Posamezna številka 1 Din mesečno, it s« »prejema liat v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovora PON£»££JSK/ opt-i/fll. S COVENEC Uredništvo: K' tarjeva ul. H. 6 Telelon it 2050 in 29% — Liat izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15 179. Telelon štev 2902 Po 8 letih prve svobodne občinske volitve na Jezici Pravi glas slovenskega ljudstva "jRzf™ 23 odbo"niho^ J^SJ-tKi Zmaga Jugoslovansko radikalne zajednice, v kateri se je organizirala ogromna večina slovenskega naroda, je odnesla pri občinskih volitvah na Ježici svojo prvo veličastno zmago v državi pri volitvah, ki so bile prvič po tolikih in tolikih letih najhujšega terorja svobodne. Ta vest ne Ho Sla samo po vsej Sloveniji in vzbujala ponosno zadoščenje med slovenskim ljudstvom, ki je sedaj prišlo do besede in je na Ježi« že pokazalo, kakšna je ta njegova beseda, marveč se bo raznesla po vsej naši jugoslovanski državi kot prvo zmagoslavje obnovljene demokracije, ki si jo je postavila » program in jo tako dosledno uvaja nazaj v državno življenje Jugoslavanska radikalna za jed niča. Tako bo govorilo slovensko ljudstvo povsod. Vsi so se na Ježici proti njemu zedinili, kot so bili edini proti njemu vsi v preteklih letih zatiranja. Od zloglasne JNS, mimo dr. Kraniarjevih pohorcev in Marušič-Pucljevih kmetijcev mimo Mačkovih pristašev, ki so jim delali družbo marksisti, pa do skrajnih levičarjev, vse se je zlilo v eno skupno fronto, v tisto, ki jih jc vedno družila v prošlosti in jih bo družila tudi v bodočnosti, namreč v Ironto proti slovenskemu ljudstvu, ki je tudi krščansko. Nič ni pomagalo. Ko je začela padati noč nad Ljubljano, je bil boj končan in na bojišču je ostalo slovensko ljudstvo, od skupne Trente pa ni qstalo nikjer nobenega sledu. Penicilin ie ž njo slovensko ljudstvo in politična organizacija. v kateri se je organiziralo. Z volitvami na Ježici je končano tudi stra- šenje z rdečim bav-bavnm. ker sc je izkazalo, da je slovensko ljudstvo ostalo lo, kar je bilo in da je bila rdeča propaganda, ki so jo podpirali se preživeli pristaši pokojnih režimov jugoslovEn-skega terorja, le bobneči prazen sod. Skupni fronti, ki se jc postavila proti slovenskemu ljudstvu, tudi čestitamo, ker nam je pokazala, s kom se bo moralo boriti za svoje politične in kulturne ideale in ker nam je dvignila navdušenje, da napravimo tudi drugod tako, kot je bilo danes na Ježici. Jezica, 15. decembra. Današnje prve svobodne občinske volitve na Ježici so simbol novega časa, odjek dolgo v prsih dušenega vzklika svobode, ki je razganjal prsi naših mož, ko so jim stali za hrbtom priganjači, ki so z lejio donečimi gesli, frazami in nasiljem hoteli gospodariti brez. naroda in proti njegovi volji. Ježica Ik> v bodoče vsaka slovenska občina in kakor je obračunala z režimom JNS in njenih priveskov Ježica, tako bo z JNS obračunal ves. slovenski narod, ko bo pozvan, da se odloči i>o svojem srcu in svobodni volji. Vjioštevaje dejstvo, da so bile zadnje svobodne volitve leta 1927, moramo današnje volitve na Ježici smatrati kot neovrgljiv dokaz, da se naš narod niti vpogniti niti zlomiti ne da. Katastrofalen poraz, ki ga je na Ježici doživela danes , skupna fronta, ni mogel presenetiti nikogar, ki iKizna trpljenje slovenskega naroda v poslednjih letih. Kljub lomu, da so napeli vse sile in skušati rešiti potapljajočo se barko, katero so skušali spraviti na suho ne samo s svojimi redkimi pristaši, ampak tudi z vsemi drugimi večnimi neza-dovuljueži do skrajne levice, je bil vendar ves njihov trud in ogorčena borba zastonj. Nič ni po-inagalo, da so še na dan volitev raztrosili po Ježici kupe lepakov in z njimi postiljali ceste. Tudi to ni pomagalo, da so v teh letakih blatili novoizvoljenega župana na najgrši način. Naši možje in lantje so v sklenjenih vrstah mirno in dostojanstveni korakali nad zadnjimi vizitkami propa-lega režima in dokazali, da so zreli za demokracijo Volitve so potekle v najlepšem redu in že dopoldne ob 11 jc bilo oddanih skoraj 100 glasov. Okrog 4 je število oddanih glasov' naraslo že na 000 in ob zaključku volitev je bilo oddanih vsega skujiaj 683 glasov od 956 volilnih upravičencev. Udeležba volileev na teh volitvah je dosegla 71 in pol odstotka, kar je po letu 1927, ko je bilo oddanih 73 odstotkov glasov, doslej največja volilna udeležba Kandidatna lista Jugoslovanske radikalne zajednice z nosilcem Francem Severjem na felu jo dobila 547 glasov, kandidatna lista Dovča Ignacija, za katero so glasovali vsi združeni in raztlru-ženi nasprotniki vseh barv, je dobila le 136 glasov. Oddanih glasov je dobila lista JRZ 80 odstotkov. združeni nasprotniki pa 20 odstotkov. Sijajna zmaga liste JRZ je potrdila, kako močno se je že afirmirala JRZ v Sloveniji. Lista JRZ dqj»i 23 odbornikov z županom Severjem na felu, lista g. Dovča pa 1. in uradništvu take prejemke, da bo moglo živeti. Strašen jc ta »kako« danes, ko sc že skoro pet let ni nihče brigal zanj, danes, ko je prazna drzavua in zasebna blagajna. NAS GOSPODARSKI ORGANIZEM JE IZČRPAN. Reševanje tega ni več znanost, ampak neka umetnost, spretnost, ki se more vladi posrečiti le s sodelovanjem ljudstva. Vsekakor je pa treba ta zavoženi voz izvleči na varnejšo ccsto, da bo mogel hitreje naprej. Vsako umetno sredstvo, kakor inflacija ali žigosanje denarja bi morda temu ali onemu trenutno prineslo nekaj koristi, tvojemu bratu in Ivojcmu bližnjemu pa morda veliko večjo škodo, v vsakem slučaju pa je tako nasilno sredstvo za skupnost nesreča. Država, ki se na ta način skuša izmotati iz gospodarskega klobčiča, jc ali v rokah nespretnih ljudi, če ne celo nepoštenih, ali pa v silni stisku Res pa je in psihološko razumljivo, da jc dr. Korošca kot jetnika na Hvaru lažje zagovarjati, kakor pa dr. Korošca kot notranjega ministra. In tudi to vam povem, da jc silno ležko ostati na takem mestu, ko vidiš, da ne moreš tega storiti, kar bi rad in kar bi z ozirom na potrebe tudi moral. Toda pokazati moramo, da znamo nositi tudi odgovornost, da znamo zaupati našemu človeku in da znamo tudi odkloniti vsaka prišepc-lavanja in namigovanja, ki govoričijo o tem in onem. Zato vas pozivam, kakor ste dosedoj strnjeno stali V naših vrstah, kakor ste sc danes cno-dušno zbrali v tej veliki dvorani, tako požrtvovalni iti uvidevni ostanite zvesti naši misli i v bodoče.« Izvajnja ministra dr. Kreka je zbrano občinstvo napeto poslušalo in ga neštetokrat prekinilo z navdušenim odobravanjem, kakršnega ta dvorana še ni doživela. Možje in fantje iz Celia in bližnje okolice, ki so bili že tolikokrat prevarani tekom teh kratkih let, so začutili, da sc v zaupanju do slovenskega političnega vodstva nisn prevarali in so to tudi vsakomur dovolj gladko pokazali. Z galerije se je spontano vzdignila pesem »Hej Slovani«, h kateri je poprijela vsa dvorana, ki se je takoj ob prvih glasovih vzdignila Zbrano ljudstvo je stoje pelo slavnostno pesem kakor že leta ir leta ne. Minister dr. Krek v Celju Veličastno zborovanje JRZ kot ga Celje še ni videlo Po šestih letih političnega zatišja je grofovsko Cefie zopet zborovalo. Velika dvorana Liudske posojilnice je bila nabito polna. Z nad 1000 pri-staži dr. Antona Korošca. Ob 9 dopoldne je predsednik krajevne organizacije JRZ mestni župan g. M i h e 1 č i č v lepih pozdravnih besedah otvoril zborovanje in večkrat prekinjen z navdušenim vzklikanjem dr. Antonu Korošcu in g. ministru dr. Kreku pozdravil novo-došlega gospoda ministra, ostale govornike in občinstvo, ki je v tako sijajnem številu napolnilo dvorano. Govor ministra dr. Kreka Nato je povzel besedo g. minister Krek, ki fe v dolgem, preko 1 uro trajajočem govoru obrazložil navzočim sedanje politično stanje. Dejal je da je sedanje zborovanje predvsem poučnega značaja. Po izvedbi organizacijskega dela v stranki je prav, da se nekoliko poučimo, kako stvari danes prav za prav stoje, preden začnemo znova politično živeti. Naša davna navada |e, da se pred vsakim važnim delom sestanemo, se posvetujemo in za našo stvar navdušimo, potem pa gremo v javnost, da naše delo branimo in ga izvedemo. Tako smo delali doslej, tako hočemo živeti in delati tudi naprej. Naša sedanja politična skupnost je bila ustanovljena kot nosilka ljudskega demokratičnega življenja. Z ozirom na sedanjo zakonodajo je ta oblika edino primerna in edino mogoča. Dolgo se ie ustanavljala, dolgo pripravljala, ker smo na vsak način hoteli najti izhod iz političnega zatis a na dan. Večkrat so se sestajali predstavniki najmočnejših političnih skupin v državi, da se prejšnji avtoritarni režim, ki je vladal vedno strožje, da ie mogel ta ljudstva obvladati, zruši in požene v zgodovino. Treba se je bilo združiti v zelo močno skupnost, da je mogla voditi boj proti tako brezobzirnemu režimu. Takrat so bili naši voditelji formalno politično brez moči, vendar pa so bili radi zaslombe, ki so jo imeli v ljudstvu, močnejši kakor pa vladajoči režim. Takrat torej se je ze ustvarila sedanja politična skupnost, po katen upamo pripeljati naš narod do boljše bodočnosti, državo pa do večjega miru in blagostanja. Kje so danes Hrvati Ob tej priliki je morda prav, da se dotaknem tudi tistih, ki so ob podiranju režima bili z nami in jih danes ni, to je političnih krogov v Zagrebu. Ti krogi so, mirno lahko rečemo, zelo požrtvovalno sodelovali pri rušenju režima, sedaj pa, ko je treba na ruševinah nekaj graditi, jih pa ni med nami. Rekli so, da ne prevzamejo nobene odgovornosti za javne posle, dokler ne bodo izdani novi zakoni, da ne prevzamejo nobeue odgovornosti za nered, ki ga je prejšnji režim zapustil in ki ga zagrebški politični krogi, kakor pravijo in kakor jim radi verjamemo, niso zakrivili. To stališče je sicer zelo komodno in varno za posamezno politično skupino in njene voditelje. ZA NAROD IN DRŽAVO PA GOTOV9 NI VZORNO. Ako bi se vse druge skupine tudi postavile na to ambi-cijozno stališče, bi r tistih razmerah ne bilo nobene druge rešitve, kakor da bi prišel kak nov Jevtič ali pa nova diktatura, to je isto, kar si pravkar podiral, v novi obliki. Treba je več političnega kavalirstva in politične doslednosti: Sloga je po prvem uspehu še bolj potrebna kakor pa pred njim. Ml smo ostali v tisti smeri tudi po padcu režima, deloma iz zvestobe do naših zaveznikov radikalov v Srbiji in muslimanov v Bosni in Hercegovini, deloma pa tudi iz političnega računa. Videli smo, kaj se je z nami takrat godilo. Nismo mogli naprej, ne z volitvami, ne z abstinenco. Zato smo soustanovili to veliko politično skupnost, ki je naravnost zgodovinskega pomena za razvoj političnega življenja v državi. Proti tej skupnosti ne bo mogoče nič več vladati, pa naj bo njena smer zastopana v vladi ali pa tudi ne. Pri nobenih volitvah se nam ne more več kaj lakega dogoditi, kakor se nam je dogajalo dosedaj pri vseh in skoro povsod, kjer smo se pojavili. Po številkah smo sicer zmagali, pa kljub temu nismo nič pomeniti. V tej politični skupnosti pa nam jc za-sigurano mesto, ki nam po naši moči in po odgovornosti, ki jo nosimo, gre. Ta korak nam je narekovala dolžnost do naših zaveznikov in dolžnost do našega ljudstva. Hoteli smo pa ostati tudi zvesti pristno slovenski in veličastno jugoslovanski ideji, zato naj nam politični krogi v Zagrebu odpuste, če se ne menimo za njihove tc ali one iznajdbe, ker imamo svoj program, ki ga bomo skušali uresničiti. Oproste naj nam pa tudi, ako Slovenci slovenske voditelje smatramo za prav tako ?redne spoštovanja in zvestobe — kakor Hrvati hrvatske. Vedo naj pa tudi, da najnovejši politični prihajačl, ki hočejo naše vrste razdrobiti, pri nas niso prav nič v časteh, sami pa naj vedo, da tudi v Zagrebu niso. V kolikor Hrvatje silijo preko svojih narodnih meja z političnimi načrti, trdijo, da so kraji na robu Slovenije popolnoma hrvatska zemlja, kar je prav za prav tudi proti pristnemu hrvatskemu programu. Politično pa tisti kraji glede organizacijskega dela spadajo neposredno pod Zagreb, šele notranji in severni del Slovenije ima tudi za propagando tako imenovanega mačkovstva svoje vodstvo v Ljubljani. To podrejenost naj bi upoštevali tudi tisti, ki se danes tako narejeno navdušeno ogrevajo za politično taktiko zagrebške politične družbe. Naše mnen;e o samoupravi Končni cilj naše današnje politične smeri je, da pridemo do takega miru, da bomo ljudstvo lahko povedli k mirnim in svobodnim volitvam. Nadaljno smer bo pa da'alo tisto svobodno izvoljeno zastopstvo, ki bo imelo tudi zunanjo legitimacijo ljudskega zaupanja. Zavedati se moramo, da so slovenski politični, gospodarski in kulturni interesi v tej skupnosti najbolj zavarovani. DOKLER BO DR. KOROŠEC V VLADI, NE BO PADLA NOBENA SENCA NA KAKRŠNOKOLI SLOVENSKO SVETINJO. Nova skupnost se je postavila na načelo, ki smo ga mi zastopali še pred vidovdansko ustavo, na načelo samouprave, v kateri mi in vse druge pokrajine v državi najlažje vršijo svojo misijo, ki jo imajo v Jugoslaviji, To je prvi primer, da se vsedržavna stranka postavi na stališče samouprav. Ako bi Hrvatje znali povedati, kaj hočejo od samouprav, katere pravice si hočejo v njih zavarovati, bi samouprave danes že imeli. Mi pa smo si o samoupravah že zdavnaj na jasnem. Tako o občinskih kakor o okrajnih, pa naj se to imenujejo cestni odbori aH šolski odbori ali karkoli, kakor tudi o banovinskih. Svobodno izbrano ljudsko zastopstvo naj po svoiih močeh, pa če so še bolj skromne, in po svoji pameti vodi zadeve svoje občine in svoje pokrajine. Če jo kdaj zavozimo, bomo zavozili z našimi sredstvi in tudi z našimi sredstvi popravili. Banovina mora imeti res pravi ljudski obraz in pa toliko moči, da bo ta obraz mogla skozi in skozi ohranili. To je emi-nentno državotvorno delo. Le na ta način je mogoče različne interese, ki se včasih med seboj | križajo, združili In jih povezali tako, da je tudi i celoti v korist. Tudi bremena bomo v takem stanju lažie prenašali, ker bomo vedeli, čemu so in v kakšne namene se uporabljajo. To pa rodi zaupanje in vero v pošteno voljo najvišjih državnih organov. Prepričani smo in nikomur nc dovolimo o tem dvomiti, da je jugoslovanska njiva lepša in bogatejša, če je tudi slovenski konec lep in bogat. Naj izpregledajo vsi milijoni v Jugoslaviji, kako zna ljudstvo samo vzdrževati državo in red v njej, kako zna ljudstvo samo nositi odgovornost. Takrat se 00 šele pokazalo, kakšno zločinsko delo so opravljali tisti, ki so ves severni del države proglasili, da je proti njej, to je proti državi, katero obenem tvori. V samoupravah bo narod šele pokazal, kako zna biti državotvoren. Vsi taki očitki nam sicer niso veliko škodovali, škodovali pa so državi v tuzemstvu, še bolj pa njenemu ugledu v inozemstvu, toda takrat vladajočim krogom so bili potrebni, da so mogli vladati. Sedaj na delo! Organizatorično delo zajednice je povečini že v vseh krajih izvršeno, treba je pristopiti nemudoma, ker potrebe vsepovsod vpijejo k nadaljnemu delu, to je k izboljšanju naših razrvanih gospodarskih, pa tudi kulturnih razmer. Vlada sama ob takem položaju, ki danes vlada v gospodarstvu, ne more bogve kaj. Dobiti mora spodbudo in načrte iz tistih majhnih celic, ki so razpredene po celi deželi in ki na terenu vidijo, kje bi bila pomoč najbolj potrebna. Zato moramo delati v najtrdnejši skupnosti, pa se bomo morda še pritoževali, da ni videti uspehov. Delavska, kmetska vprašanja, to je cela gora težav in križev, človek 1 bi se kar razjokal nad kupom prošenj in pritožb, ki I jih moreš komaj v majhnih malenkostih povoljno I rešiti. Trajna in popolna rešitev pa je samo v res PRISTNI DEMOKRATIČNI OBLIKI, v tem je tudi ves smisel sedanjega ljudskega udejstvovanja. Le i s sodelovanjem najširših množic moreš iznajti pot, : kako zaposliti vse brezposelne, kako rešiti zadolženega kmeta, kako dati zaposlenemu delavstvu G. predsednik M i h e 1 č i č se je g. ministru zahvalil za njegove izbrane besede in povdarjal — kar je navdušeno potrdila vsa dvorana, da so danes ljudje JRZ v Celju in v celjskem okraju tako trdni in složni, da jih nobena intriga ne bo razdvojila. Sli bodo z neomajno vero naprej, ker vraga, katerega se je komaj posrečilo pregnati, ljudstvo ne mara klicati nazaj. Nato je podal besedo g. 2 e b o t u , mariborskemu podžupanu, ki 9e je v svojem govoru posebno obrnil na lokalne štajerske razmere ter opisal zlasti gospodarsko stanje kmečkega prebivalstva, podal žalostno sliko nacionalnih razmer in, vso sramotno igro tako imenovanega nacionalizma, ki je pravi narodni zavesti baš v teh narodno tako izpostavljenih krajih škodoval bolj kakor pa v predvojnih časih vladajoči nemški krogi. Nato jc g. D i m e c v imenu kmetov celjskega okraja prebral spomenico, v kateri je orisan težavni položaj kmečkega gospodarstva in ki poziva sedanjo vlado, da najmočnejšemu stanu in stebru države pomaga brez oklevanja in z vso avtoriteto, ki jo v ljudstvu uživa. Spomenico je vsa dvorana z velikim navdušenjem sprejela. G. predsednik je nato prebral udanostni brzojavki g. notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu in ministrskemu predsedniku g. dr. Stojadmoviču. Občinstvo je brzojavki sprejelo z dolgotrajnim ploskanjem in navdušenimi vzkliki. Predsednik ie nato zaključil izredno uspelo zborovanje, ki je celemu Celju povedalo, kako stvari stoie Takega zborovanja Celje še ni zlepa doživelo in ga morda tudi za to nedeljo ni pričakovalo, kakor je bilo soditi po raznih govoricah in grožnjah, kar pa so bile samo pobožne želie nekaterih degradiranih nacionalističnih poživoikov. Zborovanje je vse dvome razpršilo in danes vemo, kako Ce'ie stoji. Po shodu si je minister dr. Krek v spremstvu žujiana Mihelčiča, podžupana Stermeokegn. okrajnega načelnika dr. Zobca in nadzornika tehničnih del ing. Mursc ogledal regulacijo Savinj« v Tremerju. Mogočen zbor v Braslovčah Popoldne ob 3 se je vršil v Braslovčah v dvorani Ljudskega doma istotako shod krajevne organizacije JRZ. Dvorana je bila nabito polna. Ljudje so stali po vežah, po stopnicah in galerija je bila tudi vsa zasedena. Celo na oder so morali iti ljudje, da so mogli poslušati priljubljenega govornika g. ministra dr. Miho Kreka. Predsednik krajevne organizacije Turnsek je po jedernatih pozdravnih besedah otvoril zborovanje ter dal takoj besedo g. ministru dr. Kreku. G minister se je v svojih izvajanjih nekoliko delj časa pomudil pri neki politični — ali vsa i po: iilična hoče biti - struji, ki hoče zadnje čase kršit, slogo naroda, to je pri tako zvanem mačkovstvu. Z zgledi iz preteklosti, kakor tudi z zgledi iz dobe neposredno pred padcem in po padcu Jevtičcvega režima je dokazal, kako nesmiselna in brezciljna bi bila taka po'itika brez vsakršnega načrta. Pokazal je tudi nesmiselnost vseh tistih slovenskih tako zva-nih »voditeljev«, ki hočejo kar na slepo presaditi politično taktiko, ki je morda (?) dobra za en narod, s tem pa še ni rečeno, da jc dobra ludi za drugega. Orisal je tudi vse žalostno gospodarsko stanj?, ki teži danes slovenskega človeka, prav tako tudi težave vlade pri izvajanju njenega jmlitičnega in gospodarskega programa. Povedal pa jc tudi, da je vlada pokazala že dobro voljo z nekaterimi gospodarskimi izboljšanji, kakor n. pr s tem, da je uvedla znižanje železniških voženj ob nedeljah in praznikih v smeri iz mest za meščane, ki gredo na deželo zaradi športa, enako pa iz dežele v mesto, kamor hodi pod-žclsko prebivalstvo po opravkih. Drug zgled dobre volje sedanje vlade je znižanje zemljiškega davka. Ta davek je sicer razmeroma zelo nizek, vendar pa ga je vlada kliub temu vsaj nekoliko še znižala, da pokaže vsej državi, da ima prav resno in dobre voljo, da ustvari boljšo bodočnost in izvrši splošno zboljšanje v državi. V po'itičnem oziru pa je največji tak korak na pravila vlada z zakonom o amnestiji, ki so je bih največ deležni kr^ji izven Slovenije. In ti kraji tii se morali tega zavedati, da narod še nikdar, vsaj zadnja leta ne, ni tako svobodno dihal kot ravno sedaj, za časa sedanje vlade. V nadaljnjem svojem govoru je g. minister pozival vse navzočne, nai trdno vztrajajo in naj pokažejo ves svoj značaj, kakor ga jc pokazalo vodstvo, da ostanejo zvesti slovenstvu in jugoslovanstvu, zvesti svojim voditeljem, kakor bodo tudi voditelji njim zvesti ostali. Poslušalci so z napeto pozornostjo sledili njegovemu govoru in ga neštetokrat prekinili z viharnim odobravanjem. Za g. ministrom dr. Krekom jc govoril ing. Dolinar, ki se je bavil zlasti z gospodarskimi vprašanji Savinjske doline, to jc s hmeljarstvom. Govoril je šc g. banski svetnik Kuder, ki je z ozirom na težko stanje hmeljarstva v Savinjski dolini predlagal obširno spomenico, ki z vso strokovno natančnostjo razlaga vzroke in navaja tudi pola. po karterih bi bilo odpomoči najvažnejši gospodarski panogi Savinjske doline. Spomenico so vsi navzoči burno odobravali, banski svetnik g. Kuder pa jr prosil g. ministra, naj jo predloži vladi in naj sc tam zavzame za to, da Savinjska dolina zaradi krize v izvozu Innelja ne propade popolnoma. Govoril jc še župan g. Mihelčič iz Celja. Nato je g. predsednik Tumšek predlagal j» zdravno brzojavko ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču in notranjemu ministru dr. Korošcu in banu dr. Natlačcnu, ki so bile vse z živahnim odobravanjem sprejete od ljudstva. Zborovanje je trajalo nepretrgoma od 3 do pol 6, in ves čas so ljudje vztrajali in stali v dvorani in tudi pri izhodu ni nikomur prišlo na misel, da bi se odtrgal od zborovanja. Zagreb, 15. dec. b. Hašk:Haldr'. (Sarajevo) 3:3 (1:1). Belgrad, lo. dec. b. A:B tcam (A =.lfc>K, B — Jugoslavija) 3:2 (2U).. Pogreb koroškega borca Ruzdi Aras v Belgradu Važna posvetovanja s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem Beljak, 16. dec. 1035. Ko je v petek zvečer v visokem zvoniku gorske vasice Brdo, žalostno zapel veliki zvon in naznanil smrt koroškega rodoljuba in voditelja l"r. Grafenauer.ja, je vztrepetala vsa Koroška: izguba njenega največjega borca je jtoiuenila za ujo novo rano, hujšo od katerihkoli dosedanjih. Sprejela pa je dežela to novo preizkušnjo tako, kakor jo more sprejeti le z ognjem skozi in skozi preizkušena Koroška: še bolj se je zavila v svojo tugo, po slovenskih domovih širne dežele pa so šteli vsak večer roženvenake jagode — za blagor pokojnikove duše... Jok brdskih zvonov pa je še naprej ječa! v deželo, odmeval od vasi do vasi ter vabil stare borce in zavedne slovenske može na zadnji sestanek: in kakor so nekoč ua močan, a blag Francetov glas zapuščali svoje delo in prihajali na narodne tabore, da branijo in zahtevajo svoje pravice, tako so tudi sedaj prihajali od blizu in daleč. Niso pa prihajali, kakor nekdaj, borbeno razpoloženi in hrupno: sklonjeni in otožni so |>osa-mezniki bredli skozi visok sneg, da so se ob mrtvaškem odru skrušeni in brezslišno poslavljali od svojega mrtvega voditelja in tovariša. Današnji dan se je pretvoril v pravo romanje na Brdo. Okoliške vasi »o se dobesedno izpraznile. Pri obeh mašah je bila cerkev prenapolnjena — vse je bilo zatopljeno v molitev za pokojnikovo dušo. Vendar pa tragika Koroške in njena usoda ni prizanesla niti temu svečanostnemu razpoloženju: dorašča-joča slovenska mladina in slovenska ljud«košol«ka niladei. ki je bila stisnjena v prvih vrstah okrog oltarja, je molila za slovenskega voditelja iz nemških molitvenikov ... Ko so v prvih popoldanskih urah hiteli z okoliških postaj zadnji [x>grebci, je bila okrog Gralen-auerjevega doma zbrana po svojih zastopnikih m odposlancih posameznih vasi m krajev goioivo vsa Koroška. Bili so daiije zastopana vsi ko, o-.k i klubi izven meja Koroške, nepregledna pa je bila množica pesnikovih zaiancev !i*n prijateljev, ki so prihiteli od vseh strani Koroške. Bil ojih te toliko, da jih Gralenauerjcva hiša ni mogla sprejeti nai stotinko V kotu male sobice je ležalo na priprosfi mizici pokojnikovo truplo. Priprosta sobica, oder, obdam s par svečami in nekaj vencev — med njimi je bil eden z napisom vpozdrav! Prijatelji iz Jugoslavije« in spleten iz žita in osata, sta odražala ono skromnost, ki je bila v vsein pokojnikovem življenju najvidnejša lastnost. V tej malt izbici. v kateri je pokojnik prebil največji del svojega življe-uja, mu je spregovoril v slovo narodni poslanec Karel Doberšek. Poslovil se je od Fra>nceta v imemi slovenske posla n-ke skupine iz belgrajske narodne skupščine. Povdaril je vso borbenost, s katero se je pokojnik ko« zaveden Slovenec, posebno pa kot poslanec v avstrijskem parlamentu tako uspešno boril za Koroško. Medtem so za.ečali zvonovi, proti vasi pa je krenil pogrebni sprevod, kakršnega gorska vasica še gotovo ni doživela. 1 akoj za krsto je stopala vsa skrušena poko.nikov-a žena Alojzija, poko tikove sestre Bogomira. Cecilija in Marica, njegova dva zeta Gabrijel in Jernej, bratranec Anion, oba nečaka profesorja Ivan in Franc Gralenauer ter ostalo sorodstvo. Sledili so zastopniki Gosjxxtarskega in kulturnega društva za Slovence na Koroškem, zastopnik in zastojm ca glavnega odbora Koroškega kluba v Ljubljani dr. Julij Feflacher ter gospa Marica Spicer, daije zastopniki mariborskega jeseniškega tn celjskega f*xk>cHx>ra gg Hochmueller, dr. Janežič in ing. Cuček, zastopnik prevaljskega pododbora dr. Blaž Re:chmann. V ostalem sprevodu so bile zbrane vse okoliške vasi ter nekaj pevskih zbo- rov. Bili o to sami iskreni jiokojnikovi prijatelji in znanci. le nekai je bilo v sprevodu takih, ki sicer razumejo slovensko, a slovensko ne govorijo m ki so prišli na pogreb — ue radi pogreba lo ker so ti obstupili tudi jamo, jc ostala marsikatera beseda govornikov tieizgovorjena. Da naj bi bil pogreb tak, so poskrbeli gotovi ljudje; jx>skrbelo je za to tudi učiteljstvo, ki ni smatralo za jKMrebrvo, da naj pride na |»greb tudi šolska mladina, dasi ima Brdo baj |>oko;niku kot nekdanjemu 'načelniku šolskega odbora zahvaliti, da ima svojo šolo. Ob odprtem grobu je spregovoril pokojniku v slovo kot prvi domači župnik g. Janez E b n e r : -Danevs pokopavamo izrednega moža Izreden je radi tega, ker ie imel mnoge in hude sovražnike, imel pa je še vič iskrenih prijateljev. To dokazuje v polni meri dau.tšnji pogreb. Bil je pokojni Grafenauer krščanski mož, ki je vsakemu povedal resnico v obraz in je ravno radi te svoje odkritosrčnosti moral toliko pretrpeti Vedno je vsakomur pomagal, predvsem pa so mu bili pri srcu trpini.. Ti ga bodo sedai najbolj pogrešali. Pogrešali p« ga bodo tudi sosedje, ki jim je bil vedno dober svetovalec, pogrešala gu bo tudi vsa Koroška, ki ji je bil nenadomestljiv borec. Bil ie dober na vse .strani, samo ga niso vsi razumeli. Danes pa morajo priznati tudi sovražniki, da |e bil pokojni Grafenauer izredno nadarie-n, pravičen in dober mož. Današnje cerkveno opravilo nas uči. naj se veslimo. Veselimo se torej z njim, kajti njegovo plačilo 'v nebesih bo gotovo obilno Da so govor razumeli tudi nemški poslušalci pravilno, ga ie g. župnik ponovil t udi v nemškem jeziku. Nato je zapel domači zbor pod vodstvom Urha Rakuša žalostinko »Blagor mu«, pevski zbor iz Bence pod vodstvom flanzija Kropivnika pa še nekai drugih žalostink. Ko so se razhajali pogreb.ci na vse strani, so utihnili tudi zvonovi Zaman je butal njihov odmev ob trdo steno Karavank in Pece. Ni mogel prebuditi kralja Matjaža, ne t5-letni vedno bolj popuščajoči krik zatirane Koroške in ai ga prebudilo ječanje zvonov, ki se je razlivalo po deželi, ko je koroška zemlja pokrila svointga največjega borca. Francetu Gralenauerju V meglo se Gospa sveta kol v pajčolan zastira, vsa Žila je v črno odeta: narod ob grobu se zbira. S ponosom je gledala Peru na delo najboljšega Mina zdaj v žalosti narod kipca in z njim vsa domovina Žila in Drava — solzi blesteči v joku tečeta čez mejo: največjega borca v trpeči Koroški k pogrebu nesejo. V boli dajal si se vsem. pelikan. Grafenauer, poosebljena žrtev! Zdaj pudel si mrtev kot hrast-velikan: v zemljo greš — Tvoj duh pa ni mrtev! It zemlje boš zrastel v novo drevo, s koreninami čez v«, Korotan, ' pod veje Tvoj duh bo ztirat ljudstvo, zveatd: tedaj ne boS več pokopan! Tedaj bo Tvoj duh vstal v zlati svit, zvest poslanstvu vojščaka. zadel l>o na rame svoj slavni ščit, in bo prvi, ki v svobodo vkorakal Staut Vinko. Belgrad, 15. decembra, m. Po starem običaju se je tudi tokrat ustavil v Belgradu turški zunanji minister lavfik Ktiždi Aras ter prekinil vožnjo v Ženevo, kamor potuje na zasedanje Sveta Zveze narodov. V imenu predsednika vlade ga je snoči pozdravil na železniški |x>taji njegov jx>inočnik v zunanjem ministrstvu dr Martinac. nadalje turški poslanik na našem dvoru g. Hajdaj Ah z vsem osebjem |X>sdani$tva. Pri sprejemu so bili navzoči tudi grški poslanik dr. Melas, svetnik romunskega poslaništva Papiniu. višje uradu is Ivo zunanjega ministrstva ter šel tiskovnega urada di Lukovi;- levfik Ruždi Aras se je po pozdravu na kolodvoru odpeljal s turškim poslanikom v turško poslaništvo. Današnji dan jc porabil Tevlik Ruždi Aras za konference s predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovičem, na katerih so se pretresala vsa mednarodna politična vprašanja, ki so si pojavila od zadnjega sestanka odbora zunanjih minisirov pa do danes in ki zanimajo obe zavezniški državi Prva konferenca j? bila dopoldne. Tevfik Ruždi Aras se je pripeljal v spremstvu turškega poslanika Hajdar Aloja v zunanje ministrstvo oF pol 12 m je bil lakoj sprejel od. g. dr. Stojadinoviča Konferenca je trajala vse do I, ko je dr Stojadinovič povabil svojega tovariša na kosilo, ki ga je priredi n»o države članice Balkanske zveze. Mednarodni položaj zahteva, da spremljamo dogodke z največjo pozornostjo. Mi smo zmerom vsako stvar resno proučili in naše smernice so kakor znano Inspirirane z delom za mir in kolektivno sodelovanje, je dodal turški zu-zimnji minister. Zmerom smo soglasni i državnikom. ki »tuli veliko Jugoslavijo, v kateri vidi Turčija svojo veliko zaveznico. Vaši dve državi sta neločljivi in zvesto vdani ciljem Balkanske zveze. Glede položaja v Ženevi je g. Tevfik Ruždi Aras izjavil, da smemo > ponosom izjaviti, da izpolnjujemo vse svoje obveznosti, vendar nismo fanatiki in upoštevamo zmerom dejanski položaj. Nato je izjavit predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, da -e v celoti pridružuje izjavam, ki jih je dal turški zunanji minister dr Tevfik Rnzili Aras. Dodal je -e. ila -la stališči oholi držav popolnoma enaki. Ob 4 popoldne se je turški zunanji minister odpeljal na Dedinje .kjer je bil sprejet v avdijenoo pri kuezu-namestniku Pavlu. Ob 6 po|x>klne se je Tevlik Ruždi Aras ponovno sestal z dr. Stoiadtrnovi čem in nadaFeval z njim razgovor o vseh političnih vprašanjih. Zvečer je na čast Ruždi Aravt priredil banket v prostorih turškega poslaništva turški poslan-Ha;dar Ah. Po banketu je ob 10 zvečer z ekspres-nim vlakom levfik Ruždi Aras nadaljeval pot proti Ženevi. Kolikor se je nieelo izvedeti, se je v razgovorih, ki sta jih imela dr Stoiadinovič in Ruždi A'as, ugotovi a tudi tokrat popolno istovetnost pogledov obeh zunanjih minisirov v vseh vprašanjih, ki zadeva o obe priiateliski državi. Do izraza pa je priš a tudi volja za slučaj potrebe po odločnem nastopu. Z abesinskih bojišč Shod ministra G jure Jankovič a Mladenovae, 15. decembra. AA. Danes se je v Mladenovcu vršil velik shod Jugoslovanske radikalne zajednice. Na shodu je govoril minister za gozdove in rudnike g. Djura Jankovič, ki je med drugim dejal: Kraljevska vlada, ki ji načeljuje dr. Milan Stojadinovič (dolgotrajno vzklikanje), je krenila na pot demokracije in vi bratje veste, da je vlada dr. Milana Stojadinoviča, ko je prišla na krmilo države, našla zakone, ki niso demokratski, zakone o zborovanju in dogovoru in o tisku. Vi ste priče, da smo mi te zakone, dokler jih ne moremo izpremeniti, prilagodili tako našim liberalnim na-ziranjem. da lahko dan za dnom slišite govore posameznih političnih mož širom vse naše domovine in da čitate njihove govore v časopisih. Tako morete videti, kaj kdo izmed političnih ljudi inisii. Vi veste, tla imamo danes dve veliki puli icni skupini: Na eni strani Jugoslovansko radikalno zajednico, na drugi strani pa združeno opozicijo. Zastopniki Jugoslovanske radikalne zajednice ne žele, da bi bili brez dostojnih tekmecev, ker majhne strančice sploh niso tekmeci. Oni ne vidijo v sebi edinih sposobnih, edinih patriotskih politikov, in zato žele videti nekega dne združeno opozicijo, ki jo predstavljajo splošno, spoštovani Ljuba Davidovič, Milan Jovanovič in Dragoljub Jovanovič, v zapadnem delu naše domovine pa dr. Ma-*ek. Združena opozicija je nastala za prejšnjih volitev. da se bo borila zoper nenarodni režim. Usta- novila se je kot tchniško-politična skupina, ki nima trajnega političnega značaja. Danes, ko tega nenarodnega režima ni več, ko je odšla vlada, ki je bila nedemokratična, zakaj bi se cepili. Toda, morda obstoji kaj drugega, kar nas , deli. Ako je to, kar nas deli. vprašanje državne : ureditve, je dolžnost, nas politikov, da gremo odkrito pred narod, in da povemo, kako pojmujemo ureditev države. Naše stališče glede državne ureditve jc jasno. Mi smo (o poudarili v programu .tngoslov anske radikalne zajednice. Nase stališče je, da se imata, država in narodno življenje urediti tako. tla ho najbolje ustrezalo koristim naroda, to se bo pa uredilo s krajevnimi sani o n p r a v a m i. Nanje je trebji prenesti vso tisto oblast, ki je narodu najpotrebnejša, tisto, kar tvori bistvo državnega življenja, kar tvori moč in iakost naše države, je pa treba zdriiž.ili v enih rokah. To je naše stališče. Izveiiskltpščinskn opozicija je imela tudi več shodov, predvsem v Sreniskih Karlovcih. kjer je i govoril bivši minister Milan O r o I. V Spi itn »o . zborovali bivši radičeve.i ter je na leni shodu eo-voril Mačkov odposlanec Jakob Jelašič. V Prije-doru so imeli shod bivši zemljoradniki Na njem sta v glavnem govorila čubrilovič in Kokanovie, ki sta ostro napadala zadnji govor Boža Maksi-moviea na znani politični večerji v hotelu Impe-rijal. Mirno na severu liondon. 15. decembra. A A. Reuter poroča: Zdi se, da je bilo včeraj mirno na severnih bojiščih v Abesiniji. V času. ko je v Ženevi v razpravi mirovni predlog, se zdi, da skušata obe vojn joči su stranki zavirati tempo svojih priprav in ostati v nekakem premirju, ki pa brez dvoma ne ho dolgo trajalo. Kakor poroča Reuterjev dojiisnik iz Adis Abe-! be, sc je abesinski cesar včeraj mudil v Desiju in ] podrobno proučeval angleško-francoske mirovne ; predloge s svojimi inozemskimi svetovalci, ki jih je poklical iz prestolnice in so se z letalom pri-| peljati v Desije. 0 izidu tega proučevanja ni Se nikakih poročil. Drži le to. da gledajo v prestolni-ci zelo kritično na te mirovne predloge, ker abesinski krogi mislijo, dn se s temi predlogi ravna z Abesinijo lako. kakor da bi že bila izgubila vojno. Včeraj popoldne je odletelo iz Adis Abebe v Diredavo letalo, da prepelje truplo ameriškega zdravnika dr. Hockmana. Pogreb se t>o po vsej priliki vršil danes v Adis Abebi. Dr. Hockman se je mudil v Abesiniji že dve leti kot ravnatelj ameriške bolnišnice v Adis Abebi. Oktobra je pa odšel na ogadensko bojišče, da bo vodil zdravstveno akcijo Rdečega križa. Njegova smrt je posledica njegovega zanimanja za | vojne spomine. Eksplozija, ki ga je ubila, se je j pripetila v trenutku, ko je Hockman hotel odtrgati vžigalo z nek« bombe. Iz Asniare poroča Reuterjev dopisnik, da je v zasednem ozemlju organizirana policijska služba tako. da io opravljajo karabinjerji skupaj z domačo policijo. Rim odklanja Rim. 15. dec. c. Danes je vse italijansko časopisje začelo ostro napadati pariški sporazum. Do-dej jc molčalo. Zato je zanimivo, da je itali,ian-ka vlada šele seilaj dala dovoljenje za napad na dogovor. ki sta gu izdelala Laval in Hoare. Italijansko časopisje soglasno ugotavlja, da ne more hiti niti govora o tem. da hi Italija vrnila Aksiim Abe--iniji. Italija sploh iio bo sprejela nikdar predloga, da hi se z Abesinijo pogajala kot z enakopravno državo. Za to, kar ji je ponudil pariški sporazum glede dodelitve abesinskega ozemlja, sp Kalija -ploh ne zmeni. Izključena so pogajania. če se Italiji že v naprej ne prizna vse abesinsko ozem- lje, ki leži med Eritrejo in italijansko Somalijo. Ti dve koloniji mornta po tej vojni tvoriti celoto. Angleški poslanih pri Hitler u Berlin, 15. decembra, c. Snoči se je v nemškem zunanjem ministrstvu nenadoma oglasil angleški velepos'a:iik. V imenu svoje vlade je zaprosil, da nai Hitler takoj odgovori, če jc pripravljen v najkra šetn času urediti vsa viseča evropska vprašanja. Ta vprašanja pa so: skupni letalski pakt za zapadno Evropo, omejitev oboroževanja in pa uiedilev podonavskega vprašanja. Hiiler jc bil nad tem nenadnim korakom iz Loodona zelo začuden in je dal vedeti, da misli, dn ni mogoče rešiti vseh teh vprašani, oreden se ne konča vojna med Fa-li|o in Abesinijo. Misli sc tudi, da je bil ta pritisk ua Nemčijo domenjen v Parizu med Hoareoin iu Lavalom. Občni zbor JNZ Belgrail, 15. dec. m. Danes je bil tukaj redni občni zbor Jugoslovansko nogometne zveze, ki so so ga udeležili zastopniki vseli domačih klubov. Občni zbor se je pričel ob pol 10 Najprej je bil izvoljen verifikaciiski odbor. po izvolitvi lena odbora pa je bil občni zbor prekinjen, da bi izvoljeni verifikacijski odbor mogel dokončati svoje, delo. Občni zbor so je nadaljeval nato okoli II. Z njega so bile odposlane udnnostue oz. pozdravne brzojavke: Nj. Vel. kralju. Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu ter ministru za telesno vzgojo Mirku Komnenoviču. Nato so bila podana poročila o delovaniu JNZ v pretekli poslovni dobi. Tajniško poročilo je kritiziralo zastopnike nekaterih nogometnih klubov, nakar je bilo sprejeto z vsemi glasovi, izvzenjši zastopnikov belgrajske. Jugoslavije in Gradjanskega iz Stnederevske Pa-lanke. Pred volitvijo novega upravnega odbora je sedanji odbor predložil občnemu zboru resolucijo, ki jo je skupščina soglasno sprejela. Resolucija ho poslana vsem ministrom in poslancem. V njej nogometna Zveza naproša vse te kroge za znižanje taks, za dovoljenje srednješolski mladini, dn hi se smela aktivno udeleževati v nogometnem športu, dalje pa prosi Zveza za podelitev raznih ugodnosti pri podelievanju zemljišč posameznim klubom za igrišča Za volitve rioveua upravnega odbora se je sestavil poseben kandidacijski odboi iz predstavnikov nogometnih podzvez. ki je pred-lagal novi upravni odbor v glavnem sestavljen ii starih funkcionarjev. Vlomilec Urbane pobegnit iz ječe Svobode se ni dolgo veselil, našli so ga kmalu v seniku Novo mesto, 15. decembra. Novo mesto }e danea v popoldanskih urah doživelo veliko senzacijo, ki bo za nekaj dni razburjala sicer tako idilično življenje dolenjske metropole. Danes popoldne, nekaj minut pred tretjo uro. je iz zaporov tukajšnjega okrožnega sodišča pobegnil znani vlomilec Jože Urbanč, ki je bil 20. oktobra letos obsojen zaradi vlomov na 10 let robije. Urbanč se je že od vsega začetka bavil z mislijo o begu, ki se mu je prejšnja leta parkrat že posrečil. Danes popoldne je imel v zaporih službo paznik Ludvik Tesar, ki ga je Urbanč poklical in prosil vode. Paznik Tešar jc odprl vrata celice, tedaj pa je Urbanč skočil nanj, ga podrl na tla. mu potegnil bajonet iz nožnice in ga večkrat zabodel v hrbet in v vrat. Tešar je imel še toliko moči, da je poklical na pomoč. Te klice in hud ropot, ki so ga povzročali zaprti kaznjenci v I. nad-stropju. Je slišala žena paznika in strojnika gospa Pintarjeva. ki je pohitela na stražnico in obvestila o tem službujočega stražnika Pavlina. Ta je hitro stekel v jetniški oddelek in oddal nekaj strelov za Urbančeut, ki pa ju medtem že zbežal iz jet- niškega oddelka skozi zadnje okno pisarn« na prosto. 0 begu zločinca so bilf takoj obveščeni orožniki. ki so ga pričeli zasledovati. Sledili so ga do Seldlove šupe, kamor se je Urbanč skril v mrvo. Orožniki so z vilami preiskovali seno in kmalu se je iz njega začni Urbančev glas. Privlekli so ga na dan vsega okrvavljenega jio obrazu, kajti vile so ga ranije v elavo, gn uklenlll in odpeljali nazaj v zapore. Ranjenega paznika Tašarja so prepeljali v kandijsko bolnišnico, kjer je bil takoj operiran. Zaenkrat rane niso smrtnonevarnp. Retgraiske vesti Belgrad. 15. dec. m. Ob navzočnosti Nj. Vel. kraljice Marije je danes pravoslavni patriarh Varnava posvetil pravoslavno kapelo v največjem hekrrajskem srednješolskem zavodu v drugi dekliški gimnaziji v ulici kraljico Natalije. Belgrad. 15. doc. m. Danes popoldne je Nj. ! Vel. kraljica Marija otvorila razstavo Kola srpskili i sestnra. Cisti dobiček te razstave je namenjen za pod poru revnim otrokom iz pasivnih krajev. Potem, ko jc vfr svjjr moči posvetil mladini iu delu za narod, je 15. d«, cembra 1035 ob S za veUuo zatisnii svoje trudne oči v 82. letu svoje starosti gospod Tomaž Romih ravnatelj meščanske šole v pokoju, imejitelj reda sv. Save, častni č'an Udmženja iiit-sčansko-šolskih nastavilikov, častni meščan mesta Krško, častili član raznih društev in ustanov. V Krško, kraj njegovega 47-letnega neumornega, nesebičnega delovanja, se vrne k zasluženemu počitku v torek, dne 17. decembra 1035, kjer se vršii ob 16 izjired šole pogreb na krško pokopališče. Blagoslovitev njegovih zemskih ostankov bo v Novem mestu v torek, dne 17. decembra ob II Maša zadušnica se bo liratla dne IS. decembra 1015 ob S v jioktopališki cerkvi v Krškem. Novo mesto, dne 15. decembra 1035. Sin Božidar, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu, z ženo Fino. Sto let socialnega dela Proslava stoletnice Trgovskega in bolniškega podpornega društva Ljubljana, 15. decembra Kljub živahnemu društvenemu življenju imanv> Slovenci le malo društev, ki bi iiKiela gledati n« tuko lepili uspehov polno stoletno dol*>, ki je za Slovence prav gotovo ustvarila prve zametke so vialnega zavarovanja, trgovsko m bolniško podporno društvo, ki danes slovesno obhaja stoletnico svojega obstoja, je na proslavi, ki je bila davi v lepo okrašeni dvorani Trgovskega doma, pred odličnimi predstavniki javnosti na kratko podalo bi lanco stoletnega dela. Dvoran« je bila lepo napolnjena in za govorniško mizo je stala na lepem po«'"Stavku z zelenjem okrašeno slika ustanovitelja društva, ljubljanskega veksirgovca Ferdinanda Schmkl.a. Predsednik društva g. Peter Klinar se je ob otvoritvi slovesnosti v imenu društva iu vseh prisotnih [»klonil Ni. Vel. krailju Petru II., nakar so vsi zborovalci zaklicali trikratni »Živijo!«. Hkrati ie poslal v imenu zborovanja tudi pozdrave kraljevskemu namestivištvu, nadalje kraljevski vladi in ministru za socialno politiko ia nar. zdravje g. Koinnenoviču Nato je pozdravil navzoče odličnike, med njimi zastopnika liana g. podbatra dr. Majcena, zastopnika poveljnika dravske divizirske oblasti generala g. Popidica Miloja, zastopnika ljubljanskega knezoskofa stolnega kanonika dr. Miha Opeko, ljubljanskega župana dr Ravniharja, rektorja univerze dr. Samca in mnogo drugih odličnih predstanikov naših gospodarskih in kulturnih ustanov. Končno je pozdravil tudi zastopnika trgovskega društva Mericur iz Zagreba podpredsednika Vukadinoviča ter zastopnika bel-"raiske »Ornladine* upravnika bolniške blagajne §rat>ka Radana in predsednika bolniške blagajne Miiodraga Antiča. Nato je predsednik na kratko orisal razvoj društva od njegove ustanovitve pa do današnjih dni. Omenil je nadvse zaslužnega ustanovitelja Fer-ospa Frančiška Jchmidtova, žena ustanov iteljeva in po Prešernovih pesmih še danes znana Primičeva luVija. Ustanovitelj je vodil društvo nad 30 let in je i)H za svoje zasluge izvoljen za častnega člana. Društvo se je normalno razvijalo in moralo je v teku časa spreminjati pravila, ki so odgovarjala menjajočim se razmeram. Leta 1875 je društvo razširilo svoje delovanje že na vso nekdanjo Kranjsko. Štajersko, Koroško in Primorsko. Leta 1804 je ■truš-tvo preselilo svoje prostore iz hiralnice sv. Jo- Mariborshe vesti: teh v novo zgraienl sanatorii 1 »^»ilUče. kjer so * društveni člani zdravili do leta 1022. V noivi svobodni državi ic društvo štelo ie nad 2500 članov in vsi, ki so poznali veliki pomen in zasluge te ustanove, so zastavili vedno ve« svoj vpliv, di ni likvidiralo, marveč se cvetoče razvija!*) in ohranilo tudi svojo samostojnost. Pri tem jc treba omeniti, da j« za avtonomijo društva imeli velike zasluge tedanji mini»ler za socialno politiko g. dr. Andrej Oosar. S pomočjo posojila pri Pokojninskem zavodu jc društvo zgradilo lasten sanato-rij, kj je pod predsedstvom retia Klinar ja postal viden izraz uspehov društva. Znan je danes pod imenom Šlajmarjev dom. Od otvoritve v mesecu septembru 1932 se je zdravilo v tem novem domu nad 2*100 bolnikov z nad 20000 oskrbnimi dnevi. '000t " aottet? op k* oisujz »I 7X01 m«! PO tako da ima društvo danes že nad 76% članov, v višjem zavarovanju, ki je bilo vpeljano leta 1020 pa le nad 4200 članov. V dobi od leta 1022 do 1034 je društvo na zakonitem zavarovanju nabralo 30 milijonov prispevkov ter izdalo nad 32 milijonov za bolniško oskrbo zavarovancev. V višjem zavarovanju je bilo nabranih I 4 milijone 700.000 Din. od če»ar je bilo porablje nrj za podnorc in amortizacijo sauatorija nad 3 j milijone 700 000 Din. Skupni dohodki znašajo to-i rej 14 milijonov Din, skupni izdatki pa 35 milijo-j nov Din, v zadnjih, za razvoj društva najbolj po-i metnbnih 12 letih. Za bodočnost ima društvo mogočen proeTam Uvesti hoče oddelek za očesne bolezni, oddelek za rentgen in za elektrod1 zikalno zdravljenje. Opre-tniti namerava tudi hidroteraneviič"o kopališče iu priključiti sanatoriju porodniški oddelek, ob katerem bo ustanovi jena tudi posvetovalnica za matere o nesri dojenčkov. Ko je predsednik končal svoje poročilo, so društvo nozdravi-li in mu k stoletnici čestitali številni pričujoči predstavniki t..... ,ako s« je zakoličila prisrčna slovesnost društva. ki stooa z bogato in leno tradicro v novo stoletje socialnega dela, pri katerem bo gocovo našlo ori vseh tisto razumevali ie, ki nm je v prošlosti Erinomx'lo do tako sijajnih uspehov Ostalo bo rez dvoma tudi v bodočnosti eden naivažneiših st-brov ?lovenske kulture in slovenskega socialnega udeistvcrvan:a v prid Slovenija in v čast naši jugoslovanski državi. Godbeniki za izboljšanje svojega položaja Danes dopoldne je pričel v Narodnem domu zasedati kongres Zveze godbenikov v kraljevini •lugoslavijl (Savez muzifara u kraljevini .lugosla-viji). Ns kongres so prišli tudi delegati iz Bel-grada in Zagreba, da skupno s slovenskimi dele. gati pregledajo svoje delo in poiščejo novih mož-nostl, kako bi se godbenlškemu stanu i»bol|Sal težaven položaj. Zveza godbenikov s sedežem v Zagrebu obstoja že 18. leto In je edina strokovna in stanovska organizacija godbenikov v državi. Razdeljena Je v tri podzveze: ljubljansko, zagrebško in bolgrajsko. Zveza Izdaja mesečni organ MuzlČar<. V teku svojega obstoja si Je priborila že mnogo zaslug za celolen godbeniški stan v naši državi. Na kongros so prišli iz Belgradn častni predsednik Zveze In referent v prosvetnem ministrstvu prof. Krstif in skladatelj Gajič, iz Zagreba predsednik Zveze rektor akademije Umika ter delegati LuJič. Mikolič, Hlrsrhler iu Pr»ha*ika. Ljubljansko podzvezo zastopajo njen predsednik g. Matija Bravnifar, Stanič. Trosi in drugI. Kongres vodi predsednik Lhotka. Najprej |e pozdravil delegate g. Bravnifar, kt je ugotovil, da je to že drugi kongres Zveze, ki se vrši v Ljubljani in da je vsak kongres Zveze rešil mnoga vprašanja, ki se tičejo godhenlSke stroke. V 12 lotih obstoja Zveze se je godbeniškl stan zelo okrepil. V disciplini in doslednosti ni Zveza ničesar popustila, ampak se je nasprotno močno utrdila. Ljubljanska podzvezu je preteklo leto i ustanovila Filhnrmonljo. ki je osvojila občinstvo | in dokazala, da godbeniki niso samo kruhoborci, i temveč tudi važen kulturni činltel). S kongresa so bile odposlane udnnostna hrzo javka Nj. Vel. kralju Petru II., ter pozdravne brzojavke NJ. Vis. knezu namestniku Pavln. notranjemu ministru dr. Korošcu, prosvetnemu mi-nistrn Slesevičn in ministru za socialno politika t in narodno zdravje Knmnennviču. Sledila so vzorna poročila centralne zveze in posameznih pod-zveznih uprav, nakar Je bila podana odboru ren- , tralne zvezne uprave razrešnica. nato pa je bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom Lhotko na čelu. Kongres se jutri nadaljuje. ' KOLIKO metrov meri VaSe okno? A meter Windiix stane samo 6 in pol dinarja) A kol ko Vas stane kurjava? Trdo stolico, katar debelega čreve«. neprijeten počutek vsled /aprtjj zdravi prirodna Franz-Josefova erenk-i voda zavit*« po eno malo ča«" *iutraj in zvečer. Reg. i>o mul. soc. pat ln niu-. Mir. H-t>j-. ,-VtH.i, V. &.>. Jug pat klooutevinanto hovin-sko zatesnilo za okna in vrata A. HrIU, Zagraa, OaitVd ulica <0 Zrnec franjo, Ljubljana Kopitarji va ut:ca 1 Božična umeiniš ka razstava Ljubljana, 15. decembra. Davi so odprli v Jakopičevem paviljonu bo žično uie uiško razstavo, ki bo odprta približno do novegu teta. Razstava je prav okusno prire jena in je zbranih na njej nad tOtl. deloma tudi novejših del naših umetnikov, od katerih so ar udeležili razstave Jakac, Kos ti.. Male«, Palovec, Plščančeva, Preglova, Sedej, Slapernik, ftantelj in Vavpotiž. I.ohoda in Putrili pa sta razstavila po euo skuljituro. Prepričani smo. da bo občinstvo v lepem številu obiskalo razstavo, ki so jo pri redili naši umetniki za Hožič. Spni IV. zimske olimpijske igre Garmisch-Partenhirchen čaka na sprejem gostov Versko življenje v delavskih predmestjih se dviga Slovesen blagoslov novega oltarja v železniški koloniji - Pomembne besede Maribor, 10. decembra. Prizadevanja mariborskega vladike dr. Ivana Tomažiča, ki se mnogo trudi za dvig verskega ziv-lienia v mariborskih delavskih predmestjih, rodijo že uspehe. Vidi se to zlasti v že.ezmčarski koloniji v magdalenskem predelu mesta, kjer deluje Sele kratko dobo bivši izseljeniški duhovnik ,, Oberžan. Pa vendar je čudovito opazovati, kako so se res razmere v tem času izpremenile Vsako nedeljo prihaja več ljudi k službi božji v kapelico otroškega vrtca na Frankopanski cesti. Prvo m drugo nedeljo je še zadostovala stara kapelica, tretjo nedeljo se je že morala vršiti služba božja v večjem prostoru, in sedaj se je ze pokazalo, da so tudi ti prostori mnogo pretesni in da bo treba reeno misliti na neko odpomoč. Posebno danes, ko Je prišel obiskat svoje ovčice iz delavskih predmestij prevzv. lavanlinski vladika dr. Ivan Toni a ž i č, je bil naval ljudi k slovesni službi bozj. ob 8 zjutraj navarnost ogromen Kar začudenje Je vzbujalo, odkod se jemljejo vsi ti delavci m pn-prosti ljudje, ki so se naphali v kapelici, zasedli vse hodnike in še jih je moralo mnogo oditi ker res ni bilo prostora. Sprejem vladike je bil izredno slovesen. Pozdravil ga je na pragu gospod Oberžan ter mala Troštova hčerka, ki jc dekla na stotere obraze, ki so vsi hrepeneče poslušali božjo besedo, s prisrčnim veseljem nad toliko gorečnostjo jim je govoril, da so prihajale besede iz srca v .srce. Njegove besede, namenjene delavcem in železničarjem, so bile prežete globokega socialnega čuta. Izražal je željo, da bi se polee socialnega dela dvignilo tudi duhovno delo v delavskih predelih Maribora. Priporoča! je zlasti dvoje: vernost in odločnost; vernost, s katero se bodo zatekali po pomoč k oltarju in lažje prenašali vse križe in udarce življenja, in odločnost, da ne bodo klonili pod temi udarci, ampak se vzravnano borili naprej. Prisrčno se je zahvalil vsem, ki so doprinesli in še doprinašajo žrtve, da se versko življenje v železnicarpki koloniji tako iejvo razvija. Zlasti se ie zahvalil železniški upravi in čč. šolskim sestram, ki dajejo prostore na razpolago. — Nato ie blagoslovil novo oltarno mizo. ki jo je izdelala in darovala tvrdka Zelenka, dočim je krasni oltarni prt darovala gospa Zelenka. Lepo slavnost je silno povzdignilo pelje, ki ga je vodila ufciteljiščnica gdč. Karba. Lepo je bilo opazovati tudi množice, ki so pristopile k mizi Gospodovi. Zlasti veliko je bilo med njimi mož. In zanimivo je še to: prvo nedeljo, ko se je vršila služba božja v koloniji, ni pristopil nihče k sv. obhajilu, drugo nedeljo je bilo 10 obhajanih, tre- V času od 6. do 16. februarja 1936 ae vrši v južni Bavarski, v zimskem raju Nemčije, v svetovno znanem Garmisch-Parlenkirchenu, IV. zimska olimpijada, ki bo največja tovrstna zimska prireditev, kar jih je sploh doslej bilo. Ta športna prireditev ne bo samo po kvantiteti, temveč tudi po kvaliteti prekaiala vse dosedanje zimske olimpijade. 26 narodov bo sodelovalo v Garmi»ch-Par-tenkirchenu; vsi bodo postavili v boj svoje najboljše sinove, ki se bodo pod svojimi državnimi zastavami borili za olimpijsko čast. Največ irgle- te svoje skronim- kapelice. Vsak se trudi, da bi po svojih močeh doprinesel nekai za olepšavo in pozdig. • J^J HCKIU" i V/iiuiiiui j w i - - -j „„„.— Nato'se ie vršila tjo čez 40 in danes nad 90. Ganljivo je ludi upa kateri aU Mrala zLti. kako so se delavci in železničarji _ oprijel, prevzv. magdalenski dekan g. Stergar in gospod Oberžan ter bogoslovci. Med sv. mašo je imel knezoškof pridigo. Vidno je bil ginjen pri pogledu Šota kralja Aleksandra I. pod streho Lepa slovesnost likola - Priznanje zaslugam blagopokojnega msgr. dr. Aniona Jerovška Maribor, 15. decembra. Včeraj popoldne se je vrMla v magdalenskem predmestju lepa slovesnost. Na zgradbi nove mogočne šolske stavbe, ki je v pičlih dveh mesecih e presenetljivo, uprav amerikansko naglico zra-stla iz tal, sta zaplapolali dve veliki trobojnict, streha se. je okrasila z zelenimi smrekami in pisanimi trakovi, vse to pa je naznanjalo, da se je približal čas zaželjenega >likofa- in da je poslopje v surovem stanju izgotovljeno. Za likof jo darovala mestna občina znesek 8000 Din, iz katerega so dobiti delavci vsak po enodnevno mezdo kot darilo, dočim so vse tri gradbene tvrdka šlajmer & Jelene, Kiffmann in Nnssimbe.ni prispevale južino in pogostitev. Popoldne ob 8 se je zbralo delavstvo, podjetniki, vodstvo tn uradništvo mestnega gradbenega urada, nekateri šolniki, občinski svetniki ter podžupan g. Fr. Zebot. Za delavstvo Je najprej izrekel lepe besede polir Fras, nulo pn Je izpregovoril podžupan Žebot, ki je prinesel pozdrave župana in mestne občina. Slavil je velike zasluge pokojnega msgr. dr. Antona .lerovSka, ki si je prvi pridobil največ zaslug za zgradbo te šole. ko je s svojo iniciativnostjo položil Tinančni temelj, na katerem so se pozneje gradile vse predpriprave. Žal. je takrat nastopivsa denarna kriza preprečila načrte, ki so sc šefe sedaj dali izvesti. Poudarjal je. da bo sedanja mestna uprava tudi — Žareča peč nc more greti sobe. ako toplota iliaja pri razpokah pri oknih in vratih. Pač pa ic »repih tem bolj neugoUea in nevaren, čim boli ce Icuri. Tu nomada samo \Vindfis. v bodoče z vsemi silami podpirala jx>trebe šolstva in prav tako pospeševala socijalno skrbstvo, ki je s šolstvom v tesni zvozi. Vrstili so se potem še drugi govori tei je vsa slovesnost napravila na navzoče lep utis- __ - Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na ptazeu želodce kozarec ua ravne »Frnnz-Josef greneicev. MUiinii»iiiinnwi«'ni——Mi«m-n---1---- V|ak Je iztiril. Na postaji Bistrica pri Rušah jc prišlo sinoči do manjše nesreče, ki pa hi se bila lahko usodepolnejše iztekla. Pri premikanju je skočila lokomotiva tovornega vlaka s tremi vagoni s tira, k sreči se pa ni prevrnila. Iz Maribora so poslali pomožni vlak ter je [>o eiiournem delu bilo zopet vse v redu. Sentlovrenčani ko gostovali. Danes po|iolor, solisti na violini in klavirju, t<-r želi zasluženo priznanje pri mnogobroiiiih navzočih za izvrstno podajanje. Nesreča nn ledeni cesti. Hud« nesreča ie zadela včeraj nn zaiedeneleni RotovSkem trgti priljubljenega policijskega pristava gosp. Drigetfna •Tuga. Spodrsnilo mu je ter si je pri padcu zlomil "ogo. Prepeljali so ga v bolnišnico do v za dober plasma imajo severni narodi: vendar jim bodo tudi nekateri drugi malo nevarni; kajti v Srednji Evropi se je smučarstvo ravno po zaslugi severnjakov tako dvignilo v zadnjih letih, ko malokatera druga športna panoga. Cez poldrug mesec se torei prične prvi del svetovnih olimpijskih iger. Vsi tekmovalci vseh narodov sn sredi največjega treninga, povsod se vrše tihe, a zato tem intenzivnejše priprave za velike dni v Južni Nemčiji. Program zimske olimpijade ie sledeč. Četrtek, 6. februarja: ob 11 slovesna otvoritev v olimpijskem stadionu, ob 14.30 hokei na ledu. od 21 hokej na ledu. Petek, 7. februarja: Ob 0 hokei na ledu. oh 11 smuk za dame in gospode, ob 14.30 hokej na ledu, ob 21 hokej na ledu. Sobota, 8. febr.: Ob '» hokej na ledu: ob 11 slalom za dame; ob 14 bob; oh 14.30 hokej nn ledu: ob 21 hokej na ledu. Nedelja, 9, febr.: Ob 10 hokej na ledu; ob 11 slalom za gospode; ob 14 bob; ob 14 umetuo drsanje (obvezni liki); ob 21 hokej na ledu; od 9.30 dalje streljanje na ledu (na Riesensee). Ponedeljek, 10. iebr.; Ob 9 štafeta 4 krat 10 kilometrov ter umetno drsanje (obvezni liki); od 9 dalje strelianje na ledu (na Riessersee); zvečer zabava udeležencev. Torek, 11. iebr.: Ob 9 umetno drsanje (obvezni liki), ob 11 hitrostno drsanje na 500 m, ob 14 bob: oh 14 30 hokej na Rie-=scrsee; ob 21 hokej. Sreda, 12. febr.: Ob 9 umetno drsanje (obvezni liki), ob 10 hitrostno drsanje na 5000 m, ob 10 smučarski tek na 18 km (snecialno in za kombinacijo), ob 14 bob, ob 14.30 hokej nn Riessersee, ob 21 hokei na ledu. Četrtek, 13. febr.: Ob 9 umetno drsanje (ob-ve/.ni liki), ob 10 hitrostno Jrsanje na 1500 m, ob 11 smučarski skold r-> kombinaejo: ob 14.30 umetno drsanje parov: ob 21 hokej na ledu. Petek. 14. Iebr.: Ob 8.30 vcijatki natruljski tek. .h 9 hitrostno Jrs.injo n.i 10.000 m; ob 10 hokej qa ledu; ob 14.30 umetno draanje z« gospode Ipo ljubno drsanje); ob 21 hokej na ledu Sobota, 15. Iebr.i Ob R smu arski tek na 50 km ob 10 hokej na ledu, ob 14.30 umetno drsanje u> dame (poljudno drsanje), ob 21 hokej na ledu. Nedelja, 16. Iebr.: Ob 11 Specijajni smučarski skoki; ob 14.30 hokej na ledu. Zaključek v olim pijskem drsalnem stadionu. Program IV. zimske olimpijade je zelo bogal in tudi tako dobro sestavljen, da bodo udeleženci lahko skoraj vse prireditve videli. Za vse te pri reditve se že zdavnaj vrše velike priprave in že te gredo h koncu. Velika olimpijska skakalnica, ki je samo za specialno ska^anie ztfraiena na Gudi-borgu, je f.e po prvih poskusih presenetila vse in še orav pocebei strokovnjaške kroge. Stara ska kalnico 'na Gudibergu. ki je določeno za skoke 1.1 kombinacijo, je zelo preurejena. Obe skakalnic: obdajajo tribune, ki lahko *preimejo nešteto gle dalcev in ki tvorijo krasen zakliuček zelo lepege smučarskega stadiona, kjer ho tudi slovesna otvoritev zimskim olimpijskih iger. V tem stadionu bo tudi start in cilj za smučarske teke, štafete itd Tekmovanja v smuku in slalomu bodo v bližin Kreutzecka ter na Ilausbergu. Olimpijska proga za bob. kjer io se že leta 193-1 vršile tekme za svetovno prvenstvo, se je š« vselej izkazala, da je odlično postavljena ter da odgovarja vsem modernim športnim zahtevam Olimpijski stadion za umetno drsanje, ki se nahaja zraven glavnega kolodvora, je zgrajen in se v njem že drsajo. Okrog leden* ploskve, ki ie lako prirejena, de se tudi v najneugodnejšem vre ' menu lahko drsajo po njej. je prostora za 10.000 gledalcev. Tu bodo tekme v hokeju in v umetnem | drsanju. Tekme v hitrostnem drsaniu bodo na Rieserrsee. ki ima divno lego. Tri gorske žcleznice, odnosno vzpenjače. d.i j jejo mož.nosl, da se lahko dvignemo v par minutah 2966 m visoko, lako, da se bodo tekme ludi ob najneugodnejJem vremenu lahko izvedle. Za IV. zimsko olimpijado nudijo udeležencem nemške železnice 60 odst. popusta. Obiskovalce ■ zimskih iger opozarjamo dalje, da se takoj pr«-I skrbijo z vstopnicami, kajti vsled velikega povpra ' sevanja in naročil se je zaloga že močno skrčila Kdor hoče, da bo videl zimsko olimpijado naj si vstopnice že sedai zasigura. ker v januarju prih lela iib bo gotovo zmanjkalo. Zdenka Koubka in njeni svetovni rekordi s primerom svetovne rekorderke Koubkove se v nekaj časa havi svetovni športni svet. Kakor zna no, je ta atletinja bolj moški kakor pa žeuskn kei ima ludi vso take znake. Sedaj j>a poslulajnio. kaj pravi v tej zadevi predsednica mednarodni ženske športne zvezo gospa Mllliarl; »Doslej šini noben član ženski- športne zveze prosil za pre iskavo primera Koubkove. Dejstvo, da ie gib' Koubka šele sedaj spremenila v moškega, kaže da je bila prej ženska. Njeno ime mora torej ostat v listi svetovnih rekordov.« — To jc seveda samn mnenje predsednice ne pa reloknpne mednarodni-, ženske športne zveze. Vsekakor pa dokazovanje gospe predsednice ni logično, ker ravno dejstvo, da sc je Koubkovn spremenila v može. je največji dokaz za lo, da ni bila nikoli ;>o|»olufl ženska, ker se doslej še ni zgodilo, d« hi resnično stoodstotni žensko z operacijo spremenili v moškega. Pob lega pti Je treba ujioštevati najvišje načelo vsa kega športnega tekmovanju: Borba jsiil enakimi pogoji. Pogoji pa niso isti. če polovični ali tri Četrtinski mož nastopi p«'ti ženi Smučarski lecaj v Mojstrani, /a katoliški in pravoslavni božič ee bodo vršili pod vodstvom zveznega učitelja v Mojstrani smučarski tečaji >: začetnike in že izvežbane smučarje. /.bor 'm'IIkih '.l'rl)rr .I7.a7. r Uilhljatii Javi tiinm UtulKim i ti ilrii*tvotn. ki nameravajo v loto*n nc7»ni prirediti «umAs«> ;i*'-njp u»r potrebuj«!« »NWJ du si /.a »le <>brn'«J«» Izkljnčno na Zbor Mmiških u .17,SZ. Ljubljana, TyrJe\» c • Zbnr iiftilltlh uNMJrr J/S7. r Ljnhljnnf pivh Ua člane, da flominlonn »tK>nx'-e ča«, v katerem liiht". votiH MiiuSkn t« »Je v tve nili klubih. — l-> ,>»v«)< ii.Mtntj«!..-I/],d/,!,irr nt Inin IMS-.Tt. — Tnjnik SRESKI CESTNI ODBOR ZA SREZ BREŽICE sporoča e tem žalostno vest, da je umrl danes njegov dolgoletni načelnik, gospod IGNACIJ SUPAN bivši župan mesta Brežice, šolski upravitelj v pokoju, imejitelj reda sv. Save 5. stopnje. Podpisani odbor se bo trajno spominjal vnetega pospeše-vatelja njegovih gospodarskih interesov. Pogreb bo v torek, 17. decembra 1935 ob 15. uri na mestno pokopališče v Brežicah. Brežice, dne 15. decembra 1935. Za sreski cestni odbor Brežice: Dr. Drnovšek, načelnik. Verski pouk za ljudskošolshomladež OBČINA MESTA BREŽICE sporoča s tem žalostno vest. da je umrl danes njen dolgoletni župan in odbornik, gospod IGNACIJ SUPAN šolski npravitelj v pokoju in posestnik v Brežicah, imejitelj reda sv. Save 5. stopnje Vestnega in zvestega našega sodelavca ter moža poštenjaka bo naša občina ohranila v trajnem spominu. Pogreb bo v torek, 17. decembra ob 15. uri na tukajšnje mestno pokopališče. Brežice, dne 15. decembra 1935. Za občino mesta Brežice; Dr. Drnovšek, predsednik občine. St Andrai t Labodski dolini: Jezuitski samostan, nekdaj škofijska palača škofa A. Slomška Domovinska Ironta med koroškimi Slovenci Čudne besede dr, Sucherja 1. vaja: Iz stoje, peti skupaj, prsti nog narazen, roki v bok- Najprej se dvignemo na prste (= vzpon), nato pa se spustimo v nizek počep. Pri tem moramo imeti peti kar najbolj skupaj, trup je pokenci, nakar se zopet vzravnamo. Vajo nato dvajsetkrat ponovimo. Ko smo se nekoliko odpočili, pa ponovno izvedemo počep na zgoraj opisani način. Iz počepa se pa ne zravnamo, temveč napravimo v tem položaju nekaj sonožnih poskokov naprej, nakar se šele vzravnamo. 2. vaja: lz temeljne stoje (nogi vzporedni in za širino dveh dlani oddaljeni druga od druge), roki v bok: Z desno nogo sunemo v visoko odno-ženje ter jo takoj prinožimo k levi. Isto napravimo z levo nogo. Z vsako nogo napravimo kakih desetkrat odnoženje. Pri tej vaji moramo paziti, da sujemo z nogo res v stran (ne naprej ali nazaj) in da prinesemo nogo čim višje. Z gornjim delom trupa se ne smemo nagibati, ampak skušajtno ostati kar najbolj pokonci. 3. vaja: lz ležanja na trebuhu skrčimo roki zaročno na križ, glava in prsi ter noge počivajo na tleh. Nato pa začnemo izvajati sunke navzgor in sicer z glavo ter prsi in nogami istočasno. Križ se mora pri teh sunkih močno ulekniti. Pri tej vaji opozarjamo na sledeče: Trup ne sme biti trd, ampak sproščen. Nogi sta sicer stegnjenj, toda mehki. Kajti le na ta način bo dosegla vaja svoj namen. Z nogama, glavo pa obe-moramo suvati istočasno navzgor, glavo pa obenem šo močno zaklonimo. Sunki morajo biti ostri in hipni, nato se pa takoj zopet povrnemo na tla. Tako ponovimo vajo kakih desetkrat. Iz tega položaja se da izvajati še neka druga vaja, ki je tudi zelo dobra. Iz ležanja na tleh sunemo z nogama in glavo istočasno gor in zadrži-mo ta gib, to se pravi, ne povrnemo se na tla (glej sliko), ampak obdržimo prsi, glavo in nogi gor lz tega položaja se pa začnemo potem zibati točno tako, kakor se ziblje zibelka. Glavo in noge moramo pri tem stalno pritiskati navzgor, da je križ čim najbolj uleknjen in da je čim manjša trebušna ploskev, s katero se dotikamo tal. I. K—er. Kaznilniški ravnatelj: »Obžalujem samo vašo ubogo ženo!« »Katero pa? Jaz sedim namreč zaradi dvožen-stva.« Zdravnik: >Polne tri mesece sem se trudil, da bi tega človeka ozdravel zlatenice, sedaj pa mi ta lopov pravi, da je — Kitajec.« * V Parizu je umrl milijonar X. Zdravnik, ki ga je zdravil, je kmalu po smrti milijonarja prejel zlato tobačnico z graviranim napisom: »Gospodu doktorju P. poklanjajo hvaležni dediči milijonarja X.< * Lekarnarja je ponoči zbudil zvonec. Pred vrat-mi je stal deček in prosil za dva dinarja prsnega čaja. »No, po to bi pa pač lahko tudi jutri priešl,« je nahrulil lekarnar dečka. — »Saj imate prav,« je odgovoril deček, »bom to povedal mami.« In it ga ni bilo. * Preddelavec: »Hej, vi tam, kaj naj to pomeni / Pa ste mi dejali, da se nikdar ne utrudite.« Repečnik: »Saj se tudi ne, raje prej sedem.« Brezposelnost v državi Po poročilu Osrednje uprave za posredovanje dela je meseca novembra 1. 1. iskalo potom javnih borz dela 24.596 moških in 5t79 ženskih delavcev. Javne borze dela so pomagale 7490 osebam in izplačale 708.064 dinarjev podpor, za povračilo potnih stroškov pa so izdale 16.211 dinarjev, podpor v naturi pa so razdelile v vrednosti 37.674 dinarjev. 28.689.50 Din so izplačale uradnikom, 340.729.50 Din kvalificiranim, 304.460 Din nekvalificiranim delavcem, 34.205 Din pa kmetom. Dne 1. dec. je bilo po vseh javnih borzah dela 11.917 ljudi brez posla, t. j. brez kruha, od teh jih odpade na Belgrad 1885, na Zagreb 2908, na Ljubljano 4184, na Sarajevo 1323, na Novi Sad 957, na Split pa 660. Dejansko število brezposelnih je pa seveda še mnogo večje. Pa tudi v teh službenih številkah prednjači — »bogata Slovenija«. Misija Avstrije, da vzgoji milijone nenemšhih narodov, da bodo krvaveli za skupne nemške interese V Piiberku je imela dne 9. novembra »Vater-Undische Front« (edino dovoljena državno-poli-ticno-vzgojna organizacija »domovinske fronte«) tvoje redno zborovanje, ki je bilo posvečeno šolskemu vprašanju. Zborovanje je bilo silno zanimivo, ker se je dotaknilo najbolj perečega vprašanja slovenske narodne manjšine- na Koroškem. O preosnovi ljudske šole je imel temeljito predavanje g. Pavlič, šolski vodja pri Božjem grobu. Priporočil je preosnovo šolskega pouka in vzgoje, ki natrpa šolarja z učenostjo, na srce pa se ne ozira. Vsa izobrazba je usmerjena le na pridobivanje. Ko pa stopi šolar v življenje, je razočaran, ker mu ne nudi tega, na kar se je pripravljal. Šola naj vzgaja k skromnosti, preprostosti in delavnosti. Sola naj uči spoštovati delo, posebno kmetsko delo. V ljudskih šolah naj bi se učili tudi več materinščine. Za šolskim vodjem Pavličem je govoril Lan-desfuhrer domovinske fronte za Koroško simpatični dr. Sucher, ki je v svojih izvajanjih priznal, da je šolsko vprašanje silno kočljivo, a kar se slovenščine tiče, silno težavno. »Pogajamo se z zastopniki Slovencev,- je dejal, » a tudi z zastopniki Heimatbunda. Saj veste, kaj pri nas pomeni Heimatbundl Slišim, da na Koroškem govorijo tudi o zahtevah. Gospodje, mi zahtev ne poznamo in ne priznamo. Po modrem preudarku bomo že našli rešitev, ki bo obe strani zadovoljila!« Ko so po govoru dr. Sucherja glasovali o predlogu šolskega voditelja Pavliča, je predlog propadel z glasovi nemčurjev, ki so se zgražali nad tem. 'da bi Priigelbanda imela pravico učiti se materinščine« in »da bi radi vzgajali samo še kmetske hlapce in farje«. Dr. Sucher je predlog vzel s seboj v Celovec v razmišljanje .. . Bolj značilna pa je izjava koroškega voditelja domovinske fronte dr. Sucherja o slovenskem vprašanju. Iz njegovega govora posnemamo dobesedno sledeče stavke: »Eno je za nas gotovo. Meje so za nas svete in vsi, ki prebivajo v teh državnih mejah, lahko sodelujejo. Dobro vemo, da obstoja volja za sodelovanje. Toda mi tudi vemo, da ie Koroška dežela obmejna dežela in da je tukaj državna meja istovetna s kulturno mejo. Četudi prebivata na Ko- roškem dve narodnosti, imata vendar velike skupne naloge, da namreč vsem sosednim državam in narodom to svojo kulturo prineseta. To lahko opravljajo tako Nemci, kakor Slovenci. Stara av-stro-ogrska monarhija je imela veliko zgodovinsko nalogo in jo je izpolnila. Stara monarhija je | znala svojih 40 mili jo nov nenemških narodnosti tako vzgojiti, da so za skupne velike nemške interese Sli v boj in zanje krvaveli. Ista naloga čaka tudi sedanjo Avstrijo. Od vseh strani jo obdajajo nenemške narodnosti, v srcu Evrope leži. Naj nadaljuje vzgojo, ki jo je opravljala stara monarhija. Kdor prizna na Koroškem meje, ga na Koroškem polno vpoštevamo in tem bomo na Koroškem pripravili miren in prijeten dom . •.« Od tega zborovanja more človek odnesti vtis, da je podeželsko izobraženstvo, to so nemčurji, ki so v srcu tudi vsi hitlerjevskega mišljenja, vse zelo protislovensko in protikmetsko. Kmet je po njihovem mnenju na najnižji stopnji družbe in je za to tukaj, do vzdržuje izobraženega uradnika. Slovence bi najraje kar ponemčili. Na višjih mestih imajo najbrže dobro voljo. Dr. Sucher je to pokazal, če izločimo tisti stavek, kjer mu je izpodrsnilo o kulturni misiji stare monarhije, ki naj jo mlada monarhija nadaljuje, »da pripravi zopet nekaj desetin milijonov, da bodo krvaveli za skupne interese nemštva«, toda očividno so na višjih mestih vkovani v verige podeželskega nem-čurstva, ki ga Heimatbund zvesto uči, kako je treba razgrajati proti slovenskim »zahtevam«. Nevarnost je velika, da njihova dobra volja ne bo podlegla in da si končno spričo sistematične gonje, organizirane za kulisami in odzdol, ne bodo amili I rok, češ, kaj pa naj naredimo! Sicer pa je bilo iz uradnih izvajanj čisto jasno namignjeno, da bo Koroška prijeten in topel dom samo za tiste Slovence, ki se bodo odrekli slovenski kulturi in stikom z materinskim narodom, torej nemčurjem, in bodo prevzeli nalogo, da pregovorijo one onstran meje, naj se pripravijo, da bodo enkrat tudi krvaveli za »skupne interese nemštva«. Vtisi s takšnega podeželskega zborovanja so poučni. Treba jih bo skrbno beležiti. Po ljudskih šolah v našem Primorja poučujejo pouk večinoma civilni učitelji in učiteljice. Po določilih konkordata v Italiji duhovnik nima dostopa v ljudske šole. Sv. stolica je zato določila, da se morajo po vseh duhovnijah ustanoviti nekake farne šole, v katerih domači župnik poučuje otroke veronauk. Ta predpis velja seveda tudi za slovansko manjšino in naši duhovniki so se z veliko vnemo oprijeli naloge, darazlagajo otrokom sv. resnice. Po zakristijah in v župniščih so a skromnimi sredstvi postavili nekaj klopi in tam sedaj z veliko vnemo vrše svojo katehetsko dolžnost. Po naravnem zakonu in po odredbi sv. stolice uče krščanski nauk v materinem jeziku. To pa raznim oblastnikom, ki bi čez noč radi vse poitalijančil«, ni po godu. Zato se že leta in leta trudijo, da bi — v nasprotju s konkordatom — prisilili slovanske duhovnike, da bi šli poučevat veronauk v šolo, kjer bi ga morali poučevati seveda v italijanščini, ker je po državnih zakonih samo italijanščina učni jezik v šolah. Meseca septembra je izšlo v uradnem goriškem škofijskem listu nadškofovo pismo, v katerem se priporoča duhovnikom, naj gredo, kjer se kaže potreba, poučevat veronauk v šolo. Nadškof je slovenski duhovščini pozneje izjavil, da je to svoje priporočilo naslovil v prvi vrsti na furlanske duhovnike, ki izjavljajo, da so laični učitelji večinoma nesposobni za poučevanje veronauka in ki bi radi prišli v šolo, a jih oblastva radi konkordata odklanjajo. Kljub temu si je goriška kvestura to priporočilo osvojila in ga skušala po svoje izkoristiti proti slovenski duhovščini. Razposlala je vsem županstvom okrožnico, v kateri jih opozarja na to vabilo in jim naroča, naj javijo, kateri duhovniki so se vabilu odzvali. Župani in tajniki so hoteli biti seveda še bolj vneti kot kvestura in so šli še korak naprej. Nekateri so sklicali duhovnike na občino in so jim ob navzočnosti orožnikov v vznešenih besedah prigovarjali, naj gredo v šolo in pomagajo pri poitalijančevanju, drugi so razposlali okrožnice in zahtevali, naj začnejo z italijanskim poučevanjem verouka v šoli, tretji so ustme-no in posamezno izrazili ta svoj poziv. Vsi ti dogodki in dejstvo, da se pri vsaki taki zadevi vedno vmešuiejo tudi orožniki, so slovenske duhovnike spravili v nevaren, težak položaj. Obrnili so se zato zopet na nadškofa in ga odločno prosili, naj jih reii iz zadrege, v katero jih je spravil s svojim »vabilom«, kar jim je obljubil. V škofijskem listu od 30. novembra je nadškof to svojo obljubo izpolnil. V pismu z naslovom »Pouk katekizma v šolah« piše in določa: »Razni duhovniki iz moje nadškofije mi javljajo, da jih župani in drugi lokalni oblastniki iz-prašujejo, če so že sprejeli ali če so voljni sprejeti poučevanje verouka v ljudskih šolah. Da ne bo nesporazumljenj in neprijetnih posledic v tem pogledu, opozarjam duhovnike, da ee drže teh ločnih norm: 1. Katekizem poučujejo v ljudskih šolah učitelji in učiteljice dotičnih šol, ki so priznani za sposobne. 2. O tej sposobnosti razsoja nadškof (ordina-rij), kateremu predloži kr. proveditor ali šolskf nadzornik pravočasno imenik učiteljev. 3. V slučaju pomanjkanja sposobnih lajikov škof lahko predlaga šolskemu oblastvu duhovnike, ki so po njegovem mnenju ▼ položaju zadostiti potrebam pouka, če so isti pripravljeni sprejeti to breme, 4. V nobenem slučaju duhovniki ne morejo iti poučevat v šolo katekizma, če niso dobili od pristojnih šolskih oblastev tozadevnega pooblastila, šolska oblastva pa ne morejo naložiti duhovnikom poučevanja katekizma, če ti duhovniki niso bili prej pravilno predloženi škofu v potrdilo. Pouk na ljudskih šolah. Ministrstvo za narodno vzgojo je določilo: Od 4. dec. t. L dalje se poučuje na vseh ljudskih šolah od 10 zjutraj do 1 popoldne. Kjer je radi pomanjkanja prostorov razdeljen pouk, ima prvi oddelek šolo od 10 do 12.50, drugi pa od 1 do 4. Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna Franz-Josefova grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. Franz-Josefova grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. res. 8. br. .10474/35. Domača telovadba Za spremembo bomo danes vzeli nizek počep, ki ga poznamo že iz predvojne dobe. Tega poznajo zlasti starejši telovadci, saj svoječasno ni bilo prostih vaj, kjer ne bi bil vpleten omenjeni počep. Pa ima tudi precej dobrega na sebi; predvojni vojaki ga imajo še v svežem spominu, saj so morali neštetokrat «vipati» na dvorišču vojašnice; in kadar so ga morali izvajati za kazen, ni bilo nič kaj prijetnega. Mi ga pa hočemo izvajati prostovoljno, zato bo tudi učinek tak, kakršnega hočemo od te vaje. — Zadnjikrat letos ▼ Gnrito in Trst z avtom 28. do 30. decembra. Obmejne listine preskrbimo vsakomur. Podrobna pojasnila pošljemo brezplačno. Priglase in plačila sprejemamo do 21. t. m. »Po božjem svetuc, Ljubljana, Sentpeterska vojašnica. Primorske novice S trgom sv. Andreja je v Gorici združen tud živinski semenj. Letošnji je bil žalostna slika naše propadajoče živinoreje. Bilo je sicer precej blaga, toda ne prvovrstnega. Že vsa zadnja leta je naša živinoreja trpela in pešala. Visoke živinske cene, ki so bile pred leti, so padle na eno četrtino, na eno petino. Kdor se je pri nakupu dobre plemenske krave nekoliko zadolžil, je moral pozneje prodati dve, tri glave, da se je znebil dolga. Zraven so prišle še vedno višje dajatve in hlevi so se z dneva v dan bolj praznili. Ko je letos pritisnila še suša in v nekaterih predelih dežele pobrala skoro vso krmo, se je stanje katastrofalno poslabšalo. Po Krasu, po Brdih in tudi drugod so vasi, v katerih težko dobiš par volov. Mnogo hlevov je docela praznih ali pa nadomešča v njih koza prejšnjo govejo živino, v drugih se je pa število glav obupno skrčilo. Kljub temu pomanjkanju živine so cene naravnost porazno nizke. Srednjevrstne krave so dosegle ceno 300—400 lir; voli so šli po 2 liri za kg žive teže, krava, težka nad 300 kg, je dala 300 lir, za prvovrstno, res dobro mlekarico si dobil mogoče SCO lir; prašička — partedenskega — si kupil za 50 lir, prašiči, težki nad 100 kg, so se plačevali po 3 lire za kg čiste teže, prašiči, težki nad 170 kg, so dosegli do 4 lire za kg. Nizke cene so deloma posledica pomanjkanja krmil, deloma pa visokih cen, ki jih imajo krmila. Pomislite, da se prodaja seno že po 40 lir in več kvintal in dobe kmetovalci več za seno kot bi dobili za živino. V slični meri so poskočila tudi vsa druga krmila: slama, otrobi itd. Nekateri menijo, da se bodo cene popravile spomladi, ko bo zopet sveža krma in paša. Samo če do tedaj ne bo že prepozno? Kdo bo zopet napolnil naše kmečke hleve? Spomenik italijanskemu generalu. Zadnjo nedeljo je bil v Anhovem pri Kanalu ob navzočnosti najodličnejših pokrajinskih osebnosti odkrit spomenik generalu Prelliju, ki je v svetovni vojni zavzel Plavc in pri tem našel junaško smrt. Spomenik je bil dozdaj na vojaškem pokopališču, sedaj so ga olepšali in postavili ob glavni državni cesti. Duhovniško posvečenje. V nedeljo 8. t. m., na praznik Brezmadežne, sta bila posvečena v maš-nika gg Stanko V r t o v e c iz Velikih Žabelj in Anton Š i m č i č iz Kojskega. V ponedeljek sta oba novomašnika darovala svojo prvo sveto daritev na Sv. gori. Včeraj 15. t. m. sta imela oba gospoda slovesni sv. maši v svojih rojstnih vaseh. — V nedeljo, dne 22. t. m. bo daroval svojo prvo sv. mašo g. Ivan Lukežič v svoji domači vasi v Biljah. — Vsem trem novomašnikom želimo obilo blagoslova božjega na novem, težavnem življenjskem potu. Sneg je zapadel precej nizko. Trnovsko pogorje nad Gorico se je pobelilo. V Črnem vrhu, na okvah, sploh v višjih legah, ga je vrglo do 30 cm. elo v tolminski ravni ga je bilo okoli 10 cm. Do orice še ni segel, pač pa se je ozračje ohladilo n smo imeli že pod ničlo tu v goriškem mestu. »Očka, če ti zaspe noge, ali zatisneš tudi tvo ja kurja očesa?« Uu&ia konsorci; »Ponedeljskega Slovenca«, Zastopnik M.iha Krek. Urejuje Ciril Kočevar. Tidta Justoslovanska tiskarna. Zastopnik: fL Cač,