Leto VIII, štev. 31 Ljubljana, sobota 5. februarja 1921 ммм ». Cene 3 iltn ----r..fï гГЈгГГ----- es l«haja o& 4. «Jutra), ssa Stane mesečno Din «5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifai. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica itev. gA. Telefon itev. 73, ponoči tudi štev. 34. Upravo litvo: Ljubljana, Prešernov» ulica it. 54. — Telefon št. 36 iDSeratui oddelek« Ljubljana, Preiei-nova ulica it. 4. — Teleton àt. 49a Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it i. — Celje, Aleksandrova cesta Račnn pri poštnem ček. zavodu : Liub-iana it. 11.84» - Praha čislc 78.180 Wien,Nr. loç. 141. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 4. februarja. Debata v nemškem parlamentu je natanko potrdila vse tisto, kar s-mo pisali o novi desničarski vladi dr. Marxa. Dejali smo, da so bile obljube nemških nacijonalcev neiskrene, da so priiznali republiko, weimarsko ustavo in locarn-sko zunanjo politiko samo zategadelj, da se dokopljejo krmila državne vlade. V resnici pa da volk ni menjal svoje dlake. Povdarili smo, da je dala povod sedanjemu preokretu v Nemčiji dr. Stre-semannova ljudska stranka, ki je prej delala pomirljivo politiko s pomočjo socijalnih demokratov, a hoče sedaj izvajati metodo pritiska na Francijo s pomočjo nemških nacijonalcev. Pridružili smo se končno onim, ki trdijo, da se je sklenila med katoliškim centru-ntom in nemškimi nacijonaici kravja kupčija za konkordat z Vatikanom in za poklerikaljenje nemškega šolstva. Centrum je kriv, da je prišlo do sestave desničarske vlade Če on ne bi hotel, take vlade ne bi bilo, ker ne bi imela parlamentarne večine. Na kupčijo centruma dokaj jasno namiguje govor državnega kancelarja dr. Marxa, ko omenja krščansko podlago nemške kulture. Izza te lepe besede se skriva vse tisto, kar upa rimska kurija in nemški škofje doseči s pomočjo sovražnikov obstoječega reda v Nemčiji in evropskega miru. Da je bila izpreobrnitev nemških nacijonalcev površna, oziroma, da se o njej sploh ne da govoriti, pa so potrdile «senzacijonalne» izjave njihovega voditelja. grofa Westarpa. Grof Westarp ie glede zunanje politike izjavil, da niso nemški nacijonaici prav v ničemer odnehali od svojih načel. Tega ni sploh nihče zahteval od njih. Oni so sicer za mirni sporazum, ta pa zahteva obojestranskih žrtev. VVestarp ni povedal, kaj bi bili nacijonaici pripravljeni žrtvovati, pač pa je razložil, kaj zdaj še zahtevajo od Francozov. Z vso vehemenco se je potegnil za takojšnjo izpraznitev Porenja. «Dok. 1er je en sam tuji vojak 11a tleh nemške države, ne more biti niti govora o resničnem obojestranskem sporazumu.» Potemtakem ni Locarno uifi, in tudi Ženeva ni nič. Vse, kar je doslej priznal Herriot in Briand, ni nič. Porenje se mora izprazniti. In potem? Westarp je nadalje zahteval preklic trditve versajske pogodbe, da bi bila Nemčija zakrivila svetovno vojno. Po-vdaril ie tudi, da je bil vladin sklep o vzhodnih trdnjavah sprejet pred vstopom nemško-nacijonalnih ministrov. To se pravi, da ne marajo Ie-ti sprejeti nikake odgovornosti za to tako dolgo pričakovano manifestacijo jjomirljivega duha. Pač pa se je Westarp zavzel za berlinsko pogodbo dobrih odnošajev z Rusijo, ki naj se goje tudi v bodoče, in je smatral za potrebno povdariti, da nima locarnski pakt nobene veljave za vzhodne meje Nemčije in je tudi v prihodnosti ne more dobiti. Odnošaji s poljskim sosedom so zanj vznemirljivi. Ko je tako grof Westarp popolnoma dezavuiral vladno izjavo glede zunanje politike, je prešel na notranje-politično polje. Tu je bila njegova izpoved, če mogoče, še jasnejša. Izjavil je, da ni nihče zahteval od nacijonalcev preklica njihovega prepričanja, da je za nemški narod monarhistična državna oblika najpripravnejša. Taka izpreobrnitev ne prihaja za nemške nacijonalce sploh v poštev. Oni so priznali samo trenutni dejanski stan z ozirom na sedanjo parlamentarno situacijo. Svojega prepričanja in svojih namenov pa niso zatajili. Končno je voditelj nemško-nacijonalne ljudske stranke omejil tudi Marxovo deklaracijo glede nameravanih izprememb v državni brambi. Kaj je torej ostalo od «čudežne» iz-preobrnitve nemških nacijonalcev, ki je privedlo katoliški centrum, da je presedlal iz levičarskega v desničarski tabor? Prav nič! Volk ni menjal dlake. Nemški nacijonalizem je ostal sebi zvest. Centrum pa je še enkrat pokazal, da gre klerikalcem na celem svetu za duhovniško vlado. Vse drugo jim je stranska stvar. Republika, monarhija, pacifizem, maščevalni nacijonalizem, vse to menjajo po potrebi, kakor pošten kristjan perilo Te ugotovitve ne more prav nič omajati naknadno razburjenje centruma m polpreklic dr. Westarpa. Dejstva so tu. Poslanec dr. Žerjav v avdijenci Beograd, 4. februarja, p. Kralj je danes »prejel poslanca dr. Žerjava v enourni av» dijenci. Papeški nuncij premeščen? Beograd, 4. februarja, p. V beograjskih diplomatskih krogih se je danes Sirila vest, da bo papežev nuncij Pelegrinetti preme, ščen v Varšavo. Ta vest se uradno ne po» trjuje. Latentna kriza vlade se nadaljuje Uzunovič ni mogel spo polni ti kabineta in vlada je okrnjena stopila pred parlament. — Pyrrhova zmaga vladine večine s pomočjo predsedništva Narodne skupščine. — Klerikalci zopet zatajili svojo preteklost. — Izgovarjajo se na SDS! Beograd, 4. februarja p. Akoravno je bila. današnja seja Narodne skupščine le fonnelnega značaja, je zanjo vendar vladal velik interes. Pričakovalo se je, da se bodo že danes pomerile moči vlade in opozicije ter so mnogi računali, da bo takoj pri prvem glasovanju ostala vlada v manjšini. To se pa ni zgodilo. Vlada je svoje poslance mogla pravočasno sklicati, dočim je opozicija brez enotnega vodstva in se njeni člani le polagoma zbirajo. Ker se je itak vedelo, da bo seja danes zopet odgodena. opozicija danes ni spravila svojega števila na plan. To se tudi vladi ni posrečilo, akoravno je s svojim aparatom storila vse. kar je bilo mogoče. Najbednejšo vlogo so danes igrali zopet klerikalci. Se pred tremi tedni so stavili tudi oni predlog o ustanovitvi parlamentarnega odbora za zunanjo politiko kot eno od najnujnejših državnih vprašanj, danes, ko je poslanec Grisogono stavil nujni predlog za uvedbo takega odbora ter ga utemeljil z dokumentiranim govorom, so pa kakor en mož glasovali prod! Poplačali so svoje hlapčevsko delo za radikale s tem, da je cela skupščina iz njih norce brila. Zlasti si jih je privoščil hrvatski federalist dr. Žanič. Glasovalo se je z vstajanjem in sedenjem. Ko se je dvignil dr. Korošec, je dr. Žanič z gromkim glasom zaklical: Poglejte Korošca, on stoji le na eni nogi. Z drugo nogo glasuje proti. (Buren smeh.) Dr. Bazala se je zagnal v posl. Hohnjeca: »Ali Vas ni sram. Vsa leta ste zahtevali, kar predlaga dr. Grisogono. Sedai pa glasujete proti! Dr. Hohnjec razburjen: Kai morem jaz za to. Dr. Bazala: Zakaj glasujete proti svoji vesti, odkar ste vstopili v vlado? Dr. Hohn.iec: Ako ne bi vstopili v vlado, bi prišla SDS na krmilo! (Smeh in klici: Ali se jih tako bojite!) Rezultat današnjega glasovanja situacije vlade ni v ničemer poboljšal. Poskusi g. Uzunoviča. da nridobi pa- šičevce s portfelji, se ni obnesel. Po vrsti je ponudil izpraznjene portfelje posl. Leovcu ir dr. Ljubi Popoviču, dr. Dragutinu Kojiču, Andri Staniču, Anti Radojeviču. Gerasimu Popoviču. Toda vsi ti so ponudbo odbili, ali kakor to krajše in splošneje označuje »Politika«: »Nihče noče biti minister«. Da vlada ne bi v nemogoči sestavi stopila pred parlament, se je moral Uzunovič odločiti, da odda prazne re-sorte namestnikom. Popoldne je bil v avdijenci ter je kralj podpisal ukaz, s katerim sprejema ostavko ministrov Trifunoviča in Vujičiča ter Imenuje za zastopnika ministra za vere ministra pravde dr. Milana Srškiča. za zastop-nika poštnega ministra pa ministra za izenačenje zakonov dr. Vaso Jovanovl-ča. To dejstvo se živahno komentira kot dokaz, da nihče od resnejših radl-kalskih politikov noče v vlado, boječ se, da bi se kompromitiral. Celotno situacijo vlade dobro označuje »Politika«, ki piše: »Vsako krizo vlade je doslej spremljalo razburjenje duhov, ki pa se je takoj po sestavi nove vlade poleglo. Tokrat imamo tudi v tem pogledu Izjemo. G. Uzunovič je sestavil svojo šesto vlado že v torek, toda v političnih krogih ni opažati nikakih znakov po-mirjenja. Povsod se opaža ista nervoz-nost in nedoločnost, kakor da je kriza v polnem razmahu. Tega ni kriva satrip demisija dveh ministrov. Vlada splošno prepričanje, ki ga priznavajo tudi v samih vladnih krogih, da je nova vlada preslabotna ter posebno šibka, da bi mogla nase prevzeti težko situacijo zunaj in znotraj. Situacija je še nadalje popolnoma nejasna. Demokratska zajednica je kategorično demantirala, da je prišlo do novih pogajanj, in zatrjuje, da noče v vlado. Vprašanje izpopolnitve vlade je še odprto. V radikal-skih krogih se -vanje nada'juje. stabilni del vlade tvorijo edino klerikalci . . .« Radicevska obtožba proti ministru Maksimoviču Sopodpisali so jo le zemljoradniki. — Bridka lekcija hrvatskih federalistov Stjepanu Radiču. Beograd, 4. februarja p. Nocoj je klub HSS konča! svojo obtožbo proti Boži Ma-ksimoviču, s katero zahteva, da se Boža Maksimovic obtoži po zakonu o min. odgovornosti, ker je duševni tvoritelj velikega števila nezakonitosti in terorja, izvršenega od političnih organov po direktivah iz ministrstva za notranje stvari v času oblastnih volitev. Ker radičevci niso imeli dovolj podpisov (treba jih je 50), so prosili Demokratsko zaiednico, hrvatske fede-rallste in zemlioradnike, da obtožbo sopod-pišejo. Zemljoradniki so njihovo obtožbo podpisali in tako so radičevci dobili potrebnih 50 podpisov. Demokratska zajednica je podpis odklonila z motivacijo, da obtožba niti po svoji obliki, niti po vsebini ni taka, da bi jo mogli podpisati. Radičevci se pritožujejo radi kršitev nstave in zakonov, ki sp se dogajale v zadnjih dneh. DZ pa smatra. da je treba Maksimoviča obtožiti tudi za vse njegove prejšnje prestopke, s katerimi je krši! ustavo in z ustavo zajamčene državljanske pravice, kršil z ustavo zajamčeno samoupravo, radi neizvršitve odlokov Državnega sveta in s postavljanjem nekvalificiranih uradnikov itd. Zanimiv je odgovor hrvatskega federalističnega kluba. Na pismeno ponudbo radičevcev so hrvatski federalisti odgovorili pismeno, da se njihov klub v načelu pridružuje vsaki obtožbi proti ministrom, ki kršijo zakone, posebno pa radi kršitve volilne svobode, čudijo se pa, da radičevci obtožujejo Božo Maksimoviča samo radi kršitev pri zadnjih oblastnih volitvah. Potrebno bi bilo upoštevati tudi one krivice, ki jih je minister za notranje stvari storil pred sestavo sedanje vade glede terori-ziranja v času, ko ;'e bila HSS v vladi z istim Božo Maksimovičem. Tak teror je St. Radič takrat proglasil za državno potrebo. Obtožbo bi bilo razširiti tudi na vse prejšnje kršitve. Zanimivo je povdariti, da radičevci niso prosili za podpis svoje obtožbe niti samostojnih demokratov niti skupine dr. Nikiča. Zvečer so svoio obtožbo predložili Narodni skupščini. Obtožba se bo po predpisih tiskala ter razdelila poslancem. Miroljubne smernice francoske zunanje polivke Briandov ekspoze naglasa, da zasleduje Francija tako v Evropi kakor v Aziji miroljubne smotre. — Nemčija svečano obvezana, da ne bo s silo spremenila svoje vzhodne meje. Pariz, 4. februarja, d. Zunanji odbor senata je imel včeraj sejo, na kateri je podal minister Briand obširen ekspoze o zunanji politiki Francije. Najprej je protestiral proti nekaterim listom, ki napačno slikajo zunanji položaj države. Vlada in on sam stremita za tem, da ostane Francija pri svoji dosedanji zunanji politiki, čije podlaga sta versaill-ska mirovna pogodba in Locarno. Ta dogovor ima predvsem nalogo, da izpolni vrzeli v mirovni pogodbi tn da olajša njeno izvedbo. Baš s tem dogovorom je Nemčija prvikrat priznala francosko vzhodno mejo, za katero so tudi zavezniki prevzeli jamstvo. Locarno pa Jamči tudi za nemško vzhodno me]o, ker se ie Berlin svečano zavezal, da je ne bo nikdar s silo spremenlL Francoske čete so izpraznile kollnsko cono na podlagi mirovne pogodbe hi ne locarnskega dogovora. Briand je potem razpravljal o Thoiryju in dejal, da se pri razgovoru v tem kraju ni vezala nobena stranka. Briand je dal dr. Stresemannu jasno razumeti, da bo dogovor med obema državama šele takrat popoln, ko bo vprašanje varnosti definitivno rešeno. Dodal pa je, da bo Francija vedno za ohranitev miru in za uspešno sodelovanje med obema državama. Položaj je v tem pogledu ostal nespremenjen. Medzavezniška vojaška kontrolna komisija je sicer prenehala obstajati, ker je bila itak le začasna, na njeno mesto pa stopi investigacijska komisija Društva narodov, ki jo je Nemčija sprejela in ki ji stoji na čelu francoski general Baratier. Francija, je nadaljeval Briand. ne žeM ničesar drugega kot ohranitev miru na svetu. Res je. da se je zadnje čase vo-jevala v Maroku in Siriji, aH ti volni sta jI bili vsiljeni. Z druge strani pa se je njeno moralno stališče v svetu sijajno pokazalo, tako da je Francija v mnogih primerih funglrala kot razsodnik v mednarodnih sporih. Vlada zasleduje mirovno politiko modrosti in rezerve toliko v Evropi kolikor v Azrji Z njenim posredovanjem ln vsled take politike Je bilo poravnanih že več sporov v vzhodni Evropi ln tudi razmerje do Italije se je popravilo. Klerikalci in radikali proti parlamentarni kontroli zunanje poiitike Predlog SDS o ustanovitvi zunanjepolitičnega parlamentarnega odbora odklonjen. — Pomemben govor posl. dr. Grisogona. Odgoditev Narodne skupščine do 10. t. m. Beograd, 4. februarja, p. Seja Narodne skupščine se je začela ob 17.30. Sporočilo se je skupščini, da ie finančni odbor predložil poročilo o proračunu za 1927-28. Sporočilo se je tudi oddvojeno mišljenje Demokratske zajednice in samostojnih demokratov. Po nekaterih formalnostih je prišel v razpravo nujen predlog poslanca Aga-tonoviča (DZ) o nošenju orožja. Minister za notranje stvari je nujnost odklonil. Dr. Zanič: Kdo pa je danes minister za notranje stvari? Ali ni slučajno zopet kaka nova demisija? (Smeh). Nato se je glasovalo ter so bili za nujnost predloga vsi člani opozicije proti predlogu pa ie glasovala vladna večina. Prisotnih je bilo 251 poslan cev, odsotnih pa 64. Opozicija je dobila 103 glasove, vladna večina pa 148 glasov. Nujni predlog SDS za uvedbo parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora Nato je skupščina prešla na uujni predlog dr. Grisogona, ki je zahteval, da se ustanovi parlamentarni odbor za zunanje stvari. Dr. Grisogono je uvodoma koosta-tiral, do to ni prvikrat, da se v Narodni skupščini povdarja potreba odbora za zunanje stvari. Naša država je ena izmed onih zelo redkih držav, ki nimajo takega odbora. Zunanja situacija ne angažira samo vlade, temveč vso državo ter njene parlamentarne zastopnike, bilo od vladne večine, bilo od opozicije. Potrebno je, da vlada svojo zunanjo politiko prilagodi mišljenju vse Narodne skupščine. V takem odboru bi se vse stranke, ki sedaj zastopajo razna lokalna stremljenja, prilagodile eni veliki državni politiki. Zakaj to vprašanje ne bi bilo nujno? Pri nas ni nič nujno. Ni bilo nujno graditi in držati železnice, dokler nismo doznali, da so v strašnem stanju, ravnotako je z našimi pristanišči Sedaj ob priliki razprav o trgovinskih pogajanjih z drugimi državami smo ponudili Split kot izvozno luko, kjer bi se imel vršiti eksport za 5 tisoč vagonov, ta Inka pa ne more sprejeti niti tisoč! Vsa država, ves narod je že dva meseca postavljen pred važen politični dogodek t. j. takozvani tiranski pakt. To ni iznenadi-lo samo naše javnosti temveč tudi samega našega ministra za zunanje stvari tako, da je celo podal ostavko. Kako pa se pri nas razpravljajo nujna vprašanja? Ministrski predsednik je motiviral svojo ostavko s potrebo, da se mora resort ministrstva za zunanje stvari popolniti v 24. urah. Minul pa je cel mesec, da to mesto ni bilo popolnjeno. Tiranski pakt je bii za vse nas veliko iznenadenje. (Uzunovič: Taka deplasirana diskusija o zunanji politiki, je zares iznenadenl Glas iz opozicije: Podajte ostavko! Uzunovič: Po takem glasovanju ne bomo podali ostavke! Glas iz opozicije: Treba bo sestaviti sedmo vlado. Uzunovič: Ne sedmo ampak 70to. Pribičevič: Za današnjo večino se zahvalite predsedniku Narodne skupščine, ki je šele predvčerajšnjim sklica! sejo, tako, da niti vsi poslanci niso zanjo vedeli! Uzunovič: Vlada ima 7 glasov večine! Pribičevič: Zahvalite se Trifkoviču!) Dr. Grisogono nadaljuje, pri čemer ga radikal Bingulac neprestano moti. (Pribičevič: Vzemite Bingirlca v vlado! Obči smeh). Poslanec Grisogono protestira, da nam vlada še ne more povedati, ali le že končana afera tiranskega pakta In ali smo zavarovani, da ni kaka eventualna nevarnost z droge strani. Povsod se govori o obkroževanln naše države. Po pra- vici moramo biti v skrbeh, ker vemo za druge dogodke, ki so se vršili v mednarodni politiki, ki se tičejo naših sosedov na vzhodu in severu. Bolgarska je dobila begunsko poso'ilo. Kakšno garancijo smo dobili, da se to posojilo ne bo porabilo na škodo naših državnih interesov? Čitaii smo, da Madžarska zahteva ukinjenje vojne kontrole. Vlada zastopnikom ljudstva o tem ne ve ničesar reči. Alarmirani smo bili po vesteh o predstoieči trgovinski pogodbi z Madžarsko in Italijo. Citali smo neprijetne stvari glede izhoda Madžarske na Jadransko morje. Dr. Grisogono opozar ja ua opasue izjave, ki so bile izrečene v zadnjih dneh v madžarskem parlamentu, katere za nas niso ugodne. O vsem tem mi ničesar ae vemo. Mi sploh ne tfemo, kakšna je orijentacija naše zunanje politike Imamo pravico zahtevati in vedeti, kateri so naši zanesljivi zunanji zavezniki. Poseben parlamentarni odbor bi bil najbolja garancija in omogočitev vladi, da bi vodila zunanjo politiko, ki bi odgovarjala željam naroda. Naša Narodna®skupščina nima nobenega, ki bi vedel prave smernice naše zunanje politike. Kaj je z nettonskimi konvencijami, ki vise nad našim parlamentom kot Damoklejev meč? Češkoslovaškemu parlamentarnemu odboru ie pred par dnevi dr. Beneš dvakrat dal pojasnila. Potom tega češkoslovaškega odbora smo izvedeli za stvari, ki se nas neposredno tičejo! Dajte tudi anm tak odbor! (Burno ploskanje pri vsej opoziciji.) Nato dobi besedo Uzunovič, ki ee čudi, da se tako resna in važna stvar hoče re» sevati — tako nujno! Povdarja, da se mo» ra zunanja politika razpravljati obzirno. Vprašanje odbora za zunanje stvari se mo> ra temeljito prevdaritl V proračunski raz» pravi bo minister za zunanje stvari itak pojasnil vsa vprašanja naše zunanje poli» tike. Predgovornik se je dotaknil gotovih vprašanj, ki nas zanimajo, ki pa so med» narodnega značaja. Uzunovič ne veruje, da bi bil kakšen poslanec, ki ne bi vedel vsaj osnov naše zunanje politike. Mi, ki pozna» mo osnovo naše zunanje politike, brez ozi« ra na trenotne dogodke naslonjeni na naše prave zaveznike (klic« kdo so naši zavez» niki, ali tudi Italija?») in na pravilno poj» movanje in miroljubno postopanje našega naroda mirno sledimo dogodkom, uverjeni, da ne bo ničesar, kar bi nas moglo imena» diti. Uzunovič izjavi, da ne sprejme nuj» nosti. (Glasni protesti) V imenu Demokratske zajednice je pod« piral Grisogonov predlog dr. Ljuba Miha j» lovič, v imenu zeroljoradnikov Joca Jova. novic. Kljub temu pa je vladna večina od» klonila nujnost te^a predloga Ko so k!e« rikalci glasovali proti, se je vsa skupšči» r.a smejala, saj so Herikaloi še pred tremi dnevi proglašali Grisogonov predlog za eno najvažnejših in najnujnejših zadev. Nato je bila sprejeta nujnost interpela» cije Radojeviča o zgradbi ceste Kraljevo» Raška. Dalje зе je sporočila interpelacija Dimitrije Vujiča na ministra za pošto in brzojav o zlorabah v poštnem ministrstvu, potem interpelacija muslimanov na mini« stra za notranje stvari o nasilstvih pri oblastnih volitvah v Bosni, končno pa ob» tožba radičevcev proti Boži Maksimoviču. Nato je Narodna skupščina prešla na dnevni red. Prva točka glede prošenj in pritoži) je bila sprejeta soglasno. Tudi vo» litve v razne odbore so se vršile soglasno, ker je bil že prej sprejet sporazum med šefi posameznih parlamentarnih ekupin. S tem je bil dnevni red izčrpan. Prihodnja seja bo v četrtek 10. t. m. z dnevnim re« dom: Proračunska debate. Nemški nacijonaici v pravi luči Ob priliki debate o vladni izjavi je grof Westarp podal senzacionalne izjave, ki opravičujejo dvome v miroljubnost novega režima v Nemčiji. Berlin, 4. februarja, de. Vodja nemške nacijonaine stranke groi Westarp je imel na včerajšnji seji zibornice daljši govor, v katerem je umaknil ali vsaj omepl vse one, na kar se je stranka obvezala pri določevanju smernic nove vlade. Na ta program je stranka pristala in soglašala tudi t vladno izjavo. Ta Westarpov govor je naravno izzval v vseh krogih veliko pozornost in ponekod tudi vznemirjenje, ker vidijo v njem bojno napoved novi vladi Te izjave grofa Westarpa so imele sa pogled k», da je dane« tudi poslanec Gérard (centrum) v narodnem svetu ponovno govoril o vladni izjavi in zahteval, naj poda grof Weetarp k včerajšnjim izjavam še nekatera pojasnila, zlasti glede politike sporazuma, ki mora biti medsebojna, glede utrdb na vzhoda in zasedbe Porenja. Naglašal je, da ne zahteva od nemških nacijonalcev, naj bi imeli boljše prepričanje glede državne oblike, temveč le izjavo, da je republikanska državna oblika pravnoreljavna. Ta smernica, M jo je grof Wertarp priznal, znači za republiko velik zunanjepolitičen napredek. Vladne izjave glede državne brambe ne potrebujejo nikakega pojasnila. Centrum noče vlade proti socijalnim demokratom in nima namena, da jih ne bi pustil do političnega udejstvovanja. Naglašal ie, da * centrum z zanimanjem zasleduje željo socijalnih demokratov, ki bodo kljub načelni opoziciji ostali zvesti svojim nalogam, da služijo republiki. Dejal je, da je nesoglasje, ki danes loči obe stranki, le neznatno Ob splošni pozornosti je nato grof VVestarp podal kratko izjavo, v kateri je naglašal, da izključuje politiko revanže in misel na politiko eUe, ker se Nemčija ne more branili. Vsled tega so se Nemci odločili za tako zunanjo politiko, ki bo privedla do medsebojnega sporazuma v skladu z vladno izjavo. Samo po sebi razumljivo je, da so neuiškv nacijonalni ministri, ko so postali Sani kabineta, pripravljeni izvesti njegove sklepe. Ta situacija je nastala vsled gotovih rezervatov, ki jih je pokazal groi Westarp glede vladnega programa Glede tega je izjavil demokratski poslanec Leicht, da je jasno, da se stranka, kl je osem let uganjala neizprosno opozicijo, ne more sedaj vživeti v nlogo vlade. Kar eo včeraj doživeli, ni ni-kako priznanje, temveč maskerada nemško-nactjonalne stranke. Napravite red z volilnimi imeniki! Članek sodnega predsednika doktorja Kotnika, ki smo ga včeraj objavili ▼ «Jutru», je opozoril javnost, da je eno od najvažnejših vprašanj za izvrševanje volilne pravice pri nas še deloma nerešeno. Izvajanja dr. Kotnika so povsem razčistila eventualno še obstoječe nejasnosti in za nikogar ne more biti dvomljivo, da je praksa dvojnih volilnih imenikov (enih za skupščinske, drugih za občinske volitve) povsem '.zgrešena. Volilna pravica za vse splošne javne zastope je popolnoma izenačena in uveden je princljp enotnega volilnega imenika. To vprašanje pa ra razčiščeno le s pravne strani, ono je tudi praktično rešeno v vsej državi — izvzemši ljubljansko oblast Samo v ljubljanski oblasti imamo še dvojne volilne imenike, a tudi dvojno volilno pravico: eno, skupščinsko, ki sloni na 6 mesečnem stalnem bivanju, drugo, občinsko, ki ima za pogoj enoletno bivanje v občini. To velja posebno tudi za Ljubljano. Prebivald Ljubljane so torej glede volilne pravice na slabšem, nego prebivalci Maribora, Zagreba. Bitolja, Beograda, Stipa! Po zakonu ima vsak državljan, ako ima ostale zakonite pogoje, občinsko volilno pravico s šestmesečnim bivanjem, le za Ljubljano in ostale občine ljubljanske oblažti je treba enoletnega bivanja! Dr. Kotnik navaja, da je temu vzrok pravno nevzdržna interpretacija ljubljanskega dež. sodišča. Toda sestava volilnih imenikov ni stvar sodišča, temveč občin, sodišče rešuje v stvari le pri reklamaciiskem postopanju, sicer pa je samo nadzorna oblast za formalno pravilno sestavo volilnih imenikov. Niti uradni popravki volilnega imenika ne podlegajo oceni sodišča. (Ql. Jovanovidečo Ustavno pravo a. 72 do 75.) Vpra. Klerikalci proti državnim uslužbencem Kako so klerikalci zavrgli predlog svojega poslanca Kremžarja o fiksiranju plač državnim uslužbencem. stranka pozabili na vse, kar so prej govorili o potrebah uradništva. Sam. demokrati so obnovili predlog poslanca Kremžarja. ki so ga že pred meseci v šanje enega ali dveh volilnih Imenikov ni vprašanje sodnije. temveč zakona ia na temelju zakona izdanih upravnih uredb. Članek dr. Kotnika citira i zakonsko določbo i na njo se nanašajoče upravne odredbe notranjega ministra ter mariborskega in ljubljanskega velikega župana. Tem manj razumljivo je, kako je moglo priti v Ljubljani do tega, da se poleg skupščinskega volilnega imenika še vedno vodi in sestavlja poseben občinski volilni imenik ter se drži tudi dvojna volilna pravica, ena splošna, druga manj splošna. Tu je treba takojšnje re-tnednre! Da bi bil kaos popoln, razglaša mestni magistrat v novinah, da se vrši uradno popravljanje občinskega ln skupščinskega volilnega Imenika do vštevši 5. februarja. Ta objava je povsem zgrešena. Uradno popravljanje skupščinskega volilnega imenika se ima, ker so se v januarju vršile volitve na podlagi tega Imenika, vršiti letos od 2. februaria do 3. marca (čl. 13. zakona o vol. imenikih). Vsa ta vprašanja so mnogo večjega pomena, nego na prvi hip izgleda. Ako se danes v Ljubljani razpišejo občinske volitve, je važno, da je zadeva volilnega imenika, ki tvori podlago Izvrševanja volilne pravice povsem urejena, ker bi mogel v razmerah, kakršne so sedaj, biti sicer rezultat volitev Izpostavljen vsaki samovolji režima. Saj so se partizani lotili celo nedvomno jasnega rezultata volitev v Trgovsko zbornico radi dozdevnih formalnih po-greškov uradne komisije! Utemeljena je torej zahteva: Napravite red z volilnimi Imeniki! Držite se zakona in lastnih naredb! V začetku novembra 1. 1926. je klerikalni poslanec Fr. Kremžar vložil v Narodni skupščini naslednji nujni predlog: «V smislu čl 46 uradniškega zakona bi se draginjske doklade uradnikom imele določiti s posebnim zakonom, ki naj bi se predloži! in sprejel čimpreje. Ministrski svet je s svojim sklepom od 17. aprila 1924., odnosno od 17. maja 1924. s posebno uredbo določil draginjske doklade, naglašujoč. da veljajo, dokler se ne izpremenijo z novim zakonom o draginjskih dokladah. Takšnega zakona še do danes nimamo. Ker se je naš dinar stabiliziral, ni pričakovati večjih valutnih izprememb. Vsled tega tudi ne prevelikih izprememb v cenah. Zato ie danes možno zakonito fiksiranje plač državnim nastavljen-cem. Ni pa to fiksiranje samo mogoče, ampak Je tndi nujno potrebno. Točno fiksiranje plač je bistvena točka vsake službene pogodbe. Stanje, v katerem elužbodajalec službene prejemke svojega uslužbenca svojevoljno izpreminja. demoralizira uslužbenca in mu jemlje delovno vnemo. Zato smatram za veliko napako zmanjšanje draginjskih do-klad z znano uredbo CR 99.000 od 23. julija 1926. Z ozirom na navedene razloge stav-ijam naslednji zakonski predlog: 1.) Sklepi ministrskega sveta o draginjskih dokladah državnih uslužbencev CR br. 42300 od 11. aprila 1924. in o draginjskih dokladah prometnemu osob-ju DR br. 53.500 od 17. maja 1924. ima- •jo od 1. novembra 1926. zakonsko moč. S tem dnem izgubijo veljavo sklepi ministrskega sveta CR br. 99.000 od 23. juKia. 2.) Minister za finance se pooblašča, da izvede ta zakon.» Na seji Narodne skupščine dne 5. novembra 1926. je posl. Kremžar utemeljeval svoj nujni predlog in naglašal. da negotovost v kateri živi državno uradništvo, zelo škoduje državL Državno uradništvo je činitelj, ki zastopa državo napram ljudstvu ln zato mora imeti na eni strani veliko avtoriteto, na drugi strani pa mora biti materijal-no dobro situirano. Mesto tega pa vidimo, da državni uradniki vsak dan bolj propadajo, tako, da prehajajo že v stanje proletarijata. Temu je kriva predvsem negotovost kajti stalnost je eden glavnih momentov, ki bi moral držati državnega uradnika. Posl. Kremžar je predvsem naglašal, da je vlada ob priliki uredbe, s katero je državnim nameščencem odtegnila za poplavljence več odstotkov, zatrjevala, da bo to veljalo samo tri mesece, kljub temu pa se odtegljaji še nadalje izvršujejo. Od teh prispevkov, ki so znašali v vsej državi ogromne vsote in ki so v Sloveniji znesli poldrug milijon dinarjev, se je za poplavljence dalo 120.000 Din. Jasno je, da je denar samo deseti del denarja, ki se je odvzel državnim uradnikom. To postopanje napram uradništvo je protiustavno. Narodna skupščina še do danes ni sklenila, da bi se ta denar moral tako uporabljati. Zato je vsekakor resnica, da vladni či-niteifl izkoriščajo bedo ooplavljencev, da bi državnim uradnikom odvzeli denar. Za predlog posl. Kremžarja se je zavzela tndi ostala opozicija V Interni samostojnih demokratov se je tedaj toplo zavzel zanj posl. dr. Paleček. Kljub vsemu je tedanja vladna večina RR nujnost predloga odklonila. To je predzgodovlna te zadeve. Ob priliki razora ve finančnega odbora o novem finančnem zakonu in drž. proračunu, pa so klerikalci kot novopečena vladna skupščini podpirali, klerikalci pa so za vrnili svoj lastni predlog in pljunili na vse, kar je posl. Kremžar v njihovem Imenu govoril na seji Narodne skupščine dne 5. novembra, dasi je morebiti položaj državnih nameščencev danes še slabši, kakor pa je bil tedaj. Ko so klerikalci dobili priliko, da lahko nekaj store za državno uradništvo. so ga izdali. Demagoštvo klerikalne stranke se je ob tej priliki pokazalo v popolni luči cSIovenec» skuša sedaj prikriti klerikalno sramoto z vpitjem, da je bil nastop sam. demokratov v finančnem odboru demagogija, češ, da so preje, ko je bila SLS v opoziciji, vsak njen predlog sabotirali in da ni niti en njihov poslanec odprl ust. da bi tak predlog podpri, medtem ko so zdaj pograbili te klerikalne predloge in jih stavili v finančnem odboru. Ugotavljamo spričo te «Slovenčeve» trditve znova, da je svoječasno Krem-žarjev nujni predlog v Nârodni skupščL nI osvojila vsa opozicija in da so se zanj zavzeli tudi sam. demokrati, kar je razvidno celo lz tedanjih «Slovenče-vih» poročil. Baš zato. ker so sam. demokrati podprli predlo? posl. Kremžarja, so Imeli tudi sedaj polno pravico. da ga obnove, tembolj, ker niso mogli pričakovati, da bodo klerikalci kot vladna stranka zavrgli svoj lastni predlog. Državni uslužbenci bodo spričo navedenih deistev sami najbolje mogli presoditi. kdo usrania demagogijo ln koliko je zaupati klerikalcem. volitvah v Narodno skupščino zasiguran mandat. Clankar prihaja do cakttučka, da bi v riučaju volitev v Narodno skupščino dobili od 15 mandatov v mariborski oblasti: SLS 9, Radii 2, sam. demokrati 3 tn socijalisti 1 mandit. To se pravi, da ol Radič lagubil 1 mandat, SLS 2, sam. demokrati pa bi pridobili 2 mandata in socijalisti 1. Pogoj za to bi seveda moral biti, da bi bili vsi glasovi samostojnežev ter radičevcev oddani za eno listo in da bi se združili tudi vsi socijalisti, ki bi v slučaju popolnega sedinjeuja mogli računati tudi na dva mandata. Končno ugotavlja »Samouprava«, da do-kazujejo volitve v mariborski oblasti tendenco močnega padanja radičevščine, slabega padanja SLS, naraščanja sam. demokratov ter koosolldiranje socialističnih vrst R?dik»ïsko ?Javno glasilo o oblastnih volitvah v Sloveniji Beograjska »Samouprava«, glavno glasilo radikalne stTanke. prinaša v svoll Številki od 2. t. m. da'iji. precej objektiven članek o oblastnih volitvah v Sloveniji s posebnim ozirom na izid volitev v mariborski oblasti. Članek ugotavlja, da |e SLS dobila pri zadnjih skupSJirskih volitvah skupno 52.659 «rlasov (52 9 odstot.), pri cfolastnih volitvah pa 51.593 glasov, torei za 1066 glasov manj. Tu pa so vSteti tndi glasovi Nemcev in radikalov, ki so v Mariboru In Cetta glasovali za kompromisno listo. Po ostalih srerlh so Nemci odredili svotlm pristalem, naj glasujejo za liste SLS. More se tord reči. da }e ST ? dobila vse nemSke glasovi. ki jih nI drfcifa pri zadnjih skupščinskih volitvah ln pa kamere pri prihodnjih skupščinskih volitvah ne more računati. »Samouprava« prihaja do zaklinčka. da le treba od sedanjih glasen' SLS vsekakor odbiti vsa} 5000 giasov na račun Nemcev h? radikalov. SLS le d^i'a tore! pri oblastni!! volitvah okoli 46 0Л0 glasov ln Je Ste-vll&io izgubila rirnli 10 odstotkov. napredovala pa |e za drber odstotek napram ce-lokopnetmi Številu oddanfa glasrrv ln sicer zlasti radi tega. ker le Radlčeva stranka пата devala še bo'1 ml trje. Za tdnime radičevee fn samos+e*nefe ugotavlja »Satnnwavs«. da so ner»* glasovali za n»dali« no odlaganje... Slovesna otvoritev Narodne čitalnice na Reki SuSak, 4. februarja, n. Danes je bila slo« vesno otvorjena Narodna čiulnic» n» Re« ki Na proslavo, katere se je udeležilo oko» 11 500 oseb. so prišli tudi zastopniki itali« jsnskih oblssti t«ko »dmiral Dicnta, komi« sar reškega prist»nišč» Am«ti, reški prefekt Vivorio, predsednik reškeg« apelacijskeg» sodišče m tribun»la in zelo mnogo častni« kov. Kakor znano v živa jo po obstoječih pogodbah Jugoslcrvcni na Reki posebno is« ščito in je z»to mogoč» otvoritev čitalni« ce. kar bi laške oblasti v vsakem drugem kraju preprečile. Novi madžarski poslanik v Beogradu Beograd, 4. februarja, r. Prihodnji teden r.satopi svoje mesto v Beogradu novo ime« novaai madžarski poslanik b» našem dv» m baron Pavle Forster de Putzscker. Bil je že v Beogradu vršitelj dolžnosti madžar« skega poslanika od 1922 — 1924. N«to je služboval v Haagu. Dosedanji poslanik De Hori je že odpotoval na svoje noro službeno mesto v Rim. Čudaška oporoka pokojnega dr. Kršnjavega Zagreb. 4. februarja n. Danes Je bila odprta oporoka pokojnega dr. Kršnjavega. V tej oporoki Je pokojni napisal dodatek z dne 13. januarja 1927, v katerem pravi, da želi enostaven pogreb, da naj ga spremlja na pogrebu samo en frančiškan, da ga de-nejo v navadno nepokrito skrinjo tako. da bi se takoj na niegovo telo vrgla zemlja. Na sebi ne sme imeti nobene obleke, temveč nai se ga zavije v platno, nad grobom naj se ne postavi spomenik, temveč zasadi hrast. Ta nerbičajna želja pokojnika bo imela ta uspeh, da se bo jutri ogromno število ljudstva sešlc na pokopališče Po-| rreb bo ob 8. zjutraj, ker je pokojnik Izre-i kel željo, da ga pokooijeio zgodaj zlntraj ali pozno zveča Danes popoldne 'e odde-I lek za prosveto odredil, da se pogreba I udeležijo vse šole. Danes premijera Popo,nem4 aevo! HenHLrrte" „Hiamen Naši Kraii in 1 Prvič v Ljubljani! laže Nemška svetovna umetnica, tragedinja v njenem najboljšem filmu1 — Višine in nižine č oveštva. DANES: ob %6„ tf 8. in 9. Preskrb-te si vstopnice v predprodaji od 3. ure pop. daljel Sodeluje umetniški orkester. k UUBUANSKt DVOR Tel 397 1ПО civilnih oseb, s katerimi so skupno delovale, iu označbo kraja in časa delovanja, ter popis delovanja samega. Vse te listine naj se mi pošlieio do IS. marca. && Pripominjam, da bo vse poslane doka-zitae listine presojala komisija, ki se bo sestala v to svrho pri meni. — Vsak pošiljatelj naj pripiše svoj natančeii naslov. Opozarjajte drug drugega na ta poziv! Rešitev g. ministra in nadaljna navodila bom razglas'1 po časopisih. DIv. general v p. R. Maister Maribor,. Maistrova 17. Tekma izložbenih oken ob črno-beli reduti Že lani je bila najbolj vidna priprava za to elitno maskerado tekma v samo beli in črni barvi aranžirani!! izložbenih oken, ko so trgovci na okusen način pokazali najlepše blago, ki si ga morejo poželeti veseli udeleženci te prireditve. Člani razsodišča so včeraj podpisa'i sledeči ZAPISNIK jurije, sestavljene 4. februarja 1927, ob priliki tekmovanja izložb, ki jo je razpisal odbor za črno-belo reduto. Prisotni sledeči gospodje: Jakopič. Vavpotič, San tel, Gaber in Kalin M. Člana jurije arh. Lavrenčič in arh. Stepančič prepuščata sodbo gori imenovanim gospodom. G. Jakopič predseduje ter poda besedo g. Šantlu, ki prebere razpis tekmovanja izložb. Po ogledu se preide na ocenjevanje izložb. Jurija z zadoščenjem konstatira, da je lanska konkurenca rodila sadove, kar dokazuje letošnja, ki je na znatno višjem nivoju. Nadalje povdarja, da so si g. trgovci tekmovanje znatno otežkočili, ker niso upoštevali olajševalnih okolščin glede barvnega ozadja. Letošnja konkurenca se je vršila za posamezne tvrdke po kategorijah s sledečimi nagradni ki : Manufaktura: (3 udeleženci s (H mi okni) Prva nagrada: g. Urbane (okno na Miklošičevi cesti) Druga nagrada: » Oblači Inica« (desno okno). Moška moda: (3 udeleženci s 3-mi okni). "Prva nagrada: g. Soss. Druga nagrada: g. Schwab. Ženska moda: (4 udelež. s 5-iroi okni). Prva nagrad? : g. Soss. Druga nagrada: g. Kenda. Konfekcija: (5 udeležencev s 5imi okni). Prva nagrada: g. lvančič. Druga nagrada: g. Rojina. Moški ln ženski klobuki: (3 udeleženci s 4-imi okni). Prva nagrada: g. Gôtzl. Cvetličarne: (3 udeleženci s 3-mi okni). Prva nagrada: »Nizza« — Hvala. Udeležencem ostalih kategorij: čevljev (Zibert), kožuhovine (Wanek). perilo (Ha^ mann), ženska ročna dela (Leitgcb) je morala jtirija na podhgi razpisa konkurence priznati kot edinim udeležencem nagrado. Od teh pa pohvalno omenja izložbeno okno tvrdke Leitgeb. Jurija nadulje ugotavlja, da cvetličarne, postavljene pred pretežko zahtevo belo-čr-no, niso mogle priti do veljave z živimi rastlinami, radi tega se je zgodilo, da tvrdki Hercmansky in Korzika, kojih okusno aranžirane izložbe se sicer splošno odlikujejo. niso priš'e do nagrade. Jurija se izraža pohvalno tndi o izložbi tvrdke Mag-dič, ki se tudi sicer odlikuje po vzorno aranžiranih sezonskih izložbah R. Jakopič s r, I. Vavpotič s. r., Š. Šan-tel s. r., A. Gaber s. r., M. Kalin s. r. Rezultate tekme so torej gospodje na vso moč pohvalili, saj so nekateri aran-žerji izredno težko nalogo tudi v resnici prav povoljno rešili. Med njimi se gotovo posebno odlikuje elegantna izložba tvrdke Soss na Mestnem trgu, ki je v tem oziru sploh med prvimi v mestu, česar pa razsodišče zaradi predpisov razpisa konkurence nI moglo nagraditi še posebej. Kategorij je bilo namreč več tako sorodnih, da so s skoro enakim materijalom aranžirana izlož- bena okna morala biti ocenjena v raznih kategorijah tako, da večkrat l nagrada ne znači visokega nivoja, temveč le višjo stopnjo v primeri z ostalimi konkurenti iste kategorije. Zato so tudi prijavljenci brez tekmecev morali dobiti nagrado, kar povdarja tudi zapisnik. Cvetličarne pa radi omejitve na beb in črno barvo niso mogle imeti uspeha, ker niso mogle razstaviti črnega naravnega cvetja, zato so nam pa pokazale krasne be e cvetlice in gotovo bodo obiskovalci redute prav pridno posegli po tem najlepšem okrasu toalet ter izpraznili tudi nenagrajene izložbe. Izenačenje koledarjev Vprašanje reforme koledarja in izenačenja gregorijanskega in julijanskega stila stopa sedaj v odločimo fazo. Po projektu posebne komisije Zveze narodov temelji reforma na sledečih osnovah: Leto se deli na 4 letne dobe po 91 dni. Leto ima 52 rednov, oziroma 364 dni, a 365. dan je 31 december. Prvi januar pade vedno na nedeljo, vsaki prvi dan letne dobe pa na delovni dan. Velika noč pade po tem projektu vsako leto na 8. aprila, Binkošti na 26. maja. 24. december pa vedno na nedeljo. Računska olajšava obstoja v tem, da pade vsak datum v letu stalno za vse čase na isti dan. Tako pade 1. januar vedno na nedeljo, a 1 maj na sredo. Le 31. december bi bil praznik brez Imena. Smatra se, da bi bilo leto 1928 najprimernejše za uvedbo tega novega koledarja in sicer radi tega, ker je prestopno in pade Velika noč na 8. aprila, kakor določa tudi novi projekt. Vse beograjske gimnazije zaprte V beograjskih šolah se je pojavilo zlasti zadnja dva dneva toliko obolelosti za »špansko«, da so bile oblasti primorane k energičnim ukrepom. V četrtek so bile zaprte vse beograjske gimnazije, vštevši do 13. t. m., ako pa »španska« ne poneha, se bo termin še podaljšal. Dijakom je med tem časom tudi prepovedano posečanje kinematografov in sporinih tekem. Šmarnogorski odsek SPD. V osrednjem odboru SPD v Ljubljani se je izbral poseben odsek, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za alpmiziranje Grmade ob Šmarni gori in za napravo brvi preko Save pri Mednem. Какот je javnosti že znano, je sprožil oblastni inšpektor Josip VVester že na lanskem občnem zboru SPD misel, da naj bi se na Grmado pri Šmarni gori napravile tri planinske steze, ena izmed njih, po Skal-cah, bi se za vežbanje in trening novih pla nincev povsem planinsko opremila s klini, žicami itd. Omenjeni načrt ie našel obče odobravanje v javnosti. Dobiti bo treba le še dovoljenje posestnikov tistih parcel,, po katerih bi omenjene steze držale. Upati je, da bodo gg. lastniki tako dovoljenje dali; saj disciplinirani turisti ne bodo delali ni-kake škode po nasadih, ker se bo vsak držal le markirane poti, dočim so se dosedaj dogajale razne poškodbe baš radi tega, ker so na Grmado zahajali le divji turisti. Ako pa prizadeti posestniki, zlasti g. smleški baron kot glavni lastnik tega dovoljenja proti našemu pričakovanju ne bi dali. potem, naravno, ie vsa akcija že v početku onemogočena. Drugi, nič manj važen načrt je ta, da se zgradi preko Save pri Mednem brv za peš ce. S tem bi bilo ustreženo ne samo ljubljanskim izletnikom, ki bodo poslej tem rajši posečali Šmarno goro, če jim odpade tista dolgočasna hoja po ravni, često blatni cesti iz Vižtnarij do Tacna, temveč tudi domačim prebivalcem, ki meje ob Savo pri Mednem: Vikrče, Pocenjski grad, Zavrh, Spodnje in Zgornje Pirniče. Tudi ta načrt javnost splošno odobrava. Naloga novega odseka pa je, da nabavi sredstev, da se ta načrt tudi izvrši. Marsikateri redni šmarnogorski obiskovalec je že obljubil, da hoče prispevati. Pričakujemo pa, da bodo načrt dejansko podpirali tudi drugi zasebniki, zavodi, pred vsem pa mestna občina ljubljan- ska. V omenjenem »Šmarnogorskem odseku« so ti- le gg : inšpektor v P- Josip We-ster kot načelnik; bančni ravnatelj Emerik Ferlinc, okrožni zdravnik dr. Živko La-pajne, kot podpredsednik Društva za čuvanje narodnega zdravja, in železniški inšpektor v pokoju Alojzij Knafelc, naš znani planinski stezosledec. Smrtna nesreča v državnem rudniku v Velenju Iz Velenja nam poročajo: Pri vršenju dnevne jamske inšpekcije se je smrtno ponesrečil jamski upravnik Jaroslav Špička Na odkopu ga je pedsula velika plast premoga. Upravnik Špička je bii takoj mrtev. Pokojni je služil 34 let v jamski službi. Od 1. 1904 je bil pri velenjskem rudniku, katerega procvitu je posvečal vse svoje sile. Rodom Čeh je iskreno vzljubil naš narod ter kc SrkVi krepko sodeloval na njega povzdigi. Bil je podstarosta velenjskega in član šoštsniskega Sokola Kot mož poštenjak iii kremenit zna.čai je užival splošno spoštovanje, bil ie tudi med rudarji splošno priljubljen. Njegova smrt je vzbudila splošno obžalovanje. Skok preko kože dne 19. februarja 1927 NA TABORU. Napad pohotneža Ljubljana, 4 februarja Ko se je dijakinja Vlasta, gojenka III. realne gimnazije, stanujoča na Masarykovi cesti, vračala snoči okrog 23 ure po Miklošičevi cesti proti domu. je zapazila, da jo nekdo neprestano zasleduje. Vendar pa gospodična na to ni polagala važnosti, meneč, da ne velja njej ta pozornost Psiček, ki ga je nosila v naročju, je nekajkrat za-bevskal na neznanca, ki je stopal za njima, vendar se zasledovalec zato ni zmenil. Gospodična je že hotela kreniti na Masary-kovo cesto, ko je nenadoma priskočil neznanec k njej, jo popade! z obema rokama in jo šiloma podri na tla, ne da bi zinil kako besedo. Gospodična je jela na vso moč kričati na pomoč, vendar ji je napadalec skušal zatisniti usta z roko. To se mu je deloma že posrečilo; tedaj pa se je oglasil psiček, ki je pričel lajati na napadalca. Čez čas so se od nekod začuli koraki, česar se ie napadalec tako prestrašil, da ni izvrši! svojega namena Pognal se je. puStivši svojo žrtev na tleh, v jadrnem teku nazaj po Miklošičevi cesti In izginil v eno stranskih ulic v temo. Napadeuka je nato še kričala na pomoč in hitela proti glavnemu kokdvoru. kjer ie prijavila slu-čai stražniku. Napadalec je bil po njenem opisu mla'd, okrog 241eten človek, oblečen v siv površnik in obut v rmene čevlje. Policija upa, da bo kmalu sledila aretacija pravega napadalca. Pred sodniki Tam za Litijo živi očanec Janez, ki je že nar let užitkar. Stara korenina, ki nima niii enega sivega lasu, je zelo hud možakar. Sicer ni on gospodar, vendar morajo vsi plesati kot on gode. Lani enkrat se je spri • snaho, ker ga ni dosti hitro postregla z večerjo. Jel jo je kregati, a mlada sinaha ee je uprla, češ, da ne bo vedno veljala njegova beseda. «Kaj, da ne bo po mojem,* se je zadri starec, se široko razkoračil pred sinaho, jo zgrabil za pas, dvignil in si jo kot igračko posadil na kolena ter jo naše-škal kot otroka. Ker ni sinaha vpila, si je stari pomagal še s palico in jo je tako na-klestil, da ~je bila vsa lisasta in je kar obležala. Janeza je posvaril sodnik in ga obsodil na teden zapora. Starec se je pritož;l. Senatu je molil izročilno pogodbo, glasom katere ima izgovorjeno hrano, a predsednik ga je zavrnil: 'Oče. pogodbo le spravite, saj ni v nji zapisano, da smete sinaho tepsti. Predobro se vam menda godi, saj siuaho vsi hvalijo, da je miroljubna in dobra ženska. Boste pa vseeno za teden dni preme-nili hrano, mogoče vam bo ričet pri nas ugajal! Ljudje imajo pa različen okus.» Janez je godrnjajoč odkrevsal in trdo tolkel po tleh s svojo gorjačo, ko je Sel mimo si-nahe, ji je molče zažugal s pestjo. Barantajo za naše oblastno premoženje? V smislu določb senžermenske mirovne pogodbe bi morala biti naša zdravilišča Ro gaška Slatina ta Dobrna last naše mariborske oblasti. Klerikalci so jih, kakor marsikaj drugega, po prevratu, ko so imeli vso moč v bivši ljubljanski deželni vladi v svojih rokah, izročili v last države. Ze pred letom se je tu pa tam čulo, da namerava država oddati naša zdravilišča v privatno eksploatacijo. Zlasti so zadevo takrat gnali nekateri beograjski radikali, ki so se takrat tudi intenzivno zanimali za dohodke zdravilišča. Koncem septembra leta 1926. se je pomočnik ministra za narodno zdravje, g. dr. Ivetič, ko se je mudil v Sloveniji, izrazil, da bi bilo najbolje, ako da država zdravilišče v privatni zakup. Zagrebški časopisi so dne 16. januarja poročali o seji finančnega odbora Narodne skupščine 15. januarja, da je bilo sklenjeno dati v zakup vsa zdravilišča in kopališča v Srbiji in pre-čanskih krajih. Čujemo, da se g. minister za narodno zdravje resno bavi s to namero, kar dokazuje dejstvo, da morajo naša zdravilišča zadnje čase dnevno pošiljati razne bilance za več let nazaj, izkaze o uradnikih in dobičkih, vse to celo brzojavnim potom. Utemeljen je sum, da se godi nekaj za kulisami, kar bi postalo usodno za na-daljni razvoj naših zdravilišč, zlasti Rogaške Slatine. Državna zdravilišča so osobito v Srbiji vsa pasivna. Zdravilišče Rogaška Slatina pa je visoko aktivno ter ima letno nad tri milijone dinarjev dobička. Vzdržuje iz lastnega budžeta vse uradništvo in upokojence. Država torej nima nobenih stroškov, ampak inkasira vedno okrog tri milijone dobička. Ali je država sploh upravičena dati v zakup imovino bivše dežele Štajerske, ki mora, kakor uvodoma omenjeno, v smislu mirovne pogodbe postati last mariborske oblasti? Kako pride država do tega, da odtegne mariborski oblasti velike dohodke, odnosno imovino, na katero bi mariborska oblast v slučaju potrebe lahko tudi dobfla večje posojilo? Resno in pravočasno opozarjamo kotnpe-tentne činiteije na ta komplot, naperjen zoper interese naše mariborske oblasti. Prezaposlenost mladine na meščanskih šolah (Iz krogov staršev) Maribor, 3. februarja Ze ponovno smo dobili pritožbe iz krogov staršev in vzgojiteljev, da današnji učni načrti, deloma pa tudi učiteljstvo, pre-oblaga mladino z učenjem, zlasti pa z nepreglednim mehaničnim delom, ki Jemlje mladini cele ure prostega časa tako, da je končno fizično in duševno izčrpana. Zlasti gre ta preobloženost na račun telesne vzgole ln zdravja rastoče mladine, ki sploh nima več proste urice za sprehod in sveži zrak ali da vzame v roke leposlovno knjigo, ki bi ji vzgajala plemenitejšo notranjost. Pričakovali smo, da izrečejo o tem že enkrat svojo resno in odločno besedo tudi naši profesorji in učitelji. Toda baš od tam ni odmeva in zdi se, kakor da bi naši pedagogi le še tekmovali, kdo bo izumil nove predmete in novih snovi za itak že davno prenatrpane šole, ne da bi istočasno odpravili primerno množino zastarelega balasta, ki ga vlečejo šole naprej ln pri tem ubijajo duševno prožnost bodoče generacije. Kričeč vzgled za ubijanje odraščajoče mladine nam poročajo starši iz dekliške meščanske šole. Dnevni urnik učenke meščanske šole izgleda namreč točno takole: učenke morajo vstati vsaj med 6. in 7. uro. Kajti že po 7. uri začne delo s šolo, Iz katere se vrnejo ob 13 uri. Po obedu morajo vsaj 4krat na teden že ob pol 14. uri v šolo in se vračajo ob 16. ali še pozneje — k učenju, ki traja potem neprestano do 21.. za učenke višjih razredov do Gledališki repertoar ji Ljubljanska drama Sobota, 5.: «Slaba vest». Delavska predsta« va po znižanih cenah. Izv. Nedelja, ■>.: ob 15.: «Triglavska bajka». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Gobsek». Premijera. Izv. Pondeljek, 7.: «Pahljača lady Windermere» C. Ljubljanska opera Sobota, 5.: «Carmen». D. Nedelja, 6.: ob 15.: «Cosi fan tutte». Ljud» ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob pol 20.: «Terezina». Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 7.: Zaprto. Mariborsko gledališče Sobota, 5.: «Veronika Deseniška». Kuponi. Gostovanje g. Levarja iz Ljubljane. ZacL njič v sezoni. Nedelja, 6.: ob 15.: «Revček Andrejček». Kupon:. Ob 20.: «Orlov». Znižane oene. Pondeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: «Manon». A. Kuponi. Opozorilo ljubljanskim gledališkim abo-nentom. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente, da 22. ali 23. ure. če pa je treba risati, dostikrat zadremljejo deklice sključene in motnih oči nad blokom še po polnoči. Saj ima IV. meščanska nič manj kot 35 obli-gatnih ur tedensko, medtem le 1 uro za telovadbo, k čemer še pridejo povprečno 2 uri za tuje jezike in 2 za godbo. Hujši kot šolski pa so takozvani prosti dnevi, nedelje in prazniki. Kajti tudi ti so od jutra do pozne noči natrpani z učenjem. Razlika je samo ta, da otrok vmes nima niti odmorov, kakor v šoli med posameznimi urami in niti s hojo se ne razgiblje ob prostih dneh njegovo mlado telo. Odrasel in živiiensko zrel delavec si je Izvolil 8urni delavnik na dan. Sedaj pa primerjajte, koliko ur na dan, ne izvzemši nedeljo, dela ženska šolska mladina v dobi svojega najkočljivejšega telesnega in duševnega razvoja? Zdravniki trdijo, da se vedno bolj množe slučaji skrivljenja hrbtenice, ključnih katarov in živčnih napadov med deklicami. Kakšen zarod, matere, učiteljice si bomo torej vzgojili, če ne damo deklicam v nainežnejši dobi razvitka niti potrebnega časa za spanje in niti svežega zraka, da o razvedrilu z brezskrbnim igranjem. čitanjem lepih zabavnih knjig itd. sploh ne govorimo. Zdravniki bi morali, kakor še v marsikateri panogi skrbi za Javno hlgijeno, stopiti tu odločno na plan s predavanji, članki v listih in sploh intenzivno propagando, da odločujoči javnosti končno predočijo strašno resnico pred propadom, v katerega mečemo sami svojo mladino. In tudi učiteljskemu stanu na meščanskih in srednjih šolah treba posvečati večjo pažnjo. Naj si izbirajo ta vzvišeni poklic le oni, ki čutijo resnično notranjo potrebo vzgojevanja in iskreno ljubezen do mladine, pa bo takoj marsikaj drugače, kar smo zgoraj grajali. In predvsem: učitelj naj misli vedno, da so v šoli še tudi drugi predmeti, ko nalaga mladini domače naloge. V tem oziru se nedvomno silno greši. Običajno smatra pač vsak učitelj baš svoj predmet za najvažnejši In še marsikaj bi bilo treba povedati med domom in šolo. Manjka stika, kar zelo kvarno vpliva. Svoj čas smo stali v tem oziru že višje in sedaj nam prednjači tu sosednja Avstrija Morda bi tudi to vprašanje pokrenila Ljudska univerza. Poskusimo tudi v Mariboru z organizacijo staršev za šolo! Borcem za osvobojenje Maribora ofc prevratu Druga točka v pr\em členu zakona o dobrovoljcih pravi. j »Dobrovoljac je i onaj, koji je do rata 1912 godine, i!i u raiovima od 1912. godi-ne do 11. novembra 1918 godine osvojeval-nim učeščem skopčanim sa požrtvovanjem oomagao ostvarenju narodno'., oslobodjenja i ujedlnjenja.« Glede na to določbo se bom potrudil, da dosežem priznanje dobrovoljstva za one, ki so ob prevratu dejansko pripomogli k osvobojenju — Maribora ali drugih krajev naše tukajšnje severne meje V poštev pa prihajajo le sledeče vojaške in civilne osebe: 1) ki so se v Mariboru prostovoljno javile med 1. in všteto 11. novembrom 1918 v mojo službo in to vršile nepretrgoma vsaj do 17 novembra leta 1918, in 2) one, ki so se v gori navedenem času kje drugod na naši severni narodni meji samostojno in uspešno postavile za pravice naše države. Za dosego moje namere moram predložiti ministrstvu vojske m mornarice točen seznam za tc priznanje upravičenih oseb in pregled njihovega delovanja. Za sestavo tega seznama naj mi pošljejo vsi, ki se jih tiče in jim je na tem, da bi dobili priznanje dobrovoljstva: a) oni, ki so bili ob prevratu vojaki: od vojaške oblasti izpostavljeno potrdilo o njihovem službovanju v prevratnem času. Če pa tega potrdila nimajo, nai navedejo imena treh vojaških predstojnikov in sovrstnikov, s katerimi so v gori označenem času skupno opravljali službo. Točen popis službe z navedbo kraja; b) civilne osebe: seznam vojaških in pregled poravnajo šesti obrok svojega abonmaja najkasneje do 12. t. m. Delavska predstava v ljubljanski drami se vrši nocoj v eoboto ob 8. zvečer. Uprizori se izborna Anzengruberjeva narodna igra «Slaba vest» z go. Juvanovo. go. Balatkovo in gdč. Rakarjevo ter z gg. Cesarjem, Lipa-hom, Medvenom in Plutom v glavnih ul(>-gah. Cene za to predstavo so izredno znižane. Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališču. Dne 6. februarja so v Narodnem gledališču štiri predstave. Ob 3. popoldne uprizori drama Golievo «Triglavsko bajko», ki je namenjena mladini in odraslim. Stvar je pri vseh dosedanjih uprizoritvah izredno usajala našemu občinstvu. V bajki nastopi skoro vee naš ansambel in del baleta. Zvečer ob 8. bo premijera Hasencleverjeve drame «Gobsek» v Šeslovi režiji. V operi se poje popoldne ob 3. klasična Mozartova opera cCosi fan tutte», ki je bila pri vseh dosedanjih uprizoritvah v Ljubljani in prav posebno še ob gostovanju naših opernih solistov v Oeijeku sprejeta z velikim navdušenjem. Posamezne uloge v tem delu so zasedene z našimi prvimi močmi Ti solisti in prelepa in izredno bogata Mozartova glasba jamčita za umetniški užitek. Zvečer ob pil 8. pa se ponovi Straussova opereta «Terezina». Pri tej predstavi igra komično ulogo brivskega pomočnika Danijela naš izvrstni humorist gosp. Vekoslav Janko, ki je po svojem Penižku znan po celi Ljubljani pa tudi v vsej okolicL Vse predstave razven dramske premijere so ljudske in veljajo sanje znižane cene. Zanimivo gostovanje v mariborskem gledališču. V soboto, dne 5. februarja gostuje v Maribora prvak ljubljanske drame gosp. L e v a r kot Herman v «Veroniki Deseni-ški». Opozarjamo, da ie to zadnja predstava te tragedije v letošnji sezoni. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 6. februarja popoldne se ponovi priljubljena ljudska igra «Revček Andrejček», zvečer pa «Orlov» po znižanih cenah. Verdi: «Ples т maskah». V nedeljo popoldne ob 3. se poje v ljubljanski operi kot ljudska predstava pri znižanih cenah prekrasna Verdijeva opera «Ples v maskah» v znani naši izvrstni zasedbi. Pri tej predstavi poje prvič ulogo Renata baritonist g06p. Mitrovič. Zunanji posetniki nedeljskih opernih predstav naroče lahko vstopnice potom dopisnice pri gledališki upravi. Cene so ljudske — znižane. Zvečer ob pol 8. pa se poje opereta Terezina z gosp. Jankom v ulogi brivca Danijela. Cene so ljudske. Gostovanje beocrajske opere v Subotiei. V torek, dne 1. februarja je gostovala v su-botiškem gledališču beograjska opera. Na programu je bila Puccinijeva «Tosca» s pevko Popovo, pevcem Jurenjevim in Ногјл-nom. «Tosci» bo sledil še Čajkovskega balet '-Labodje jezero». «Gobsek» Premijera «Gobseka» se vrši v ljubljanski drami v nedeljo, dne 6. t. m. Avtor drame Walter Hasenclever je tre-notno eden največjih reprezentantov eks-presionističnega pokreta v nemški literaturi. Motiv Gobskega je prevzet po Bateacovi noveli istega imena, vendar mu je znal Hasenclever vdihniti modernega duha in dram ske napetosti. Gobsek, skopuh, ni sorodnik Harpagona, temveč demonski lik in njegova pesem zlaté mu zveni iz večnosti. Devet kratkih markantnih scen vsebuje eno dramo izmed tisočerih, katerim vsebino ii. usodo vdihuje Gobsek. Grof — grofica in na drugi strani Gobsek dobojujejo boj med skopuštvom in zapravljivostjo, ljubeznijo in golim pohlepom. Pri naSi uprizoritvi, ki je inscenirana od prof. O. Šesta, igra naslovno ulogo Gobseka gosp. Skrbinšek, ulogo grofa gosp. Kralj, grofice ga. Nablocka, Gobsekove hčere Este-re ga. Šaričeva, eralana de Traille gosp. Levai. V ostalih ulogah pa so zaposleni gg. Peček, Cesar, Jan, Sancin in dame Ježkova in Mira Danilova. Tretje gostovanje sofijske primadone * Beogradu. Primadona bolgarske opere v Sofiji ga. Milkova - Zolotovičeva, ki je gostovala prošle dni dvakrat v beograjski operi, nastopi pred svojim odhodom v Sofijo še enkrat na beograjskem odru. Doslej je pela naslovni ulogi Maseenetove «Manon» ia «Traviate», tretja opera, v kateri nastopi. pa bo Verdijev «Rigoletto» z našim rojakom Brezovškom pri dirigentskem pultu. Pevska društva, pevski zbori, pevci ia pevke, prijatelji naše pesmi! Naročite «e ua «Zbore., mesečno revijo za novo zborovsko glasbo z glasbenoknjiževno prilogo. Pošljite naročnino v znesku 40 dinarjev čimprej, da bo uprava lahko ugotovila število Daklarie. Lanskim naročnikom smo v zadnji številki priložili položnice. — Naslov: Uprava kZbv rov%, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Ljeningrajska Akademija znanosti za Jaei-éev spomenik v Varaždinn. Akademija znanosti iz Ljeningrada je poslala za Jagičev spomenik v Varaždinu lep prispevek v znesku 25 dolarjev. S tolikim darom v gotovini se ni spomnila velikega slavista nobena domača institucija. Subvencija za naša* oblastna gledališka. Prosvetno ministrstvo v Beogradu je določilo za proračunsko leto 1927/28 za oblastna gledališča v Mariboru, Novem Sadu, Splita. Sarajevu in Oeijeku po 720 tisoč letne subvencije, za oblastni gledališču v Skoplju in Ri-tolju pa po 1 milijon Din podpore. 400. zvezek zagrebške »Zabavne biblioteke». Visoko številko je te dni dosegla «Zabavna biblioteka« v Zagrebu. Izšel je 400 zvezek kolekcije, ki prinaša po* est urednika knjižnice, znanega pisatelja drja Iva Andriéa. Pisatelj praznuje baš ob tej priliki 401etnico svojega književnega delovanja in objavlja v Z. b. nekakšno potopisno avtobiografijo pod naslovom »Od Balkana do Mont-Blanca«. Kulturni JUTRI snnSka skakalna 2337—a tekma u moistrani. Domače vesti * Program gradnje železniških prog. V Sloveniji to projektirane naslednje normalno tirne proze: Kočevje - Brod Moiavice aH Vrbovsko: Kočevje - Straža; St Janž-Sevnica; Rogatec - Kraptaa; Brežice - Novo mesto; Pragersko - Rogaška Slatina ter Cernomeij - suiaška proga. Projektirane proge so razdeljene v dve gradben) periodi Izmed prog v Sloveniji so uvrščene v prvo periodo proge Rogatec - Krapina, Št Jani-Sevnica in Kočevje - sašaška proga. Gradnja ostalih prog se izvrši v drugi gradbeni periodi. * 20% ne priznanlce kot plačilno sredstvo. Finančni minister je naročil vsem davčnim uradom, naj sprejemajo 20% kronske prl-raanke, ki so bile svojeSasno zasebnikom odtegnjene pri žigosanju kron, kot plačilno sredstvo za davčne zaostanke. * Konferenca o trgovskih zvezah z Rusijo. V Beogradu se Je vršila včeraj konferenca gospodarskih organizacij, na kateri se je razpravljalo, vprašanje glede sklenitve trgovske pogodbe s sovjetsko Rusijo ter o potrebnih ukrepih, da se ojača naš izvoz v Rusijo. * Prijave za državoslovni državni izpit. Prijave absolviranih juristov, ki hočejo napraviti državoslovni državni izpit v času do velikonočnih počitnic, sprejema vsak torek od 15. februarja do vštetega 29. marca med 11. in 12. uro predsednik izpraše-valne komisije za ta izpit dvorni svetnik Kremenšek in sicer v palači velikega župana v prvem nadstropju. * Pravo stanje obolenj na gripi Centralni higtjenski odsek ministrstva za sodatoo politiko Je zbral podatke od vseh zdravstvenih institucij o pravem stanju obolenj na gripi v naši državi. Iz te statistike je razvidno, da so vesti o ogromnem številu obolenj na gripi neutemeljene in da gre le za lahka obolenja vsled prehlajenja. Ker so se lahka oboenja pojavila skcrrai istodobno, kakor gripa, je umljivo, da so tald bolniki mislili in trdili, da so oboleli na gripi. Po zanesljivih podatkih je v Jugo-daviji do 21. јапиатја obolelo le 1118 oseb na gripi. * Blejsko Jezero zamrznilo. Tnjsko-pro-metno društvo na Bledu nam je včeraj sporočilo teiefonlčno, da je Blejsko jezero zamrznilo !n je led izboren za drsanje. * Kako so hoteli klerikalci prelurthnašitl premoženje šolske občine v cerkveno last? Svojčas ,smo poročali o čudnem slučaju v Sv. Ani v Slov. goricah, kjer je zemljišče, ki je bilo last krajnega šolskega sveta, naenkrat na čuden način prešlo v posest cerkve. Poslanec dr. Pivko je stavil na ministra prosvete tozadevni uprt ter Je prejel sedaj sledeči odgovor: Dne 19. junija 1926 je bila velikemu županu mariborske oblasti predložena v odobrenje pogodba, po kateri krami šolski svet v Sv. Ani v Slov. goricah odstopa svoji dve parceli zemljišča v posest cerkve pri Sv. Ani. Ker Je bila pogodba opremljena s podpisi članov cerkyene uprave in krajnega šolskega sveta in ker }e bila odobrena od škofijskega ordinarijata, jo je veliki župan potrdil dne 7. Julija 1926. Po potrditvi je pa veliki župan zaznal, da do dne potrditve pogodbe krajni šolski svet sploh ni imel ni-kake seje radi sklepanja o odstopu šolskega zemljišča cerkvi, in da tudi okrajni šolski svet ni kakšnega takšnega sklepa krajnega šolskega sveta potrdil v smislu predpisa člena 14., zakona od 8. februarja 1869, broj 11. Tako je bflo dognano, da pogodba o odstopu zemljišča ne more ostati v veljavi, radi česar Je veliki župan mariborske oblasti izdal nalog finančni pro-kuraturi kot zastopniku erarja, da pri pristojnem sodišču izposluje prenos lastninske pravice v korist šole pri Sv. Ani. * Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje v «Uradnem listu» štiri senzalska mesta za blagovni oddelek (dve za tesno stroko, dve za deželne pridelke, kolonialno in drugo blago), ki se bodo popolnila po potrebi. Ob eventualnem imenovanju morajo reflektanti položiti kavcijo 15.000 Din. Detajlirane ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo do dne 21. februarja tajništvu Jubljanske borze za blago in vrednote. * Hrvatski planinci v Sloveniji. Hrvatsko planinsko društvo priredi v nedeljo skupen izlet v Bistrico v Kamniških planinah. Izletniki pridejo danes zvečer v Kamnik, kjer bodo prenočili. Del izletnikov pa krene v Hoče in od tam na Pohorje. * Ustanove vdovam in sirotam drž. nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij Javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1927. iz sklada Iv. Rostana 15 ustanov po 300 Din za najbed-nejše vdove m sirote po državnih nameščencih. Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konzorcija do 1. marca. Prosilke naj prflož* prošnjam od občinskega aH župnijskega urada potrjeno« dokazilo, da so res uboine ali pa radi bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje. * Potres. V četrtek, ob 5.31.48 je zabeležil seizmograf v zavodu za eeodinsmlko na univerzi v LJubljani potres, čigar središče ie oddaljeno 13.650 kai v smeri SE od Ljubljane, кат bi odgovarjalo otočju severno od Avstralije. Radi velike razdalje niso bili zabeleženi uvodmi maSi valovi, ampak le površinski, ki so naJjačS. Najprvo so bili zabeleženi valovi ki so dospeli v Ljobliano po najkrajši poti, to le preko Azi Je čez 1-30.5 pa še oni valovi, ki so se prvotso širili v nasprotno stran ta prišli po najdaljši poti k nam, to je pod Tihim morjem preko Sev. Amerike ta pod Atlantikom * Zveza planinskih društev sklicuje izreden kongres za jutri v Beograd«. Razpravljalo se bo o novem železniškem pravilniku (o voznih ugodnostih), И je baš turistične organizacije najhuje prizadel * Sestanek vojnih internlrancev. V mesecu maju ali juniju se namerava prirediti sestanek vseh vojnih taterniraocev iz leta 1914. In 1915, ki so bili kot žrtve vojnega preganjanja po raznih zaporih v Gradcu in drugod zaprti. Sestanek bi se vršil v Rušah pri Mariboru, ker je bila iz Ruš večja množina prizadetih trpinov. Prijave za udeležbo in predlogi naj se pošljejo na pripravljalni odbor: J. Vrečko, Šmiklavž-Slovenj-gradec. * Društvo nameščencev Združenih papir aie Vevče, Goričane in Medvode, centrala v Vevčah, je imelo dne 30. januarja redni občni zbor, na katerem ie bil soglasno Izvoljen sledeči odbor: za predsednika Kuhar Janko, za tajnika Šlechta Feliks, za blagajnika Avancini Basflljo, odborniki: Keržta Franc, Palme Ferdinand. Kure hran, Močfl-nikar Franc, Ocvirk Henrik in Zaje Jakob; za namestnike: Tavčar Edo, Chiodi Jernej star- Tolmajner Albin In Rešek Franc; za preglednika inž. KokalJ Zdenko ta Zupane Matko. Sklenjeno je bflo stopiti v ozko zvezo z Zvezo privatnih nameščencev Slovenije, da se dvigne gmotni in moralni položaj privatnega nameščenca. LOVCI ! CYANKALI - kapsule najučinkovitejši strup za roparice. Kos Din 6. Strychnin original Merck v stekleničkah po 5 ta 10 gramov. Fosforna pasta. Dobi se vse sveže v drogeriji Sanitas, Celje ali pa v Ljubljani. Prešernova oliea 6. * Smrtna kosa. V Podčetrtku ie dne 2. t. m. zjutraj umrl tamošnji poštar g. Veko-slav O o b e c na pljučnici, star komaj okrog 40 let Bil je zaveden narodnjak, odločen pristaš SDS in neumoren propagator njenih idej. Nikdar se ni ustrašil groženj političnih nasprotnikov, v trdni zavesti, da lahko mirno pričakuje vsakršno preganjanje, kdor vestno vrši svoje poklicne dolžnosti. Pokojnik je bil tudi neumorno delaven na kulturnem polju, je bfl med soustanovitelji izobraževalnega drutva »Sotla« in njegov neutrudni sodelavec. Brigal se ie tudi z vso vnemo za gospodarska vprašanja ter je bil med glavnimi propagatorji uvedbe novih ži vinskih sejmov v Podčetrtku. Našo organizacijo SDS v Podčetrtku in vse tamošnje prebivalstvo je z njegovo smrtjo zadela tež ka izguba. — V Novem Vodmatu je umrl včeraj popoldne upok. železničar g. Karel C e n č i č, vsestransko naobražen, pošten in vesten človek. Med vojno si je v železniški službi nakopal zavTatno bolezen, kateri je sedaj podlegel. Pogreb bo v nedeljo, ob 3. popoldne iz Novega Vodmata štev. 158. — V Skofji Loki je preminul včeraj g. Anton H o m a n, posestnik in obrtnik, dolgoletni član načelstva ln soustanovitelj Okrajne hranilnice in posojilnice. Pogreb bo v nedeljo ob 14.15 pop. na mestno pokopališče. — V Ljubljani je umrl včeraj g. Vaso K o s t e v c. trgovski akademik. Podlegel ie nesrečnemu slučaju zastruplienja ta je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Pogreb bo v nedeljo, ob 16.30 iz Leonlšča. — Včeraj je umrla gospa Jakoblna Kastner roj. Fridrich. Pogreb bo v nedeljo, ob 4. po-1 poldne i z Dvornega trga št 1. — Na Babnem polju je umria v četTtek ponoči gospa Josipina T r o h a roj. Kraje. Pogreb bo danes, ob 5-30 pop. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! * Moderniziranje ladjedelnic v Kraljeviči Kakor poročajo iz Kraljeviče, časopisne vesti, da bo ladjedelnico v Kraljeviči prevzel neki nemški konzorcij, ne odgovarjajo resnici. Ta naša ladjedelnica bo po zanesljivih vesteh že letos preurejena ta moderni zirana. Poleg domačinov bodo pri tem sodelovali tudi nekateri inozemski kapitalisti in sicer v prvi vrsti Nemci. * Za poplavljenee v Sloveniji je darova la naknadno čevljarska zadruga v Tržiču Din 500, torej znaša celotna zbirka Din 19.733. Ustanovni občni zbor krajevnega odbora društva Rdečega križa v Tržiču bo v sredo dne 9. februarja ob 17. v mestni občinski posvetovalnici v Tržiču. * Nova čebelarska šola v št Jurju ob Juž. železnici Na našo notico Nova čebe iarska šola v St. Jurju Ob Juž. žel nam Javlja uprava kmetijske šole v St Jurju. da so se zaprosili potrebni krediti za ustanovitev šole ta so priprave že v teku, a o otvoritvi šole sedaj nI govora. Ako bodo dovoljeni krediti, se začne s poukom 1. oktobra skupno s kmetijsko šolo. ali pa šele prihodu io pomlad Toliko v pojasnilo, da si reflektanti ne napravljajo nepotrebnih stroškov s prošnjami. * Društvo hBnlh posestnikov za Jesenice Koroško Belo in okolico ima svoj rectal občni zbor v nedeljo, dne 6. februarla ob 3. popoldne v prostorih restavracije g. Tancarja na Jesenicah Razen oblčainega dnevnega reda bo poročal zvezni predsednik g. Ivan Frelih o raznih stanovaniskib zadevah ta podal potrebna pojasnita. 9t Strašne posledice Sarajevskega atentata se vidijo v filma Р0Т0Р1ЈЕП0 BR0D0UJE o katerem fflmu piše vsa inozemska kritika, da le to do sedaj najboljše delo svetovne filmske teb-nika. - V glavnih vlogah BERNHARD GOETZKE IN AGNES ESTERHAZY. éé Predstave ob 4„ pol 6.. pol 8 In 9. mi. Kino Ideal * Lepotice na Dunaja. Lepotice, ki so bfle v posameznih državah Izbrane za fihn sko podjetje »Fanamet«, so predvčerajšnjim prispele na Dunaj. Jugoslovensko lepotico gdč. Vidačič je na kolodvoru sprejela velika skupina naših vlsokošolcev. Na Dunaju se izvrši končnoveljavna Izvolitev lepotic. Jugoslovensko poslaništvo je priredilo čajanko za jugoslovenske goste. ♦ Oklofutanl načelnik umetniškega oddelka prosvetnega ministrstva. V sredo dopoldne se je zglasil v umetniškem oddelku prosvetnega ministrstva bivši upravnik su-botiškega gledališča. Robert Matijevič ta prosil za spreiem. Ker ga šef Milan Dimo-vič ni hotel sprejeti, ga Je počakal na ulici da je prišel Iz urada ta mu potem sredi ceste po kratkem prerekanju priložil dve zaušnici. Pri zaslišanju na policiji Je Matijevič Izjavil, da nru Je Dimovlč rekel, da z Igralci sploh ne razpravlja, kar ga je tako razburilo, da se Je Dimovifia dejansko lotil. Matijevič le bfl obsojen na tri dni policijskega zapora te ie moral kazen takoj nastopiti. Načelnik umetniškega oddelka odločno zanika, da bi se tako IzrazH o Igralcih in Je Izjavil, da Je Matijeviča samo pozval, naj se zglasi pri njegovem sekretarju, ki mu bo potem poročal * Majdičev mlin v Novi Kaniži pogorel V Novi Kaniži Je v torek izbruhn« požar v mlinu tvrdke Vinko Majdi č. Mlin je gorel celo noč in Je pogorel do tal škoda se ceni nad milijon dinarjev. Kako je požar nastal ni znano. * Železniška nesreča. Po poročilih iz Varaždina ie dne 1. t tn. nekemu Slovencu, nameščencu državne železnice v Mariboru, prerezai vlak na postaji v Cakovcu obe nogi Prepeljali so ga takoj v bolnico, vendar Je malo tipanja, da bi okreval, ker je izgubil veliko krvi ♦ Nevaren zločinec pod ključem. V Ivan-cu v hrvatskem Zagorju so orožniki zalotili te dni Ivana Balažiča, ki je na sumu, da je v zadnjih dveh letih izvTšil nad petdeset zločinov in v Sloveniji tudi en umor. Balažič je bil v družbi šestih tovarišev in njegove ljubice izročen sodnemu stolu v Varaždinu. ♦ Samomor bankirja v Subotlci Jakob Kunec, bivši lastnik bankovnega podjetja v Subotici, se je v sredo poslovi! od rodbine, češ da potuje v Zagreb, nekemu sorodniku pa }e izročil pismo z naročilom, naj ga odpre, ako se ne vrne. Ko ie sorodnik v sredo zvečer odpri pismo je našel v njem sporočilo, da je izvršil samomor. V pismu prosi, naj se ga ne secira. Kunca so zares našli mrtvega v njegovi vili pri Subotici. Obupen čfn je izvršil radi materiialnih težkoč. Iz Ljubljane Prelnaznanilo: Paul Richter Vladimir Gaidarov «ELITNI KINO MATICA» * Volkovi v Hercegovini. V gornji Hercegovini, zlasti v Qacku ta okolici Neve-staja Je padlo v zadnjem času mnogo snega. V nekatera seia so vdrli lačni volkovi v staje drobnice ter povzročili že itak ubož-nemu ljudstvu mnogo škode. * Pred petnajstimi leti umorila svojega moža. Kakor smo svojedobno poročali, je bila 58 let stara vdova Jaga Lazič dne 4. avgusta 1926 pred sodnim stolom v Pe-trinji obsojena na smrt, ker je pred 15 loti umorila svojega moža Antona ta ga v domači kleti zakopala. Stoi sedmorice je razsodbo razveljavil. Zagrebški sodni stol je predvčerajšnjim Jago Lazič zaradi hudodelstva umora obsodtl na dosmrtno ječo. * 2ika le samo ena. Zaradi izredno dobrega okusa ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljalo tudi ponaredbe Pri nakupu pazite na ime »2ika.« 260 Brezplačne vzorce od INDIAN PASTE za čevije dobite v vsaki trgovini. * Dvignite zaklade! Neizmerne količine medu se izgubljajo, ker ui pravih čebelar-iev. Kako postaneš pravi čebelar, d pove knlica »Naš pan i«. Dobit jo po vseb knllgar-nah ali franko po pošti za Din 42-50 pri Jugoslovanski knjigarni v LJubljani. 145 * Caldera ra m Do za britje Je v kakovosti neprekosIHvo. 60 * Opozorilo. Oseba ki ie našla, odnosno je v posesti moje srebrne ure z verižico od 30 januarja, ml le znana. Pozivliam jo. da io v teku 3 dni odda v gostilni Tomelj ne Fali. SIcer se sodnijsko zasleduje. — Fala. 2. svečana 1927. — A. F. 190 u— Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo ln Trnovo vabi na predavanje »Zveze kulturnih društev«, ki bo danes dne 5. t m. ob 8. zvečer v gostilni pri »Sokliču«, Pred Konjušnico. Predava g dr. Stane Rape »O zgodovini zrakoplov-stva in njega razvoju do današnjega dne«. n— J. A. D. Triglav obvešča vsa ona društva, ki so dobila vabilo na sestanek v zadevi koncerta akad. pev. društva »Obilič« se vrši sestanek nepreklicno v torek, a t m. ob 20. v društvenih prostorih, ker je moral prvotno sklicani sestanek radi koncerta odpasti Radi nujnosti prosimo sigurne udeležbe. u— Potovanje okoli sveta v 18. dneh IL del Danes popoldne cri} 1-4-30 šolska predstava, pri kateri veljajo za dljaštvo znižane cene 2 Din za sedež na vseh prostorih. Predstave za ostalo občinstvo jutri v nedeljo ob 930 in 11. dopoldne. Vstopnice je dobiti pri blagajni kina Matice. u— Občni zbor Udruženja tobačnih trafikantov v Ljubljani se vrši v nedeljo 30. t. m. ob 5. popoldne v gostilni pri Mraku, Rimska cesta št 3. Trafikantje, Vaša dolžnost je. da se udeležite tega občnega zbora. 189 J. N. A. D. JADRAN VII. SLOVANSKI VEČER pod pokroviteljstvom ge. dr. BeitU čeve, Kalafatovičeve, dr. Tavčarjeva in častnega dam&kega komiteja. Sobota 12. U. 1927. na Taboru. u— Češkoslovenska obec v Ljubljani. Danes, ob 8. zvečer v »Zvezdi« velik zanimiv program s prirodnimi in poučnimi filmskimi slikami. Vstop prost V nedeljo na Taboru popoldne se ponavlja veseloigra »Vrag iu Katra«. — Odbor. 4002 a— Savez trezvene mladežl Danes ob 16-30 je kurz iz alkoholnega vprašanja v Akad. kolegiju za nižješoice. Ob 17.30 pa se vršijo izpiti iz alkoholnega vprašanja Po kurzu širša odborava seja. o— Klub esperantistov v LJubljani otvo-ri v torek, dne 8. t m. tečaj za esperant-ski jezik za začetnike. Kdor se želi priučiti v Štirimesečnem tečaju tega velevaine-ga mednarodnega pomožnega iezlka, naj se priglasi navedenega dne ob pol 8. zvečer v šentjakobski šoli. Učntaa mesečno 15 Din, za diiake 10 Din. u— Dramatični odsek vol. Invalidov priredi v nedeljo 6. t tn. burko »Vražja misel« ob 8. zvečer v salonu pri Levn. Po igri prosta zabava ta pies. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek razgrajanja, 1 cestni napad, 6 prestopkov kalienja nočnega nri-ru. 1 prestopek nedostojnega vedenja, l nezgoda, 1 prestopek pijanosti, 2 prestopka trpinčenja živali, 1 prestopek neprevidnega ravnanja z bencinom, 2 prestopka pasjega kontumaca ta 16 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer radi beračenja. Iz Maribora S se vrši danes! a ф V NARODNEM DOMU u— Bencin se Je vnel Služkinja Frančiška Koler, uslužbenka pri družini Urankar v Gledališki ulici št 7, Je v četrtek postavila kraj zakurjenega štedilnika pollitersko steklenico, napolnjeno z bencinom. Nenadoma pa se Ji Je steklenica prevrnila in bencin se je razlil po štedilniku in po tleh. V hipu je bušil v zrak ogromen plamen, ki bi skoro zaje! nesrečnico. Koierjeva Je odnesla k sreči le malo opeklino, na kar so na njen krik prihiteli domači ter ogenj pogasili in tako preprečili nadalino nevarnost. o— Crno-bela reduta. Predprodala vstopnic danes od 15. do 18. irre v Emoni I. nadstr„ da ne bo zvečer nepotrebnega drenja pri blagajni. Zvečer Ima tramvaj od 19JO dalje postajališče na križišču šentpe-terske in Škofje ulice. Od Evrope ta Drame vozi v smeri proti Tabora avtobus, cena 5 Din za osebo. Vozni red objavimo v današnjem »Slov. Narodu«. Sprevod mask točno ob četrt na 22. Oarderobe se nahajajo v kleteh, dohodi v dvorano po stranskih stopnicah ta preko stranskih dvoran, glavni dohod v dvorano ostane zaprt — Odbor. a— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v juniju 1936 . zastavljenih predmetov, v četrtek 10. t m. ob 15. uri v uradnih prostorih. n— Pevsko društvo «Sava» priredi v nedeljo 6. t m. predpustno veselico pri g fv. Brlclju v Štepanjl vasi Za dobro pllačo In kuhfnjo iamči znana gostilna, za zabavo pa prireditelji. a— Občinska seja se bo vršila v četrtek, dne 10. t m. ob 17. Na dnevnem redu je poleg raznih drugih aktualnih zadev zlasti cela vrsta prošenj mariborskih društev za podpore. Med njimi vzbuja pozornost zlasti prošnja nemškega Verbanda der deu-tscheu Hochschuler, kier so včlanjeni sinovi nemških mariborskih magnatov, ki študirajo brez izjeme vsi v inozemstvu proste poklice, tenniko ta medicino. Na dnevnem redu je tudi prošnja enako dobro situwanega društva »Rapid«. a— Zgodovina Maribora izide kmalu v drugi popravljeni izdaji, v kateri bo pisatelj g. Majcen dr. Leskovaija popravil v prvega nemško-slovenskega župana v Mariboru. Prvo izdajo je namreč vso pokupila in nato zažgala SLS, da izgine zgodovina neresnice m sramote iz nje. Drugo izdajo pa financira nemško-klerikalna večina v občanskem svetu. a— Da ne bo pomote! Junak, ki pošilja Mariborčane v Srbijo ta se s svojim tev-tonskim junaštvom skriva za hrbet svoje žene, se ne piše VVoller temveč Voiler ta je načelnik mariborskih gasilcev. a— Nezakonski naraščaj. V preteklem letu so zabeležili v okolišu mariborskega okrajnega sodišča ravno 500 nezakonskih novorojenčkov in je dosege! menda na tem polju Maribor povprečno rekordno število v državi, vsekakor pa razmeroma mnogo višje kot LJubljana. Največ slučajev beležijo seveda октај1 z nižjimi sloji kar je gotovo pripisovati bolj današnji socijatai, največ morda stanovanjski bedi kot pa moralni pokvarjenosti V stolni župniji je bilo nezakonskih otrok preteklo leto 22, v frančiškanski 36, ta pri Sv. Magdaleni 137, pri čemer so všteti industrijski Studenci. a— »Na Štajerskem Je rojen g. minister inž. Dušan Sernec, minister g.dr. GosaT pa zastopa Trbovlje in Prevalje. Stoji torej samo z eno nogo v ljubljanski oblasti, z drugo pa na skrajnem koncu vaše m ari bor ske oblasti«, tako so odgovorili ljubljanski to beograjski generali na obširno utemeljeno pritožbo mariborskih ministrskih kan didatov ta da bolj zaleže, se je o tem tudi »Slovenec« že drugič razpisal. Pa ne pomaga nič! Révolta v Mariboru traja naprej. Sedaj se še boli pritožujejo, ker so jim posmodfll pod nos še tudi z Gosariem, ki so ga že itak proti volji Mariborčanov sfurtimašffl za poslanca Iz Ljubljane v Prevalje ta tam ž njim grdo izpodrinili prejšnjega klerikalnega poslanca domačina g. Kugovnika. Sedaj pa se še norca delajo, češ da je to mariborski minister. Res je hudo pri takem zapostavljanju. K sreči ostane klerikalni gospodi tolažba z nemško Feuerwehr v Mariboru. Ta bo že pomagala gasiti, če bo preveč gorelo ogorčenja v klerikalnih palačah. Toda mi bi dali dr. Korošcu bolj po ceni ln boljši recept za mariborsko revolto. Recite: saj je tudi mene prevzela v Izvolitev LJubljana, čeprav sem na Štajerskem rojen. S tem bi lahko mariborskim revolterlem zaprli sapo ta jezik. Ja, ko bi stolčkov ne bilo! a— Vsem prijateljem Ruške koče In zim skega Pohorja naznanja oskrbnik koče, da je v zadnjih dneh zapadli sneg preoblikoval naše Pohorje v divne zimske slike. Kdor se hoče navžlti teh bajnočarobnih slik, naj pohiti v nedeljo h koči, kjer se mu poleg dobre postrežbe nudi vse in vsak ljubitelj sankanja pride na svoj račun, ker je sankališče radi obilo zapadlega snega Iz peljano po celi poti od koče do Ruš. Sanke so v koči proti malenkostni odškodnini ua razpolago. Prva partija se odpelje danes ob pol 2. popoldne ter se vabijo vsi prijatelji zimske narave k temu izletu. Na svidenje pri koči to krepki »Smuk« I a— Iz težav ruskih beguncev. Na ruski gimnaziji v gradu Hrastovec pri Maribori; je težko obolel neki ruski begunec, bivši velik dostojanstvenik v Rusiji. Morali so ga prepeljati v mariborsko bolnico. Rešilna postaja je zahtevala za prevoz Din 500. — Ker pa ima begunec za svoje podučevanje samo 900 Din mesečne plače, ni mogel v bolnico. Končno so zvedeli, da ima v Mariboru neki bivši ruski polkovnik avtotakso ta ta ga je prepeljal v Maribor samo proti plačilu porabljenega bencina. V Hrastovcu so Imeli v gradu težko špansko, kateri so se pridružile potem nevarne ko.npllkacije. Kolonija je navezana na oddaljenega zdravnika pri Sv. Lenartu. Kakor je videti, se moraio ruski begunci pri nas še vedno težko boriti s krutim življenjem. a— Nad 20.000 Din znašajo v vrednosti dobitki srečolova za Jugosiovenski ples dne 12. februarja In ne samo 2000 Din. kakor smo pomotoma včeraj poročali a— Nemški športniki V nedeljo je imelo občni zbor nemško športno društvo »Rapid«. Kot novi predsednik ie bil izvoljen odvetnik dr. Oto Blanke, za njegovega namestnika lekarnar Paul Wotf. v odbor pa med drugim Pepo Winterhalter, Feliks BOdefeld. Kurt Thalmann. dr. Jetmar, Inž. Eylert, dr. Filber itd. Društveno delovanje so sklenili razdeliti odslej v samostojne ïekcije In so bila sprejeta tozadevno že izdelana pravila m Izvoljeni načelniki za posamezne sekcije, kakor za nogomet lahko atletiko, tenis, zimski sport, vodni sport in hazeno. Za nas je značilno, da zavzemajo tudi v tem sportnetn društvu vodilna me- |.и takozvani nemški odličniaki in si pri-Ijržujčaio izreči končno sodbo o njihovem I гагспегга napram slovenskemu Mariboru (podeljevanju. Ce imajo takšne dlje ia na-ljoie, kakor jih ie pokazal načelnik požar-Ljfov z- Voiler, bomo znali brzdati. Naši Lovenski inteligenci pa bi priporočali, da |N vzatne vzgled ln prav tako sodeluje v I .^venskem športnem društvu, ki tvori da-ljes važno panogo javnega in družabnega I fjvfienia zlasti pa higijenske vzgoje. Čudi-|ao se, da nihče izmed velikega števila I mariborskih zdravnikov ne sodeluje pri Ljortnikfh. In ravno tako je čndno, da ima-L0 y Mariboru celo vrsto športnih in dru-I jih podobnih društev, pa se niti eno ne I-figa za drsališča, medtem ko čitamo neprestano o krasnih drsalnih tekmah v Ljub Liani ln drugod. In vendar je drsanje šteti lied najlepše in izredno zdrave športne | panoge. Krasno darilo Jč Ligi. Ministrstvo I $ in narodne prosvete CSR v Pragi je I poslalo potoni konzulate CSR v Ljubljani Mariborski JC Ligi dragoceno književno I darilo štirih knjig slavnega francoskega 1 igodovfnarja ia prijatelja Cehov, prof. Ar-Inešta Denisa »V boji«, v prevodu dr. Van-Ijore, vse knjige elegantno vezane. Nadalje I je prejela Liga Istim potom kompletni lan-|>k! letnik umetniške revije »Volné smery« I Liga le po želji ministrstva uvrstila dragoceno knjižno pridobitev v čeSki oddelek I »Ljudske knjižnice« v Narodnem dcenu in lso tam že na razpolago. Iz Celja __. iz zdravniške sinžbe. Za zdravnika It bolnici v Slovenjgradcn je imenovan g Idr. Makso Pohar, ki je doslej služboval v Ijsvni bolnici v Celin. Iz mariborske sploš-l;e bolnice je premeščena v celjsko javno I bolnico zdravnica-pripravnica ga. dr. Ma-Irija Stnhec. Za zdravnika-pripravnika v lavni bolnici v Celju je imenovan g. dr. liosip Fischer, savinjski rojak iz St. Pavla I pri Preboldu. Premestitev odvetniške pisarne. Ka I kor čujemo je g. dr. Karol Laznik, odvetnik v Celju odpovedal s 15- februarjem 1 souporabo poslovnih lokalov g. odvetnika 1er. Goričana. Slednji bale otvori svojo lastno pisarno v poslopju celjskega Na-| rodnega doma. Celjska Orjtma vabi članstvo na red lil letni občni zbor, И se bo vrSB dne 11. Ileb-uarja ob 8. zvečer v mali dvorani celj-|skega Narodnega doma. Za članice ženske I sekcije in člane četniike sekcije Je ude lležba strogo obvezna. Da smo oa lasnem. Z ozirotn na tor-Ikovo številko »Jutra« »Znati je treba« Iz-| javlja krajevni odbor Udruženja vojnih ln Ivalidov Celje, da nJemu uradno ni nič zna-ljega, da bi bil kdo Izmed članov ln članic I dobi! kakšno podporo pred volitvami od I ministrstva za socijatoo politiko. — Pro-Išnje so se sicer 2e pošiljale» katere so pa 1 bile večinoma odklonjene iz razloga, da Jarodni Invalidski fond nima denarnih sred Istev v te srvrhe. Izjavlja tudi, da se v politične dogodke sploh ne vmešava, ker sto-lj absolutno na tem, kako pomagati naj ■bolj potrebnim vojnim žrtvam, ki Jih Je I trpljenje in zlo svetovne vojne strto, pa I naj si bodo pristaši katerekoli stranke. e— V prid dijaški kuhinji v Celja pri-Iredi g. Drago Bernardi, hotelir hotela liBalkan», danes v soboto, dne 5. t m. do-Imačo veselico z neprisiljeno zabavo, na ■kar celjsko občinstvo še enkrat opozarja-Ime. e— Ljudsko vseučilišče ▼ Celju. Redno I predavanje se bo vršilo v pondeljek, dne 17. •„ m. ob & zvečer v risatalci deške me-jiSčanske šole. Predaval bo g. prof. dr. Ze-I lenik o temi »Kratka zgodovina francoske I civilizacije«. Vstop Je dovoljen tudi nečla-I som. Iz Kranja . Povečanje Majdiieve električne cen» Ifraîa. Kakor znano, sta katastrofalni po» Ipiavi Save v oktobru in novembru prete» |Wega leta najbolj poškodovali podjetje ■Vmko Majdič nasledniki, jim tedaj popoU borna uničile jezove, zatvornice in poško» «iovall staro elektrarno. Po katastrofi je sklenilo podjetje, da poveč« svoje električ» me naprave z najmodernejšimi pridobitva» mi tehnike. Z gradnjo, pri kateri je zapo» slenih skoro 100 delavcev, se je ie pričelo pred tedni. Načrte je izdelalo stavbeno podjetje inž. Dedek, Ljubijana»Kranj, ki ^odi tudi gradbena dela. Na gornjem kon» cu otoka «Na logu* pri velikem savskem 1 jezu, kjer se pričenja poseben kanal, bodo I Postavljene nove zatvornice z obrambnim iidom, ki bo imel 6 odprtin, vsako po 5 m Srine. Višina te stene, ki bo iz železobeto» pa, bo presegale aa 70 cm višino narasle I Save od 29. oktobra preteklega leta, naj« Tečje v zadnjih desetletjih. Tik pred steno "e gradi 3 m širok kanal ra odvajanje na« plavljenega gramoza. Te naprave bodo ta« ke konstruktivne kvalitete, da bodo mogle kljubovati vsem velikim poplavam. Poleg mlinskega poslopja, v katerem je stara cen» trala z dvema turbinama, se gradi na koncu kanala stavba z novo elektrarno. V spod* njem delu te stavbe, ki bo visoka 11 m nad gladino, bosta dva po 5 m široka pre« dela za dve turbini ter 5 m širok predel za prost vodni iztok iz kanala. Prostor za olre Francisovi turbini bo 4 m pod vodno gladino. Na gornji strani pa bodo zatvor« niče in gTablje. Obe turbini stare centrale, ki razpolagate z okrog 500 konjskimi sila» mi, bosta zamenjani z novima. V novi cen» trali pa bo imela ena turbina do 450, dru» ga pa do 600 konjskih sil, tako da bo ce» lotna elektrarna končno razpolagala s ka» paciteto 2000 konjskih sii. Neizčrpne vodne množine Save, izredno ugodna lega, moder« niziranje obrata : povečanje kaoacitete jc usposobljajo v polni meri, da bo mogla zadostiti vsem nalogam in potrebam indu« striiskih podjetij v mestu in okolici ter bo z njo postavljen važen čmitelj v nadalj« nem pridobivanju in razmahu industrije v Kranju in okolici r— Prednjački tečaj Gorenjske sokolske župe se prične v nedelio dne 6. februarja oh "o' 9. z'utraj telovadnici i\arodnega doma v Kranju. — Načelnik. r— Prva letoSnfa maskersda bo v teko» čem predpustnem času v Straïiïkem sokol« skem domu. kjer jo v nedelio dne 7. febru» arja priredi tamkaišnl! Sokol. Med drugim sta pri is vila svoi nrihod Pat in Patachon. V nedeljo v Stražišče! Iz Trbovelj t— Muhe aretiranega nasilneža. Pri Sk-a« tu v Trbovljah je bil aretiran zaradi naši» lja Alojz Cernec. Ko sa ga orožnika vkle» njenega peljala proti Vodam, se je pri Vo» laju vsedel na cesto in se ni dal premakni» ti z mesta. Orožnika sta morala poslati po avtomobil, s katerim sta ga odpeljala v za» pore orožniške postaje, odtod pa z vlakom v sodne : pore v Laško. t— Fond za vojne Invalide in sirote. Na članskem sestanku Zveze slov. vojakov je bil sprejet pravilnik, po katerem sc bodo iz posebnega fonda podeljevale podpore vojnim invalidom, vdovam ln sirotam. Ra» črna jo. da bo znašal fond v kratkem 100 ti» soč dinarjev. t— Novi stalni volilni imeniki za tukaj« šnjo občino so na vpogled od 3. t m. do 3. marca. Ker sestavlja občinski urad volilne imenike po zg'xsilnicah zglaševal» nega urada i. bodo radi tega vpisani v vo» lilni imenik le oni volilci, ki so pri uradu zglašeni, je dolžnost vsakega volilca. da se prepriča, ali je zglašen pri zglaševalnem uradu. Istotako je dolžnost vseh hišnih go» spodarjev, da store glede zglasitve in od» glasitve najemnikov in podnajemnikov svo« jo zakonito dolžnost. t—Jz občnega zbora Sokola v Trbovljah. Potek občnega zbora Sokola v Trbovljah je pokazal, da je društvo v preteklem le» tu nad vse razveseliiVo delovalo. Z novo stavbo Sokolskega doma si je nadelo težko nalogo, ki jo uspešno rešuje. Občni zbor se je v polni meri zavedal važnosti vsakokrat» nega odbora in tako so bili izvolieni za po. slovno leto 1927. sledeči odborniki: staro» sta Mirko Sušnik, nodstarosta Janko Fin» žgar, tajnik Ivan Phskovič ml., tajnikov nsmestnik Rudolf Gonelli. blagajnik Mir« ko Kos. blagajnikov namestnik Ivan Doli« nar; odborniki: Josin Тоту, Zorka Iskra, Breda Nerad, Josip Goropevšek. Franc Fe« štajn. Franc Volčanšek, Ivan Komat, An« t«m Babič, Juro Naglav; gospodar Franc Borušak, arhivar Alojz Dolgan; načelnik telovadnega odseka Dominik Kužnik, na« čelnik prireditvenega odseka Leopold Rajn hofen, prosvetnega odseka Rudolf Plesko» vič, zdravnisKega ir. Tone Cizelj, gospo» darskega inž. Jan Hamrla, gledališkega AL bin Zavrl, tombolskega Mirko Kos, godbe« nega Oskar Moli, praporščak Franc Želez» nik. Iz Ptuja j— Sodišče v Ptuju. Pred vojno je bilo tukaj 7 do 9 sodnikov. Sedaj je momen» tano le en kazenski sodnik, ki je ravnokar nastopil službo, drugi je podal ostavko in cdšeL Od civilnih sodnikov je dne 1. t. m. c dr. Mrevlje podal ostavko ter je vstopil kot kandidat v notarsko pisarno g. notar« ja Carlija. Ostanejo še trije sodniki. Od teh pa kompetira g. dr. Travner za Mari« bor. O drugem g. tovarišu se čujeio glaso« vi, da tudi stremi proč. Kam plovemo? Spominjamo se ob tej priliki usode, ki je rade1» Prelog. Preje je bilo tam 9 sodnikov — sedaj pa je včasih 1. Menda je komentar odveč! Dopisi VIČ. V nedeljo, dne 6. februarja vprizo-ri dramska sekcija JNAD Jadrana v Sokolskem domu na Viču Galsworthijevo veseloigro v treh dejanjih »Joy«. Dejanje te velezanimive komedije Je vseskozi napeto in raznovrstni zapletliaji še povečujejo pestrost dela. Pričetek predstave točno ob 20, uri. VIČ. V nedeljo, dne 6. t. m. ob 10. dop. bo v dvorani Sokolskega doma na Viču redni letni občni zbor Narodno-strokovee zveze Vič-Glince-Rožna dolina. Dolžnost članstva je, da se ga točno udeieži. Vabi se tudi podporno članstvo tamburaškega odseka, da se udeleži občnega zbora kakor tudi IL predpustnega zabavnega večera v gostilni »Amerika« po 16. uri, Na II. pred-pustni zabavni večer s sodelovanjem godbe na pihala ln tamburašev ter bombardiranjem s konfeti se vljudno vabi vse delavstvu nakionjeno občinstvo. Naše geslo za občni zbor je: Vsi v strokovne organizacije, ki slone na narodni podlagi, kajti le tu je spas delavstva. SV. LOVRENC NA POHORJU. Tukajšnji esperantski krožek je priredil dne 30. pr. m veselico z igro, ki je v moralnem kot tudi v gmotnem ozira prav dobro uspela. Prebivalstvo Je pokazalo dosti zanimanja za prireditev. Največ zaslug za lep uspeh gre g. zdravniku dr. Plmatu, ki mu bodi izrečena prisrčna zahvala za njegovo vseskozi požrtvovalno in nesebično delo. SKOPJA LOKA. Občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice se vrši danes, dne 5. februarja nto 20. v dešld osnovni Soli z oblčainim dnevnim redom. VINICA. Sokol na Vinici Je trne! dne 30. januarja veselico v prostorih br. Mikullča. Ker Je zadnje iutro obolel eden glavnih Igralcev, se Je morala IgTa tTodeJanka »Poslednji mož« črtati s programa In se bo vprtzorila ob dragi priliki. Stranka: imate dober kakao? Trgovec: da »V an K aster«. Stranka: ime zadoetuje; prosim zavitek »G o o 1 d« in zavitek »Spécial«. Gospodarstvo Mednarodni železarski kartel omajan Sport KUmatičao zdravilišče pri Reki. Solncna pomlad ob ^driji Pomladanska sezija: Februar-maj. 60 prvovrstnih hotelov, penzlonov, sanatorijev. Zdraviliška godba, ples, šport Itd. Prospekte dobite v letov, direkciji. Položaj na svetovnih tržiščih železa in jekla se je v zadnjem času mestoma poslabšal. Ameriška industrija železa in jekla toži, da je bila prisiljena do popustov v ceni, ker se je povpraševanje zmanjšalo. Zlasti velja to za jeklo, dočim je za železo malo večje zanimanje. Tudi na posameznih evropskih tržiščih so morale cene popustiti, tako v Nemčiji in Luksemburgu, dočim se v Angliji. Franciji in Belgiji še prilično drže. V Nemčiji 9e čujejo glasovi proti nedavno ustanovljenemu mednarodnemu železarskemu kartelu, M ne izpolnjuje nad, ki jih ie nemška industrija železa in jekla stavila vanj. Nemška produkcija je dosegla v decembru znatno višino in so mnogi koncem i. kakor čitamo v nemških listih, kljub 20od-stotni produkcijski restrikciji, ki jo .je določil kartel, obratovali s polno kapaciteto. Ta okolnost pojasnjuje nezadovoljnost nemških producentov z znižanjem produkcije, ki jo je odredfl kartel za prvo četrtletje 1927. Važno je pri tem pripomniti, da so člani kartela dolžni za vsako preko svoje kvote proizvedeno tono plačati 4 dolarje v blagajno kartela. Kakor se navaja, so Nemci v zadnjih dveh mesecih iz tega povoda morali odšteti kartelu blizu 2.7 milijona dolarjev. Na evropskem trgu železa je položaj za nemške ïeleearne zelo ugoden in se zato ni čuditi, da so Nemci s kartelom nezadovoljni. Pripomniti je še, da je železarski dogovor 1 aprila na tri mesece odpoved- j Ijiv, ako ne pride do nemško - francoske trgovinske pogodbe, dočim je sicer od povezljiv šele v začetku L 1929. na eno leto. Obstoj mednarodnega železarskega kartela, katerega srednjeevropske železarne niso baš pozdravile, ie torej malo omajan, So prav ee baje približujejo kartelu tudi angleške železarne. Mednarodni železarski kartel ni povzročil višjih cen, česar se je koncern bal. Cene, ki jih je določila Nemška zveza industrijcev sirovega jekla za februar, so napram prejšnjim cenam celo znatno nižje, in sicer notirajo: železo v palicah 112, groba nI oče vin a 127, srednja pločevina 140 mark itd. Razvoj kupčije na nemškem domačem kaker izvoznem tržišču je zadovoljiv. Kakor je soditi iz sedanjega položaja, si Nemci ne bodo preveč prizadevali za nadaljnji obstoj železarskega kar-teJa. Vremensko poročilo Meteorološki savod v Ljubljani. 4 februarja 1927. Višina barometra 90в* m. Kraj Cas Barom. Temper. и 09 Ћ* Smer vetra ir brzine " metri1 Oblačno 0—10 Vrsta padavine ab ope»o»«nJ» » ■■ 4o T. ara izrivanja • f i ■ r>6S -5-U 96 N 05 10 rneela Ljubljana Sw /76-8 -5-0 95 N 05 10 megla dvorec j 14. 7/5* -2'2 87 SW 05 0 l 21 ! 774 4 —4- 86 Tirno p megla Maribor . I77fi 1 -30 85 NW 7 10 OJ Zagreb . • i. /75-4 10 85 SSW 15 10 megla • Beograd , 8. ??3-8 00 94 mirno 10 megla Sarajevo . • • S. 773 2 -10 У1 mirno u чк^о1|е . s /73-4 -10 '6 mirno 10 Duorovnik 7. 69-1 70 36 f? 15 1 Solit . . t. /70-3 40 61 NE 9 1 aorj* nun» Praha . . 7 /->3 9 —10 - SSW 05 10 megla Solnce vzhaja ob 7.17, zahaja ob 17.14; luna vzhaja ob 9.9, zahaja ob 13.40. Np (višja temperatur« danes « Llubljaol 0.0 najnižja — 6.0 C. Povprečni barometer j< danes « Ljubljani nižji za 3-5 mm kot včeraj. Dunajska tr*m«o«ka napoved za «ol»oto: Precej jasno; temperatura malo izpremenjena. Triaška rrrinoaska napoved ta «obete: lahki vetrovi iz vzhoda in severovzhoda. Nebo večinoma j««no. Temperatura od 3 do 7 stopinj. Morje nekoliko razburkano. Opoldanski vlak za današnje smuike tekme. Vsi oni, ki niso mogli oditi z jutra» njim vlako-J, se lahko poslužijo opoldan» skega vlaka, ki gre ob 11.40 ter bodo na« daljevali od Jesenic dalje vožnjo s sanmi. To velja predvsem za tekmovalce in funk» cijonarje. Javijo naj se telefonično v trgo» vini Go-ec. Polovična vožnja za Mojstrano bo brž» čas dovoljena ter naj se informirajo vsi udeleženci v hotelu Triglav pri vodstvu tekem, kjer dobe v povoljnem slučaju po» t.vbno potrdilo, da se z istim listkom vra» čajo. Smuška tekma za prvenstvo Slovenije je le tekma v kombiniranem tekmovanju, dasi se lahko starta posebej v teku in po« stbej v skokih, vendar velja za naslov pr» vaka le skupni uspeh. Zato naj se vsi pri» javljeni udeleže tudi tekmovanja v smu» škem teku in ne samo v skokih. Tekma na 18 km se vrši danes po 3.15 popoldne, zju» traj v nedeljo ob 8. uri je start za dam» sko prvenstvo na 5 km, a ob 10.30 je start k smuški skakalni tekmi. Dosedaj je pri» javljenih 7 tekmovalcev v skokih iz Slove» nie in 1 tekmovalec iz Zagreba, član Aška, g. Obadič Joško. Tekmovanje v skokih bo tedaj nad vse zanimivo ter bo trajalo nad dve uri. Iz LNP. Seja p o. jutri v nedeljo ob 10. dopoldne v kavarni Evropa. Vsled važ» nosti prosim polnoštevilne udeležbe. — Tajnik II. Občni zbor Kolesarskega in motociklU stičnega društva «Sava» se je vršil na Sveč» nico ob številni udeležbi članstva. Vodil ga je predsednik g. Batjel. Iz poročila taj» nika g. Milavca je razvidno, da šteje dru« štvo 296 rednih, 6 -»odpornih in 14 ustanov« nih članov ter 53 članic. Priredilo je dve glavni dirki, in sicer prvo na dirkališču SK Ilirija ter se udeležilo s častnim uspe» hom dirke Št Vid » Ljubljana. Po poročilu blagajnika g. Dolenca znašajo dohodki društva 19.936 Din, izdatki pa 17.935 Din. ln.etje društva znaša 9441 Din. Na mesto umrlega podpredsednika A. Slamiča je bil soglasno izvoljen g. V. Sirnik. Društvo si bo postavilo svoj lastni društveni dom. Brazilija : Jugoslavija. Kakor poroča» jo zagrebške «Novosti», se bo meseca apri» la ali maja vršila v Zagrebu meddržavna tekma Jugoslavija : Brazilija. JNS vodi o tem vprašanju pogajanja z madžarskim sa» vezom, ki bo tudi igral z Brazilijo. Bra» zilijanska reprezentanca je zelo nevaren tekmec Uruguayu za prvenstvo Južne Ame rike. Rektorji dunajskih visokih Sol za sport. Rektorji vseh dunajskih visokih šol z rek» torjem univerze prof. dr. Moliscbem na čelu so izdali skupen proglas, v katerem pozivljejo vse akademike, naj se v lastnem interesu udeistvujejo v športu. Športno drsališče SK Ilirija. Drsališče je otvorjeno danes od 8.30 do 12. ure do» poldne ter od 5. nre dt, 20. ure popoldne. V slučaju pa, da ostane vreme popoldne megleno in mrzlo, ostane drsališče ves dan otvorjeno. Tozadevne objave bodo občin» stvu na vpogled v izložbenem oknu trgo« vine Goreč, kavarne Evrope ter na drsali« Sču samem. Nedelja na športnem drsališču SK IIU rija. V nedeljo dopoldne ob 8. uri ae vrše mladinske ženske in moške tekme tei splo» šno drsanje za občinstvo, ob 9. uri trening pod vodstvom članov drsalne sekcije Iliri, je za vae one, ki se nameravajo priglasiti k tekmi za dr. Fuchsov pokal, dalje dam« ski tekmi za prehodni pokal JZSS, ter k juniorski moški tekmi. Vse te tekme se vr« še predvideno prihodnjo nedeljo. Popob dne ostane drsališče po vsej priliki zaprto radi priprav za večerno maskerado. ki ae vrši od 19. ure dalje. Program maskerade ostane isti. kakor je bil že park rat objav» Ijen. Spremeni se le v toliko, da se vrli sprevod mask ob 1930. vsled česar se na» prošajo vse msske, da so na prostoru že ob 19. uri. Vstopnina k maskeradi 10 Din za vsakogar. Standardiziranje jajc na Danskem To standardiziranje bazira na zakonu od 1. 1925. Namen je ta, da pridejo danska jajca zlasti v Angliji do večje veljave in dobrega trga ter da ponehajo angleške pritožbe proti prvovretnoeti in raznovrstnosti danskega blaga. Iz Danske je dovoljeno izvažati samo taka jajca kot dansko blago, ki odgovarjajo zakonskim predpisom in ki so v zaboje tako vložena, kakor je predpisano. Razume se, da so ta zakon in vsi predpisi izdelani na privatno inicijativo in ob pristanku ter sodelovanju vseh na izvoz jajc intereei-ranih činiteljev. Ekspertni tipi во: 1.) sveža jajca; 2.) hla-dilniâka jajca; S.) «Knikerji»; 4.) preeervi-rana jajca; 5.) jajca druge vrste. V vsakem zaboju mora znašati teža 120 jajc 15 17 ali 18 angleških funtov. V zaboje se navadno vklada po 480, 720 ali 960 jajc. Za zbiranje jajc se eksport poslužuje raznih organizacij. Nekatera eksportna podjetja obenem ob pregledovanju jajca tudi žigosajo in jim je vsak čas možno dognati, kateri perutni-nar jim je posamezno jajce dobavil in kdaj. Sortiranje po gori omenjenih tipih se vrši zelo strogo in država vrši še posebej kontrolo nad kakovostjo jajc, nad načinom vlaganja v zaboje, nad težo in nad tem, da se kot dansko blago izvažajo res samo danska jajca. Iz drugih držav v Dansko v svrho nadaljnja eksporta importirana jajca, odno-sno zaboji se že na uvozni postaji takoj vidno označijo, to je, strogo in vidno mora biti naznačena provenijenca — država, iz katere prihajajo tatka jajca. Omenjeni način zbiranja, sortiranja in preizkušanja res zahteva mnogo dela in denarnih stroškov, vendar pa se vse imenitno izplača, kajti tako blago gre v Angliji znatno dražje v denar. Ekspertne organizacije celo tudi državi prispevajo, da nad njimi vrši strogo kontrolo v smislu omenjenega zakona. Tržna poročOa Nevosadska blagovna borza (4. t m.) Pšenica: bažka, 75 kg, 3 vagoni 300 Tur Sč i ca: baška, 5 vagonov 157.50—160; banateka. 2 vagona 157.50 M o k a : baška. . 4 vagoni 412.50; baška, <6>, 4 vagoni 305; baška, c7.5>, 1 vagon 190. Tendenca nespremenjena. Svinjski sejem v Maribora (4. L m.) Dogon 78 svinj. Cene: prasci, 5—в tednov stari 125, 7—9 tednov 150 _ 200, 3—4 mesece 250 — 850, 5—7 mesecev 400 _ 450. 8—10 mesecev 500 — 550, 1 leto 1200 — 1400 Din komad; kg žive teže 9.50 — 10, mrtve 15 do 16 Din. Prodanih 26 komadov. Kupčija zaradi mraza slaba. Dunajska btrza sa kmetijske produkt« 13. t. m.) Ameriška poročila malo čvrstejša, kar pa na Dunaj ni vplivalo. Na dunajskem tržišču je kupčija mirovala. Pšenica Je bila malo čvrstega. Rž nespremenjena. Turičiea zelo mirna. Oves je tendiral čvrsto zaradi malih ponudb. Uradne notice nespremenjene. Dunajski ti vinski sejem (S. L m.) Goveda: Dogon 331 komadov. Cene od glavnega sejma nespremenjene. — Svinje: Dogon 1456 komadov. Ob mirnem prometu so и pocenile mesne svinje za 10 groiev. dočim eo octale debele nespremenjene Cene ta kg Sive teže: mesne svinje L70 — 2.20. debele L80 — 2 Šilinga. = Konferenca srednjeevropskih beri e reviziji bersnih asa ne. Na Dunaju «e bo vršila 16. t. m. konferenca zastopnikov srednj»-evropektb bor*. Namen konfewiee je re vizija borznih nzaoc na teh bontah in Izenačenje. Na konferenci bosta zastopani tudi zagrebška in beograjska borca. » Driavni dohodki ia iidatki Po novem finančnem zakonu. И je bfl v sredo «préfet « odbora Butajo nov ter drvi s hitrostjo 120 km na uro. Črnogorci so rekli: Nas in Rusov je čez sto milijonov... Ozunovic: V naši državi seveda nismo posebno močni, zato imamo pa v Evropi katoliki in Nemci ogromno večino. («Politika:. 2cattve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega enačaja, vsaka beseda Ole I*—» NaJaanJIl saeaek Dta l»*«^ RflDIO-AVTO b&ter< e «tet., prvovrstni fsbrikat. Dobavitelji sa vojsko m » omarica f f lil MARIBOR Strofsmsyerje»a иГса 3 2251 Ibčni zbor društva radnlštva denarnih avodov Slovenije v Ljubljani vrli rltto 21. februarji I jj ob 20. uri v restavra-i; .Ljubljanski dvor» t eiieôUû dnevnim redom: otvoritev; 2.) poročila; razmerje podralnice dc 4.) volitve; S.) »Iu. .modi. - Odbor. 8359 dobe Gospodične poalt šivanja sprejme isoi jopet Udeiovalaica A Ale&ovec, Cankar-mbretje l/L — Učne fiOljubn». S162 Sobarico peuo in spretno, staro lê—2ži let, U (tovori hr-ia po mogočt>csti ... nemško. sprejme Zofija taorič. ааргаг» apoteka ra, 5 Bečej, Bačka. 2S37 trojnika- elektromonterja иЈвеаа samoetojno voditi ijšoelektrarno te? popol- imi rerziraneg* v popra. гз,-аг strojev, sprej-Ponndbe t navedbo fereno na oglasni oddelek r.n, pod šifro «Elektrolite- > sess Boljša šivilja gru šivat, na dom Naelov r od», oddelka «Jutra». sieo Železninar starejši, uče sluibo za takoj aH pozneje, Cenjene potindbe na ogla«. oddelek «Jntra» pod iifro «33 let». «55 Brivec |1ттотг.«4ва, sedaj samotrto-jen, ISCe nameičenj» (tudi kot potlovodia) za mesec marec. Ponudbe na naelov: Senjarié, Zagreb, Nad Li-pora 19 4017 Za modistinjo najraje » ЦиМјагп «e »«S izučiti deklica z 2 gimnat. Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod iifro «Hčerka železničarja». 4028 Kuharica samostojna gospodinj», ieli rinibe. Kasiov v oglasnem oddelku «Jntra». 4029 Čedno dekle ki »c» dobro Kuhati ia opravljati vsa Mina del». Išče primerne službe. Naelov pri podružnici «Jntra» v Maribora. 4084 pretno natakarico 1000 Din kavcije sprej- Niaalov v oglasnem Jdellu «Jutra». S215 Jevljar. delovodjo rrovTi-tûega strokovnjaka p&nogah čevljar-t. sprejmem v trajno slo V poitev ртМејо sa-[rn-ovrstne moči. Po-ttdbe tia: Ivaa Preiern, tuj 3205 Vajenko tsjms ia damski salon illi Vajt, brivec sa data e^spode v Kranju. 8191 Sirarja wlnoma UvežbaAega v »vanju traplstovskega Mcarskega sira, sprijen takoj. — Ponndbe na ilov- Albin Pečar, Imeno sest» Podčetrtek. 8195 2 lepi péCi 100 let stari, ta narodno noio, dobro ohranjeni — prodam. Naslov v ogli oddelka «Jatra». Več spalnih oprav hrastovih, orehovih, mehkih in nekaj kuhinjskih oprav prode Josip Kurnik, Zgor nja Stika 51 Delo solidno ia nizke cenei 449 Dober štedilnik telo poceni naprodaj v Vodmaio. Ciglerjeva ulica it. IM. 8219 Žaket telo dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra». ms Masko — metulj prodam. Naelov v ogla«, oddelku «Jutra». 8190 Poljske tračnice Б—7 cm visoke kupim Ponudbe na sadov: I. Kltin Ia tovariet, Ribnica. S248 Železno posteljo zlotljivo, kupim. Naslov v oglasoora oddelka «Jutra». 8255 Galoše popravlja uarzta vuikanitacijs Skafaf Ljubljana Rimska eeeta U U Novozidano hišo aa prometnem kraju, pripravno sa trgovino ali večjo obrt, oddam • trafiko vred v najem. Naelov pov« oglasni oddelek «Jntra*. Kupim hišo v Ljubljani aji predmestju. Plačam takoj. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Resen kupec». S224 Dva dijaka sprejmem na stanovanje. Naelov v oglasnem oddelka «Jntra». Ш! Opremljeno sobo ln majhno sobico ia shrambo odilam. Naelov V Ogla«, oddelku «Jutra». S229 Opremljeno sobo lepo, s balkonom, električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam takoj boljiemn. solidnemu gospoda. — Naelov v oglasnem oddelku «Jntra». 3341 Stanovanje sobo in kuhinjo ali sobo • Štedilnikom iiče mirna stranka (1 oseba). Naelov s navedbo cene na oglasni od delek«Jutra» pod iilro «Mirni stranka 11». 3228 Gospoda sprejmem v vso oskrbo poleg Rotovta. Naelov pov* ii oddelek «Jatra». 8137 ga I» čaje. Mizarsko delavnico vsamem i najem. Ponudbe na oglasni odd lek «Jutra» pod «Mizarstvo». 3102 Lep lokal ob Aleksandrovi cesti odda takoj Pokojniski et vod v LJubljani. 2919 Trgovino prodata г inventarjem na zelo prometni cesti. — Nit slov pove oglasni oddelek «Jutra». 3182 Restavracijo v kopališču na otoku Krka tik morja oddam v najem sa lotao telijo Najemnina po dogovoru. Informacije v ogla«, oddelkn «Jutra» pod «Restavracija». 3169 Pekarno dobro idučo ta.kuj oddam saradi preselitve pod telo ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 3212 šoterja-mehanika lažji tovorni voz za јчМјапо sprejmem ta par »ecev Prednost v Ljnb- ini stanujoči. Ponudbe na Tdko A. Lampret, Ljub-ш. Dunajska cesta 22. 8211 Trg. pomočnika prejmem v večjo trgovino Bes blagom na deželi — oskrbo v hiii Cenjene ratiilbe z zahtevkom plače t oglsaui oddelek «Jntra» S4 «Pcmočnlk fifro 103». rgovskega učenca ioj smejmo v manufak-trgovine Anton Scha-». Ljubljana. Mestni trg ■ 25. Stanovanja ln hra-» al v hiSi. 3231 Učenke izdelavo damskega pe-» sprejme takoj «Leda», °ets 35 — pri Kemični »mi!. 4022 Služinčad tbariee. sobarice. hiSne itd. dobe na}-Jl« ! 1 n î b o v Beogradu l*' iglase v birou Eko-WJ». Beograd Vasiaa 11 »Inžbo skladiščnika failli al) sluge Iičem. j»iе aa oddrfek «Jntra» pod ^ «1494». SIM Prodalalka in po'tena. Itnrjena ®»l)4f»ktnri In Ipecerlji. »« tudi plasti na stro). ,} pr»m»nitl «1n»N> — "*•'» v mesto. Cenjene Jdbe na orla* oddelek TOa» pod «Poltena 1B*>» 2 registr. blagajni v najboljšem stanju proda Fr. K h » m v Ljubljani. 8948 Stiskalnl stroj ročni (Spindelpiresse) in 2 glinasti peči prodam. Naelov v oglasnem oddelka «Jutra». 3348 Novo opravo kuhinjsko in spalno radi selitve poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelkn Jutra». 8250 Trgovski lokal na prometnem kraju v Ljubljani oddam Naslov v oglas, oddelkn «Jatra». 3222 Še nekaj prostorov aa skladišča ali delavnice je sa oddati s 1. majem v Vegovi ulici it. 6. 8247 Brezplačno stanovanje in nekaj plače dobi gospa ali gospodična, ki bf če» dan pazila na S. mesecev starega otroka. — Naslov: Ravnikar, Krakovski nasip it. 14. ar. Sobo zadostno opremljeno, eolnft-do, s tajtrkom ia vso po-streïbo v Niïini oniverse iičem s 15 februarjem — Vhod strogo separiraa. če mogoče i*, stopnišča. Cenj. ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod Siiro «Glasba». 8147 Kot sostanovalca sprejmem gospoda s hrano v sredini tnenta. Prost vhod in elektrika. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra». 3238 Sobo in kuhinjo oddani pod Roinikoni (pri bajerjn). S2S9 Lepo sobo oddam • soaporabo kuhinje na Poljanski coetj 17, zakonskemu paru brez otrok. S1S3 Lokal s kuhinjo v Florijanski ulici oddam. Naslčv v oglasnem oddelku «Jntra». 3321 Pariške obleke sa plesra večere, popolnoma nove, naprodaj na Sv Petra cesti 14Д— od 8. do 3. are. 3353 Otroška postelja t mreto. pleten kotek na stojala, jako les, belo pr». oblečen (posteljica sa otroka). postelja is trdega leta, furnirana, t vzmetno Stalnico in nočno omarico naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka «Jntra». 3854 Krasno avbo prodam Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». SÎM Pisalne stroje nove in stare Dnderwood, Remmgfon. Slmth, Bron In ta potovanje prvovrstne nudi z garancijo Josip Poki v Celja. — Popravila vseh 4013 Motor 4—4 k. i., sa pogon mla- tfleeg» «troja, kapi Ii Globevnlk. Skocjan. 8118 Krajnlke smrekove tn jelove, močne kapi tovarna «Vesna» v Kamnika Pozorl Kap«jen stare moSke obleke. čevlj.j. pohiitvo Itd. — Bepisnica tadoftuje. da prMna na dom. A. Drama, ђаМЈааа, ваИаагг, aaKr. Gostilno restavracijo ali boljši vino-toč vsame takoj v najem gostilničar » osebno pravico. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod mačko «Kapital na razpolago». 4020 Parketlrano sobo lepo in veliko takoj oddam na Danajiki oesti St. 66 — za artelerijsko vojašnico 8158 Opremljeno sobo iičem blisu gamitijske bolnice Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Slfro «Gospa t otrokom. 8Г Veliko zračno sobo event. s souporabo kuhinje oddaja ua Dunajski cešti it. 66 — poleg artilerijsk; vojašnice. 8 Soliden gospod išče boljV Opremljeeo sobo v sredini me-ta, event. za 3 osebi — po motnosti s prostim vhodom. Naslov v eglag. oddelku «Jatra». 8342 Sostanovalca sprejmem h gospoda in enako pošteno gospodično kot sostanovalko na Rimski c. St. 24, pritličje. 8000 2 lepi sobi «olnčnf. t elektr. razsvetljavo in separiranim vhodom, v knteni legi, oddam takoj mirili stranki — 3 gospodičnama alf zakoncema bret otrok Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 2974 Opremljeno stanovanje sob s souporabo kuhinje oddam: Jan» ševa ul. 13, levo, (za Bežigradom). Brezplačno prijavfte oddaio stanova, nja. sobe lokala rostilne. trgovine, delavnice itd — Posredovanje sa oddajalea popolnoma brezplačno — «Poeredvslec». Sv Petra e It IS 1698-a Šivilja HS* praxao sobo v masla. Ponudbe na orlas. oddelek •Jatra» pod «Sina 18». 83M Stanovanje 1 velik« ali 3 maJSIh sob. kuhinje in pritiklin. iS8a ta takoj v mestu mirna stranka. Plača ta deli časa naprej, event da tadi odškodnino Ponudbe aa ogl oddelek «Jatra» pod iifri «Clmpreje». 3188 Stanovanje sobe in knhinje v Rožni dolini. Ulica X (pri hajer-" i) I» nI oddano ta naj se Sobo odda samostojna goepa — starejšemu gospodu. Naslov pove ogla... oddelek Jatra. 8344 Opremljeno sobo v centra mesu oddam. — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra» 3252 Dva gospoda sprejmem na stanovanje v gosposki ulici štev 8/П — na koncu hodnika — levo. 4007 Stanovanje sobo in kuhinjo dobi stranka brez otrok. Id je pO motnosti ves dan odsotna. Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». 4004 2 sostanovalca ■prejmem v «redini mesta, event tudi na brano Naslov pove oglasni oddelek «Jatra». 4021 Družabnico s 100.000 Din takoj sprejmem v {e dobro vpeljano trgovino. Denar je sigurno naložen, pri mesečnem dobičku 5—10.000 Din. Oddam tndi podružnico v Celja aH Ljubljani îenltev ni It-kfjnčena. Ponudbe pod iifro «Chicago» na podružnico «Jetra» v Celja. 4012 V oglasnem oddelkn «Jutra* je dvigniti sledeča pisma A K., Brezkonkurenčno, Bukovba. Brez otrok 54. Dobro ohranjena jedilnica, Dobitek. Dober taslulek 101, Daynier. Do 1(10 000. Dopisovanje 20. Drobilec, Drulabnik 61. Eksistenca 16. Ela. Eva. Edvard. FUt. sum dnevnice in pentlja Gospodinja 448, Gosp« 39, - 38Ks Hranilna potica. Hita 50, Bernta, L >., Industrija 500. Karikatura, Kupim 2, K. B. po-Inoma samostojen. Kupčija. Ločenka 87, Modistka, Mlad ------ menito Poceni. Priletna ia zanesljiva, Praktlkant 99. Pismeni tečaj — perilo, Prva »mlad, Primorc 97, Podel Je 14, Preteklost potab-jena, Resnicoljub, Ravnik, H. Rom, Resni dom 91, Sa. ■nostojnost. Smuči 2951. Spomlad, Stara Gradlška, Solnčno ln tračno, 8rečen dom. Trajno, Takoj 61, Takojšnja dobava, Takoj otovina. Umirajoča roia, Ičenka 55. Uboga, Vdova 2726, Vpeljana 73. Vela rota, Vrnjena vera, Značaj 10, Zapničeno telo. Zvestoba in napredek. Zastopnik 130, Zamenjam ali prodam. Zvestoba 1106. Zanesljiva 59. Zmoten 68. îeles-niški uradnik, F. 6 Sele»-ničar 1684. Dres dokazilae-lhtka se pisma se l»ro- Hrvatlca odalevljena turist in ja Seli znanja s Istotaklm inteli-^ntnim Slovencem ii bolj-ih krogov, nad 80 let starim, Id bi hotel z njo do-isovati o svojih planinskih otivljajih, v svrho, da te (ffiuči slovenščine in za tblilanje turistovekega delovanja Naslov v oglas, oddelku «Jntra». Orehi Is Bačke prihiteli in nujno pričakujejo odgovora. S30S Starejši gospod teli dopisovati t istotako damo, » svrho tolafte. — Tajnost častna stvar Dopise pod mačko «Osamljen S3S» na oglasni oddelek «Jutra». 8240 Intel, tolažnico samostojno, išče nesrečen zakonec. Dopise na Oglas, oddelek «Jntra» pod iifro Utemeljitev». 8237 Mladenič star 33 lot, z nekaj posestva, teli znanja t gospodično v starosti od (8—30 let, pošteno in dobrega srca. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Roko-delec it. 94. 4016 Prvič v Ljubljani! MICKA IZ PRATRA hiusn»' »nt ма**i«e/ ■Mates awef > —^t « uvsvjmu» Popolnoma novo! Veaelo! Zabavno! Elegantno! Moderno! Mi iz M Veseloigra, polna pravega dunajskega humorja. V glavni vlogi priljubljena V ostalih vlogah elita filmskih igralcev kakor Erich Kaiser Tietï, Herman Picha, Julius Falkenstein, Imogene Robert »on, »..,..-т.,< \V. Ziegelmann itd. General in poročnik. — Rekruttranje. O-etke iz vojašnice. — Ljubezen gene« ralove hčerke. — Zapletijaji. — Zapor. Pomilovanje. — Poroka. Današnje predstave se vrše točno ob 4«, pol 6., pol 8. in 9. Pri vseh predstavah prvovrstni umetniSki orkster. Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Liubliani Tel. 124 Pogubo vsaki družini prinašajo lalezipvi bo-etni Kako se jih ubranite izvest. z knjige : O is Josip Ti6art , —- —- Cena s mostnino vred Ûtn 19*50 «агеШа os knji-farno tiskovne u- 1mqe a '.iatilianl. Fanta 2 leti starega, zdravega tn čilega, popolnoma čistega, dam v vestno oskrbo same boljti dratlni, katera nima otrok, ta več met*, cev, proti dogovorjenem« honorarja. — Ponndbe pod «Vestna oskrba» Aa Oglas, oddelek «Jutra». MU Potnika ki potuje po Hrvatskem in Srbiji, sprejmem proti dobri proviriji Pismene ponudbe u oglasni oddelek «Jutra» pod 5Uro «Siguren zaslalek». 3210 HALLA s čemer sigurno preprečite spolne bolezni radi katerih drugače trpite po več let. Z «Venecin» Ivepletio vodo ixleSite le-lodčne in črevesne bolezni. «Venecin» uporabljajo telo ttepešno v vseh večjih svetovnih bolnicah, o čemur pričajo Obiirnl prospekti, katere vsakomur brezplačno poiljemo. — «Venecin» uporabljate tudi uspešno proti revoiatitma, adnici, tiiae, tenskim boleznim, ranam, izpihljajem, nevraste-nijl itd., ker sploSno dobro upliva na vee organizem. Dobite ga v vsaki lekarni in drogerijt v Zagrebu po 30 Din ta steklenico, itven Zagreba pa je za 5 Din draiji. — Glavno skladišče ta SHS. COsmochemia k. d., Zagreb, Rafkoga ulica 7 a. Zastonj dobijo blago tisti, ki so kupili dne U jan. 1927 v moji trgovini na Sv Petra oesti It. 23 ln dne 27 jan. v Sliki. Celovška cesta «8. ZglaSIJo naj se > blagajniškim listkom dne 11. In 18. februarja 1927. 8139 Pozor, so vel! veletrg« Katera tovarna tU veletrgovina s manafakturnlm blagom bi oddala blago v komisijsko prodalo, proti garanciji. Uspeh siguren — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 8237 Lepo masko posodim Naslov v oddelku «Jntra». Lepo masko posodim Rimska cesta 10, pritličje, levo. 4006 ČesalnI salon Venus Sv. Petra cesta 25 Oadnliranje 8, umivanj« glave S, masaia 8, taani- kir 8 in stritonje na bubi 7 Din. Za gotpode: Dritje 8, stritenje 6 in otroci 5 D. tzposojevanje lasulj, kakor tudi prevzemanie maskiranj 3258 Zastopnike (ce) sprejmem ta razpečavanje povsod iskanih predmetov. Sijajen zasluiek Potrebno tdo Din za kolekcijo — Ponudbe na ogla« oddelek «Jatra» pod značko «Eksi-____- ... Svoje stare dobavitelje prosimo za ponudbe OREHOVEGA LESA ADOLF FRANK, Fornier o. Holzimport AkL Ges., Nfirnberg. '2зо Bančna poslovalnico Bezjab v Maribora, Gosposka ulica išče primerne akvlziterle za prodalo srečk v Sloveniji. 2U5 Obrtne prostore obstojeft* iz v«6jik .Wavnia, event skladišč, i tč «m a* daljšo dobo s 1 marcem « biiini gUvnega kolodvora «li v Poljanskem okrajn. Veljkost 150—300 ms — pc motnosti betonska tla. Po-nudbe na poštni predal^t ■....... iOi. auCHÏ • lipi« iÉjtH (Allnttlll 1 (кпш S Kart Dta 24— Naraca w pu пм Mm v Liubliani Prešerno v» ulic^ 'erram Železnato CHINA-VINO Vzbuj» voljo do jedi okrepča živce, 2boljša kri in je r ekovalescentom In aMlokrvnim zelo prlpoiočeno od zdravniških avtoritet. Izboriti okus. Nad 10.000 zdravniških priporočil. Dob' «e v vseh lekarnah 62 Citre dobro ohranjeue, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3236 Prvovrsten planino (snatake Nieber, Berlin) z jako močni» resonančnim glasom, prodam po ugodni ceni. — Naslov v ogl&šnem oddelku «Jutra». 3245 Harcerje Srvovrstne tihe vrvivce — iplomirane ta petje tndi pri luči ter nekaj samic [iplomirane pri luči t< proda Ivan Rozman. Ljubljana, Rimska cetta it. 20. 3214 Krasnega pinča ki sliši na ime Campek. že nekaj dni pogrešam Kdor ca pripelje g Rolfu v Kolodvorsko tuleo, dobi nagrado. 3232 Potorl Pozorl Dramatična društva tzšla le «Ilustrirana te;a maska» Učna metoda na podlagi številnih slik In skic v naravnih barvah tei izrte lava ametnih brad brk in nosov Nabavi naj Jo vsah odei tn vsak Igralec Cen* 40 Din Naroča se: B Nt vinšek Ljubljana S88 Sigurno eksistenco dosežejo gospodje in dame ako se posvetijo lahkemu delu, pri katerem dosežejo sijajne u*p«.he — Posebno znanje ni potrebno Niso srečke, ne loterija. Ponndbe s prilogo 10 Din zs firospekte na oglasni odde-ek «Jutra» pod «Siguren uspeh 800». 8130 Potnik agilen, star 21 tet, ki potuje po Dalmaciji, teli prevzeti zastopstvo kake ■aaae tvrdke. event proti provizij). Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jatra» pod «Uveden 45» 8129 Zastopnike ki ie obiskujejo stranka, sprejmem ra zelo dobro idoč met Dober zaslutek sprejo predm Doras »opise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Predmet». 312t" Na dobro hrano jmem boljie gospo. spre Ji de t e poleg kavarne Evropa Naslov v oglasnem oddelkn M. Zévaco 65 Papežinja Favsta KomaD »Za vaš upor je bilo treba kazni. Naložila sem vam trpljenje, odmerjeno po vaši krivdi. Ker je bila vzrok upora vaša hči, sem hotela, da bi trpeli zaradi hčere. Zato sem vam rekla, da je mrtva. Ker pa ste moj ljubljeni učenec, nisem hotela, da bi trajala kazen predolgo... Vedite, kardinal, da Violetta ni mrtva. Ako jo hočet videti, pridite jutri zjutraj v naš stan na Grèvskem trgu in recite tistemu, ki pride nekaj pred deseto uro k vam, naj vam jo pokaže. Vaša pokroviteljica,kičaka,da seizpreobrnete.« Sèl je neutegoma odnesel pisanje. Favsta pa je naslonila težko glavo med dlani in zamrmrala: »S tem udarim kneza Farneškega. Toda kako naj zadenem Pardaillana, preden ga dam Guisu v roke?... Če bo oče gledal Vio-lettino smrt, zakaj je ne bi gledal ljubimec?« XXXIII. Neznani plemič »Draga vladarica,« je zamrmrala Myrthis, »bledi ste in pozno Je... Ali še ne mislite na počitek?« Favsta je dvignila glavo. Njen pogled je postal mehkejši, obenem pa zapovedujoč. Strežnici sta odšli in Favsta, ki je spet ostala sama, se je iznova pogreznila v mrke misli. Iskala je zaključka, ki bi je bil vreden »Ne smem ljubiti!« je zastokala sama pri sebi. »Moja duša ni ustvarjena za vsakdanje strasti. A tega človeka bom ljubila, dokler bo živ. Pardaillan mora umreti!...« Zdrznila se je in oko ji je vzplamenelo od divjega ponosa. »Mrtvega bom morda še ljubila, toda potlej bo živel v meni samo spomin minule bolezni, ki sem jo ozdravila s trdno voljo. Pardaillan mora umreti! In da bo moje zmagoslavje resnično in popolno, mora umreti od moje roke. Moja duša mora iziti iz te preizkušnje neranljiva kakor kaljeno jeklo...« Tako govoreč je izdrla svoj meč iu ga je začela pazno ogledovati. Na njenem obrazu, ki se je mahoma spet umiril, je igral smehljaj oster in nerazbirljiv kakor smehljaj starodavne Sfinge. Upognila je jeklo z rokami... in glej prelomilo se je s suhim klenkom... »Kdor se hoče boriti zoper Pardaillana, potrebuje krepkega orožja,« je zamrmrala. »Moja roka je vajena težkih rapirjev; Molina mi je prodajal meče, da svet ne premore bolje kaljenih; Florentinec Vanucci me je učil borjenja in me je vadil umetnij, ki se vselej končajo z nasprotnikovo smrtjo... Jaz po tem takem ne morem poginiti Pardaillan mora umreti!...« Stopila je v sosednjo sobano, kjer je imela orožarno. Na stenah so viseli meči, rapirji in bodala raznih velikosti. Favsta jih je ogledala vse po vrsti. Izbrala si je dolg, tenak in gibek rapir s široko školjko, ki je dobro ščitila laket in roko. Preizkusila ga je, uverila se, da je ostro nabrušen, in ga obesila za pas. Nato se je ogrnila s plaščem, privezala si na obraz veliko bar-šunasto krinko ter pokrila črni vozel svojih las z moškim klobuko-a Ozrla se je na uro in je videla, da kaže tri. »Kmalu se mora zdaniti,« je dejala sama pri sebi. »Čas je!...« Zažvižgala je trikrat na srebrno piščalko, ki jo je nosila okoli vratu. Vstopil je eden njenih oborožencev. »Na odpravo pojdemo,«>je rekla Favsta. »Koliko mož za spremstvo?« »Vi sami.« »Kakšno orožje?« »Ne vzemite nikakega orožja: vam se ne bo treba boriti!« Dan se je delal na Parizom. Vitez de Pardaillan je spal globoko spanje, ko ga je prišel sluga zbudit, rekoč, da hoče vzlic zgodnji uri neki tujec za vsako ceno govoriti z njim. Pripomnil je, da ni videti okoli gostilne pri ,Vedeževalki' ničesar sumljivega in da je tujec sam in neobrožen. »Butec,« je rekel Pardaillan, »znaj, da nisem prijatelj zgodnjega vstajanja, razen kadar je treba sprejeti kako damo ali nabosti pru-tivnika, ki ne utegne čakati do popoldne, v »Gospod vitez,« se je začul glas izza lakejevega hrbta, »ako vas lie budé zaradi obeh razlogov, ki ste ju imenovali, zaradi enega vas gotovo.« Pardaillan se je naslonil na komolec in je zagledal tujca »Oho!« je vtzkliknil, »pa ne da bi hotela kaka dama govoriti a menoj?« Neznanec je molčal. .»Tedaj vas pošilja nekdo, ki bi me rad pokončal?« Tujec se je priklonil, ne da bi odprl usta. »Prav,« je odvrnil Pardaillan, ki je bil že davno sklenil, da se ne čudi ničemur več, »čez deset midut vam bom na razpolago.« Brez naglice se je oblekel, žvižgaje neko lovsko fanfaro, ki mu je rada prihajala na um. Nato si je opasal rapir in je odšel v pivsko sobo; tam je zagledal pravkaršnjega neznanca, ki ga je vljudno prosil, uaj gre z njim na ulico. Vitez mu je ustregel. Ulica je bila zapuščena; nikjer ni bilo videti žive duše. Tuiec je počakal, dokler ni hlapec gospe Hugete zaklenil vrat. Nato se je odkril, rekoč: »Ste li resnično vitez de Pardaillan?« »Z dušo in telesom, s kožo in kostmi, lu kdo ste vi, dragi gospod?« »Oproda sem gospodarja, ki ne želi povedati svojega imena. Sporoča vam, da vas vabi na dvoboj in vas proglaša za straho-petca, ako ne sprejmete izziva.« Pardaillan se je zasmejal. »Tako mi rogov peklenščkovih,« je dejal »viteška navada iu, da človek ne bi vedel koga zakolje!« »Moj gospodar vam pove svoje ime, kadar boste ležali na cesti in ga ne boste več mogli razglasiti.« »Hm, hm!« je pomislil Pardaillan, »menda ni kak vojvoda Guiški?... Oh, on bi me dal pač rajši ubiti v hrbet ali pa bi me prijel in bi me vrgel v kako podzemeljsko jamo... Nemara ie Bussi-Leclerc, ki bi se mi rad osvetil?... A čemu bi ta skrival ime?...« Eksistence in zosluîek najdejo pri gostilničarjih dobro vpeljani gospodie z prevzetjem okrajnega zastopstva hišno gospodarskih strojev Najvišja provizija Takojšnja gotovina Mala kavcija Pismene ali ustmene ponudbe ua »Ju-gospediu, Mednarodni transporti. Mari, bor. Cankarjeva ul. 26 od 12—13. ure dnevno ■■■■■■шваанам Sprejme se več spretni > Mm PO 1HNIK0U sttokovntf' manufaktur stov samo prvovrstne mo< i. Veletrgovina TRGOVSKI DOM Mar bor. 177 Kdor oglašuje, ta napredu e! r ~ FRANCI ŠINK ME j!ČA< SVEČAR FRANCKA ŠINK roi. VOLČIČ POROČENA. 2 FEBRUARJA 1У27 KRANJ L__J «■ааквгааммшввн «a !.. Miku* ~ LJUBLJANA, Mestni trg 19 fzdelovatelj dežnikov Na drobno* Na debelo' Zalaga sprehajalnih palic Stari da)aiki u aanovo nreobleceia Fut® aparati in potrebščine po nizkih cenah w zalogi drogerfja НПТОП KHilC sinooa Ljubljana, Židovska ulica št. 1 Aiarat: v trgovini na o«leti - ZahtevaiU- cen»-ostale nota pokojnika se vrši v nedelu» 6. f brnar a 1927 ob 3 po i. iz hiše žalosti Novi Vodmat 158 na pokopališče k Sv. Križu. V lju Jljani, dne 4. febiuarja 1927. Žalujoči ostali. I — t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodntkom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je zapustil nad vse ljubljeni gospod Vašo Kostevc trgovski akademik K večnemu počitku ga spremimo v nedeljo dne 6. februarja 1927 ob pol 5. ari popoldne iz sanatorija »Leonišče« ca Stari poti št 2 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico. Prosimo tihega sožalja! V LJUBLJANI, dne 5, februarja 1927. IVAN in LUIZA KOSTEVC, starši Breda in Peter, sestrica in bratec In ostalo sorodstvo. V globoki žalosti naznanjamo, da je danes dne 4. februarja ob 11. uri dopoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vselej zatisnil oči naš preblagi, ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod Anton Homan posestnik in obrtnik Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo dne 6. februarja ob Ук na 5. popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. ŠKOFJA LOKA, dne 4. februarja 1927. BETI HOMAN roj. POLAJNER, soproga. Ing. mont. Tonče Homan, Berti Homan, cand. med., sinova. — Anica, poročena Loskot, Delci Homan, hčeri. — Ing. mont. Franto Loskot, zet. — Ivanka Flis, Josipina Pučnik, rojen: Homan, sestri. — Videk, vnuk. Zahvala. Povodom težke nesreče, katera nas je zadela s smrtjo dragega nam pokojnika dr. Otokarja Rvbar« kraljevega poslanika prejeli smo toliko izrazov iskrenega sožalja, da nam jc nemogoče zahvaliti se vsakemu posebe. Zato naj bo izražena tem potom iskrena zahvala vsem onim, ki so nam v onih, za nas toliko žalostnih dnevih stali ob strani s svojim sočutjem, onim, ki so počastili njegov spomin bodisi z venci ali s prispevki v dobrodelne namene, kakor tudi onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ali mu na katerikoli načir. izkazali svoje zadnje spoštovanje. ŽALUJOČA RODBINA. шÊlШ^ШÊÊШ^шшшÊШÊÊ^швÊÊШlш^шtшш^вlшшÊШШÊÊÊИÊÊШШÊÊ^ш^^^ t —^^ i ... ..........— Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odflovoreo Aloj zij Novak. Vsi v Ljubljani.