297
Novičar iz domačih in ptnjih dežel
Državni zbor  na Dunaji  se ima neki  začeti o vseh Svetih.   Pripoveduje se, da mu c. kr. ministerstvo misli predložiti prevdarek   državnih   stroškov  in dohodkov za leto 1865. in 1866.; al to ni verjetno, ker bi kazalo, da bi po tem celo leto ne bilo zbora več, kteri ima vendar obilo obilo opravil,   da se dovršijo potrebni zakoni ustavni. — Baron Bach, zdaj poslanec avstrijski pri rimski vladi, je   prišel   2.   dne   t. m.   iz   Rima   na Dunaj.   Dunajski časniki pripovedujejo, da ostane tu le kake tri tedne   in da je prišel,   da   se   začno   priprave za nekakošno prenaredbo konkordata. — Papirnatih desetič je bilo konec  julija meseca   le še za 5 milij. in 108.444 gold. med ljudmi;   želeti bi  bilo,   da   bi se ta denar,   na zadnje tako zamazan, da se ga človek v roke vzeti boji, popolnoma odpravil. — Kakor se sliši, misli   vlada  prodajanje  tobaka   še   bolj   v   proste roke dati,   tako,   da vsak trgovec (kupec) utegne pravico dobiti, da tobak prodaja;   al prodajavcem se neki ne bojo več tolikšni procenti dovolili, kakor dozdaj. — Plača c. kr. vojaških častnikov   ali viših in nizih oficirjev, ki so v službi, znaša okoli 15 milijonov gold., — onih pa, ki so v pokoji, nad 7 milijonov. — Hrvaški časniki donašajo novico, da preuzvišeni škof Stros-majer misli z dr. Rački-em, šolskim nadzirateljem, konec tega meseca potovati v Rim,   zato ,   da bi prejel od sv. očeta blagoslov za slavensko bogoslužje.   —   Po najnovejših pismih je naMarskem v Pfizivozu se prikazala goveja  kuga.   —   Po   mislih  c. kr.   policijskega ministerstva so se sicer politične razmere v Gralicii na bolje obrnile, vendar še niso take, da bi se obsedni stan, v kterem je ta dežela že več časa, mogel odpraviti ali zelo zlajšati. — Druga glavna skupščina „Matice" v Slovakii, ki je bila nedavno v S t. Martinu pod predsedništvom preuzvišenega škofa bistriškega gosp. Stepana Movsesa, je —   kakor   „Domobran"   piše   —   izvolila   za   častne ude: Kukuljeviča izmed Hrvatov, vladika Gruiča izmed Srbov, škofa Gaganca izmed Rusinov, dr. Miklošiča in dr. Bleiweisa izmed Slovencev, Palackega izmed Cehov i dr. Beka izmed Moravanov. — Razprave v dunajskem zboru   o   šlesvik-holštajnskih  in  danskih razmerah lezejo prav po polževo naprej,   danska vlada pa neki celo namerava rakovo   pot;   sliši   se   namreč,   da nima prave volje se udati pogojem, po kterih ima konec biti krvavi pravdi: na kterega pomočnika se neki opira, nihče ne ve. — Nemčii   dela zdaj veliko skrb,  kako bote avstrijska in pruska vlada dognale dve reči, namreč:   kaj   bode   s   Slesvik-Holštajnom,   in   kaj   s francozko-prusko  kupčij s k o pogodbo?    Avstrijska vlada želi nekake prenaredbe francozko-pruske kup-Čijske zveze, da bi potem tudi Avstrija mogla stopiti v to zvezo;   kar   pa   se   tiče   Slesvik-Holštajna,   se  boje pruski vladi nasprotne nemške vlade, da ne bi  si omenjenih dežel ne prisvojila.   Velik hrup je zavoljo vsega tega zdaj po nemških časnikih,   ker   so   vse   te   stvari tako zamotane in nejasne,   da   še nobena  vlada ne ve, pri čem da je   in kakošen   bo konec   vseh   teh važnih zadev.    Ker pa najbolj pruski minister Bismark in avstrijski   minister Rechberg   te razprave   v svojih rokah imata, ni čuda,  da na vsaki strani političnih časnikov zadevaš na imeni  teh   dveh  ministrov.   —   Na drugem delu sveta   pa   sta   cesar Napoleon^ in   kralj  italijanski Viktor Emanuel najbolj na glasu. Časniki raznašajo po svetu,   da se francozka   in turinska vlada  čedalje   bolj sprijaznujete,   in   z dovoljenjem   Napoleonovem utegne vendar   le   poroka   biti  kraljeviča italijanskega Hum-berta z princesnjo Muratovo.   Ta zakon — kričijo časniki angležki — pa bi pomenil vojsko Dunaju in Rimu* Pa saj je krik in besedni hrup zdaj edino,   kar imajo
Angleži opraviti, ko so v druzih političnih zadevah čisto na strani ostali. — Ruska vlada se skazuje Poljcem čedalje milostnejša; zato na Poljskem vsaki dan raste stranka, ki se želi zediniti s Kusijo; najnovejše sporočilo deželnega poglavarja Berga do čara ruskega se sklepa s temi-le besedami: „Dežela je popolnoma mirna; čas je prišel, da narod poljski prejme one blagre, ktere je Vaše veličanstvo mu obljubilo tadaj dati, kadar se povrne red v deželi." — Knez črnogorski je 2. dne t. m. s konja padel in se hudo poškodoval. — Narodna skupščina srbska (državni zbor) se je v Belemgradu začela 28. u. m. Knez je odprl skupščino z ogovorom, v kterem najpred pravi, kako milo mu je, da more slišati zastopnike naroda; potem se spominja teških časov, ki jih je prestala Srbija in pravi, da ni še popolnoma spolnjeno, česar ji je obljubila turška vlada, da pa je narejeno, da se spol-nejo vse naše prava; dalje našteva, kar je vlada storila za zboljšanje materialnega in duševnega stana, in ob-ljubuje neprenehoma skrbeti za blagor narodni; ko še omiluje prekucijno početje sovražne mu stranke, sklene govor s tem, da pravi: „spolnujmo vsi svoje dolžnosti tako, da moremo, kadar pride čas, višemu sodniku dati dober račun. Naj Bog blagoslovi Srbijo in naj vam je srečno delo vase \iC Sem ter tje seje med govorom oglasil kak nezadovoljen poslanec, vendar so bili pri mnozih prilikah dobro izdelanega govora živio-klici tako živahni, da je mogel knez zadovoljen zapustiti zbornico. — Cesar mehikanski je poslal svojega poročnika italijanski vladi v Turin. Ko se je poslanec predstavil kralju, mu je željo naznanil, da bi se prijateljstvo med Mehikanci in Italijani, ki so edinega (romanskega po španjolskem) rodii, čedalje bolj vtrdilo, ker tudi vladi njuni stojite na ndrodni volji, ktera je podlaga vsaki svobodni deželi. Kralj je zaupanje razodel, da cesar Maksimilijan, kterega že davno spoštuje, bode osrečil svoje podložne. Ce so besede poslancove, ki jih je izgovoril v imenu svojega cesarja in v kterih tako očitno povdarja narodno pravilo, osupnile marsiktero stran, se ne sme prezreti to, da je cesar bil izvoljen po narodu mehikanskem. — Kakor se sliši, dela fran-cozka vlada vse priprave, da vsa njena armada zapusti Mehiko meseca oktobra. — Za delavni ženski spol bode zanimiva nova iznajdba Amerikanca Dal-tona; iznajdel je namreč novo m a sin o, s ktero se kakor s pletenkami (stricknadel) p le s ti (štrikati) more. V enem tednu se more z dvema takima pleti-loma izplesti do 400 tucatov kratkih nogovic. Cena taki mašini je 300 gold. — Vreme letošnjega leta je tako nenavadno , da so se celo vremenski preroki sprli med seboj. Tako je štajarski „Schockelprofet" se skavsal s Nikolsburškim dr. Škof kom ter pravi, da bode ta mesec vreme lepše kakor ga Skofka prerokuje, kteri pravi, da ta mesec bo tako moker kakor je bil poprejšnji. Med 9., 12. in 15. septembrom (kimovcem) obeta dosti vetra, med 14. in 19. pa tudi večkrat grom in blisk ali saj nestanovitno vreme, 22. dne vetrovno in deževno, 25. tudi tako , 27. do 29. vetrovno in nazadnje deževno, med 15. in 22. več oblačnih in mrzlih noči.   Po takem se ne kaže vinu ugodno vreme.
298