Stev. 15a. IT frstu. v wd«Uo, dw 5. julij« 114 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, Ml ob 5 zjutraj ob Ur«SroitTo: U¥cj 9r dopisi raj it teUjateU ta hm .ZAmošb otceleoM o«dcUak i> praznikih, ~ " " t dopoldne. a 36. L D«Mr. — V4 Narolfla« « u ^ol k* ; - S neTJu?^« ttSilJ/» za po! tat« * * * j i » . < « „K edinosti Je moti" Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi tnjovcev In obrtnikov.....mm po 10 vtn. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta...................• 2*— Mali oglas! po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se poiiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I« upravi .Edinosti", — Plača In to2i se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega Št 20. — Poštnohranilnlčni račun it 841.662. Zadi mita snnnsti i Podim - lanUe atiite raje Mi zahvala avstrijskim narodom h dnevno povelje armadi Ut mornarici Cesaijeva zahvala. Današnja uradna »NViener Zeitungc pri-občuje danes (5. Julija) sledeče Najvišje ročno pismo: Ljubi grof Stftrckh! Globoko potrt m nahajam pod vtiskon nesrečnega čina. ki le ugrabil Mojega iskreno ljubljenega netjaka sredi H resnemu izpolnjevanju dolžnosti posvečenega delovanja, ob strani velikosrčne, v ,jasu nesreče zvesto pri njem vztrajajoče soproge ter Meni In Moji hiši povzročil najbolestnejšo žalost Ce Me v tel težki uri more potolažiti kaj, so to nešteti dokazi tople naklonjenosti in odkritosrčnega sožalja, ki sem jih v ravnokar preteklih dneh prejel iz vseh krogov prebivalstva. Zločinska roka Je oropala Mene dragega sorodnika in zvestega sodelavca, varstva potrebne, najnežnejši starosti še neodrastle otroke pa vsega, kar jim je bilo drago na zemlji in povzročila nedolžnim srcem neopisno gorje. Blazna zlobnost male skupine zapeljan-c -v pa nikakor ne more razrušiti svetih vezi, ki vežejo Mene in Moje narode; ona n;kakor ne doseže čustev odkritosrčne ljubezni, ki je bUa izkazana Meni in vladajoči rodbini vnovič na tako ganljiv način in sicer iz vseh delov monarhije. Sest in pol desetletij sem delil z narodi bolečine in veselja, zavedajoč se vedno tudi v najtežjih urah vzvišenih dolžnosti odgovornosti za usode milijonov, za katere bom polagal račun Vsemogočnemu. No\a bolestna izkušnja, ki jo je poslala Meni in mojim nedognana božja previdnost, bo v Meni še utrdila sklep, da vstra-jam na pravo spoznani poti do zadnjega v z dih! jaja, na korist Mojih narodov. In če bom zamogel zapustiti nekoč Svojim naslednikom kot najdragocenejše darilo po-rošt\o ljubezni Svojih narodov, bo to naj-!ep>e plačilo Moje očetovske skrbi. Pooblaščam Vas, da izrazite vsem, ki so v teh bridkostnlh dneh v zvestobi in udanosti zbrali okoli Mojega prestola. Mojo najglobljo zahvalo. D u n a j, 4. julija 1914. FRANC JOŽEF, m. p. Sttirgkh, m. p. Cesarjevo povelje na armado in mornarico. DUNAJ 4. (Kor.) Nj. c. i. kr. ap. Veličan-»tvo cesar Franc Jožef I. je izdal sledeče povelje na armado in mornarico: Nj. c. L kr. visokost, general kavalerije, admiral nadvojvoda Franc Ferdinand, generalni nadzornik celokupne oborožene sile, je podlegel vsega zaničevanja vrednemu atentatu. V najgloblji žalosti obžalujem skupno s celo Mojo oboroženo silo pokojnika, čigar zadnje delo je bilo posvečeno izpolnitvi svoje tako drage mu vojaške dolžnosti Njegovo zadnje povelje je bilo posvečeno vrlim vojaškim Četam v Bosni in Hercegovini, ki streme zveste, in z veseljem po najpopolnejši Izurjenosti- Odgovorno visokemu mestu, katero sem izroča pokojniku v Mini oboroženi sili na deželi in morju. Je bilo tudi njegovo pogi^bljenJe In razumevanje visoke naloge, katero je prevzet Odtrgali so nam ga v sredi njegovega najživah-neišega in najuspešnejšega delovanja. Klanjamo se v globoki žalosti našemu umu nedosežni volji Vsegamogočnega, ki je zahteval tako veliko žrtev od Mene, od Moje oborožene sile in od domovine, kljub temu se ne odrekam upanju na u-godno bodočnost, v globokem in trdnem prepričanju, da bo našla monarhija v vseh težavah in stiskah, ki nas obiščejo, v dosmrtni udanosti in v nepremagljivi zvestobi do stojega poklica, neomajne vojaške sile Avstro - ogrske, svoje varno zavetišče. — Dunaj. 4. julija 1914. — Franc Jožef I. r. Zadnje pogrebne svečanosti v Pochlarnu. POECHLARN 4. -čajo tukajšnji listi, je odredila sarajevsl/a vlada najstrožjo brzojavno in telefonsko cenzuro. Brzojavke se smejo oddajati le v nemškem jeziku, istotako morajo biti tudi telefonski razgovori samo v nemškem jeziku. Pri telefonskih pogovorih je navzoč vedno policijski uradnik, ki govornika prekine takoj, kakor hitro bi skušal kaj poročati o rezultatu dosedanje preiskave proti atentatorjema. V Bosni so bili ustavljeni vsi srbski listi, v kolikor niso že sami prenehali izhajati. Policija nadaljuje z aretacijami in izgoni Srbov. Demonstracije v Dubrovniku. DUBROVNIK 4. (Izv.) Danes je prišlo tukaj do velikih protisrbskih izgredov. Frankovci so pripeljali v mesto iz okolice več sto kmetov, ki so priredili viharne demonstracije po ulicah. Na rotovžu je vihrala poleg hrvatske tudi srbska zastava, odeta v znak žalosti s črnim paj-čolanom. Demonstranti so grozili, da de-molirajo rotovž, če se srbska zastava takoj ne odstrani. Dubrovniški župan se je grožnjam končno v resnici udal in odstranil srbsko zastavo. Toda demonstranti so nato kljub temu pričeli razsajati po mestu in demolirali lokale dveh srbskih narodnih društev in poškodovali celo vrsto srbskih trgovin. Ker so bili stražniki in o-rožniki brez moči, je okrajni glavar poklical na pomoč vojaštvo, ki je nato zaprlo vse važnejše ulice in raz gnalo demonstrante. Stanje polkovnika Merizzija. SARAJEVO 4. (Izv.) V nasprotju z včerajšnjimi vesti, da se nahaja pri prvem atentatu ranjeni polkovnik Merizzi že v agoniji, se danes poluradno poroča, da je >oložaj ranjenega polkovnika dovolj ugoden in bo na vsak način ozdravil. MffittoKke fantazije. DUNAJ 4. (Izv.) Budimpeštanski listi še vedno nadaljujejo s svojimi fantazijami. Ker vsled uradnega dementija sedaj ne morejo več razširjati raznih laži o preiskavah, so se začeli posluževati drugih sredstev za hujskanje proti Srbom. »Az Est« poroča danes, da je udrlo pri Slavonskem Brodu okoli 50 srbskih komita-šev v Bosno, ki so bili preoblečeni v Turke. Komitaši so si nadeli nalogo, da raz-strele sarajevsko jetnišnico z dinamitom in tako preprečijo, da bi aretiranci nadaljevali z izpovedbami in kompromitirali srbske uradne kroge. Sarajevska polcija da je o tem načrtu srbskih komitašev takoj izvedela in odredila obsežne varnostne odredbe. Danes se je vršila v Sarajevem maša zadušnica za nesrečno prestolonasled-niško dvojico. Budimpeštanski listi poročajo, da so nameravali Srbi pri tej priliki izvršiti na bosenskega deželnega šefa a-tentat Potiorek da se Je rešil le na ta način, da je prišel v spremstvu cele čete budimpeštanske policije, vsled česar da so se atentatorji zbali in opustili svojo namera BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo iz Sarajeva, da je preiskava dognala, da je Cabrinovič v trenotku, ko je vrgel bombo, skušal streljati tudi s samokresom, a mu je orožje odpovedalo. Policijski komisar Oerde je baje to sam videl. Protisrbske demonstracije na Dunaju. — Uradni preklici. DUNAJ 4. (Kor.) »Korrespondenz Wil-helm« poroča: Poročila nekaterih listov, da so protisrbski demonstranti sežgali srbsko zastavo, niso resnična. Demonstranti niti poskusili niso kaj takega storiti. Tudi ne odgovarja resnici poročilo, da se je interveniralo pri ministrskem predsedniku zaradi odstranitve srbske zastave na zasebnem stanovanju srbskega poslanika. Izjava avstrijskega poslanika v Belgradu. BELGRAD 4. (Izv.) Tukajšnji avstrijski poslanik je baje izjavil avstrijskim Časnikarjem, da delajo nemški in budimpeštanski listi veliko krivico, ko dolže srbske uradne kroge sokrivde na sarajevskem atentatu. Srbski glasovi o zadnjih dogodkih in uradna poročila. DUNAJ 4. (Kor.) »Wiener Zeitung« poroča o zadnjih glasovih srbskega časopisja povodom atentata, posledicah in drugih dogodljajih sledeče: C. kr. brzojavni ko-respondenčni urad je objavil celo vrsto glasov srbskih listov, ki so za pojmovanje in presojo zadnjih dogodljajev jako značilni. Prepričani smo, da teh vesti našim bralcem nismo smeli zakrivati, ker se iz teh naši bralci pouče, kakšni nazori so se Dojavijaii v srbski publicistiki. Nepotrebno se nam zdi, da bi zavzemali napram tem izjavam kako stališče, ker jih bo vsak bralec sam primerno ocenil in presodil. Posmrtne svečanosti po nadvojvodi In njegovi soprogi. DUNAJ 4. (Kor.) Istočasno, ko so položili v kapeli v Artstettenu zemeljske ostanke pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Sofije Hohenberške, se je vršila v dvorni kapeli na Dunaju sveča-nostna maša zadušnica, katere se je udeležil cesar, člani cesarske rodbine, ves dvor, vsa generaliteta in vsi štabni častniki dunajske garnizije. Dvorna kapela je bila v isti žalni svečani opremi kot včeraj. Pred kapelo se je zbrala večtisočglava množica, ki je v globokem sočustvovanju pozdravljala cesarja. Cerkveno opravilo je opravil škof dr. Pfluger. SOLNOGRAD 4. (Kor.) V stolni cerkvi se je vršil danes ob veliki asistenci duhovščine pod vodstvom stolnega prosta pontifikalni rekvijem za pokojnega nadvojvodo Franca Ferdinanda n njegovo soprogo vojvodinjo Sofijo Hohenberško. OPATIJA 4. (Kr.) Danes se je vršila v župni cerkvi v Voloski slovesna cerkvena posmrtna svečanost po pokojnem nadvojvodu Francu Ferdinandu in njegovi soprogi vojvodinji Hohenberški. Voz za vozom so se vozili udeleženci iz Opatije v župno cerkev v Voloski; ves okraj si je nadel žalno obleko. Bilo je vse v črnih zastavah, na poti so gorele električne luči ovite z žalnim florom. Obisk je bil tako številen, da je moralo več obiskovalcev obstati pred cerkvijo. K svečanosti so prišli okrajni glavar baron Schmidt-Zabierov, deželno-sodni svetnik OuŠelj, predstojniki vseh uradov z vsemi uradniki, župan dr. Stan-ger z vsem občinskim zastopstvom, člani zdraviliške komisije, poveljnik častniškega zdravilišča podpolkovnik Rossler z vsemi častniki, ki so v Opatiji, bivši minister baron Call s soprogo, baron Hengelmiiller s soprogo, gospa pl. Velitsch, soproga av-stro-ogrskega poslanika v Monakovem. baronica Schmidt-Zabierova, baronica Ru-bido Zychy, državni poslanec prof. Vek. Spinčič, deželna poslanca dr. Cervar in Poščič, veteransko društvo, obe gasilni društvi, opatijsko rešilno društvo, opatijsko društvo strelcev, predsednik krajne skupine avstrijskega mornariškega društva, predsednik Ciril-Metodove podružnice, ravnateljstvo električne ozkotirne železnice, zastopniki obrtnih zadrug, zastopniki »Riviera«-podjetja, ^ivnostenske in Jadranske banke in vsa šolska mladina s celokupnim učiteljstvom. — Ob 11. uri se je vršil žalni posmrtni obred v evan-geljski cerkvi, pri katerem je imel senior Zeller globoko ginljiv nagovor. POREČ 4. (Kor.) Danes ob 9 dopoldne se je vršil v Poreču povodom smrti nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvodinje Hohenberške svečani rekvijem, katerega je celebriral škof poreško-pulski dr. Tri-fon Pederzolli ob številni asistenci duhov-ništva. Svečanosti so se udeležili deželni glavar dr. Rizzi z deželnimi odborniki, vo- dja okrajnega glavarstva grof Mells-Colo-redo z vsemi političnimi uradniki, župan odvetnik Sbisa z deputacijo občine, vojaški poveljnik, vsi lokalni uradi in učitelj-stvo. Pred cerkvijo je oddalo vojaštvo žalne salve. Vsa javna poslopja, posebno občnski urad in tudi skoro vsa zasebna poslopja so imela razobešene črne zastave. Po cestah so gorele svetilke ovite z žalnim florom. _ Turkhan paša na Dunaju. DUNAJ 4. (Izv.) Od snoči se mudi na Dunaju albanski ministrski predsednik Turkhan paša. Semkaj je prišla tudi njegova žena iz Pariza, s katero se že dolgo nista videla, ker se ona ne upa v Albanijo. Dopoldne je posetil Turkhan pašo v njegovem stanovanju italijanski poslanik vojvoda Avarnski in se mudil pri njem nad eno uro. Popoldne se je zglasil Turkhan paša na avstrijskem zunanjem uradu in konferiral z grofom Berchtoidoni. Kakor se v informiranih krogih zatrjuje, hoče Turkhan paša izposlovati, da bi velesile dovolile nov predujem na albansko posojilo, s pomočjo katerega bi albanska vlada sama sestavila prostovoljski zbor. Položaj v Draču da ni še tako obupen. Baje odide albanski ministrski predsednik pozneje tudi v Petrograd, da intervenira tozadevno tudi na ruskem zunanjem ministrstvu. Govori pa se že sedaj, da bo njegovo potovanje v Petrograd brezuspešno. Dunajski politični krogi izjavljajo, da je avstrijska vlada baje pripravljena podpirati težnje Albanije pri ostalih velesilah. Pritožba dunajske mestne občine zaraui Komenskega šole zavrnjena. DUNAJ 4. (Kor.) Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo mestne občine dunajske, proti odločbi naučnega ministrstva in na-mestništva, s katero se Je razveljavilo od dunajske mestne občine odrejeno zaprtij Komenskega šole na Dunaju kot neutemeljeno. Upravno sodšče uveljavlja mnenje, da je bilo namestništvo upravičeno sisti -rati ukrep mestne občine glede zaprtja šole, ker je prekoračila mestna občin.i dunajska svoj delokrog. Samomor. ZADER 4. (Izv.) V tukajšnji Franc Jo-žefovi vojašnici se je ustrelil predvčerajšnjem računski poročnik Rado Cesuik, Slovenec, najbrže iz ljubljanske okolice. Domneva se, da so ga gnale v smrt slabe rodbinske razmere. Zapustil je vdovo in enega otroka . Odsevi krvavega čina. Morda so čitatelji opazili, da te dni velik del lista posvečamo posebni nalogi: da prinašamo posnetke iz drugih listov, slovanskih in neslovenskih, izjave markantnejSih oseb, sodbe in vtise o krvavi tragediii, ki se je odigrala minole nedelje v prestolnici Bosne. Zdi se nam to jako važno in koristno. In to to ne le radi meritorne vsebine teh izjav in sodb, ampak tudi in še posebno zato, ker dobiva o s posredovanjem velikih !Mov veliko publiciteto in utegnejo popravlja dejno in bla-žilno vplivati na ukrepe odločilnih faktorjev ter jih odvračati od eventuelno namemvanih preostrih korakov, ki bi mogli v svoj h p« -sledicah donašati v hipu nedogled ne Škode za interese države. Iz tega razloga, menimo, morajo zanimati »udi slovensko javnost v visoki meri. Tako prinašamo danes na drugem mestu izjave dveh mož, odličnih po pozicij, ki jo zavzemata v deželi, kjer je bil izvršen atentat, ki je povzročil tolik žalosti in ogorčenja To sta podpredsednik deželnega zbora bosenskega dr. Danilo Dimouč in Nikolaj Berkovič, predsednik trgovske zbornice v Saiajevu in obenem tudi generalni ravnattl bosen^ke deželne banke ter virilist v bo-en-skem deželnem zboru. Tu bi najprej debelo podčrt h, da je eden teh dveh mož. tir. Dimovič, Srb, drugi. Berkovič, pa Hrvat. Po tem tiejstvu zadobiva soglasje v vseh njiju izj-var> še posebno važnost in \ rednost. Soglašata v obsojanju protisrbskih izgredov in vandalizmov, in soglašati v zahtevi, da gre za milijone oškodovanim sib-skim trgovcem v Sarajevu oilškodnina. Vsaka beseda v izjavah Dimoviča priča, da govori trezen, resen in lojalen človek, ki hoče varovati svoj narod neizmerne škode, a « benem le koristiti državi s t m. da s svojim posredovanjem prepreči, da ne bi ^e po neupra ičeni politiki represalij in preganjanja odprl med državo in narodom pre-padki ga danes živa priča za to je ravno dr. Dimovič še ni!! Ta mož je Srb, a vendar govori kakor zvest državljan in \van podni. ^ dinastije: zvestobo do svoieiM n -roda >p ja z zvestob«- do države!! N e£ vo prizadevanje gtc za iim, da bi se ve/, ki sp.iia ta dva fa ktorja, ne pretrgala po od-reti^rfh i grenkobe momenta, ali pa vsled hujskar'i i z strati in sovr štva. A kdo more trdrtl, da jc dr. Dimović edini tak Srb mej srbskim življem Bosne in Hercegovine?! Ne, dokler ni pozitivnih dokazov za nasprotno, moramo verjeti Dimoviću, da v-e Srbstvo v Bosni in Hercegovini čuti tako kakrr čuti on!! Domnevanja, ali pa celo le nameravana m proračunjena sumničenja in obdolževanja n so še nikčki dokazi. A noben sodnik ne bo obsojal — brez dokazov. Nikdo in tudi dr. Dimović ne taji, da ne bi bilo med Srbstvom kake razgrete glave, bodi po čtivu prevratnih knjig, bodi po raz-pa! vnem nacijonalizmu. Najelementarneja pravičnost pa zabranjuje, da se blodnje takih perverznih ljudi generalizujejo n pišejo kaker svo stvo vse nar« dne skupnosti. Seveda kriče, da je tu dokazan komplot, da je sodelovalo več oseb, da je strašni zločin delo cele organizacije. Bodi resnično tudi to! Ali tudi v tem še ni dokaz za krivdo vsega naroda. Posezimo malo po analogiji v zgodovini političnih in kraljevih umorstev v zadnjih dobah. Posezimo po naieklantne-jem zgledu! Italijanskega kralja Umberta je umoril Italijan! Tu pač ne more biti govora o nacionalističnih motivih, ki jih jemljejo slavofobski listi sedaj v podlago za grozne obtožbe proti vsemu srbskemu narodu! Tudi je izključeno, da bi bila temu morilcu le njegova lastna, v njem samem, brez vsacih druzih vnanjih vplivov, dozorela volja potisnila morilsko orožje v roke. Izvršil je sklep In voljo kake organizacije. Take organizacije obstoje pač v vseh evropskih državah. Sku-p ne so to ljudi, ki v svoji perverznosti menijo, da z nasiljem in razdevanjem imetja in življenja posamičnih mogočnikov dovedejo človeštvo do boljše sreče. In če radi tega, da ima Italija tudi take organizacije, ni prišlo nikomur na misel, da bi dolžil italijanski narod, da je umoril svojega kralja, je ivtotako najhuja krivica, če se na podlagi dejstva, da tudi v Srbiji obstoji kaka taka tajna organizacija, hoče proti vsemu narodu, vsej oficijelni Srbiji in celo proti nje dinastiji konstruirati strašno obtožbo, češ, da je organizirala umor nadvojvode Frana Ferdinanda, ali c'a je vsaj vedela za priprave in da jih vendar ni preprečila. Proti taki krivici nastopata Srb Dimović in Hrvat Berković. To soglasje v plemenitosti miš'jenja, v zahtevi po pravičnem presojanju in odvračanju najljuteje krivice pozdravljamo z najglobljim zadoščenjem, ker nam v tolažbo in jamstvo, da ima idejo bratstva med Srbi in Hrvati trdno oporo v najboljih in n a jpl em enit e jih možeh v obeh vejahistega narodnega drevesa! In Hrvat Berković je menda kompe-tentneji sodnik o mišljenju in čutstvovanju Srbov v Bosni, nego pa kak znoreli fran kovec v Banovini. Izjava odličnega bosanskega Hrvata Berkoviča pomenia najstrožjo in uničevalno obsodbo frankovskega divjanja in frankovskih vandalizmov, s kakršnimi so ti, v svoji strankarski sebičnosti zločinski politični rokovnjači na najnezaslišaneii način le skrunili vsem nam sveti in blagi spomin pokojnega nadvojvode. Želja vsacega poštenega Avstrijca, ki mu je res do varovanja koristi države v nje notranjosti in na Balkanu in do nje ugleda pred svetom, more biti le ta, da se plemeniti nameni dr.a Dimovića uresničijo: d a s svojim posredovanjem priod-ločilnih državnih faktorjih odžene meglo, ki grozi zatem niti razmerje med državo in nje podaniki srbskega imena! Ha se odpravi celo ustava: Jaz srna ; dalje tudi že naznanil vladi, da mora takoj | bo v vsakem oziru dobro zadoščeno potrebam. Dr. Danilo Dlmovif, pocfpreseđnlk bosensKeso deželnega zbora, o sarajevskem atentatu. Dr. Danilo Dimović je — Srb in uvažena oseba. Pnhit^l je na Dunaj, da stopi v st ke z merodajnimi političnimi krogi in jim pojasni, kolika krivica je v tem, da se radi atentata v Sarajevu proglaša odgovornim ves srbski narod. V pogovoru z n*»kim časnikarjem pa je, podavši opis strašnega dogodka, Izjavil takole: Čim sem opazil, da zadobivajo izgredi skrajno grozilen značaj, sem s svojimi kolegi v predsedništvu dež. zbora z vso energijo zahteval od deželnega načelnika F Z M. Potioreka najstrožjih odredeb in proglašenje nagle sodbe. Takoj po demonstracijah sem se z deželnozborskim tovarišem dr. Andrićem podal na Dunaj, da stopim v stike z merodajnimi faktoiji. V tem težkem momentu smatram za svojo narodno dolžnost in nalogo, da kolikor le možno zmanjšam vse tiste škodljive posledice, ki bi mogle nastati za srbski narod vsled onega blaznega čina. Oprt na zaupanje, ki so mi je izkazovali na Dunaju, bom skušal, da ne bo ves srbski narod trpel radi tega zločinskega čina. Umejem dobro ogorčeno razpoloženje, ki vlada danes oa Dunaiu, poznam pa tudi izredno dobroto in milost cesarja, ki sem je zaprosil v spoštovanju v svoji sožaljni brzojavki, da ne bi monarh odtegnil nedolžnemu srbskemu narodu svoje blagonaklon; enosti. Mi Srbi v Bosni in Hercegovini imamo mnogo interesa na tem, da se naše gospodarske in kulturne institucije morejo razvijati svobodno in v pozitivnem delovanju. Mislim pri tem ns srbsko šolsko in cerkveno avtonomijo, na kulturno društvo, ustanovljeno v podpiranje ubogih učencev, na srbska gospodarska in financijalna podjetja. Vse te institucije so po zakonu in po statutu državne uprave podrejene kontroli. Pri mnogih Srbih pa je nastala bojazen, da se te institucije sedaj odpravijo. V najkrajšem času se ima sankcionirati jezikovni zakon za Bosno in Hercegovino v deželnem zboru se ima razpravljati agrarno vprašanje. Nu, bojazen je bila, tram te bojazmi za neosnovane. Kakor vidimo, br* premagati veliko ovir in težav. Moja poziciia je skrajno težavna. Vendar se nadejam, da najdem pri merodajmh faktonib na Dunaju tiste podpore, ki sem jo dobival doslej v svojih prizadevanjih. Nadejam tuai, da se bo skrbelo za to, da bodo tisti nedolžni Srbi, ki so vsled demonstracij ogroženi v svoji gospodarski ek-zistenci, obvarovani propada. Izlove predsednika trgovske zbornice v Sarajevu, Nikolaja Berkoviča. Berković je — Hrvat. Podal je sara jevskemu dopisniku dunajske Zeit" na stopn^ izjave: Pred vsem bo treba pomagati tistim ljudem, ki so pri rušenju srbskih trgovin trpeli škodo in so deloma tudi ruinirani. To vendar ne gre, da bi — pa naj je ogorčenje radi nezash š^n^ga zločina še tako umljivo — nedolžni trpeli! Če se tudi more dogodke smatrati za force majeure, pa imamo pre-cečTenčnih slučajev — kakor n. pr. ob požaru v Visokem — ko se je oškodovancem pomagalo. Pojdem k deželnemu načelniku, kjer bom v lastnosti predsednika trgovske zbornice posredoval za oškodovane trgovce. Na vprašanje poročevalca, ali bo po izgubah oškodovanih trgovcev resno ogro zen sarajevski trg, je odgovoril dr. Berković : O tem ni govora. Pač morajo b ti nekatere tvrdke pripravljene na to, da bodo dlje čakale na plačilo, ali to niso Ere veli ki zneski, posebno pa banke ne odo trpele resne škode. Menim tuda, da bo promet med srbskimi in drugimi trgovci skoro zopet normalen in jaz bi le želel, da bi prišli Srbi do izpoznanja, da je tudi drugod prišlo do sličnih odbojev, ki so skoro neizogibni, a da vendar ne sme trpeti pri tem normalni razvoj. Tudi Brković je naglašal, da nikakor ne gre, da bi radi tega, kar se je zgodilo, ves srbski narod vprek proglasili za nelojalnega. Posebno srbski kmet je drago cen element. Čeprav tragični do godek provzroca neko zastajanje, je to le hipen mimoidoč pojav. Bosna, v katero se ima toliko investirati, ima pred seboj epoho povzdige, kar mora po naravi ugodno vplivati tudi na politični razvoj. Da bi se moglo ta program umakniti, o tem ne more biti niti govora. poravnati vso škodo, sicer da bo njegova skupina izvajala skrajne konsekvence v saboru. Po sarajevskih zgradili. V Sarajevu vlada sedaj popoln mir. — Vlada sama je bila prisiljena, da napravi s proglasitvijo prekega soda nad mestom konec strahovitemu divjanju nerazsodne mase, ki je uničila oziroma spravila na rob propada na stotine srbskih eksistenc, ki so na atentatu popolnoma nedolžne in niso zakrivile druzega, kakor da so Srbi. Sarajevski duhovi so se že pomirili in polagoma prihajajo sedaj na dan strahovite posledice opustošenja vseh strtih lokalov. Poročila se zde naravnost neverjetna, a so žalibog popolnoma resnična. V kratkem času, se lahko reče — pravi »Istina«, organ Divnovičeve srbske vladne stranke, so bile, razven par izjem, uničene vse srbske trgovine, delavnice, gostilne, kavarne, hoteli itd. Nad 700 srbskih trgovin — tu niso šteta privatna srbska poslopja, po katerih so frankovske druhali istotako neusmiljeno ropale — je več ali manj popolnoma opustošenih. Neodgovorne mase niso vprašale, čegavo je kaj, ampak so kratkomalo porušile vse, kar je bilo srbsko ____Srbi imajo nič manj nego 12 milijonov škode. V hotelu »Evropa« (last velikega srbskega mecena Gligorije Jeftanovića) so razbite vse velike dragocene šipe, uničena vrata, stolice, biljardi, fotelji, blagajne in vse kuhinjske posode. Skoda znaša nad pol milijona kron. »Prosvjetni dom« in »Veliki upravni in prosvjetni savjet« sta silno upostošena. Mitropolitska palača demolirana, mitropolit Lebić sam ranjen. V Čemaluški ulici je nameščen »Srbski klub«. Oprema kluba je bila nabavljena šele pred par meseci in je stala 20.UUU K. Raz-bivši okna, so udrli demonstranti v klub in razbili vse fotelje, stole in stolice, slike, ogledala, raztrgali časopise in knjige in vrgli biljard skozi okno. Uničen je bivši konvikt Angležinje Mis Irbi, ki ga je zapustila »Dobrotvorni zadrugi Srpkinj« in v katerem se je nahajalo 30 srbskih sirot od 3—10 let. Redakcija »Srpske Riječi« je bila oropana tako, da ni ostalo v prostorih ničesar: vsa oprema, rokopisi in razni papirji so bili sežgani. Prostor srbskega pevskega društva »Sloge« s krasno opremo in veliko dvorano za zabavo, so pretvorjeni v razsulo. V »Srpski tiskarni« so razmetane vse črke, razbiti stroji in uničena vsa o-prema. Srpska škola je upostošena. Nad 800 šip je razbitih na tej veliki zgradbi. Oprema, knjige, pisalno orodje, slike, vrata: vse je bilo pometano na ulico. Privatno stanovanje Gligorje Jeftanovića je podobno razvalinam. Istotako stanovanji srbskih narodnih poslancev dr. Nežića in dr. Ljubi-britića. Veličastna nova zgradba srbske cerkvene občine in vse trgovine v njej so bile oropane in razbite, istotako še nad Dnevne vesti. Nevaren dogodek na bolgarsko romunski meji. Iz Sofije se poroča uradno o sledečem dogodku ob bolgarsko-romunski meji: Bilo je v sredo, 1. julija ob 11 dopoldne. ko so prekoračili trije romunski vojaki in štirje muselmanski delavci bolgarsko-romunsko mejo pri Kemanlarju. Eden vojakov je bil oborožen. Začeli so sekati drevesa na bolgarski zemlji. Dva bolgarska vojaka sta jih opazila in sta šla takoj k njim. Prosila sta jih, da naj prenehajo z delom, dokler ne pride kak Častnik. ki bo o zadevi odločil. Na to prošnjo so odgovorili romunski vojaki z psovkami na bolgarske vojake in častnike. Eden romunskih vojakov je posegel med tem po puški, ki jo je držal v roki bolgarski vojak. Drugi romunski vojak pa je nabil puško in nameril cev na prsi bolgarskemu vojaku. Ko jc drugi bolgarski vojak spoznal nevarnost, je ustrelil na oboroženega romunskega vojaka in ga ubil. Med tem se je posrečilo njegovemu tovarišu da je iztrgal Romuncu svojo puško iz rok. Pomeril je takoj na Romunca in ga ustrelil. Tudi ta je obležal mrtev. Trupli ubitih romunskih vojakov so pustili na bolgarskih tleh in poklicali komisijo. Kaj je ugotovila komisija o tem dogodku še ni znano. Romunska se še ni izrazila o tem dogodku. Bolgarsko sobranje. V zadnji seji bolgarskega sobranja je poudarjal finančni minister Tončev v svojem ekspozeju vedno naraščajoči gospodarski napredek v deželi, na množitev narodnega bogastva in naraščajoče državne prejemke. Budget je dosegel višino 251 milijonov kron in se je zvišal letos za 60 milijonov. Ta zvišek se je izkazal kot potreben za upravo novo pridobljenega ozemlja in za izpopolnitev armade. Tončev je končal svoj ekspoze, da računa vlada z zaupanjem naroda. Zadnji atentati. Povodom sarajevskega atentata na prestolonaslednika Franca Ferdinanda in na njegovo soprogo vojvodinjo Hohenberško se spominjamo nehote na atentate, ki so se izvršili v zadnjih 50 letih. V tej žalostni kroniki, ki se zaklju čuje sedaj z atentatom sarajevskim čitamo: Dne 14. aprila 18(54 je ustrelil igralec Wilkes Booth s pištolo v gledališču pred sednika Zedinjenih držav Abrahama Lin-colna. — Dne 13 junija 1867 je bil ustreljen v trdnjavi Qaeretaro v Mehiki brat našega cesarja, nadvojvoda Maksimiljan, cesar mehikanski Vstaši so ga po zavzetju zadnie njegove trdnjave obsodili na smrt in smrtno obsodbo takoj naslednji dan izvršili na porušenih trdnjavskih zidovih. — Podrobnosti te tragične smrti avstrijskega nadvojvode v Ameriki smo priob čili tudi povodom i/bruha vojne med Ze-dinjenimi državami in Mehiko. — Dne 30 majnika 1. 1876 je umrl nasilne smrti turški sultan Abdul Aziz nekaj dni potem, ko je bil pregnan s prestola. — Dne 31, marča 1881 se je izvršil bombni atentat na ruskega caija Aleksandra II. Atentat se je posrečil, car je obležal. — Dne 24. junija 1894 je zaklal neki italijanski anarhist v Lyonu predsednika francoske republik e Sadi-CarnoL — Dne 10. septembra 1898 je napadel in zaklal italijanski anarhist Lucheni avstrijsko cesarico Elizabeto. — Dne 29. julija 1900 je ustrelil v Monci neki italijanski anarhist laškega kralja Umberta II. — Dne 11. junija 1903 se je izvršila znana srbska kraljevska tragedija v Belgradu, ko so umorili častniki belgr^dske garnizije kralja Aleksandra, kraljico Drago in njene brate. Dne 1. februarja so ustrelili republikanci portugal skega kralja Karla L m njegovega prestolonaslednika. Po večletnih izkušnjah si jc predsedstvo T. S. 2. potrudilo, da odpravi vse pomanjkljivosti glede priieditve. Natančen spored je razviden iz lepakov, podrobne podatke pa prireditelji naznanijo slavnemu občinstvu tem potom. IV zlet Tržaške sokolske Zape. Kakor vsako leto, priredi tudi letos T. S. Z. svoj zlet na Opčinah na običajnem krasnem prostoru, med zelenjem in drevesi, kjer smo dosedaj videli že tri tako lepo uspele največje prireditve tržaškega Slovenstva. Zlet, ki gotovo nima samo zabavnega značaja, ima najdalekosežnejši pomen za razvoj našega Sokolstva, te narodnovzgo-jevalne institucije, ki dan na dan s podrobnim delom skrbi za telesno nravno vzgojo naroda v najširšem pomenu besede. To je naj resnejša narodna manifestacija, pri kateri stopa Sokolstvo v neposredni stik z najširšimi sloji naroda, da mu pokaže uspehe svojega neprestanega dela, da dokazuje izdatnost svoje vzgoje, svojo pridobljeno samodisciplino in obsežnost svojega delokroga. Narod naj vidi na lastne oči to, kar se ne more pridobiti niti z navdušenimi besedami, niti s puhlimi frazami, temveč le z delom, s samovzgojo. Zlet bi se moral pričeti že danes s tekmovalno telovadbo, toda vsled žalostnih dogodkov v Sarajevem jo je predsedstvo T. S. 2. preložilo oa 19. t m., običajna prireditev pa se vrši danes teden dne 12. Julija celi dan. Dopoldne so na sporedu izkušnje za popoldanski zlet, popoldne Izprevod, na*o velika lavna telovadba in po telovadbi ljudska veselica. Pri javni telovadbi nastopi letos precej večje število telovadcev, kakor prejšnja 7C0 drugih srbskih trgovin, gcstilen itd. in leta. Sokolstvo na Tržaškem Je v živah-nad 300 srbskih privatnih poslopij. nem razvoju in napredku, zato se njegove »Istina«, glasilo Dimovičeve srbske , vrste množe od leta do leta. Tako bo na-vladne stranke poživlja sarajevske Srbe, l stopilo okrog 200 telovadcev naše župe, naj bodo mirni in takoi naznanijo vso ško- j 80 članic in 400 naraSčaja. do srbski komisiji, ki Je bila ustanovljena, 1 Predpriprave za zlet so , v najlepšem da določi višino škode. Vsi razgrajači, ko- J teku. Telovadttče s tribunami Je že skoraj Ikor so znana njih imena, bodo naznanjeni I dogotovljeno, na zletnem prostoru pa se državnemu pravdništvu. Dr. Dimović Je* postavijo paviljoni z jedili in pijačami, da DomaČe vest!. Za pokojnim prestolonaslednikom. Včeraj zjutraj ob 8 je Škof m on s dr. Andrej Karlin v baziliki sv. Justa bral mašo zadušnico za pokojnim prestolonaslednikom nadvojvodom Francem Ferdinandom. Sredi cerkte je stal bogat mrtvaški oder, a cerkev je bila vsa žalno opremljena v črnino. Maši so prisostvovali c. kr. namestnik, župan in vsi načelniki c v Inih oblasti. — Ob ravno isti uri se je vršila vojaška maša zadušnica na velikem vežbališču velike vojašnice ob udeležbi vseh vojaških oblasti. Maši zadušnici Družbenih zavodov. Včeraj zjutraj ob 7 se je darovala v cer kvi pri Sv. Jakobu maša zadušnica po pokojnem nadvojvodi Franu Ferdinandu za šolsko mladino v tamošnji šoli, za ono v zavodu na Acquedottu pa ob 9 v cerkvi Srca Jezusovega. Obeh maš se je udelež la vsa mladina z vsem uč tHjstvom. Osebna vest Živnostenska banka v Pragi je imenovala v seji upravnega sveta dne 23. m. m. gospoda Franjo Skorkov-skega, bivšega ravnatelja Jadranske banke v Trstu, za drugega ravnatelja svoje podružnice v Trstu. Na naslov c. kr. namestništva. Z naredbo z dne 24. VI. t. 1. je c. kr. tržaško na-mestništvo izdalo nalog, da se inorajo s !. julijem vse trgovine razun jestvinskih zapirati že ob 7 zvečer. Da s to naredbo veliko pridobijo uslužbenci, je jasno in jim tudi privoščimo to pridobtev, toda trgovci osobito mali, imajo neprecenljivo škodo posebno z zapiranjem ob sobotah zvečer. Nasprotno so pa krošnjarji na dobičku. Danes, v soboto, so krošnjarji, dočim so trgovci po izdanem nalogu morali zapreti ob 7, nemoteno prodajali po mestu še ob 8 in pol. Oni, ki imajo svoja stalna mesta na ulici P. Castaldi, so imeli ob 8.15 še blago na prodaj. Kar nam hišni gospodarji ne višajo stanarine in oblasti davkov, nam oblasti omejujejo trgovski čas ter istočasno dopuščajo najobčutnejšo konkurenco krošnjarstva. Pričakujemo od c. kr. namestništva primernih ukrepov v naše varstvo, v varstvo male trgovine. — Več malih trgovcev. Praznik naših slovanskih blagovestni-kov praznujemo danes. Naš naroden praznik: spomendan je to začetkov naše krščanske civilizacije in slovanske kulture. Proslavljamo spomin blagovestnikov, ki sta ustvarila temelje tudi današnjemu našemu snovanju, in pokladala kali naši danes ožvljeni in zmagonosno prodirajoči narodni ideji: ljubavi do rodnega nam jezika, zvestobe do rojstne nam grude. God blagovestnikov Cirila in Metoda slavimo danes — apostolov naših, ki sta nam njiju iinen tudi danes simbol našega narodnega napredka, pobuda k čim intenzivnejemu delu za naroda bodočnost. — Ali v žalostnih okolščinah praznujemo danes ta veliki praznik. Prihrumela je nesreča, ki je potisnila naš rod v duševno depresijo. Izloženi smo besnilu številnih sovražnikov, ki sikajo na nas strup svojega sovražtva, svojih denuncijacij, svojih klevet, blateč naš narod, sramoteč njegovo irne. Ne moremo letos slaviti našega narodnega praznika v veselju in s primernimi slavnostmi. Zato pa ga proslavimo tem iskreneje, poglobljeni v vsebino visoke misije naših a-postolov! Saj nam spomin na njiju delo daja tolažbe in povzdige tudi v teh težkih časih. V njiju imenu se vrši danes naše delo za narodno šolo, za narodno izobrazbo. Temu delu posvečaimo odslej svoje misli, svoje želje, svoj trud in svoje žrtve! še v veči meri, nego smo doslej!! S prisego zvestobe in udanosti do narodne ideje, ki sta jej brata Ciril in Metod usajala prve kali — proslavimo današnji praznik! v tem znamenju bo končno zmaga nasa nad zlobo sovražnikov! Proslavljen m blagoslovljen bodi spomin blagovestnikov Cirila in Metoda! Tržaški občinski svet. V ponedeljek, 6. t. m., ob 7.30 zvečer XXIV. javna seja. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika XXII. in XXIII. javne seje. 2. Nadaljevanje podrobne razprave o občinskem proračunu za L 1914. Vpisovanje na C. M. D. šolah v Trstu. Vodstva C. M. D. šol naznajajo, da se bo vršilo vpisovanje za šolsko leto 1914./15. v septembru t. L in sicer 12., 13. 14. zjutraj in popolne pri Sv. Jakobu in na Acque-dottu. Iz krogov drž. Železničarjev nam pišejo: Železničarske hiše v ulici Edmondo de Amicis so bile zgrajene iz provizicij-skega sklada železničarjev, uprava teh hiš pa ie poverjena ravnateljstvu državnih železnic, oziroma višjemu inšpektorju Seemannu. V eni teh hiš so dovolili godbi socialističnega pogrebnega društva eno sobo za vaje. Ni to iz nasprot-stva do socijalne demokracije, ako na tem mestu odločno oporekamo temu. Naš protest je drugače popolnoma upravičen. Godbene vaje se vrše po 2 do 3krat na teden do blizu 10 večer. V hiši pa stanujejo železniški izprevodniki, ki morajo o polnoči k vlakom, potrebujejo torej ravno ob večernih urah nujno nemotenega počitka, ako naj potem spočiti in okrepljeni nastopijo svojo težko in s toliko odgovornostjo spojeno nočno službo. To bo pa razumel vsakdo, da jih godbene vaje v isti hiši motijo v tem počitku. To naj u-važuje tisto slavno ravnateljstvo, ki dobro ve, kako se sprevodniki globijo za vsako zamudo. Prvikrat z globo I K, potem z več, a slednjič prihaja ?.a definitivne disciplinarna preiskava, za nedefinitivnc pa — odpuščeujc! Ob taki strogost; rad: vsake zamude smemo pač zahtevati tudi počitka. Javna produkcija Glasbene Matice v Trstu, ki se je imela vršiti včeraj zvečer, je bila. kakor že javljeno, vsled žalostnih dogodkov odložena na s r e d o S. t. m. i" se bo vršila v gledališki dvorani Na». doma. Javna produkcija ima biti nekako zrcalo napredka in uspehov, dosrfntlii po resnem in smotrenem delu tekmn zadnjega šolskega leta. Četudi je bilo rninolo leto še le peto, odkar obstoja Glasbena šola naše tržaške »Glasbene Matice«, se je vendar moglo sestaviti z gojenci raznih kategorij te šole zelo mičen, dober in zanimiv spored, ki bo obsegal razne točke za eno, dve in več vijolin, za klavir in za ensemblc na lok, nadalje pevske solo -točke in dvoglasne zbore, s katerimi nastopi zborov naraščaj. Spored je torej mnogostranski in zabaven, a bo ob enem podal sliko o delovanju in — z veseljem moremo izreči — o lepih vspehih prepo-trebne in tudi koristne Glasbene šole naše »Glasbene Matice«. Će bo ta glasbena produkcija na sploh važna kakor znak našega narodno kulturnega napredka, bo gotovo vzbudila tudi veliko zanimanje pri vseh stariših, ki imajo kakega svojega otroka kakor gojenca na tem glasbenem zavodu, kakor tudi pri vseh prijateljih naše »Glasbene Matice«, ki jo radi podpirajo in ki bodo gotovo radi si ogledali, kako napreduje naš glasbeni zavod. Zato opozarjamo še enkrat naše občinstvo na to produkcijo! Mesto poštnega ekspedijenta se odda pri c. kr. poštnem uradu v Dolini pri Trstu. Plača K 800.—, uradni pavšal K 175.—, služabniški pavšal K 252.—. Prošnje do 24. t. m. poštnemu ravnateljstvu v Trstu. Narodni praznik bo v nedeljo, dne 12. julija t. 1. pri Sv. Jakobu in bo posvečen naši prekoristni družbi Sv. Cirila in Metoda. Ta dan se bo namreč vršila zaključna veselica otroškega vrtca šentjakobske podružnice družbe CMD na vrtu gostilne »Jadran« z razstavo ročnih del, izvršenih v vrtcu. Pevsko društvo »Ilirija« bo iz prijaznosti sodelovalo pri veselici, svirala bode tudi godba N. D. O. Veselica prične ob 4 popoldne, ob 6 pa nastopi tudi naraščaj Šentjakobskega Sokola. Zvečer priredi godba N. D. O. na istem vrtu ples na korist gori omenjenega otroškega vrtca. Ker imajo naši narodni nasprotniki pri Sv. Jakobu sredstev v izobilju na razpolago, je naš boj zelo težaven. Zato je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da prihiti ta dan k Sv. Jakobu, da z majhnim darom pripomore, da bo letošnja zaključna veselica presegala lanjsko, ter s tem reši marsikaterega naših otrok pred grabežljivimi rokami naših narodnih nasprotnikov. Rocolski otroci nastopijo danes, v nedeljo, ob 6.30 v Rocolu z obširnim sporedom. Prijatelji rocolske mladine dobro došli! Svetoivanska podružnica CMD vljudno vabi na sklep šolskega leta otroškega vrtca d a n e s, v nedeljo, 5. julija v »Narodni dom«. Raznovrsten program, med tem »Snegulčica in škrati«, gotovo zadovolji vsakogar. Zato upa podružnica, da izmed naših zavednih Svetoivančanov nihče ne bo manjkal. S svojo navzočnostjo bo pomagal Družbi, ker prinese »Dar domu na oltar« in utrdi v odboru zavest, da je delovanje upoštevano in cenjeno. Začetek točno ob 5 popoldne. Vstopnina 40 vin. za osebo, sedeži po 20 vin. 12 kilogramov sira sta predvčerajšnjim ukradla 301etni Josip Smrekar in neki njegov tovariš v trgovini Ivana Schillinga v ulici Malcanton št. 19. Ivan Schilling, ki je to videl, je pa zdirjal za njima in res se je posrečilo, da je ujel Smrekarja, dočim je Smrekarjev tovariš srečno odnesel pete. Okradel je Arabce. Na zahtevo pomorskega Kurjača Ahmeda iz Alžirja, je bil redvčerajšnjim aretiran, 54letni težak Josip Dereschek. Arabec in Dereschek sta namreč skupaj prenočevala na ljudskem preno čišču v ulici G. Gozzi, in Arabec trdi, da mu je Dereschek, ko je on spal, ukradel 22 kron denarja. Ker je nevarno grozil Antonu Racevi-chu je bil predsnočnjim aretiran in potem dan na razpolago deželnemu sodišču delavec Feliks Kop p, doma iz Nemčije. Na parniku, tik pred odhodom aretiran tat. Par minut, preden je imel Lloydov parnik „Metković" predsnočnjim ob tri četrt na 12 odpluti iz Trsta proti Benetkam, je bil na njem aretiran privatni sluga Josip Kness, doma iz Nemčije, a stanujoč tu v Kjadinu. Kness je namreč hotel pobegi*ti v Italijo, potem ko je predvčerajšnjim tjv~ traj ukradel nekemu natakarju restavracije v Bošketu vso obleko, uro in malo svoto denarja. Ko so ga aretirali, je imel na sebi vso ukradeno obleko. Nesreča na ladji. Viktor Deipiero, star 42 let, je delal včeraj na parniku »Ambra« v prosti luki. Po nesreči je padel s krova v notranji del ladje ter se preccj nevarno poškodoval. Zlomil si je levo nogo. Prvo pomoč mu je podal poklicani zdravnik rešilne postaje, ki ga je nato dal prepeljati v bolnišnico. Zaradi soudeležbe pri tatvini. Včeraj je bil aretiran 491etni Vincenc Čefcron, rodom iz Komna, stanujoč v T*stu v u! h'ar-neto Št. 7, zaradi soudeležbe pri tatvini kolesa, vrednega 280 K. Kolo je bilo last nega Jakoba ColJa in mu je bilo ukradeno 7. junija in je glavni tat Josip Legiša že pod ključem. Loterijske številke, izžrebane dne 4. julija 1914: Dunaj 36 49 U 67 3 Društvene vesti Pevsko društvo „Zarja* v Rojanu priredi kakor že javljeno, v nedeljo, 19. t m ob priliki svojega 25letnega jubileja 1L veselico i zelo bogat.m sporedom v prostorih rojan&kega „Konsumnega društva". Bratska narodna društva naj blag volijo uvaževati ta dan. — V torek, 7. t. m., zvečer je pevska vaja za mešani zbor. Šola »Glasbene Matice*. V ponedeljek. 6. t. m. ob 8 zvečer je ensembelska vaja za vijoiimsie v veliki dvorani „Narodnega „\arodno-socijalna mladinska organi- racija". Danes ob 10 predpoldne se bo vršil v dvorani „Konsumnega društva" pri Sv. Jakobu sestanek- Šentjakobska mladina j- \abljcna, da se sestanka udeleži v velikem številu. Veselica tržaške krajne skupine »Zveze c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev«, katera se bi imela vršiti danes, 5. julija, sc rrcnaša vsled sedanjh tragičnih dogod-. Sarajevem na nedeljo, 12. julija t. 1. Družabni večer, ki ga je imel prirediti pevski zbor Z. J. Ž. danes na vrtu gostilne g. h judra, se v znak sožalja preloži na nedeljo. 19. julija t. 1., ob 7.30 zvečer. Pevsko društvo »Danica« na Kontove-lju vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 12. julija, ob 4.30 popoldne v dvorani * Gospodarskega društva« na Kon-tovefju z običajnim dnevnim redom. Ker se bo med drugim razpravljalo tudi o zelo važni stvari in sicer o društveni petin-dvajsetletnici. se vabijo člani in prijatelji društva k obilni udeležbi. ponesnažili kočo, na ostuden način pone-snažili eno postelj in uporabili gostoljubno zavetje brez plačila in brez najmanjše zahvale. Tako ne delajo pošteni izletniki in za naprej se bo vsak tak slučaj z vso strogostjo zasledoval ter se izroči kazenskemu sodišču. Vesti iz Istre. Borovi. V gostilni pri »Stari breskvi«, se je nabralo v veseli družbi na predlog nad-sprevodnika g. Oeca in skladiščnega mojstra g. "Aarna. K 8.— za belvedersko podružnico CMD. Denar hrani uprava. — Za podružnico CMD v Rojanu: V po-češčenje spomina na blagopok. g. Josipa Mrevljeta darujeta gg. Lavrenčič in Fonda v^ak po K 5.— skupaj 10.—; ker je zgubil Svothda svobodo, daruje g. Fischer iz Krka k 3.—; v protest, ker je kupil en socijalni demokrat »Legine« cigaretne papirčke. se je nabralo v rojanskem *Kon-sumnein društvu« K 2.—; Martin Rome daruje povodom napredovanja K 1-—; nadalje so darovali za otroški vrtec v Rojanu g. Požar Ant.. ker je prost vojaščine K 5.— : ga. Uršič K 2.— in ga. Hubner K 1.—. Za pogoščenje naših malčkov v vrtcu ob priliki Ciril-Metodovega godu so darovali biškote gg. Mislej. Rebula in ga. Mre-vlje tudi še steklenico malinovca. Najsrčnejša hvala vsem darovalcem! Za pogostitev otrok iz C. M. vrtca pri Sv. Ivanu, je daroval mirodilničar g. Ka-i auli 150 komadov napoletancev. Srčna narodna delavska organizacija. Delavce paroplovne družbe »Dalmacija« vabimo na sestanek, ki bo danes, v nedeljo, ob 10.30 dopoldne v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. Posredovalnica dela NDO. Vsi oni zidarji, ki so se priglasili za »Dalmacijo«, naj se zglasijo takoj v našem uredništvu, da nastopijo delo. Zah\ala. Smatram za svojo dolžnost, da izrečem vsem onim, ki me podpirajo v nesreči, ki je zadela mojega soproga, Josipa Prelogarja, najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem cenj. postiljo-nom. — Marija Prelogar. Godbeno društvo NDO naznanja, da ima svoje redne godbene vaje vsak torek in soboto od 7.30 za učence, od 830 do 10.30 za starejše člane. — Ob tej priliki opozarja odbor zavedne tržaške Slovence, da bi vpisovali svoje sinove nad 12 let stare v godbeno društvo, kajti s tem bi izpolnili ti učenci verzel, kadar kak starejši član odstopi, zboli, ali pa gre k vojakom. — Izza kulis je odbor in več članov slišalo, da se neki prejšnji kapelnik godbe NDO zelo trudi, da bi čim prej ter čim več starejših članov pridobil na svojo stran tako da bi mogel ustanoviti samostojno godbo, katera bi potem konkurirala naši edni narodni godbi. Kakor smo slišali, so se nekateri že vsedli na limanice dotičnega kapelnika: prosto jim je. Ali pomislijo naj, da bo odbor kakor tudi drugo nam naklonjeno občinstvo ob prvi priliki znalo z dotičniki pošteno obračunati. Gospodu učitelju, kakor tudi par drugim navduše-inm razdiračem naše godbe pa bi nujno svetovali, preden agitirajo za svojo novo godbo, naj poravnajo svojo pošteno dolžnost pri nas toliko glede krojev, kakor tudi godal. Odbor kakor tudi vse šentjakobsko delavstvo pa je trdno prepričano, da do druge delitve godbe ne pride nikdar več. Gospodoma R. V. in D. K. pa jim tu javno povemo, da kar iščeta okoli nas, gotovo tudi lahko dobita._ Planinski vestnlk. Triglavski dom na Kredarici (2515) m) se je tudi že otvoril 28. junija; ker sta bila zaporedoma dva praznika, šlo je na Triglav veliko turistov, ki so tudi posetili Triglavski Dom. Ta je sploh najvišja oskrbovana planinska postojanka v vzhodnih Alpah. Ker leži le pičlo uro pod vrhom Triglava ter se tukaj shajajo vse triglavske poti in je razgled odprt na vse strani, je Triglavski Dom najbolj priljubljeno planinsko zavetišče v naših Alpah. Zato je pač častna dolžnost vsakega slovenskega planinca, da poseti ob svojih izletih tudi Triglavski dom. Strogo obsojati pa je one drzne in brezobzirne ljudi, ki prihajajo po zimi, proti tozadevnim društvenim predpisom, brez vodnikov na to najhujšemu mrazu in viharju izpostavljeno zavetišče. Minule zime so taki ljudje vlomili vrata. Dtželnozborske volitve. Ožja volitev v Puli. — Sijajna narodna zmaga. Zgodovina volilnih borb v 111. mestnem okraju v mestu Puli po volilni reformi v Istri, doseženi potom kompromisa med zastopniki obeh narodnosti, je klasičen dokument o nelojalnosti, nezvestobi, verolomstvu in zavratnosti naših narodnih nasprotnikov v Istri. Glasom dogovora je bil mandat tega okraja določen Hrvatom. A že na prvi vu-Irtvi na podlagi volilne reforme so Italijani prelomili dano besedo in so nam s pomočjo nasilja, prevare in korupcije ugrabili ta mandat. A kar je še povečalo ogorčenje v naših vrstah radi takega verolomštva, takega zanikavanja vsake morale v politični borbi, je bilo dejstvo, da je za tako z o delo, tako politično infamijo, za takov afront proti našemu narodu v Istri, posodit s oje ime visok c. kr. državni uradnik. Toda de mnrtuis ni! nisi bene! Zato ne imenujemo njegovega imena. To storimo tem laglje, ker si je naš narod sam na naslednji vo-litvi pridobil zadoščenje, porazivši sovražnika in odbivši njegov zopetni poizkus, da bi mu vnovič ugrabil njega legitimno politično posest. Toda sovražnik še ni prišel k zavesti, kako sramot' svoje lastno dostojanstvo s takim ver lomskim početjem. Z vso vehemenco se je vrgel tudi to pot v boj v III. mestnem volilnem okraju v Puli in se je zagrnil z narodno sramoto s tem, da je iskal pomoči in zaveznikov pri ljudeh, s katerimi nima prav nič skupnega, r zun sovraštva proti našemu narodu. Naši narodni bojevni*! v Puli pa so sijajno odbili tudi ta kombinirani napad na včerajšnji ožji volitvi. Kakor nam javlja brzojavka iz Pule, je dobil hrvatski narodni kandidat Josip Sti-hović 439, kamoraš Fabbro pa 359 glasov. G. Josip Stihovič je torej Izvoljen zastopnikom III. mestnega volilnega okraja v deželnem zboru istrskem. Torej tudi to ponižanje, beračenje pri t aravnih — sovraž nikih za nemško tiskane glasovnice, ni pomoglo Italijanom. Narodna zavest naših vo lilcev jih je porazila Skupno so marširali, skupno so tepeni in skupna jim je sramota. Kajti vrednost te pak naše zmage ni samo v številni večini, am-tudi v okotnostih, ob katerih so morali naši volilci izvojevati to torbo. Zato je naša zmaga zares sijajna. Velike nade so stavljali Italijani v svoje zaveznišivo z Nemci v lil. puljskem in v XIIL mestnem volilnem okraju Volosko - Opatija. Našim so naložili veče skrbi, ali preskrbeli tem veče zadoščenje, ker, kar smo to pot postavili na volišče, je naše, čisto naše! Danes moremo biti le hvaležni zvezanim sovražnikom. Radujemo se še posebno, da participirajo na porazu tudi Nemci, ki so si v svoji domišljavosti in oblastnosti že usvajali vlogo nekakih diktatorjev v rečenih dveh okrajih I Slovanska zavednost jih je zavrnila za mejo nazaj. Radujemo se in kličemo našim volil-cera: čast vam in priznanje! Našemu narodu pa kličemo: le naprej, neizprosno naprej, v boju za pozicijo, ki ti gre v deželi po vsakem pravu! Občinsko starešinstvo v Podgradu je imelo v četrtek sejo. Napravilo je nekaj sklepov, ki so vredni, da se pribijejo tudi v javnosti. Ni se dovolila podpora za premovanje goveje živine. D o v o I i I a pa se je podpora v znesku K 50 posestniku in krčmarju M. D., ker je bil porotnik pri zadnjem porotnem zasedanju v Trstu. Za kritje troškov za napravo pokopališča v Podgradu se je sklenila pobirati doklada na — zemljiški davek. Predlog, da bi se pobirala taka doklada na vse direktne davke, je bil odklonjen. Ni se sprejel predlog, naj bi se najelo skupno posojilo za vse potrebne šolske stavbe, pač pa se je sklenilo, da se bodo šole polagoma gradile, in da se bodo posojila najemala sproti, ker bi sicer prišlo preveč naenkrat. — Šole se bodo pa le morale graditi! Bog se usmili, mora vzdihniti vsakdo, ki čuje o takih sklepih. — Kmetski magnat, ki je opravljal le svojo državljansko dolžnost kot porotnik, dobiva podporo. Se malo so mu dali! Zahteval je 400 K. Podpora, ki jej je namen povzdiga živinoreje in ki bi se razdelila med pridne kmetovalce, pa se odklanja. — Strošek za pokopališče, ki ni majhen, se naloži kmetom, d očim se vsi premožnejši milostno oprostd tega bremena, ker tako zahteva neki drugi nekoliko bolj gospodarski magnat, da bo on manj plačal. Res, Bos se usmili! Isto starešinstvo pa se je izreklo za podelitev koncesije Hrušiški mlekarni, da sme prevažati tudi osebe z avtomobilom, ki si ga je nabavila, v Trst in iz Trsta. Upamo, da ta sklep najde polno upoštevanje pri me-rodajnih oblastih in da se ta koncesija podeli brez vsakih ovir. Opozarjamo pa že danes naše poslance, da preprečijo even-tuelne intrige zoper podeljenje koncesije iz Opatije. Obstoječa avtomobilna zveza Opatija-Trst nima za tukajšnje domače prebivalstvo nobenega pomena. Vožnja stane po 20 vin. na kilometer, je torej 2krat tako draga, nego drugod. Vrhutega se zna človeku pripetiti, kaj takega, kakor se je lani nekemu povsem dostojno oblečenemu domačemu Človeku v Herpe-Ijah. Hotel se je peljati z avtomobilom. Neki tujec pa je dal šoferju 10 K, da ga ni vzel na avtomobil. In taka avtomobilna zveza se od strani države subvencijoni-ta! Gg. poslanci naj se torej pravočasno pobrigajo, da se nam iz Opatije ne odje cena avtomobilna zveza s Trstom, ki bo tem krajem in domačemu prebivalstvu res mnogo koristila. v Vesti Iz Gortibe. V proslavo pokojnega prestolonaslednika je sklenil odbor možke podružnice C. M. D., da se imenuj razširjena Narodna šola na Blančah odslej »Nadvojvode Franc Ferdinandova šola«. V stopnjišču se vzida temu primerna spominska plošča. Da se razširi sedanja šola v štirirazred-nico je najlepši znak požrtvovalnosti Go-ričanov in njihovega lepega napredka na šolskem polju. Maša zadušnica po pokojni prestolona-sledniški dvojici se je vršila v soboto ob 8 dopoldne v Stolni cerkvi. Mašo je daroval prošt Faidutti. V cerkvi Je bil postavljen velik oder. Maši je prisostvovalo uradništvo in druge odlične osebe v velikem številu, med njimi tudi namestništve-ni svetnik Rebek in župan Bombig. Poroka. V soboto opoldne se je poročila v Stolni cerkvi v Gorici hči barona Locatellija, dednega člana gosposke zbornice, dež. poslanca in župana v Krminu, baronesa K a r 1 o t a pl. L o c a t e 11 i s poročnikom pri tukajšnjem dragonskem polku P. pl. H a g e n a u e r j e m. Poročil ju je nadškof. Dostop v cerkev je bil dovoljen le onim, ki so imeli vstopnice. Po poroki so se odpeljali novoporočenca in svatje v 12 avtomobilih v hotel »Sud-fcahn«, kjer je bil svečani obed. Med avtomobili je bil tudi avtomobil, ki je spremljal prestolonaslednika na zadnji usode-polni poti. Avtomobil kaže še sedaj znake poškodeb. Divača. Radi nepričakovanih ovir preloži podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Divači svojo za dan 5. julija nameravano vrtno veselico na prvo polovico meseca septembra t. 1. Razposlana vabila so torej neveljavna in se pravočasno razpošljejo pravilna. Uredniki okoli glavarjevega glasila so v resnici kavalirji. Sedaj, ko so prav nesramno opsovali goriške Slovence, molče ko grob in niti z besedico ne namignejo več o slovenski iredenti. Nas sicer veseli da gospodje s svojim molkom priznavajo nedopustnost svoje pisave, a pričakovali bi pa vseeno, da imajo malo več možatosti. Saj to bi pričakovali od njih, da poznajo najprimitivnejše pojme kavalirstva, da je treba dati za razžalitve zadoščenja. — Ali pri »Eki« ne poznajo ne takta, ne točnosti, temveč le gostobesednost, kjer ni na mestu, in molk, kadar je treba govoriti. Predrzna žilica gospodom pri »Eki« še vedno ne da miru. Ker pač sami čutijo, da njihova nesramnost ne zasluži drugega, kot največje zaničevanje, zato se ne upajo zaenkrat ponavljati piedrznih denunciant-skih očitkov na Slovence, zato pa se sedaj »solnčijo« ob milosti Ekine nesramnosti bratje Srbi. Vsaka številka mora udariti nekoliko po Srbih in le potem je »Eco« srečna. Seveda po strani pač malo upa: če udarjam po Srbih, vpliva to v Gorici in na vladi tako, kakor če bi udarjala po Slovencih, oni mi pa le ne morejo ničesar očitati. In korajžno misli dalje »Eco«, da se mi ob teh nevarnih časih pač ne smemo zaveti za Srbe. Ali račun »Eke« je delan brez krčmarja. Ce se dela komu krivica, tedaj ga mi branimo, pa naj bo to komu všeč ali pa ne. Srbom se dela krivica in konec. Saj tudi mi ne trdimo, da so Italijani sami morilci in vendar je njihova vroča kri poslala več kronanih glav na drugi svet, ko vsi Jugoslovani in zapadni Slovani skup. Zato, cenjena »Eco«, več resnicoljubnosti, manj nesramnosti in so- Skrb /a otroke je neprestano pri nas in največjo skrb dela materi otroška hrana. Motenje v prebavi se žal tako pogosto pojavlja, in ravno pred tem se mora varovati otroka edino le s pravilno hrano. — Poskusite pa le zaupanja vredno, v tisoč rodbinah z najboljšim vspehom rabljen hranilen preparat, kakršen je Nestle-jeva moka za otroke. — Poskušnjo in poučno knjižico o otrokovem negovanju se dobi popolnoma zastonj pri tvrdki Henri Nestlč, Dunaj, I., Biberstrasse 14 K. Duševni in telesni napor imajo večkrat za posledico zapeko. Kozarec naravne kisle vode »Fran-Josip« povžit na tešče u-ravna prebavo in očisti želodec. Dvorni svetnik Stiller, profesor na kr. vseučilišču v Budimpešti pravi v svojem spričevalu, da je predpisoval naravno kislo vodo »Fran-Josip« v vseh onih slučajih, ko je bilo treba rabiti gotovo in želodcu neškodljivo odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, mirodilnicah in prodajalnicah kislih vod. . - Berlitz SchooL Odlikovani zavod za podu če vanje jezikov. Francosko, hrvatsko, -lovensko, italijansko, angleško nemško, rusko, špankko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. f'STftEDNf BANKA ČESK^CH S PORiTELEN PODRUŽNICA V TRSTU vte Nw«i i£ Vloge na knjižice 931 Vil 01 pidpmt in na tekoči račun J |4 t |4 \0m n* Stalne vloge In vloge po tekočem računa ::: po dogovora najugodnejše. ::: VIDUE i IAVCUE — MHJILHCJL rte«lb-IS.VitfMikiSi>/> Veliko skladišče klobukov dctnifcov, bele In pisane srake, Izladsk. platna žepnih robcev, molkih nogovic Hd. K. Cvenkel Trst corso 32 Cone zmerne. - Postrožba totna. Narodne tfovlna. — Narodna trgovina. Obuvalo znamka TURDL elegantne oblike, fino blago. Izredna trpeinostl Cene, ki nadfcrHfuJeio vsako konkurenco. Čcvljarnica MOOUNG TRST - Corso štev. 27. Pođraiatea: ulica Cave*£ *tev. II jt_jl r.uuuu^jaDi-.aauiU □ -i- G1ULI0 REDDERSEN +1 Trst, ulica Glosuč Carducci štev. 23 Telefon štev. 823. Kirurgično orodje, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, berglje, kHni pasi, elastični pasi in nogovice, elektroterapevtične priprave, aparati za inhalacije. Skladliče ootrebttin u kinir. zdravljenja. Potrebščine z {umito n neprodm. jlaga. MB—i Rje dobite veliko Izbera potrebščin za pomladansko sezljo ? V dobroznani prodajalni A. Lourenčič, trst ul Nuova 40 (vogal ul. N. Gftovaoul) Veliki dohodi volnenega blaga za gospe Voile in zef r za srajce od 48 stot. naprej Perkal panama. Predpasniki za gospe in otroke, pletenine, spodnje hlače, ovratniki, zapestniki, ovratnice, trliž i. t. d. Kar ne ugaja se zamenja. Sprejmejo se naročila za možke srajce. Frafešfi Rauher Trst, ul. Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta potr<»bi?fn za sedlarje. iiiiiHiiiiiiiniiiiiiaiiiiMHa i ARTURO MODRlCKY S ! Prodajalni manufakturne!! blaga ii drobnih predmetov ■ ! Trat« ul. aolvodere 32. z j Novi dohodi (jerkala, zefirja. batista in pa g j nama. volnenega blaga, pokrivala in odeje J I preproge, brisače in prti. perilo na m*ter in ■ | za rjuhe, srajce, spodnje srajce, nogovice, ■ [ moderci, ovratnice, dežniki, usnj. rokavice, J I čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov « ! Velikanska izbera. ZMERNE CENE. ■ Zobozdravnik dr.Hinko Dolenc Je prostili ls ulice 8v. Lasarja o Ulico Onldlrivo 5t. 11 Ordinira in iprtjima od 9 13-6. NF Dvijraloik na ratpolafo. l D* KORSANC Specijalist za sifllistične n xožne bolezni Ima svoj ambulatorij v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17, L : 'Palazzo Diana) i ♦ Za cerkvijo Sv. An to. a novega. + Sprejema od 12. do I: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. Ste-li že videli razstavo darov za kadilce „Abadie" ? Še ne ? Tedaj pojdite takoj k izložbenemu oknu tvrdke Rkcardo Dajak« tobakarna specijalitet Trat - Corso, kjer se nahaja ista do 7. jnlija Trgovina. z moškim in ženskim perilom išče zastopnike j-roti visoki proviziju Isti bi obiskovali trgovce, obrtnike, krčmarj , uradnike itd. Iznijet im gre prednost. Neizurjeni, ki imajo dobro puznanje, se vp lj jo. Ponudbe pod Tovarna platna" 4L*fi0 oa Haa-en-tein Vogle- Praga IT. Češko. u nmmmmn m ■ JOSIP STRUCKEL | Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina ■ Nov prihod volnenega blaga za moške. | — in ženske, zefir, batist in perljiva svila g I" za jopice. — Svilenina in okraski zadnje ■ novosti, velik izbor izgotovljenega pe- ■ rila in na metre, spodnje srajce moderci. ■ Vezenine in drobnarije, preproge, za- g vese, trliž po izjemno nizkih cenah. | mmmmnmmmmmnm Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGO . TRST. VIA t CATERINA STE«. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne ln vodne (snolne) bolezni: IIH—I in 7—7V2 4 pore usnjavih ali črnih čevljev K10 pošilja po povzetju M lis. Hapli tom. lan Kdor naroči 16 parov, dobi 1 par popolnoma zastonj. BS 2 s «S * s -o NOVOSTI NOVOSTI mm tonska in molk« oblak* po nalnlilih cenah to • aajv«qi slovanski manuf. trgovini TRST, ulica Nuoa Stv. 37 TELEFON 13*12. NOVOSTI. NOVOSTI. ?9 vraštva in počasi bomo tudi verovali, da si katoliški list Vojaška poljska maša zadušnica je bila darr>vaa na Rojcah. Maše se je udeležilo v zelo velikem številu častništvo, aristokracija. pa tudi drugi sloji so bili zastopani. Mestno občino sta zastopala občinska svetovalca Cristoioietti in Dittrich. Od vojaštva ie bilo pri maši dva eskadro-na dragoncev, bataljon infanterije in drugo vojaštvo. Posamezne dele maše so na-ZnanJevaJi streli iz topov. Vojaška godba pa fe svirala posamezne cerkvene komade med mašo. Tombola na Volčjidragi, ki bi se imela vrnili na dan Sv. Petra in Pavla, se bo vrš a v nedeljo, dne 12. t. m. z istim sporedom. Slovensko izobraževalno društvo na Cii-rafu v Gorici ima danes ob 10 dop. sv"j občni zbor v prostorih gostilne pri Maralo v Stračicah. Dnevni red: poročilo odbora, volitve, slučajnosti. Konec šolskega leta. Včeraj so končali šolski zavedi svoje šolsko leto. Radi tega je bik dopoldne po mestu precej živahno v šnem je bil izid klasitika- cii. zadovoljiv. Posebno na slovenski gimnaziji ie izpadla klasifikacija dobro. Slovenski starši, pošiljajte svoje otroke v V prvi razred slovenske gimnazije se je ofc- iio 144 učencev, od teh ie bilo spre- ir-tih 1 U« V prvi razred realke je bilo sprejetih 24 učencev, od teh je 18 Slovencev. V nt vi letnik moškega učiteljišča je bilo sprejeto predpisano število 40 gojencev. Od teh je eden že 24 let star. Začel je torej malo pozno. Haz-tava risb in slik na realki je poka !a iako lepe uspehe učencev. Posebno nekateri so se zelo odlikovali. Razstava je L i dobro obiskana in je splošno ugajala. Razstava risb in ročnih izdelkov na moškem učiteljišču je odprta danes od 9. do 12. ure v prvem nadstropju bolskega do- Dana nji cvetlični dan C. M. P. v Na-brežini. Preko tisoč let je že od tedaj, ko sta učila solunska brata naše pradede v niiii slovenskem jeziku. Nemška požrešna zi-hrbtnost nam je pa pobrala do danes vse. kar smo imeli v onih srečnih ča -1' • naših blagovestnikov. Ostal nam je še ^amo spomin na tiste lepe čase. Najbolj se ^as pa loteva ta žalostni spomin ofc Vr liki imendana slovanskih apostolov _ kakor danes — in nam vsiljuje žalostno paralelo med sedanjostjo in prostostjo na vseh poljih, najbolj pa na šolskem polju, ki nas skoro še edino zamore rešiti narodne smrti. Glede šolstva pa nam je tudi vse najbolj nasprotno: obdani smo naokrog od prežečin požrešnih sovražnikov. od zgoraj pa olahčuje vlada to delovanje raznarodovalcev naše dece. Tako nam kopljejo Schulverein. Stidmarka, Lega Nazionaie, Dante Alighieri i. t. d. v požrešni harmoniji nam še živečim Slovencem narodni grob. Kot protiutež ostaja nam Še edino samopomoč in naša požrtvovalnost. In samo ta visoki, kulturni cilj zasleduje naša C. M. D., ki spominja že s svojim imenom na svoj namen in na nekdanje Ciril-Metodove čase. ko je bilo sredstvo pouku beseda v materinskem, star<>slovenskem jeziku. — Nabrežinci in izletniki Tržačani! Zavedajte se tega kulturnega cilja naše družbe ter storite svojo dolžnost napram narodu s tem, da posegate pridno po cvetkah danes na Ciril -Metodov dan! Iz Barke. Po odhodu občepriljubljenega učitelja g. Vinkota Fakina, so darovali njegovi prijatelji v nabiralnik v gostilni Josipa Ceparja za CMD 4 K. K opustitve pripravnice v Tolminu, V sredo, dne 1. t. m., sem Čital v »Edinosti« naznanilo, ki ne naznanja samo, da je bil letos *-k!ep šolskega leta na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu 27. m. m., ampak da je c. kr. ministrstvo sklenilo v bodočnosti popolnoma opustiti to šolo. Ta odredba ie mene in druge nemalo osupnila; zato pa vprašam kakor oče. ki sem imel sina na tej šoli: »Kaj je neki napotilo c. kr. ministrstvo do opustitve omenjene pripravnice? Imamo li morda Slovenci takih šol v Primorju preveč? Ali ni dosegla šola svojega namena?« O seveda! Kolikor je meni znano in kolikor slišim praviti po vasi od drugih očetov, ki imajo svoje snove že učitelje in učiteljiščni-ke. ki so uživali nauke na c. kr. pripravnici v Tolminu, in kolikor slišim glas iz ust starejših učiteljev v tržaški okolici, je bila omenjena šola v prav dobrih rokah, ker g. Kutin ni bil le uzoren učitelj, ampak pravi oče učeče se mladine, ki jo je vodil kakor koklja svoja piščeta. Veliko prostega časa je žrtvoval v blagor izročenih mu gojencev. Potom izbornega in stvarnega poučevanja ter raznih poučnih izletov je privezal mladino tako nase, da ga je prav rada imela in da se je pridno mila. S takim očetovskim ravnanjem, s pridnostjo in z delavnostjo je g. Kutin dosegal svoi namen in ni čudo, da uživa posebno med tržaško - pkoličanskimi Slovenci res globoko spoštovanje in vsestransko zaupanje. Da zasluži g. Kutin omenjeno spoštovanje in zaupanje, je razvidno iz naznanila, ki pravi, da je namreč v cobi 9 let izmed 122 goiencev, ki so se vpisali na c. kr. učiteljišče pri vzprejem-*iem izpitu padel samo e d e !J- To je oči-vidna slika, s kako vnemo in neumornostjo e g. učitcij pripravljal in obdeleva! svoj materijal. Čast in slava takemu vzornemu učitelju! Po opustitvi pripra\nicc v Tol-titnu nadejamo se v imenu svojem, kakor u Ji v imeiiu to! ko drugih hvaležnih ro-iiteljev širom vse Primorske, da bo blagovolila slavna c. kr. deželna šolska oblast 1 pritegniti v bodočem šolskem letu g. Kutina na c. kr. pripravnico za uCfteUi&a v Gorico, kamor v resnici spada, da tam raz\ ije na šolskem poiju še piodonosnej-še delovanje v korist io blagor naSe mladine, ki naj postane na podlagi dobrih in temeljitih naukov res pravi steber na*e domovine. — Hvaležen oče. vesti iz Koitike. Zanimivosti o »Volksratta". V naslednjem hočemo navesti nekaj citatov nemške nacijonalnih listov tik pred „Volkstagcm" ter jih razporediti z resničnimi razmerami. Nemški zaupniki iz vse Koroške bodo skupno z brati iz vse Avstrije glasno in odločno protestirali proti slavizaciji države na jugu. Posebno znamenita je udeležba zastopnikov iz „Nemške Bosne". (Morda pride tudi kdo iz „nemške Kitajske, ali Japonske ali iz nemške Culukafrije1*). Glas „nemške41 Avstrije, ki se bo slišal na celovškem Vclkstagu, mora najti pazljivega posluha in upoštevanja na vseh merodajnih mestih. Zato se bo moralo skrbeti. Tako „Freie Stimmen"! Proti slavizaciji na jugu države se bo torej protestiralo! Čudne pojme imajo naši N mci o — slavizaciji. Pri njih je zahte vanje narodnih pravic, ki nam pristojajo po človeški pameti in členu XIX. — že slavizacija! Ako se slovensko ljudstvo brani germanizacije in ako zahteva na vseh poljih svoje narodne pravice, ki jih ima celo pest — Lahov v državi, tedaj je to že slavizacija! Višek nesramnosti pa je trditev, da bi bil jug naše države že — deutscher B e s i t z s t a n d ! 1 Sicer bi vendar ne mogli govoriti o slavizaciji na jugu! Slavi zac.ja je možna le tam, kjer žive drugi, neslovanski narodi, ne pa v krajih kakor na Koroškem, Kranjskem, Štajerskem, Primorskem, v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini, na Hrvatskem in v Slavo f n:)i! Celovški Nemci so seveda prepričani, I da je vsled par naseljenih nemških uradnikov, ki so prišli tja pod zaščito vlade — že vse „deutscher bfsitzstand"! Da temu ni tako pokažejo resnejši časi — s sveta nas pa tudi celovški „V o 1 k s-t a g" ne spravi. Kaj bi neki rekla vlada, ko bi se mi, kakor delajo Italijani, začeli sklicevati na Slovane izven Avstrije, kadar zahtevamo pravičnejše ravnanje! Celjska „Deutsche VVacht" piše: „V nedeljo se bo vršil v Celovcu ogled vojske nemških bratov iz alpskih dežel, katerim je še na srcu usoda nemškega ljudstva in ki v tej resni uri hoče izpregovoriti nekaj resnih besed do vlade, ki vedno in vedno sovražno zapostavlja nemštvo v naših po krajinah — in neguje Slovanstvo ravno tako neopravičeno in samomorilno". Ha, ha, od „Volkstaga" je torej odvisna usoda nemškega ljudstva v Avstriji! Res v strašnih časin moramo že živeti — da imajo že avstrijski Nemci tak strah; in na jako slabih nogah mora stati ves nemški aparat, da je njega obstoj odvisen od celovškega Volkstaga! Smešna pa je DMf(ll >e spalna so' a moderna, masivna, K 298 tTllUlI Šiva ni stroji za vezanje po nizki cem. Trst, Via Rapicio 8, L n. vr. 8. 717 MAOGfkocke in razno moderno blago za možke in ženske obleke aariitja pa najetji onh JafssIvvsBki nzptiifjthi R. Stermeckl v Celju 302 štajersko V Site po glasni iiurtr. cenik £es več d oč M«ari, ka ten m vsakemu jpoftlje zastonj Pri »aroAUh is Srbije, Bulg»rije, N en a je In Av«riln j« treba d« pre* poa sti »a- I 3 " C r s 4 sžSf: fnlm meblirana, velika, zračna, svetla odda se *QUll takoj. Nsalov pote Ins. odi 732 llfonrn zmotnega t trgovini jest vin, UllSlltfl se sprnme. Plačo, hrano, stanovanje. Deželni imajo prednost. — Naslov pove Inser&tni oddelek. 733 VtMflfl m hiti ca z 7 prostori. Via delllstria it. rllAlU 126 pri nbožnfcL Tramvajska postaja pri novem seli 34 Odda se sobica oL Scuole nnove St. 15, vr. 11, IV nad. D. Vovk. 735 OD f gospodov se sprejme na dobro hrano. Ulica VCt Comm*>rciale 11, XI nad. 730 flDblD 27 letno, pridno, z malim premoženjem UvllllS bi se poročila z mladeničem v cesars i službi, 30 —35 let starega. Ponudbe pod „Faulina" pošta Giuseppina. 729 Tomlfltfo na Prod*j po 14 K v Kolonji blizu IfKllllJIaUS gostilne starega društva. 736 čista kuharica 6e sprejme pri gospodi. Vprašati na Opčinah, tobakarna elektr. železnice. 73< Pridno D|M,f|| se hiša oddaljena deset minut od ljud-riUUn skega vrta, pripravna za vsako obrt. z lepim senčnatim obzidnim vrtom, šestimi stanovanji, podstrešjem in večletno mesnico. Naslov pove In*, odd. Edinosti pod št. 738. 73S Lepo zračna soba ie za oddati v ulici Romagna 12. L nad. 739 ni«« priredijo danes rojanski fantje v r ICa Bole (v gozdu) začetek od 5—12. gostilni 740 trgovski uradnik, vešč slovenskega, nemškega in deloma italijanskega jezika išče primerne službe. Ponndbe pod Hlad .Zmožen* odd. Edinosti. na Ins. 717 5* Dobiva se v vseh tržaildh lekarnah TRGOVCU PEKU J* iTIlPiOVI gostilničar (s ženo in kuharico), ki go-UUrjKII vori slovensko, nemško in italijanska, išče mesto voditelja gostilne (od litra ali s plačo). Položi kavcijo. Pojasnila daje Kolarsich, Kavaraa Corso.____ 7lb Dr. HORVATH Via loova 22 specijalist za kožne in CD^^I UC bolezni, šibkost 9 Vk C innervoznost,za bolezni v nogah in sklepih. - Sprejema od 11 do 1 pop. in od 4 do 6 zvečer rlllHBHI IIHi«iK| Mizarska delavnica B n Lovrenc Mil! = | Trst, ul. JUlcs. Manioni 3 g k-u izdeluj e vsakovrstna p ohištvena in stav- F. Pelika prodala Speta 1!! 0 skrbništvo posestva grofa Kovačevima naznanja, da se bo prodajalo danes in poslednje dni 1 vagon svežega solienega In 1 vagon prekasenega špeha najboljših pitanih prašičev iz svoje lastne prašičereje po sledečih nizkih cenah: Soljenl ipeh (od 5 kg naprej) po K 1-40 kg — Prekajenti ipeh (od 5 kg naprej) po K 1-50 kg. Prodaja se uril v Trstu, Tr$ starš mitnice (Piazza BarriertO iz In ul. Ugo Foscolo St. 1 (v hiši, kjer se nahaja pošta) Pošilja se tudi po pošti izven Trsta proti povzetju Stoloma v Sodražitl Kranjsko ===== Tovarna raznovrstnih stolov za gostilne, kavarne, letovišča, zaklopnih vrtnih stolov, otroških stolcev, miz, stojal za knjige, mizic za pisalne stroje i. t. d. i. t. d. Zahtevajte cenik! Zahtevajte ceniki nrfflff se takoj meblirana soba 2 dvema poste-UUUU ljama na željo tudi hrana. Ulica Com-merciale 9. pritličje. B00 Odda se mladeniču soba in hrana. Via S. Fran-cesco št. 23, IV nad. 741 Odda se takoj soba in sobica meblirane s lirano. Ulica Boschetto št 40, vr 2. 000 Difftlfnn nov'- elegantni, jamstvo 10 let, se rlUIllllU proda po nizki ceni. Ulica Farneto št. 42. 7JG binska dela. Ima pripravljene moderne spalne sobe in kuhinjsko pohištvo vseh slogov. — Cene zmerne. Solidno delo. Nova trgoflina Izgotoullenih oblek i za gospode, dečke in otroke Enrico Rehak rs t, ulica Carducci 39 (nova hiša) Blago fino in navadno. Izbera sukna za obleke. Hlače In jopiči za delavce. Velika izbera paletots, ranglana itd. itd. B" »■——a« Ml lil 111 Ml IIIM11 ■ ■ iSBCCfl 5Za 1000 K proti ns^GdH pje zavarovan vsak kupa: S I oamesfs K 12.-i __samo K 5.50 I 15.000 parov čevljev, glasom odtisa, Iz dobrega ■ S usnja z moćno zoitim podplatom, ki so bili« I namenjeni Balkanu, so mi ostali vsled vojne. | Ker sem prisiljen prodati jih v najkrajšem ćasu, I poSiljam jih po postnem povzetju po gori na- | ■ vedeni ceni i. s. v vsaki velikosti. Vsaki poši- ■ Ijatvi dodam zavarovalno listino. Arnold Weisz Masyarfala Mat Pogsony W 5251. prodajalo se ho vse v zalogi nahajajoče se Majo s sledečimi popusti v. (Vse zadnje novosti) Bluze, obleke, reform, M lope, krila, »estalie, spodnja krila, kopalne obleke, kopalni plafti, šerpe zu gledišče, solnimi dežniki, perilo, rokavice, nogavice, modem, comMnžes, ps|- iolani, plaids, robci, parfemi itd. (Vse zadnje novosti) Srnice, spodnje hlade, pletenice, ovratnice, robci, plaids, dežniki, palice, rokavice, nosavice, naramniki, podveze, ovratniki, ovratnice, zapestniki, potne kape, telovniki itd. P. n. & neftanl so v lastnem interesu vabljeni, da izrabijo to prtimo!! arauELMO GER0 T,&5rasiito (Kvas) Iz odlikovane mvlne drot so dosesie dosedol vsepovsod noibollfl sloves. — naročajte pri tvrtki U Om postreže po konkurenčnih nočeh. Apollonlo & Gtannl, Trst. Via Vasan 10 Te'ef. Nro. 6 A Tf.iitrv. tla viada n^guie Slovanstvo, ko se vendar dan na dan množi število krivičnih poscopan naše vlade proti Slovanom v Avstriji, kljub temu, da so ti najštevi!-n^jii g »rod v državi! Kaj, za božjo voljo, hočejo še ti Nemci?! Več, nego že i m a ; o . jim vlada tudi pri najboljši naklonjenosti ne more dati! „O kje bom jemav, o kje bom ie-mav, da bom tebi ljubica dajav!" Nemci imajo vse predpravice v državi, zasedajo v s ' najb i ša, najvišja in najuplivneiša m^sta; vse podpore odnašajo Nemci; na 1 vs h javnih poljih so le Nemci; v vseh! tr : ' 'e Nemci, šole so vse v rokahj K c ■*, po Koroškem in Štajerskem — \ r :t najnižjih šol, ljudskih šol, nimajo Slovenci. Skratka : Nemec ' j«.- povsod gospod! A prevzetne« §e nima! dovoli in ni nikoli sit! Če pa pridejo j resni časi, bo kakor že večkrat ravno i zopet Slovan tisti, ki bo reše-j o! kemu pomenu pa, ki ga je j ^kstag — se je popo-noma • e! Geschrei und wenig Wolle! I Istvo sploh ni hotelo nič; i tem in se niti ni udeležilo i )i prav nič vedelo čemu neki 1 ije, ko vendar nič ne ve o 1 ?nju nemštva ali nemškega trani Slovencev! Glavni na-»spanci „Nationalverbanda", ki zastopnike vseh Nemcev v [ah Proti tej usurpaciji za- ____Nemcev pa so odJocno pro- roci'alni demokratje in krščanski ki tvorijo večino, 8o*/#; umevno d klanjajo ne m š konaci; onaj no za-|| — in sklepe Vollkstagaf — tki shodi, kakor v Sinčevasi. Spi-elovcu torei niso nemška ljudska ampak le volja nemškega „Natio-ida ! S tem je vse klasificirano ! Deželno sodišče. ►Ižnik. ali žrtev oderuhov? je sedel na zatožni klopi pred .že'nega sodišča 26-Ietni agro-• Franzo. doma iz $kednja in joč. Bil je pa obtožen pregreška kaz. Lak., to je pregreška krivde, iigirni besedami povedano, da je ^HiBIIH IIHIHMIHHIHIHIIB i Ljubljanska kreditna banka | ! ■ podružnica v Trstu ■ | JpiBMMlI^HM S lovec, Sarajevo G o- 1 = rica In Celje. * 9-127.il 2'/,-5 g Izoršuie najbolje vsevbančno stroko spadajoče trmzakcUe. = i Vloge no knjižice obrestuje s 4°L netto i i B (rentni davek plača banka Iz svojega). Uloge na tekočI m žlro-račun najbolje po dosovom _ | Sprejema borzna naročila za vse tu- m inozemske Mrze 1 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. gj^ Aife nasledniki Trst, ulica Nuova 36—38. Prisili trnku sikne tal poletna sezona 1914. Mrnok 1*10 ■ Mg / J 7 »ko.pl. (mknja, talovnlk, hlače) I 1 odraek IT kzoa "■o I 1 odreče k SO boa Odmek ta Ano salonsko obleko 20 K kakor tod* blago n površnike, turfatovike lodne, rril. kmmgarne, blago sa damske obleke itd. poElja po tovarnilkfh cenah kot reeloa in solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna siesel - Inhof - Brno (Mamsto) Vzord gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, de aaročajejo sukna naravnost pri tvrdki »legel - Imhof na tosarnilkem mesto, «o znatne. Stalne, nizke cene. Velik isbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naroČil s popolnoma svežim blagom r^mmt^^mmmm iiHmn niHMiimMZ To&m ure prodaja I Emlllo MUlIerj »jugkdnejia In najsta- I sita orodaialnica ur v " naju«jl«dnejfa In najsta-rejia prodajal niča ur v Trstu, ulka S. Antonio (vogal ulfce S. Nicold) Velika izbera verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsake vrste i. t. d. Ustanovljena I. BHHBS SBZB ■ I t. d. j . 1889. I lainzcl PriporoCata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnoga blaga za pomiadno in poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence." Se priporočata kot Slovenca 0. Milifi, F. Suimalj. Francesco Buda, zlatar Trat, ulica Scaifnata It. 1. Prodaja srebrnih in 1 oviaaatih ur, od ImSsŠe * kron dalje, nh»ni, prstani, Ttrižiee iz smerik*nekega double zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, ku pnje !n menjaje zlato, srebro in dragoc Tvrdka BUDA mere prodajati po neverjetno nizkih cenah, ker ne Izdaja velikanskih svot za lukanrijoznt prostore, razsvetljavo itd. itd., kar mora končno ves plačevati kupo valeč Serafin Siega Pekarna« Trst al. Botco it. 18 Večkrat na dan svež kruh. — Prodaja sladčic in prepečencev. — Vsakovrstna moka. — Postrežba tudi na dom. — Priporoča se za obilen obisk. — Sprejema se vsakovrstno : : : pecivo. : : : Prodajalno kemičnih predmetov in iip Trst ulica Boschetto št. 2 (nasproti kavarna Olimpo) Lastnica: Entilnto utloua noje. rlM ambulatorip p 11 Moi r a. Rassinl 2, vogal ul. Poste Moderna zobna delavnica. - Umetni zobje po K 4'—. - Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po kron 2. - Izdiranje zobov brez bolečin po K 2. Jamstvo za vsako delo. Urnik: 9—1 In 3—12. — Ob nedeljah In praznikih od 9 do 12. ie da bi ga nif- w V Splošna hranilnica v Trstu IIIIIHMMNBIIIII! Dunaj - Dekliški zavod = JOWANOWITS s e izhaja, da znašajo njegove kron. Vseh njegovih u pni- ji razpravi je pa obtoženec c nikakor ne Čuti kriv. Re-. da nisem kriv, ampak sem lenihov!« Nato je pojasnil, njegovi dolgovi le sad ode- i tu le en sam, ampak uprav teh njegovih dolgov: ;a Zemann. na Dunaju, mu > prošnjo, posodila 1500 kron iu pa stori to — 11 u b a v, je kupi od nje 4 menice, ki jih j :a 21.500 kron neki Robert j ec je res kupil one menice, i inn mu je pa izročila 1500 K 1 ie 4 menice, a on jej je mo- j menico za 23.000 kron. One 0 pa bile že zapadle in se jih zakonito protestirati, a Ro-t bil podpisan na menicah, je ival v hladnem grobu. je bil obtoženec zavezal kron za 1500 kron denarja 1 ničvredne papirje. litelj dr. Barič je pa predla-e odgodi razpravo proti ob-iu Franzi in naj uvede previdi, če ni morda umestno ko postopanje proti upnikom, o pojasnilih obtoženca, niso \i žrtve obtoženca, temveč je edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za katere se zahteva pupllarna varnost. Pri Splošni hranilnici vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok. Možna obrestna mera 4°/«; dvakratna kapitalizacija v letu. RENTNI DAVEK PLAČUJE HRANILNICA SAM*. PosojHti im poslopja In zemljišča po usodnih poganu. Uradi: Via dl Torre Blanca štv. 41; uradne ure: 9—12; 3—5, Q CT Jlafej^&maafeA Naznanjam si občinstvu, posebno pa p. n. gospem na Belvedoju in Škorldji, da sem odprl novo prodajalno manifakturnega b!aga v Trstu« ulica Belvedere Stev. 4 Prodajalna je dobro preskrbljena z različnimi dobrimi predmeti, pleteninami, nogavicami, perilom itd. po zmernih cenah. Ceoe zmerne. - Postrežbo solidno. — Nadaljevalna šola. Pripravnica za državne izpite. Privatni trgovskošolski poduk. Francozinja, Angležinja. — Odlična in vestna vzgoja. — Skrbna postrežba. — Naj bol 9a spričevala. - Častnikom popnst-Dunaj VIII, Pfeiigasse 5. Dohod Lerchengasse. Velik vrt. — Udobna uredba. — Prospekti zastonj. Glavna potnlika agencija Vincenzo Leban TRST - Via S. NICOI6 it. 1 - TRST Ustanovlj. I. 1898. Brzojavi: Leban-Trs« Ameriko, Kanada, Avstralija. Afrika Odprema potnikov na vse strani sveta s železnico In z najhitrejšimi parniki č r e z Oceana za 5 do 6 dni i. s. Francoska črta iz Havre, Cunard-Linie iz Trsta, Holland Amerika Llnie iz Ritterdama, Severo-Nemški Lloyd iz Bremena. Odlikovana pekama in sMDIana HIRUSCH Trst Piazza San Fraocesco rinili 7 Prodaj a moke I vrste sladčice in prepe-čence (biškote) naj-b Ijših vrst, velika izbera bombonov, svež kruh trikrat na dan izdelan z električn im strojem Buteljke, fina desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem, pivo v : : steklenicah. — Postrežba točna. : : NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likeiji. Uljudno se priporoča Alojzij GulJ, prej na trgu Caserma.) ov. ta ter, 'avc proti Franzi, odredilo, I skovalni sodnik uvede preiskavo! aravi od upnikov navedenih ter- Trgovina m gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne 4- julija 1914. Efektna borza. P11 a a j, i.25 pop. Avstrijska reata papir 80>o str^^a srebrna renta 80.90 avstrijska kronska • ^1-40 ogrska kronska renta 79 50, kre--e 59150. An^ktbanka 327Union 560.—, -d-rbank 474.75. Baakverein 803.- dri. žel. -5«. Lombardi 79 25. alpinke 7^950, turške ke s 9.— Napoleoni 19 23, marke papir 117.81. sdon kratko 25-17. Pariz 96 07 Slabo, nnaj, 2-tO pop. A vet*-, renta papir 50.80, kre-e "ji v», Llovd 545 —, drž. ieL 667.50, Lo-r-rdi . 1 Vk alpim 7M.75. teriks srečke 2-36 — t , 'ts Pariz 96.—. >iabo. T r ~ t, urad.) Francija 95 80 - 96.30. Nemčija 7 -V. -11» ■ .it. 9j55-95.S5, London 24.12-24.19, frankov 19.13 - l»Ji3. 20 mark 23.48 - 23.54. so-24.« v{.raieranje ravno tako. Tendenca trd««- Proaaja n«ka| tisoč q. Trst. L julija K4T| Santo« good avera^e • tm maj - — juli —.---- september 56 i0- — dee»b«r bt 75 . marec 57.75 - 80 Ter-de n ca m rna. Good Rio za ciij —.__ —. . jmli —.-----, aeptemhei 82.75 - —december —.— - —.—, naj —.— — Sladkor. Centrifug, takaj 27 2*.— julij ar™» 2TV4 - M /. novem.-marec - 28 V» - iT/ icel^ takoj 39--29* joni-argust 39V, » »* b*»v -mar. A "5 - M' , cnnmm* takoj 29%. 2T« * k^ke 30 c-a >A krietal takni 2* /4 juni 1 av«» J& — akt d—. 25*. - Stalno NAJBOLJŠE PIVO' flojboljil im Trst, Plozzo curlo 6oMoni 9ev. 1 9 bffi Ihti JI Pltcoto" K 12.50 15.50 Največja zaloga čevljev v :rsto UJMI DAH KOV! DOHODI. Stran VL »EDINOST« It IH. V Tistu, dne S. Julija 1914. Brivnice. Anton Novak SriSv^S: 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIm! 2660 NfllhAll^ff in DajleP$* lasuljarska dela 9« izvr-ll UJU Ulj Ml frujejo v frizerskem salona Andreja ROJICa v f rstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se pr-pritate. 1851 nova brivnico ^ di^ Udani Muliević Jurij. bivši pomočnik V Gjurioa. ^ 2006 Buffet fvinAMM »A cenjenemu ubčinstvu Buffet v KlpUrUlU Sv ulici Ghtda št 8. Točijo se pr-in pivo. 18l>4 Cement Tovarna cevi In cementnih AN FABBRI. Trst ul ca Tor S. Piero 18 blizu l obokov. Cene zmerne 23- 8 Čevljarji. ČeuUarnlco Jllla SartorelliT TRST ul Are* ta St izbera obuvala za gospe in gospodo, ila ter poprave. Cene zmerne. 1447 Muti iN ttllllf priporoča cenj. občinstvu svoj o nama DUKIl gostilno .AJ buoni amici* ▼ Trstu ulica Belvedere ttev 39. točilnico vinn in » Trstu v ulici Bonvenuto Cellini tter 1. gostilno .Al buon A.missan* v Rojanu. ulica Montorsino št. 3, t čilnico vin» v Barkor^ah (Bovedo), ulica Perario St 843 (hite ščuknv Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Om da, in pivo. _________ Ifcranl TmMI Trat. ulio* PampM^* Rovoltell* liOlUl MSK »t 62 prtporote čemi- obtort« svojo pekarno in sladčič&rmo. r kateri so tlobivefc-krat na dan svet krak in sUdčlos Vino m likerji ▼ steklenicah. 2atn Trafc, ulica Sotte Fontane Gostilna F. Straicars^Ss vina Vipavsko lastnega pndelka. Istre ulica Gtuliani štev. roča najboljša kka in druga vina I>reherjevo pivo prve vrsto. Cenjenim krč m a rj eni in odjemalcem na debelo dostavljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na dom. Za pristnost jamčim. Dnevne cene najnižje. 2844 DpIlUlMlftllH cenjenemu občinstvu svojo go-Fnpunaam stilno-buffet. — Točim prvovrstno I>reheijev<» pivo na pipo, brez aparata iu vsakovrstno vino. — Trst, Campo San Giacomo 19, nasprot'. cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik Tominec 1H02 Prenočišče-jostnno-boffet HtnKo Vftfff T'st ul Carmdori 15. Vedno na razpolago UUali gorke i o mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina. kakor tudi D eheijevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H. osič. 2333 Kleparji. Lozer Ivan, Klepar s prodajo vsako vrstu ib kl< priporoča cenjenemu občinstvu svoio delavnico prodajo vsako vrstu fb kleparskih izdelkov. Izvršuje vsako naročilo in popravo v delavnici ali izven po zmernih cenah, l'lica Sette Fontane štev. 34 — Svoji k svojim! 2443 Odlikovana evljarnica z zlato kolajno v Ge-tovi Lastna delavnica. Sprejema meri in popravlja Cene zmerne. Josip ca Conti št- 38. 1863 Filip P1KIĆ i TF Krojači. tfMiHj>HfM IVAN GO RUČAN, Trst. ulica Pas- RlUjUinilU quale Rcvoltella ali Chiadino in Monte št 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna dela. Sol-dna po trežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kro,u_ 7213 Oekoslov Onek 24. Priporoča oonieaem« občinstvu svojo pekarno In slaščičarno. Večkrat na dan svet krak Vino in Ukegi v stekleničk Vsakovrstno moke. Spnjon^o s« peciva. — Postrežba tudi na dom. 2lt Žganjarne. zar dobe ■hIhh Tnab edina slovenska žganj&rna in Anion I um b>g» liker}»v. V kateri se d vsakovrstni likeiji, so naluua ▼ bližini .Narodnega doma" ▼ Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul- Cecilia. Edina zalo. Razpošilja tndi na tropinovca 1152 Staro siika 2$anJarna Via Cavana 5. Bogat izber liker uljudno priporoča slavnemu občinstvu Andrej Novak t. Sv. M. M. zgornja 33. hiša KreAevič. — Najfinejša moka. — Sprejema pecivo. Hovo pekarno Trst, Sv. M. M. zgor odlikovana z zlato kolajno v Trstu, Bogat izber likeijev ; grSlri in francoski koi^jak, kranjski briojevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum Cene nizke. Izber grenčic. — SlaSČice in prepočenci Grški mastici iz Šija. Filijal a na vogalu Verdijevega trga in ulice deli'Orologio- — Se priporoča Andrej Antonopulo. 3*4 PohiStvo. Peter Haranzana Df(7lifnf materijal podrtih hiš, kakor n. pr. fULbllvIll vrata, okna, umivalniki, stopnice itd se proda v ulici Piccurdi 15. 236 -------------------- lio 4t 9 _ Velika iz- _ ištva a zalogo popolnih kuhinjskih oprav,"kakor tudi posameznih komadov. Poprave vsakega pohištva. Delo solidno_jn tudi zaamčeno. 2750 nAhl^dfl in tapetarije po ie znano nizkih PUlIl J l VU ccnah, katere se ne dobi drugje. Spalne sobe Iz vsakovrstnega lesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne *obe od 400 kron naprej. Nova zaloga S. BROD, nt Squero nnovo 7, I. nadstr. na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. Razni. MAMVIIflM D^boU 6 'Q na,bolj razširjene sređ-ffflliraiia »tvo m un čenja stenic. Prodaja se pa vs»h mirodilnicah. Zaloga v Trstu; M. Skri i. j ar. V a Ferriera 37. L n 2142 RMIfffllft r najem "e dajo rnzoe gostilne, rfUuOJU kasarne, mleka ne in drug) obrtni obraci. h še, vile itd Pojasnila daje KoUršič, kavarna <2ors" od 9—11. 3—6 »elefou št. 82* 41 flno postelji vzmeti, nove iimnice K 86.— Po-liVb polna s alna soba z žimninami K 290. V. Fonderia 12, I 2318 tPivinlrfiiifP Trst* ulica Fameto št- 41 • rri- rnuinuvu poroča veliko zalogo in delavnico modernih spa nih sob in drugega pohištva. — Izvršuje vsa mizarska dela točno in solidno. 2175 T, ulica Mo ino a vento 11 iporoča svojo delavnico in pr<-Izdelnje po meri in prodija « po najnižjih cenah „ Svoj i k 2668 Jakob včinerl cenj. občinstvu svojo kro-jačnico ter častiti duhovščioi za katere izdeluje službene talarje in mašne plašče k*Uor tudi vse drugo cerkveno opravo. 2173 Fotografi. Jugoslovani I Vaš edini Jerkič. Trst >skn ulica i fotograf je Vst Via delle Anton Poste 4444 najljubši .VVI PE mini so artistične fotografije na =talu. porcelanu itd za priveske, in slično. — Zastopnik velikega ►dukcijo artističnih fotografij je .IZZAnJ, urar, Trst, ulica Nuo- a lem*. 1495 Mizarji Rudolf Kompara št. 3 priporoča cenjenemu občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje v-a v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in pro-pekti na razpolago Po želji prihaja tudi na dom. 2532 NMfffPItn niizar v idici Tonjuato Tasso (vo-• nUJltn gal Belvedere) št. 28 se prit>oroča slavnemu občinciietto št. 55o. Prod-ja mo" robno in debelo Odprla je nova Lareo Bu>chetto št. 55r. Prod-ja moke vseh vrst po' Sv Ivanu 7<'3 v bližini ^Narodnega aoi družnica v 2340 JOSIP JLiHJUUI Zgornja Greta štev. 270 priporoča svojo peka-no. Tapetarske delavnice. Rudolf Bonnes l?Lf%sv. 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. - Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Trgovine s prekajenim mesom np|linMAŽfim cenjenemu občinstvu svoj buffet. rfipuruvinil Točim prvovr tno Dreherjevo pivo na pipo brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst. ulica SanitA stev. 24, (nasproti muzeja Revol tela). Lastnik: JOSIP ToMAŽ^. Prodajalna svinjine " vsakovrstno prekajeno meso kakor tudi vsakovrstne klobase, sir in salam. Priporoča se za obilen obisk Kari Puipau 24 Trgovina s manifakturami. Marija Jatietif priporoča svojo trgovino mauuffektur .eg» bi a ga in iz^otov^jenih ž< n-kih oblez. Sprejem dela po meri. 223 i Jernej Kopač - Gorica in med. Voščame. ulica St. Antona št. 2. Voščene sveče 2i*2 Žeieznine. V limitam Železo, stare kovina: Anton Cerneea nupujem T^u Ulica Olmo št 14. Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst, ulica Sv. Frančiška št. 20 RESTAVRACIJA AURORA Trst, uL Carducci 13. Od danes naprej Usok večer od 1 do polnoči ] \ PRVIKRAT V TRSTU I. SLOVANSKI priredjuje Franjo pl. Slodovič. Nastop prve slovanske subretke ??? Muzikalni komik na eksotična godala DE FRANZIN1. Umetnik na ameri-kan^kem Tubafoniju. JOH^NCA IZ VODIC nastopi v pravi in Čisto pristni obliki. Za obilen obi-k se priporoča JOSIP DOMINES. Ed na pr moriti tuvarna ivotule« . TRlSUMA" 0»rle». Trlaiha uIIjs 26. [pr»| pl ovtrm So'-tu«). Zalog« d'0k*l«l. iivatnlh in tmailjsk;!) atrajav. gra-mofonsv. orkaatrtiono« H. F Ba Jel Qor!o*, Stalna tli. 2—4. Pre-a]a na obrnfc«. r« ik> Gramofonske plošče!! Dospel je popoten slovensko - hrvatski repertoir oper-ope-ret, romanc, pesmi, komičnih prizorov, solo-spevov, plesnih Komadov, orkestralnih točk itd. Pevske točke najboljših umetnikov od K 2-50 naprej. Edino In prikladna zaloga plošč in gramofonov. Ceniki na zahtevo zastonj Kd* r nabavi pri nas plošče, dobi vreden dar za gramofon. — Oglejte si takoj Tržaški pfifni mi (Milimunlo oraiito Mino) Piazza della Borsa 13. Prvo nadstropje. ETKK! Anton Pečor, ln\ mi ULICA FARNETO 42 Izdeluje, poprava, uMe in menluje žlasovirjs, pijonlne itd. Delo solidno. Cene nizke. lIHlIBSill PATENTNI URAD II Hi lli PATENTNI URAD , ing^ vit Gino Dompierija TRST, ulica Mcrcato vecchio štv. 1. — Telefon 440. III HI III HI ; Kje dobite dobro obleko ? V stari In dobroznani prodajalni oblek in blaga katero je prevzel GIUSEPPE CARUNI, Trst Piazza S. Giacomo 2 Korso). Boaat tabor molkih in otroJkih oMefa. lxbor blaga za obleke po Boga« trfUa In platnenih oMefc. VELIKO SNUPlUE MOSKHf IN DEiKIH OBLEK. - ZMERNE CENE. P O D L I s TEK Rdeti mlin, 2e |e hotela vreči pismo v ogenj, vendar pa je zopet tuneknila roko. — Sicer se pa. — je dostavila, — morda vendarle motim . . . morda je le bolje, da izvem . . . Kaj! Pogum velja! moram biti pogumna! Pavlina je prelomila pečat, raztrgala zavitek in razvila papir, ki se je nahajal v njem. Morala pa se je prijeti z levico za kamin, kajti noge je niso hotele nositi več. Uresničilo se je kar je slutila, in celo še več huje. nego si je mislila. Pisava v pismu ni bila izpremenjena, kakor je bila na ovitku: pisava v pismu je bila pisava barona de Lascarsa! Kdo bi mogel opisati čustva, ki so tedaj zaplala v Pavlinini duši. Trajalo je skoraj pol ure. preden se je uboga Pavlina opomogla toliko, da je mogla prečitati pismo in pojmiti njega smisel. Pismo se je glasilo: — Niste se motila, gospa markiza, ce tte mislila na soareji gospe markize de Langeoe. da ste me izpoznala vkljub rjavi barvi, ki me dela najnovejšega vseh iz Indije povrniviih se kapitanov, in vkljub spretnosti mojega komornega sluge, ki zna moje gladke lase čudovito spretno iz-sreminjati v najlepše kodre. Ko so Vam Vaši ljudje naznanili, da je nenadoma pogorela, ledenica v Vašem parku, ste me brezdvomno smatrala za mrtvega. Vaša dobra in plemenita duša je, kakor si mislim, objokovala mojo usodo in počastila s svojim sočutjem zaslužnega plemiča, čigar ekzistenca je tako nesrečno ugasnila v najlepše cvetoči dobi življenja, ali bolje rečeno, zgorela v plamenu. Obrišite si svoje solze, gospa markiza! Oni. ki ste ga objokala, ni mrtev, temveč živi! Mislim, da mi boste rada priznavala, da sem se od onega precej slabo uspelega po-seta pri Vas v portmarlyjskem gradu vedel napram Vam gotovo kar najobzirneje in najdiskretneje, da več ne bi niti mogla zahtevati od mene. Želel sem zopet vstopiti v življenje, ker pa nisem mogel s svojim lastnim imenom, ne da bi Vam delal napoto z raznimi neprijetnimi zapletljaji, sem se odel z individualnostjo, ki je popolnoma solidna, prav tako vseskozi verjetna in katere mi ne more vzeti nihče, razumite dobro, prav .nihče! Videla ste tudi v ostalem, kako me i sprejemajo in kake vtiske napravljam. kakor hitro privolim v to, da jim povem nekaj resničnih dogodkov iz svojega pusto-j lovskega življenja. Računal sem na to, da Vas bom zopet videl, gospa markiza, želel sem svidenja I prav toplo in sem zato tudi poskrbel, da sem se dal uvesti v večino hiš, ki jih po-sečate tudi Vi. Toda varal sem se v svojem upanju. Cim marljiveje in vneteje sem Vas iskal, tem trdovratneje ste se me izogibali Vi. Skratka, da Vam povem vse brez ovinkov: odkar sva se srečala prvikrat niste zapustila svojega hotela, menda v strahu, da bi se ne srečala zopet. Imam Vam povedati važne stvari, gospa markiza. Dovoliti mi morate brez odloga daljši razgovor. Prosim Vas torej, da mi izkažete posebno ljubav in mi dovolite sestanek, pri čemer blagovolite upoštevati, da le prosim, ko bi vendar mogel zahtevati. Predstavila me je Vam oficijelno gospa markiza de Langeoe, ena najuglednejših pariških dam; ne bi potemtakem napravil ni kakega pogreška proti družabnim običajem, če bi se brez posebnih ovinkov najavil v Vašem salonu. Vendar pa hočem imeti vso pravico na svoji strani. Razumem popolnoma dobro, da Vam mora biti silno zoperno in neprijetno, da se nahajate med baronom de Lascarsom in markijem d'Herouvillom, med preteklostjo in sedanjostjo, a jaz Vam hočem, kolikor je stvar odvisna od mene, olajšati neprijetnost tega položaja. Pravim: »Kolikor je stvar odvisna od mene« seveda v smislu, da bi bil prisiljen, kljub svoji živi želji, da bi Vam ne napra-viajl neprijetnosti in skrbi, vendar oprijeti se ostrejših sredstev, ko bi se upirala dovolitvi sestanka. Razmišljal sem o sredstvu, ki bi moglo vso stvar izravnati tako, kakor bi bilo dobro v Vašem in mojem intresu. Mislim, da sem našel to sredstvo, in Vam predlagam sledeče: to pismo bo v petek zvečer v Vaših rokah. Gospod marki d' Herou-ville ga ne bo mogel odkriti, kajti kot spreten vojskovodja imam v zvezi v nasprotnem taboru in precejšnje število Vaših ljudi je popolnoma odvisno od mene. Jutri, v soboto, je veliki ples v Operi. Opera je nevtralno ozemlje, kjer se srečujejo najiskrenejši prijatelji, kakor tudi smrtni sovražniki. Med polnočjo in eno uro zjutraj oble-cite črni domino. Pripnite si rdeči trak na levo ramo, pojdite po skrivnih stopnjicah iz hotela in dajte se najetemu vozu zapeljati v Opero, Ko dospete v Opero, pojdite v prvo nadstropje. Z lahkoto najdete tam ložo št. 21. Potrkajte trikrat na vrata te lože in odprem Vam. Mislim, gospa markiza, da smem z vso gotovostjo računati na izpolnitev moje prošnje. Saj veste dobro, da je ta sestanek popolnoma hrez nevarnosti za Vas, dočim bi pa upiranje z Vaše strani lahko imelo za Vas najhujše posledice. Predvsem bi Vas potem, ko bi ne prišla v soboto zvečer v Opero, vikont de Ca-vareoc v nedeljo posetil v Vašem hotelu. Ali bi ga dala odsloviti po svojem slu-žabništvu? Dovoljujem si, da dvomim. Torej na svidenje v soboto zvečer, gospa markiza. Že naprej se čutim srečen zaradi svidenja, ki mi pokliče v spomin najlepše dneve mojega življenja, in Vas prosim, da sprejmete zagotovila najodličnejšega spoštovanja in najgloblje vdanosti Vašega pokornega sluge. Vikont de Cavaroc. XIV. Notranji boji. Ko je markiza d' Herouvillova prečitala to pismo do konca, je v največjem obupu dvignila roke k višku. — Moj bog! — je jecljala, — prosila sem te tako goreče, a ti me nisi uslišal! Edino le pri tebi sem mogla najti zaščite, in ti si me zapustil! Prikoncu sem s svojimi močmi, o gospod, in trpljenje je popolnoma strlo moj pogum! Ali je morda že prišla ura moje smrti? Pripravljena sem . . . Mlada žena je vzela zlat ključek iz torbice, ki jej je visela ob pasu ter pritisnila na skrivno pero pri nogi iz rožnega lesa narejene pisalne mize, ki vkljub svoji lahni in koketni vnanjosti glede varnosti nič ni zaostajala za blagajno kakegaa generalnega davčnega najemnika. Vzela je iz predalca, ki je bil napolnjen z različnimi škatljicami in zanjčki, majhno, v moder papir zavito in s steklenim čepi-čem zamašeno steklenico. (Dalje.) k^OjOCl KUMHG1U TROCCA Trst, ul. Barriera vecchia 8 ima velike zalogo mrtvaških predmetov Venfi JUBS^VSSS-J^SE l NajniSje konkurenčna cen«. ua&m ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Hranilne sprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, in jih obre- M 1} 01 večje zneske pc ao- : staje po ^ (2 I« govoru. Trgovcem . otvaija čekovne račune z dnevnim obresto-? tanjem. £ Vlaga se lahko po eno krono. ♦ MttM-toulikBi nfu 75179. TDIfH 1H4. ♦♦»»♦♦♦»••♦♦••»♦••♦♦♦♦•♦•♦•♦♦♦t Josip Gergič, Trst Rocol - Maline a vtnto Itev- 40 Prodajalna Čevljev vseh vrst za molke, ženske in otroke in zaloga usnla. Sprejema naročila po meri in popravila. Cen« zmerne. Priporoča se za obilen obisk s neomejenim Jamstvom ♦ ulica S. Francesco itev. 2, I. nacist. i ♦ Posojila 5 J daje na osebni kredit in na zastave o + proti plačilu po dogovoru. 1 Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 ž dopoldne in od 3 do 5 popoldne. ♦ Priporoča male hranilne škrlnjice, ki g so posebno primerne za družine. ♦ ♦ i ♦ : ♦ ♦ • o ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Hajbo tek- Perje zaposteUe po coni. 1 kg »i v rta, dobrega perja 2 K ; bolj*« vTrte 2 K *0; p rima na pol belega K 2JOi 4 IC ; belega dUka-ree« 9 »C 10; 1 kg xelo fi- nega. sneino belega perj* K ____ . ________ perja, sive« 6 K. 7 belega I« K aaJflEeffaira pranega perja K I £ — Pri nakupa i« r; i 2 kg franko Že napolnjene pernieo _ rdečega, vodngm, belega ali raanaga platoa, t takat iSO em dolg, oltcli i»0 cm f rok s drema blwlwa» mi, rmka m em 4o!ga, okoli «0 em Uroka, aapolajaa ■ e«Hb. »iHm *io trpetnim, djkuU« p#r,em K Ig —; ■ m**-*"* perem K lO ; a drobnim C 94 — poeamexnl ta-fcrtti 1« t, IS K, 14 K, 1« K ; tkUsine J I, S S M, 14 -TcaeaU MO cm dolgi, 140 cm M roki K 19"-, Z 1*70, K 1? M, C ti-— ; Marin'1 90 cm dolge, 79 em Uroka K 4 50, K 4», K 6-70: Padtubacu la trdoeg*, plaaaep platna 190 ca d*gl, lig m Uroki K Lf 80, K 14 80 Puiiljre proti poTMttm od K II — oaproj franki. Menjava Je do^oJaca ; m to, kar na ngajn, ae mo denar. S. Benlsch, Deienfce 765, Čeika. Bo«« t o ilustrovani cenik gratis in franko Velika zaloga vsaktvrstieaa piitn Aleksander Muzi BkMiifllMI ■ n J M M !A. Sbof ■ Trst, Via eaoBi ■ ra; Ll ^ m kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico Sa nikeliranje, posrebrnenje, bakranie 1. t. d. 1. Trst, Via eaotdno Donizetti St. 5. - Telefon St. 126, Rom. IV. Popravlja priprave za točene piva, motorje na gas in benzin, sesaljke, šivalne »trojo,, motocikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalaice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehnično. - Zaloga Žarnic, stekel za gas in elektrike in drugih vsakovrstnih predmetov. j Oblastveno avtorlzovana delavnloa UMBSSMUii^d (Tvrdka ustanovljena leta 1874). I ______ ___ trst, niai Retton itev. l PATRSZIO PITTH (Mana Rozarla-PafaCa Maranzl). ; ■ l^i ■ " ® ™ ■ ^^ ■ ■ ■ ■ BT^k zdravljenje! K 1-60 _ 5 — J >irup Salsapariclia, 1 steklcnica Popolno ozdravljenje ...» Siiup jodurat, stcklenica ... £ o polno ozdravljenje . . . • Iričibtilni Čaj, 1 zavoj .... 6 zavojev , . lekarna vji\ jaletis" Trst - ulica S. Cil no Trst 6 — 1.20 6 — Restavracije FINDINO Trst, Hi Ctlifi 11 PLES Emllia Trst Campo S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino p&arnftkfli in šolskih potreMfln Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst. PrefcMe se tod! molitvemki v slov. JezHra, ^ i ll mu i ■ i mm i m eaarag—o^ HicolO Cosclondch koncesijonlran sobni tahnik tn u paritki ruitivi z zlato kolajno IW !■ različnimi častnimi diplomami. ■mn—s—ii iibhhmiihb f I I ODLIKOVANA 1 I I j tržaška čevliamica i J Trst, ul. Oiosud Carducci 21. g I Izbera obuvala vsake vrste, najboljših, 1 ■J tu- in inozemskih tovaren po najzmer- 2 S nejših cenah. Blago prve vrste. - Mo- g I derne oblike. Delo solidno in perfektno H baiiHHiii BiaaaaBiiBafi .-al . ■■ -Oran d | lideluje vsa zobotehnšška dala. Specijaliteta : Zobje brez neba lo krone v porcelan« In zlata. Delo aolldno la ceae zmerne. s sHcaMufiwal5.il. v od 9-1 ia od 3-7. a Trgovina jestvin In « kolonijalnoga blaga —■ 3van Žnidarčič Trat, uilca Belv«dara štev. 19. Priporoča se oenjenemu občinstvu za obilen oblak. P»ostrotba tudi na dom In so razpotUJa blaga po pošti. Lastnica UeH tnldurtlt. Avstrijska naroplovna del. družna „Oaloiaria" vzdržuje sledeče glavne proge: rrst-Metko»lć A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto ob 6.80 uri zjutraj Trst-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6.30 uri zjutraj. Trst Mat*ovld C. 'poštna). C d h o d iz Trsta v eoboto ob 5. uri popoldne Povratek v četrtek ob 6.30 uri zjutraj. Trat-Kcrftula (poštna). Odhod iz Trvta v sredo ob 5. uri popoldoe. Povratek v ponedeljek ob 630 uri zjutraj. Trat>ftlbonlk (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst-Makarska ■ trgovska . Odhod iz Trsta vsak torek ob 6 uri popoldne Povratek vsako nedeljo ob 1.15 popoldne. Trst-Vfs (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7 popoldne. Povratek vsak četrtek ob 7 15 popoldne. Zveze v Metkoviču z vlaki v Mostar in Sarajevo. Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji Vožryi reai se morejo dobiti brezplačno pri vsakem družbenem zastopništvu. ♦♦♦♦ V dobroznanl mesnici Karel Delaml pa vlsokam c. kr. namastnlStvu koncesijonirani zobotehnik Trst, ulica Belvedere it. 4. III. n. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. Trsi. Piazza Barriera vecchia 9. Tel. 28-51 ■ se prodaja vedno prvovrstno a f goveje, telečje in koštrunovo 1 t jančje in tudi kokošje meso. t OBRT: Kchaaje govejih vamp, zalora su-«ih in oeoljec.h črev ter alićnih izdelkov, Postreiba na d«a. « — argo vina razne = PERUTNINE HlUAVftC AHCOH zaloga vina na Prošeku Ste«. 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo niijizbornejšo istrsko vino domačega pridelka iz Vrsara (Oraera). Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od */• hektolitra naprej. 5isCDBis v bogati Izber« b Trst, al. Campanlle St. 15. - Tel. 759 ro«* > n^iihti Glavno zastopstvo in zaloga V. JANACH in drug. — TRST, Piazza delle Poste 4. MnapriHKa. Velik dohod ur, verižic, u zlaflli in sreUrniii pri- 5 veshov. Znižane cene. e RA1NUND BIZJAK \ urar Irst, Campo S. Giacomo 4 ARGENTINSKO OSJE 1 je vrsta najfinejšega olj u, kateremu dajo konsumenti prednost radi njegovega izbomega okusa, ki prekaša vsako drugo. Prodaja se po K 1*12 liter samo v zalogi olja in jesiha Fran Caatantin, Trat, V* S- Lazzaro ii <5 nasproti cerkve Sv. Antona Novega. I I I I I I Skladiide in oblaatveno dovoljana dpiavoica zr izdelovanje msjoličaih peči in itedilmk»^ OlOVAinvI SFESZA — IRST, ulica Moiiito picca, 7 rst ALLA CITTflDI LONDRfl Trst, ulkn ddta Posto IL 5 - IVO KROŠEL - (pral M. Salarini) Okusna izbira pomladanskih oblek od navadne do najfinejše za gospode in drč k*-. Velika zaloga blaga za moške obleke, ka tere izdelke moderna avtor, lastna krojač niča Eleganten kroj po nizkih in poštenih cenah. — NB. Se ne izkorišča g-slo : Sv^r k svofim! - POSTREŽBA M A OO^' Mran v tli. ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specialist a* notnuje bolezni in za bolezni m 2. Ima varnostno collco («wfe deposit*) za shrambo vrednost-n h listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti vlomu tn •oiaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem uo niz"ih cenah. Stanjo vlog nad 10 milijonov kron. Uradue ure«: od 9 do 12 dopoldne In od 3 do 5 popoldne. - izplačuje ie vsak delavnik ob uradnih urah. 1*1 SSI »■S III [II HS^f^S" in in ■*» »cj 113 P 5 gostilna max w vid Burnem ueccliin Stw. 29, l. n. »o zslosa b Crsia Trst, via Petronio S t. 2, (pri novem trgu). Toči se Istrsko vino po 72 v„ na dom po 64 vin., od 6 litrov naprej po dogovoru; opolo po 96 vinar., obmate črno po K 1.04 in belo vino, dober kra$ki teran po K 1.26; vipavsko vino In Dreherjevo pivo. Točilo se tudi vsakovrstni likeri! in žganje ter kava. Kublnfa vedno pripravljena z gorki-mi in mrzlimi jedili — Postrežba solidnu HENRIK PREUER Trst, ulica S. Lazzaro 90. Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost. Pisana: KviMriU. M15-25 Velika zaloga obuval xa nioiM, X«Mk« Mi otroke čeullornfco Mibolič TRST, ulica Caprin št 16, vogal ul. della Guardia št 22. Prevzema naroČila po meri in popravlja. -LASTNA DELAVNICA. = Nikdar - do letos! Vsled nakupa velikanske partM** (2000) moikih is otroških oblek, z»* rnorem prodati obleke po nabavnih cenah. Moderne ssoike obleke od K 14 nspre * etoeike n „ „ 8 „ n obl6C*C6 A otroke od S—10 let „ „ 3 „ Vrliki—ki izbor blaga za obleke po Mri (Zadnji uzerci od K 32 naprej.) lQ Velik izbor delmkb oblek, hlač 2 apodajib srajc ia drugega perila, [g Tm pa nsizmernejftih cenah Alla cittt di Trieste Trst, ulica O. Carducci štv. 40. a cg 0 Uclfk izbor moških m oMih o&leh m Masa. Prodala poti platim in na obroke. M: zvnpop. Wa Bornem vecchia Ste«. 29, L n. Pikama tn sla* ičarn« Onorato Furlani Trst. ulica detla Guardia 24 Podružnica Vojaški trg (Piazza della Caserma) štev. 4. Kruh večkrat na dan svež, različne moke, vse vrste biskotov ter prodaja raznih vin : : in likerjev v steklenicah : : ** Pno tržaško tovarno j „ . - . . - . brusnlb Kamnov, smlrka IADIOII ZerjOl-TrSl in „corundiun | G. Pilottl-Trst I ni.mi.Dn« Mmrilmlik Tel K.1L S priporoča svoje trgovine Jestvin ulica Commerciale 18, s podružnico ulica Istria 66 (čarbola zgornje). - Prodaja se žito, oves, koruza In raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. TVRDKA FRAHCESCO B! TRST — ustanovljena 1. 1878 — TRST je preložila svojo trgovino Šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico CampansSe stsv. 19 Ivan Hrle Trst, Piazza S. Giovasini 1 < a kuhinjskih iu kietarsKih eb-O ščm od le^a in ple enin, škafov v.. , tebi'tv in kad. sod^ekov. lopat,. re-=et, sit in bsrtkovrftnih k* jerbas v in metH ter mno^-t d ugih v to ftroko a fipad^joćih predmetov. Vi J|30a ojo trgovino s kuhinjsko p->> •l^tue ifd. Z» gostil-iičarje j ipe. kroglje, se^alje in -»te-leno po>ed-» vino, r - aaHHBBHB? • >m lil ■ - T tm I I. -■ 7 - i-lir'^ii^iVr^^^-""^'^ -^^f Tangyesf najizvrstnejše motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto, sistem .Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomcbile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijskih tovaren kakor: Mlini za moke, stroji za proizvajanje olja, tovaren ledu, stroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja za mizarsko Name SČenje *I/Iff M / obrt» centra,no kuriavo» str°li za električne raz- ff /f* ^^^^^ za drobljenje različnega sveđjave in prenos mo- ^^^^^ i(fff//t blaga' kemične to" či. Električna vzdigala za - ^^ varne itd. itd. osebe (ltft), sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke bi cevi vsake vrste. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroj Iff za poljedelstvo in preše za vino- Olje, zamahi, pipe itd. ^^^^^ vff/jT JMmT, ia ptknv WL m Pnraiui ii ihisk mniii zistMj. BHK Vinko HaJdM Kranj prtrtzoajo najfln. pienlćne moke in krmne izdelke. Zastopstvo In zaloga za Trst, Kras, Istro in Furlanijo OIUUO HICOLICH, Trst, ulica Carlo Ghesa štev. 6. TIUFON 3 2520 In 723. Br«oiaviž GIULIO MKOLKH, Trat. Rajoenejie ogrojo Iz ti6ne mreio, pohištvo ie!«zno in iz modi dobavlja, kakor (e dokazaoo, tvrdka VALENTIN BSKSMiU GRADEC Podružnica Tr*t nI. Nuora št. 519. r«L 19-79. Cenile ii 1 »■HBBAJnUMflflnnBHI i IKMM osna in dru j 5 za gorivo pstraleja in M. latsnjala ž Jcsip i Trst, Hiira S. mm Z. (Sv. Im) M 2832 > Jura] SCaraman Trst, ulica Fonderia štev. 6 priporoča svojo zalogo dalmatinskega vina iz Omiša in sledeče svoje gostilne: v ul. Scorzeria štev. 4, v ul. Tintore 8, v ul. Valdirivo štev. 14, in Passo S. Andrea št. 40. OUDCDDOLJ S' lllll JDODDDDO -iS Coftt Ifuouo (NOVA KAVARNA) Trst. Piazza Barriera-Settef^m Prva udobnost. Bogata iabera časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila ' seh vrst. Biljardi Seifert, TELEFON 15-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten BUFFETi kjer se prodajajo mnda jedila vino in Dreherjevo pivo. Sprejema se naročila na dom. Priporoča se udani Franjo Abram, lastnik □ a □ □ s Kako si se predrznil vzeti nekaj dražega neto preizkušeno dobri 0TT0NAN papir ali strojnico za svalčice. UNaTNI ZOBJE PLOMBIRANJE * ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČERHAK 0. TUSCHER z o« o KOMC t trst ULICA CASSRMA, 13 II. nad. »lllll I CENTRALA v PRAGI U&tanovilena L 1868 20 podružnic 17 ekspozitur DeloiSka giavniea : so,ooo.ooo Rezervni ia va»ostni K 2S.000.000 IIIHHIHI HM lllll i Bil liBaai IIIHI BHIIliaBTir^Hll iiiE^iiiisssiir""^ Zlvnostenska bankapodruinka v Trstu GRADEŽ otvoijena v poletju ekSpOZltUre redno poslovanje OPATIJA Izvriultt vse bantne In menlalnKne posle. TELEFON: 2187 —1078. IIIHIHIHIIMI1 Borzna naroČila. TELEFON: 2157 — 1078. VLOGE NA KNJIŽICE Rentni davek plačuje banka iz svojega. Miiiiti knzplatn ia razpiliii.