80 par, ker 20 par pač ni preveč za- služka, če nosi toliko ur dalec. Pa je dejal kmetič svoji ženi: »Stara, po 80 par jih pa ne bomo, prodajali! Prixuei jih sem takoj dvajset, jih bomo sami jedli!« Prekupčevalka kar ni mogla ver- jeti, da misli kmet resno, pa je poča- kala, da so bila jajca kuhana in da so jih domači do zadnjega poapravilr... 1 Prošn,)a upravi Kadiotherme. Ker je naže tei*malno kopališče dostopno vsetn bolniškim članom v naši državi, vidimo v termi rasane ljudi z lahkimi in tež- jimi oboleoji. Mnogokrat se zgodi, da izstopi na postaji iz vagona bolnik, ki ima hudo revmo ali išias. Siromak hodi z največjo muko in mora kreniti peš do terme. Druga kopališča imajo na razpo- lago razna vozila tudi za letovižčarje. Dobro bi bilo, če bi uprava terme na- bavila kako osebno vozilo vsaj za težje bolne, ki bi jih vozili v termo in jim tako prihranili mučno pešačenje. Pro^- simo, upravo, da bi blagohotno posikr- bela za prevoz takih bolnikov in jim tako prihranila nepotrebne muke. 1 Oe res manjka zemljLšč zä obdelo- vanje... Ob Rimljanski cesti, Topliski ulici in drugod imajo nekateri lesni pre- kupčevalci nekatere parcele, na katerih so zložene večje množine raznega lesa. Ker je v Laškem čedalje več delavstva in uradniatva, potrobujejo ti tudi vrto- ve za sočivje. Ker so oblasti izdale na- redbo, da mora biti v?>ak košček zemlje obdelan, bi bilo prav, če bi lesni trgoVci zlagali les na kakem drugem Itraju, ne pa na parcelah, ki so uporabne za vrto- ve. Dandanes ie zemlja ljudem nujno potrebna. Tudi iz razlogov tujskega pro- meta bi bilo pr^iv, če bi zlaganje lesa ob glavnih ulicah sploh opustili. 1 NevŠečnosti na želczniski postoji. Glede vlakov na naši postaji smo. svoj čas že večkrat prosili, da bi obstajali tako, da toi prišla približno sredina vla- ka pred postajo. Nekaj časa je bilo vi- deti, da hoče uprava želji plačujočega občinstva ustreči, saj je nabavila celö desko z uapisom »Stoj!«, ki jo je po- stavljal kretničar tja, kjer bi naj obstal stroj. Sedaj smo pa že spet pri staretn. Osebni vlaki, ki prihajajo iz Celja, ob- stoje največkrat s strojem ob čuvajnicž ali celo na koncu postaje, tako da so vozovi s potniki Bog ve kje gori blizu toplic. Izstopivši pctniki se drenjajo med osebnimi in tovornimi vozovi, oni pa, ki vstopajo, morajo v prve vozove, kajti priti do zadnjih, po večini praznih, nimajo niti časa. niti možnosti, saj jo pot zastavljena s prispelimi potniki. Uprava postaje vztraja z doslednostjo na prepovedi prehoda ob čuvajnici, kar je zlasti med številnimi prebivalci Pod- šmihela vzbudilo nemalo nevoljö, ker se zavedajo, da je dolžnost tistega, ki po- bira denar, da ustreže onemu, ki plaČuje, zato je treba napraviti red tudi v tern primeru. 1 Ugotovitev. V »Novi dobi« z dne 7. t. m. smo poročali, da je v celjski bol- nici podlegel zobni zastrupitvi 15-letni sin posestnice Viktor Šoter, p. d. Šanca, s Sp. Rečice. Naknadno pa smo izvedeli, da je Šoter podlegel steklini in da nje- gova smrt ni bila posledica zobnega zdravljenja. Šotra je v decembru ugriz- nil stekel pes. Nekaj tednov pozneje so se na Šotru pojavili znaki stekline, kl ji je Šoter končno podlegel. 1 Popravi! V poročilu o izdanih na- kaznicah za kruh in moko ter petrolej se je v zadnji številki viünila r.apaka. Glasiti bi se moralo, da je cbčinski eskr- bovalni urad v Laškem izdal za februar nakaznic za 11.363 kg moke in ne 11.363 nakaznic. 1 Kino lAško bo predvajal v soboto 15. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 16. t. m. ob 16.30 in 20.30 film smeha in veselja prešerne mladine »Navihanka«. V glav- ni vlogi Jane Withers (»Cigančioa«). Straa 6. »NOVA DOBA« 14. in. 1941. Štev, Tednik. — V torek 18. t. m. ob 20.30 in v sredo 19. t. m. ob 16.30 in 20.30 najboljši komični trio sveta b r a t j e Ritz v najsijajnejši komediji sezone xwfonak! arene«. Predigra. Hrastnik Rifdarjl TPO v borbi za svo/e pravice Hrastnik, 14. marca. Med Trboveljsko premogokopno druž- bo in delavskimi strokovnimi organi- zaciiami so bila v mesecu januarju dvakrat mezdna pogajanja, ki so se obakrat brezplodno zakliučila Strokov- ne organizacije irnaio pravico do po- gajanj, če se draginja po indeksu Na- rodne banke za cene maloprodaje v Liubljani poveča za 6 ali več odstotkov. Na tej bazi so bila pogajania skhcana. Delavska delegacija je stavila predlog : Ker je od zadnj>h pogajanj, ki so bila y oktobru, draginja narasla za 7.92 točke, naj se tudi place vsega rudar- skega delavstva zvišaio za 8% z ve- Ijavnostjo od 1. decembra 1940. Poleg tega je stavila delavska delegacija zah- tevo, da se tudi pri TPD uvedt*)o pla- Čani dopusti in nabavni prspevek in uredijo nekatere manjše zadeve. Končno je sprožila še vprašanje podlage za ocenjevanje draginjskih sprememb, za kar naj bi se vzele cene življenjskih potrebSčin največjega industrijskega rudnika v Trbovl]ah. TPD je zavzela k stavljenim pred- iögom za nižje kategoriie odklonilno stališče z utemeijitvijo, da so te kate- gorije že z banovo odredbo o mni- malnih mezdah dobile znatno več nego znaša porast draginje. Ker kliub dol- gotrajni razpravi med strankama nj pnSlo do sporazuma, je TPD sama določila nove mezde in dopuste. Strokovne organizacije so v zaSčito delavsk h interesov sie po zakoniti poti in zahtevale poravnalno ra^pravo, ki je btla 20 februarja, a je büa zaradi trdovratnega odklanjanja vseh delavskih zshtev po zastopnikih družbe brezu- spešno zaključena. Kot zadnp bkrep za mirno reSitev so strokovne organizacije skleniie, da se spor predloži razsod ščnf mu odboru, kar je TPD tudi odklomla. Zastopniki rudarskega delavstva so pokrenili pač vse za dosego upraviče- nih zahtev rudarjev. Kohko so izgubili doslej rudarji pri TPD, je razvidno iz naslednjih podatkov : Porast draginie se je zaČel z začet- kom vojne v septembru 1939 in so dob Ii akordanti, če računamo DOVDrečen akord pred septembrom 1939 s 40 dm, do konca januarja 1941 prrmalo 1 517 din, če računamo povprečen ukord s 50 dm, pa premalo 1 897 din. Če ra- Cunamo le 4 000 akordantov, znasa nj'h dosedani« izguba pn povprečnem akor- du po 40 dm skupno 6 068 000 din, pri povprečnem akordu po 50 din pa 7,588000 dm. Nesporna ugotovitev je. da je dra- ginja narasla za 54 7°/oi akordanti so pa dobili le 44% ln se *° vedno na- knadno kar nredstavlia za delavstvo izguho 6 do 7 m pol mihiona din, za družbo pa seveda prav tonkšno obo gatitev. TPD je vse zahteve delavstva odUlo- nila z iz|avo, da po njenem nr emu sploh ni spora. ker so delavci preieli vse, kol'kor izka/uje indeks porasta dragine. Pripravljena je edinol - sore jeti v okvir kolektivne pogodbe vse- bmo svojega »Rdzglasa« delavstvu, Če so organizacije pripiavliene to vsebino podo>sati. Delavska delegacija je morala to po- nudbo odkloniti in je dokazala Tibo- veliski premogokopni družb«, da bi družba z malo volie lahko unodla upravičenirn zantevam delavstva, saj ".'azpolaga z več sto mihjonskim pre- rrtoženjem in ogromnimi rezervnimi krediti. K«hpc leta 1939 je imela TPD 200 000 000 dm dHn ške gia^nice, n*d 31,()lK/000 din rezervnena sklaüa, nad 12 700 000 din glavmč"e rezerve, nad 35 000 000 din re7erve za valutne iz gube m nad 7 700 000 dm no^bnega rezervnega sklada. V It-tn 19^9 ie iz- vrsila odpi^ov ?a več kot 20 000.O00 dm in ii je ostal še čisti doMčtk v /nrsku 28600000 d n, 'z k^tnrega |e 'zplaca'a d»-|.i čarjem 16 500.000 dm dividend. Š- bolj je družUa unp^vdU le»a 1940. in bi lnhko zadosiila vs^m dei}.v^k'm zahtevam za nazaj, če bi se delni^arji odpovedali superdividends preko 5°/o- Zavedati se je tudi treba, da je ves ta ogrornni kapital pripravil naš slo- venski delavec s svojimi žuliavimi ro- kami in da so lastniki tega kapitala nad 75°/o tujci. Slovenski delavec se zaveda resnosti časa, zato je miren in discipliniran ter pridno gara dalje, zah- teva pa, da nai, če drugi ne bo ugodno rešil niegovih upravičenih zahtev, to stori komisar, ki ga naj postavijo družbi. GomiSsko go Krivoprisežnik. V nedeljo 9. t. m. jc uprizor.il Sokol igro Krivoprisežnik. j Ker še nimamo svojega odra' je gosto- j. vala soikclska igralska družina v sose- i dnji Trnavi na gasilskem odru. Kljuib i raznim težavam in slabemu vremenu | je igra v moralnem in gmc.tnem oziru ; lepo uapela. Zelimo si še več taikih pri- ( reditev. j go Šahovslta tekma. Za 7. marec je j povabil šahovski Mu'b v Št. Pavlu pri j Preboldu naše šahiste na prdjatcljLrKo j tekmo. Isid je bil za Gomilsko neipri- j čakovano dober. Pcisainsznii rczultati so | sledeči (prvi so GornilCani, drugi Sent- I pavelčani): S. Hanžič:Vedenik 1:0, J. Hanžič :Zaveljcina 0:1, Cizej:Cestnik 1:0, Knez:Kač 1:0, Božič:Bukovec 1:0, Pon)da:inž. Sikacel 1:0. Skupni rezultat je 5:1 za Gomilsko. Videlo se je, da tudi pri nas ne mamjka razmercma do'brih šahistov, manuka samo nökcga, ki bi vse to organiziral in spravil v šahovski kluib, ki bi nudil pogoje za nadaljoije napredovanje. Sport * Ugodne snežne razmere privabljajo v zadnjem časoi maiogo smučarjev v Mozirsko kočo na Golteh. Snežna plast je 170 cm visoka. po vrhu osrcnjena zaradi vpliva scjnčnih žarkov. Tak sneg je prav dober za smučanje in soLnona kopel v gcrslcih vJšinah je ide- alen užitek, ki okrepi zdravje in pov- zroča temno, zagorelo polt. Divna je smulta po pobočjih Medvedjaka, Pote- linjeka, Boskcivca ali po širckih pla- njavah Startiih stanov, ki žarijo v po- mladanslkem solneu in na vse strani odpirajo in nudijo krasen raz;gled. * Veleslalom na Oolteh. Zinxsko- sportni odseik Sav'njske podružnice SPD v Celju je priredil v nedeljo vde- slalom na Golteh jia Froei. ki je imela 24 vratic ter ic merila 2.000 m z višin- ako razliko 600 m. Startalo je 20 tek- mcvalcev iz Maribora, Mcžice in Celja. Prehcdni po'kal trgovca M. Meštrova iz Celja. si ie priboril v osti'i borbi Sa- vin jean iz Celja. Rezultati so bili na- slednji: 1. Savin jčan (SPD Celje) 2.17.1; 2. Franc Cop (SPD Maribor) 2.17.2; 3. Fric Dvoräadc (SPD C'l'e) 2.18.3; 4. Mirko Mejavšrk (SPD Celje) 2.21.4; 5. Dušan Gradiänik (SPD Ce- lje) 2.27.3. Sail Šahovsk2 tuniir za prvenstvo Celja se prične drevi ob 20. Ker so se prija- vili skoraj vsi najmcčnejši igralci Ce- ljskega šahcivskega kluta in Šahov- skega kluiba Gaber ja, bo turnir getovo 1 Lcpe tiskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepnc koledarje, diploiue, srečkc, časopise, knjige, cealkc ter vse rcklamne tiskovine za trgovee v cni in več barvah vam solidno izgotori ZiVtZinIA 1 IijI\AKINAlastna knjigoveznjo* CELJE, STROSSMAYERJEVA UL. 1 Dežne plašče in vetrne iopice iz balonske svile in drugega impregniranega blaga v veliki izbiri nudi galantenjska ...nv —,- 4~Y-,w „, trgovina A. MISLEJ-CELJE zel'o zanimiv. Turadr bo vsako sredo in petek od 20. do 24. v vrtni dvorani hotela »Evrcpe«. Vcdja turnirja je g. Niko Latincrv'lc, njegav namestnik pa g. Jakob Pvajišek. Dve šahovski tcilaui. Plrvo moštvo Celiskega šahovakega Muba bo gosto- valo v nedeljo v Radečah in igralo pr- venstveno tekmo s tamlkajšnjim ša- hewskim klubom. Drugo moštvo CSK bo igralo v nedeljo prijateljsko šahov- sko tekmo v St. Pavlu pri Preboldu 3 tamkaj'snjim žahoviskim klubom. Brzi turnn. Celjs'kd šahovs,ki klub je priredil v sredo brzi turnir za drugo moštvo ob udeležbi 10 igralcev. Prvo mesto si je osvojil F. Lorbek z 8, d»ru- go F. Grein s 6 in pel, tretje pa B. Pleterski s 5 in, pol toöke. Jecmeroovo feavo v zavitkih in odprto priporoča Prazarna „Ce/e/a"-Cel/e Cenj. občinstvu se priporoca t\TcIka Anton Lecnik zaloga ur xlata srebrnine optika iid. Celie Gfavni trg lzHu&euupiiü ua razpolsgo! Oglašuite v ,Novi dobV! Dober jaboienik se dobi pri Svetelu, Celje- Gaberje. Vcč lcpih stavbnih parcel in kozolec naprodaj. — Poizve sc pri F. D e t i č e k, Celje - Zavodna 3fll Posrcdovalci izključcni. Posestvo ah hiSo z vrtom vzamem v na je«. Ponudbe na upravo lista pod »256*. Starefšl moški iSče kakrSno koü delo v Celj«. — Verdcv, Trnovlje 175 pri Celju. VABILO na redno skupšcino Posojilnice na Vranskem z. z n. j. ki bo dne 25. marca 1941 ob 14. v zadružnih uradnih prostorib s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritcv in konstituiranje skupščlae. 2. Čitanjc zapisnika zadnjega obCneflH zbura. 3. Poročilo: a) upravnega odbora, b) nad- 7ornega odbora. 4 Sklepanje o letncm sklepnem računui, o porabi po lovnega prebitka in podelitev razre^nice članom up avnega in nadzornega odbora. 5. VolHve treh Clanov upravnega in enega člana nadzornega odbora. 6. Predlogi in pritožbe. 7. Slucajnosti. stko skup§Čina ob nap^vedani uri nr. bo sklepčna, bo čez pol urc druga na istera kraju in z istirn dnevnim re om, ki bo ir smisiu § 38. pravl sklepala vt'ljavno ne glede na število n^vzočih zadružnikov. Letni skh pn račun jc razgrnjen na vpo- gled zadružnikom in bivSini zadružn kom« kater h jamstvo še ni nrenehalo, v poslo- valnici zadruge ob uradnih urah. Za upravni odbor: Eladnik, 1. r. predsednik Lanrič, 1. r.CIa» FRANJO DOLZmN ^epp°avr°°a pel^ CBLJE $T«LtOVOPfc_______ ZAHTEVAJTEPONUDBE Za kresiJO 4 Van. narcdi solldno