VESTNIK
SfMiMK	-T/
Poštni urad 9020 Ceiovec
E	Verlagspostamf 9020 Kiagenturt	=
=	=
=	izhaja v Ceiovcu
Erscheinung:ort Kiagenturt
Posamezni izvod 3 šiiinge E	mesečna	naročnina 12 šiiingov	E
E	ceioietna	naročnina 120 šiiingov	=
^	P. b. b.	§
E	=
HtHmtmmmmmHummmmuuutmmnmmmmmmmHmič
LETNJK XXXii.
CELOVEC, PETEK, 8. JULiJ 1977
ŠTEV. 27 [1821)
GRE ZA POMŽEVANJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA
ki ga ne moremo in ne smemo sprejeti
Kakor da bi šlo za kakšno epohalno dejanje, so oblikovalci javnega mnenja na Koroškem in po vsej Avstriji prejšnji teden razpihnili postavitev prvih dveh dvojezičnih napisov v Selah, katerima sta ta teden sledila še dva napisa v Bilčovsu, polagoma pa bodo postavili še nekaj tabel v vsega skupaj osmih občinah. Prav s tem razpihovanjem pa so tudi povsem jasno pokazali, kaj je resnični namen tega .reševanja": Avstrija si hoče z nekaj .paradnimi" občinami oziroma vasmi ustvarili alibi, s katerim bi doma in predvsem v svetu zavajala javnost, v resnici pa svojih obveznosti iz državne pogodbe sploh ne misli izpolniti.
Sedanja ureditev, kakor jo predstavlja zakon o narodnih skupinah skupaj z izvedbenimi odredbami, namreč ni rešitev odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti no Koroškem, temveč pomeni dejansko ponižanje slovenskega ljudstva v takšni meri, ki ni več znosna. .Opravka imamo z brutalnim dikta-
ZSO je razpravljala
o trenutnem narodnopolitičnem položaju
Nadzorni )n Upravni odbor Zveze stovenskih organizacij na Koroškem :ta na skupni seji dne 3. juiija 1977 obravnavata trenutni narodnopoiitični poioiaj, ki je nastai po uveijavitvi odredb k zakonu o narodnih skupinah.
Ugotovijeno je bito, da sprejet) ukrepi ne pomenijo rešitve naših vprašanj, marveč pred-sfavijajo ponižanje siovenskega ijudstva v takšni meri, ki ni več znosna.
Po izčrpni razpravi sta odbora sprejeta skiepe za ustrezne akcije, da viado in javnost opozorimo na nevzdržno stanje, ki dejansko pomeni nevarnost iikvidacije siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
lom večine nad manjšina, z diktatom, ki pomeni neposredno ogrožanje naše skupnosti in njenih temeljnih človekovih pravic," kot je v izjavi za tisk poudaril predsednik ZSO dr. Franci Zwitter.
V takšni ureditvi koroški Slovenci ne moremo videti izpolnitve člena 7, kot to trdi vlada, marveč vidimo v njej revizijo državne pogodbe in kršenje načel avstrijske ustave. Dejansko gre za revizijo državne pogodbe,
ker so pravice manjšine pogojene z njenim številčnim stanjem;
H ker se teritorialno načelo, kot ga določa državna pogodba, z novimi ukrepi spreminja v personalno načelo;
K ker se pravice manjšine bistveno zmanjšujejo, ne pa izpopolnjujejo;
)][ ker se avtohtoni življenjski prostor manjšine zožuje na eno tretjino, z ozirom na dvojezične napise pa celo na eno šestino;
H ker smo koroški Slovenci glede priznanja pravic razdeljeni na najmanj osem različnih kategorij, čeprav člen 7 zagotavlja enake pravice vsem pripadnikom manjšine na celotnem njenem naselitvenem prostoru.
Takega ponižanja koroški Slovenci ne moremo in ne smemo spre-
jeti. Pokazati moramo, da smo pripravljeni upreti se takemu diktatu, pripravljeni boriti se za svoj obstoj. Odločno in z vsemi sredstvi se hočemo bojevati za pravice, ki nam gredo po členu 7. Viado in javnost hočemo opozoriti na nevzdržno stanje, ki pomeni nevarnost dejanske likvidacije naše narodnostne skupnosti.
Z vso odločnostjo pa zavračamo poskuse vseh tistih, ki bi našo upravičeno borbo hoteli kriminalizirati, nam podtikavati protidržavno na-strojenje ali očitati ekstremizem in domovini škodljivo dejavnost. Naj se zavedajo, da domovini najbolj škodujejo tisti, ki enemu delu prebivalstva na njegovem avtohtonem ozemlju brutalno kratijo osnovne človekove pravice; tisti, ki enemu od obeh narodov v deželi napovedujejo smrt; še posebej pa tisti, ki uradno in celo legistično pospešujejo to likvidacijsko politiko.
Boj za enakopravnost in obstoj je naša legalna pravica in te pravice se hočemo poslužiti. V tem boju bomo združili vse naše sile, lahko pa smo tudi prepričani, da bomo deležni podpore demokratičnih sil večinskega naroda, našega matičnega naroda in njegove države, pa tudi širokih demokratičnih sil v svetu.
JUGOSLOVANSKA VLADA POUDARJA;
Avstrija revidira doiočiia državne pogodbe
kar je v nasprotju z načeti mednarodnega prava
Ob najnovejših ukrepih avstrijske vlade, ki se nanašajo na položaj in pravice slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji, je zvezni izvršni svet SFR Jugoslavije 30. junija 1977 objavil naslednjo izjavo:
V prizadevanjih, da bi ustvariti kar se da ugodne možnosti za razvoj dobrega sosedskega sodeiovanja z repubiiko Avstrijo, si je SFR Jugosiavija vedno prizadevata, da se rešijo vsi probiemi, ki bi iahko ovirati stabiine in dobre medsebojne odnose. Jugosiovanska viada je giede tega v svojih notah, demaršah, prediogih in izjavi 13. maja 197$ opozarjata avstrijsko viado, da poiitika neizpoinjevanja doiočii državne pogodbe o pravicah in potožaju siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji petje k reviziji te pogodbe in kvarno vpiiva na ceio-ten razvoj jugosiovansko-avstrijskih odnosov.
Avstrijska viada pa je z najnovejšimi odioki, ki jih je sprejeia na podiagi zakona o narodnostnih skupinah z dne 1. juiija 1976 — spre-jetim torej 22 iet po podpisu državne pogodbe — ponovno grobo kršila mednarodne obveznosti, ki jih je s to pogodbo prevzeta do siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Jugosiovanska viada žeii opozoriti samo na nekatera dejstva: iz okvira uresničevanja državne pogodbe sta v ceioti izpuščeni dežeii Gradiščanska in Štajerska ter okoii dve tretjini Koroške; sprejeti ukrepi pripadnikom siovenske manjšine odrekajo aii ogrožajo četo nekatere pravice, ki so jih že imeii na podiagi obstoječih deinih in restriktivnih ukrepov, vendar tudi takšne skrčene pravice pogojujejo s števiičnostjo pripadnikov manjšine. Se več, zakonitim predstavnikom manjšine četo poskušajo odvzeti njihovo iastnost poiitičnega subjekta, strnjeno ozem-ije, na katerem živi siovenska manjšina, pa razbijajo na več med seboj nepovezanih območij in ne izvajajo krajevne dvojezičnosti, ki jo doioča državna pogodba [npr. napisi na javnih posiopjih in podobno).
Se posebno skrb zbuja dejstvo, da so biii omenjeni ukrepi sprejeti ne da bi upoštevati mnenje in sogiasje manjšin, s čimer jim hočejo vsiiiti rešitve, ki niso v njihovem interesu.
Giede na vse omenjeno viada SFRJ ponovno poudarja, da avstrijska viada z izvajanjem navedenih ukrepov, s katerimi namerava navidezno reševati manjšinsko vprašanje, enostransko revidira doiočiia državne pogodbe, kar je v nasprotju s temetjnimi načeii mednarodnega prava kakor tudi z načeiom skiepne iistine konference o varnosti in sodeiovanju v Evropi o vestnem in poštenem izpoinjevanju mednarodnih obveznosti.
Kot ena od podpisnic državne pogodbe bo Jugosiavija še nada-ije vztrajata, da repubiika Avstrija v ceioti in brezpogojno izpoini obveznosti, ki jih ima po državni pogodbi do siovenske in hrvaške manjšine. Hkrati izjavijo, da bo tudi v prihodnje dajaia popoino podporo upravičenim zahtevam manjšin.
Protimanjšimski ukrepi Avstrije
pomenijo kršitev tndi skiepne iistine heisinške konference
Erktarung
Wir erklaren hiemit, dah wir mit dem in der Nummer 42 (1630) des 28. Jahrganges vom 19. Oktober 1973 des Slovenski vestnik unter der Uberschrift ,Združimo se v borbi za naše pravice!" erschienenen Artikel die Ehre der Person des Herrn Dr. Jose! Feldner in keiner Weise beleidigen und ihm auch keine ehrenruhrige Handlung unterstelten
vvoHten.
Der zvvischen Herrn Dr. Josef Feldner und unserem verantvvortli-chen Redakteur, Herrn Andrej Kokot, anhangig gevvesene Ehrenbe-teidigungsprozef; endete mit einem Vergleich und ohne seine Verurtei-!ung.
Ob dnevu borca so bde spet po vsej Sloveniji in Jugoslaviji številne prireditve in proslave, kjer so se spominjali slavnih dni narodnoosvobodilnega boja, hkrati pa so govorniki opozorili tudi na razvoj in mednarodno uveljavitev Jugoslavije po vojni. Visoki predstavniki družbenopolitičnega življenja so ob tej priložnosti zavzeli stališče tudi k manjšinskemu vprašanju in še posebej k trenutnemu položaju na Koroškem oz. v Avstriji.
Posebno obširno je o manjšinskem vprašanju spregovoril predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič kot slavnostni govornik na zaključni prireditvi tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu na Dolenjskem. Slovenska koroška pesem, pa naj bo še tako nežna in osebna, dandanašnji pomeni borbeno, partizansko pesem, je dejal Ribičič, saj prepričljivo dokazuje pristnost naših slovenskih ljudi v tistih krajih in zaselkih na tej ih oni strani Drave, katerim avstrijske oblasti odrekajo pravico do svojega jezika, svoje kulture, napisov v slovenščini, pravico do zdravega narodnostnega, gospodarskega in kulturnega razvoja.
„Protimanjšinska asimilacijska politika, ki jo vodi Avstrija do slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti, dosega v tem trenutku enega svojih vrhov," je poudaril predsednik Ribičič. „Več kot dvajset let je Avstrija izigravala določila avstrijske državne pogodbe o položaju teh manjšin. Po tem obdobju so bili julija lani sprejeti zakoni, pred kratkim pa izvedbene odredbe, ki skupaj pomenijo bistveno vsebinsko in ozemeljsko zožitev mednarodnopravno zagotovljenih pravic manjšin v Avstriji. Ti predpisi so koncesija velikonem-škim, šovinističnim in neonacističnim silam, skratka vsem tistim silam v Avstriji, ki si prizadevajo za narodnostno uničenje manjšin in ki nasprotujejo dobrim sosedskim odnosom med Avstrijo in Jugoslavijo."
Govornik je opozoril, da so bile odredbe sprejete brez sodelovanja prizadete manjšine, proti
njenim življenjskim interesom in ob popolni gluhoti za njena stališča. Niti en predlog koroških manjšinskih organizacij ni bil sprejet, sprejeti pa so bili predlogi desničarskih, nacistoidnih šovinističnih sil, ki so v škodo manjšin še poslabšali oba zakona in odredbe. Spričo vsega tega jih ni mogoče razumeti drugače kot poskus pravne likvidacije slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, je ugotovil Ribičič in potem nadaljeval:
„Najnovejši protimanjšinski ukrepi Avstrije, ki pomenijo kršitev ter poskus samovoljne in enostranske revizije avstrijske državne pogodbe, pomenijo tudi kršitev črke in duha sklepne listine konference o varnotsi in sodelovanju v Evropi. Ti ukrepi zaslužijo najodločnejšo obsodbo vse naše javnosti. Ko se v Beogradu te dni evropski narodi dogovarjajo o nadaljnjem sodelovanju, sožitju in varnosti, pa mora prav v tem mestu in v tem času jugoslovanska vlada najostreje zahtevati izpolnitev avstrijske državne pogodbe. Kakor zvezni izvršni svet, tudi mi izražamo polno podporo pravičnim zahtevam manjšine, njenemu boju za narodnostne pravice in njenim prizadevanjem, da s svojim problemom seznani mednarodno javnost.
Naj zato naša slovenska pesem na tem zboru izzveni kot borben partizanski protest našega ljudstva in vse socialistične Jugoslavije proti omejevanju temeljnih človekovih in narodovih pravic v sosednji Avstriji, proti montiranim zastraševalnim procesom, proti kršitvam mednarodne državne pogodbe, obenem pa za bratstvo narodov in enotnost delovnih ljudi, za gospodarsko in kulturno sodelovanje, za odpiranje meje, za izpolnjevanje duha helsinških sklepov in dokumentov OZN, za enakopravne gospodarske in kulturne odnose med ljudmi in narodi Evrope in sveta."
Predsednik skupščine SR Slovenije Marjan Brecelj, ki je govoril na osrednji slovenski prireditvi na Lokvah pri Črnomlju, povezani s proslavo
35. obletnice prvega osvobojenega ozemlja, je dejal, da je Jugoslaviji kot gostiteljici konference o sodelovanju in varnosti v Evropi izkazano veliko mednarodno priznanje. Jugoslavija in Italija prihajata na to konferenco z meddržavnimi sporazumi, sklenjenimi v Osimu v duhu helsinške listine. To je zelo pomemben prispevek politiki miru in sožitja med narodi v svetu, je opozoril predsednik Brecelj ter ugotovil: „Ob tem pa smo prisiljeni reči, da se avstrijska vlada in vodstva avstrijskih vodilnih političnih strank v pogledu oživljanja nacizma in glede manjšinske politike, to ie zagotovitve pravic slovenske in hrvaške narodnosti, ne ravnajo po teh načelih."
Podobno je naglasil tudi sekretar zvezne konference SZDL Jugoslavije Marjan Rožič, ki je govoril na prireditvi v reškem predmestju Drenova. „Te dni so oči svobodoljubne in napredne Evrope uprte v našo državo in Beograd, kjer poteka sestanek o varnosti in sodelovanju," je dejal Rožič, ki je poudaril, da je ta konferenca hkrati klic vsem državam, naj spoštujejo sprejete obveznosti. Pri tem pa je opozoril, „da sosednja Avstrija še vedno krši državno pogodbo in v osnovi izvaja politiko utesnjevanja, saj našim manjšinam odvzema temeljne pravice".
Član CK ZKJ generalpolkovnik Boško Šiljegovič (vodja jugoslovanske vladne delegacije, ki je pred nedavnim pregledovala partizanska grobišča na Koroškem — op. ured.) pa je na prireditvi na Tjentištu, kraju najtežjih bojev med zadnjo vojno, opozril, da Avstrija ne spoštuje ne črke ne duha državne pogodbe. „V Avstriji enostavno zbrišejo z geografske karte slovenska in hrvaška naselja, vasi, poti, šole in cerkve, kakor se to zljubi kakšnemu staremu ali mlademu nacistu v Heimatdienstu," je dejal Šiljegovič. „Slovencem in Hrvatom dajejo pravico, nemško govoriti, slovensko in hrvaško pa — molčati." Vendar pa so to kratkovidni računi, je naglasil Šiljegovič, kajti Jugoslavija nikdar in pod nobenimi pogoji ne bo pristala na takšno politiko.
Ne more hiti govora o sožitju
dokier so koroški Siovenci prikrajšani za osnovne pravice
TUDi UNESCO ZAHTEVA:
Države morajo zagotoviti
enakopraven razvoj narodnih manjšin
Ha seji jugosiovanske komisije za sodetovanje z UNESCO jspeciaiizirana organizacija Združenih narodov za prosveto, kuituro in znanost — op. ured.) so prejinji teden razpravijaii o ietošnji konferenci nacionainih komisij za UNESCO z evropskega območja, ki je biia apriia ietos v Heisinkih. Na heisinfki konferenci so na pobudo jugosiovanske deiegacije sprejeti tudi nekatera priporočita, ki se nanašajo na narodne manjšine kot mostu razumevanja in sodeiovanja in na njihov enkopravni razvoj, kakor tudi na medregionatno sodetovanje.
V smistu hetsinških priporočit je jugostovanska komisija zdaj predtagaia, da naj bi se začeti pogovori evropskih komisij za sodetovanje z UNESCO, tako da bi še temetjiteje obdetati vprašanje narodnih manjšin in pripraviti program sodeiovanja na tem področju. Priporočito, sprejeto v Heisinkih, namreč poziva države, naj oiajšajo in izboijšajo razmere za enakopraven razvoj narodnih manjšin, tako da bi tahko imete pozitivno vtogo v odnosih med sosednimi državami ter s tem pripomogte k evropskemu in mednarodnemu sodetovanju sptoh.
Leta 2000 v Sloveniji
več kot 2 milijona prebivalcev
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, so v dneh okoli 1. julija, ko so začele veljati odredbe k zakonu o narodnih skupinah, razne organizacije in skupine objavile posebne izjave, kjer so zelo kritično zavzele stališče k takšnemu ^reševanju" manjšinskega vprašanja, kot ga predstavlja takoimenovani dogovor treh strank. Tako izjavo je objavil tudi Solidarnostni komite v Salzburgu, iz katere povzemamo naslednje ugotovitve.
Avstrijska vlada zdaj neslavno zaključuje, kar je s polovičnim srcem pričela teta 1972: Takrat naj bi v južnokoroških občinah postavili 205 krajevnih tabel; pet let pozneje jih je že samo 91. V obeh primerih se je vlada sklicevala na .izpolnitev" člena 7 državne pogodbe — v obeh primerih je prav to pogodbo prelomila, ko je število dvojezičnih napisov pogojila s šte-
&rnžn%MZ
prcTfiMan/vFn&hih
M&rcpcv
/KgoslcMHsEl ze/o ostro Ar:'t:-Zrra Zd</n;e prot:??MM;s;Hs^e K^repc v zlvstr;;: ter opoz%r;d, ztwtr:;% zavestno ^rsr jrždvno pogojno.
^ POE/77K/1 (geograf) Kgotav-/ja, da se /Ivstrija že 22 /et :zm:^a rzpo/njevanjK obveznost;,	je
prevze/a v državnr pogodb: rn se nanašajo na zaščrto pravic s/ovens^e in ^rvaš^e manjšine. Siovenci na Ko-roš&em in Štajerskem ter Hrvati na Gradiščanskem pofrpežijivo že doiga ieta opozarjajo na sistematično, raji-nirano <2s;77:;Zdc;;o in raznarodovanje, poadarja Poiitika. Vendar pa avstrijska viada na podiagi jezikovnega štetja, ki je kiio izvedeno pod pritiskom in zastraševanjem ter so ga tri četrtine avstrijskega prekivai-stva kojkotiraie, tadi novi zakon o narodnik skapinak izrakija za na-daijnje akrepe proti manjšinam. Tako poiitiko manjšine odiočno odkia-njajo, nagiaša Toiitika ter zagotavija, da ko /agosiavija tadi v kodoče pod-piraia apravičene zakteve manjšin ter vztrajaia na tem, da Avstrija v ceioti izpoini prevzete okveznosti iz državne pogodke.
# VEČEK (Harikorj agotavija, da postavitev nekaj dvojezičnik napisov na .Koroškem pomeni (e pesek v oči mednarodni javnosti. ^Povedati, da so postaviii dvojezične napise, pa zamoičati, da so jik postavi/i aii pa jik še kodo /e v 70 od 62 dvojezičnik okčin, da so postavitev po-^ojevaii s preštevanjem, da se ves čas neastreznega arejevanja manjšinskega vprašanja vrstijo grožnje, je, miio povedano, zavajanje." Večer agotav/ja, da je avstrijska v/ada z najnovejšim ravnanjem 22 iet po podpisa državne pogodke ponovno groko kršiia mednarodne okveznosti. .Ne verjamemo, da ko s svojim ravnanjem kogarko/i pres/epi/a. K/jak tema je jagosiovanska viada z izjavo znova opozoriia na dejstva in poadariia, da Avstrija enostransko revidira doiočiia državne pogodke, kar je v nasprotja s temeijnimi načeii mednarodnega prava kakor tadi z načeiom skiepne iistine iz Heisinkov o vestnem in poštenem izpoinjevanja mednarodnik okveznosti."
^ BOBB/t (Seogradj v tej zvezi tadi opozarja na protijagosiovanske prireditve v zlvstriji ter nagiaša, da to ni prispevek k razvoja dokrososed-skik in prijateZjskik odnosov med okema državama. Borka poadarja, da /agosiavija ne ko dopastiia revizije državne pogodke. Država, ki je nacionaino vprašanje rešiia tako do-siedno kot /agosiavija, ima vso mo-raino pravico, da od svojik sosedov zakteva poino spoštovanje pravic manjšin. Vse drago ki nasprotovaio dokrema sosedstva, daka in črki ce-Zotnega procesa sodeiovanja in popa-ščanja napetosti v Evropi.
vilom slovensko govorečih državljanov; takega pogoja pa v državni pogodbi ni.
Solnograški Solidarnostni komite za pravice manjšin najostreje protestira proti neizpolnjevanju državne pogodbe, kot prihaja do izraza v zakonu o narodnih skupinah in v izvedbenih določilih, ki so začele veljati s 1. julijem. Komite ugotavlja, da zakon o narodnih skupinah, ki je podlaga sedanji ureditvi vprašanj dvojezičnih napisov in uradnega jezika, nikakor ne pomeni izpolnitve člena 7 državne pogodbe. Nasprotno ta zakon z izvedbenimi določili vedno bolj zožuje življenjske pogoje slovenske narodnostne skupnosti ter ji 22 let po podpisu državne pogodbe še vedno odreka osnovne demokratične pravice.
Kot cinizem napram Slovencem označuje komite izjavo treh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank, .da poprej še noben zakon ni bil tako vestno pripravljen in da v deželi še nikdar niso bile vse možnosti tako izčrpane, da bi našli zadovoljivo rešitev zelo mnogovrstnega problema", ko pa potem ugotavljajo, .da so izvedbena določila k zakonu o narodnih skupinah vsekakor prikrojena danim realnostim na jezikovno mešanem področju Koroške s ciljem, da bi dosegli sožitje nemško in slovensko govorečih Korošcev". To je — kakor pravi komite — cinizem, ker o sožitju tako dolgo ni mogoče govoriti, dokler so slovensko govoreči Korošci še naprej zatirani in se koroški Heimatdienst lahko postavlja kot glavni predstavnik nemškoko-
Tam pravice
roških šovinističnih in nemškonacio-nalnih interesov, ne da bi zvezna vlada izvajala jasne konsekvence; taka konsekvenca pa bi bila prepoved koroškega Heimatdiensta na podlagi 5. točke 7. člena državne pogodbe.
Dosledna je avstrijska vlada pod vodstvom kanclerja Kreiskega samo v enem: da člena 7 državne pogodbe ni izpolnila, marveč je svojo politiko podredila interesom KHD, ugotavlja solnograški solidarnostni komite. Posledica tega je zastrupljeno in naščuvano ozračje na Koroškem, za kar nosijo vso odgovornost zvezna vlada in tri parlamentarne stranke. Samo one nosijo odgovornost za politiko, ki je usmerjena na čedalje hujše kratenje pravic koroškim Slovencem. Naravnost simboličen za to je zakon o narodnih skupinah: krajevne table, ki jih zdaj postavljajo, ne simbolizirajo enakopravnosti slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, temveč drobijo njene pravice. So izraz dejstva, da je bila z zakonom o narodnih skupinah in izvedbenimi odredbami pravica manjšine do dvojezičnih topografskih napisov zreducirana na eno šestino znanega jezikovno mešanega ozemlja. Zato niso nič drugega kot alibi za vlado, da bi se tahko izmikala izpolnitvi člena 7 državne pogodbe.
Sporazumna rešitev na Koroškem bo možna samo tedaj, ko bo člen 7 končno izpolnjen ob sodelovanju prizadetih, poudarja solnograški solidarnostni komite in ob koncu poziva avstrijsko vlado, naj člen 7 izpolni po duhu in črki.
- tu krivice
Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo je z zbranimi in primerjalnimi podatki opozoril na družbene, sociološke, ekonomske, zdravstvene in druge posledice demografskih sprememb v Sloveniji. V zadnjih 50 letih se je v Sloveniji znižala rojstnost, prav tako pa tudi smrtnost, tako da je številčno stanje prebivalstva precej uravnovešeno, naraščanje pa prej počasno kot hitro. Po popisih prebivalstva je imela Slovenija leta 1921 nekaj več kot milijon in tristo tisoč prebivalcev. Po 50 letih se je število prebivalcev povzpelo nad milijon in nekaj čez sedemsto tisoč. Prognoza za leto 1985 napoveduje dvig na 1,876.000, medtem ko za leto 2000 računajo, da bo že nekaj tisoč več kot dva milijona Slovencev.
Primerjava starostnih generacij iz-ade v prid starejšemu prebivalstvu, e v začetku tridesetih let je bilo od vsega prebivalstva Slovenije 40 "/t mladine do 19 let, 51 "/o odraslih do 64. leta starosti in nekaj manj kot
9	"N starejših od 65 let. V začetku sedemdesetih let se je odstotek mladine znižal na 32,9 "/o in to na račun povečanja deleža odraslih na blizu 60 "/e ter starejših na nekaj več kot
10	°/<*.
Precejšnje so razlike pri naravnem gibanju prebivalstva v zadnjih petdesetih letih. Vse računano na 1000 prebivalcev, je število živorojenih otrok padlo od 30,4 na 16,9; število umrlih pa se je znižalo še bolj, namreč od 21,2 na 10,1. Naravni prirastek je znašal 1921. leta 9,2 na tisoč prebivalcev, dosegel vrh 1953. leta z 12,5 in se je najbolj znižal 1971. leta na 6,1; sedaj se ustaljuje na 6,8.
Torej se je iz izredno visoke rodnosti in smrtnosti pred desetletji vzpostavilo novo življenjkso ravnovesje, katerega splošna značilnost je pomembno zmanjševanje smrtnosti, postopno zniževanje natalitete in umirjena stopnja rasti prebivalstva.
Kako so boljši splošni pogoji za nego in ohranitev otrok in predvsem boljše zdravstveno varstvo omilili izpad te generacijske skupine kljub znatnemu padcu natalitete, povedo predvsem podatki o smrtnosti dojenčkov: še v obdobju 1950 do 1954 je od tisoč živorojenih otrok umrlo blizu 70 otrok; do leta 1970 je smrtnost dojenčkov padla na 24,5 od tisoč živorojenih otrok, lani pa na 19.
Boljša življenjska raven in uspešnejše zdravstveno varstvo spreminjata strukturo prebivalstva tudi v skupini starostnikov. Povprečna starost umrlih v Sloveniji je bila še pred četrt stoletja pri moških le 51 in pri ženskah 57 let. Ta meja se je do sedaj zvišala pri moških za 10 in pri ženskah celo za 12 let, tako da znaša povprečna življenjska doba zdaj pri moških 61 in pri ženskah 68 let.
Tisti kazalec, ki mora usmerjati celotno družbo, še posebej pa zdravstvo v raziskave, spreminjanje življenjskih navad, varovanje zdravja in življenja na točkah, ki so najbolj kritične in kjer bi moral biti za preventivo odprt najbolj širok manevrski prostor, pa je lestvica najpogostejših vzrokov smrti. Po statistiki gre 70 °/a vseh smrtnih primerov v Sloveniji na račun štirih vzrokov: na prvem mestu so še vedno bolezni srca in ožilja, ki zakrivijo 28 "N smrti, sledijo rakasta obolenja, zaradi katerih umre 17,6 "N, nato so bolezni centralnega živčevja s 15 "/o in nasilne smrti, ki zakrivijo smrtnost v 10"/.,
Odnos do manjšine je preizkusni kamen
V Tr:fu je zaseda) pokrajinski kongres sociaiistične sfranke ttaii-je, k) se je žeto resno bavU s fre-nufnlm poiožajem v itaiij) in posebej v pokrajin). Pri tem je biio ziast) opozorjeno na sedanjo hudo krizo in na naioge, ki čakajo stranko, da se konkretno uveijavijo osimski dogovori in se v tem okviru zagotovijo pravice siovenske narodnostne skupnosti v itailj).
„V ta okvir spada tudi giobaina zatčita pravic siovenske narodnostne skupnosti," je biio rečeno v po-ročiiu kongresu. ^Preizkusni kamen za sociaiistično poiitiko v Trstu je vedno bii odnos s pripadniki siovenske manjtine. Pri tem pa ne gre za nekaktne kompenzacijske račune, ampak za izvajanje duha in črke repubiHke ustave."
Slovenci v deželi Furlanija-tulijska krajina so v prizadevanju za uveljavitev svoje materinžčine v javnem življenju dosegli nov uspeh. Deželni zbor je namreč soglasno sprejel zakonski prediog, ki določa, da morajo uradniki, ki vodijo zemtjitke knjige na območjih, kjer prebiva slovenska manjtina, popolnoma obvladati tudi slovenski jezik [za Kanalsko dolino pa je predpisano tudi znanje nemtčine).
Tozadevni predlog je stavil predstavnik Slovenske skupnosti dr. Drago Stoka, deželni zbor pa ga je v odsotnosti neofatističnih poslancev sprejel soglasno. V svoji utemeljitvi je predlagatelj dr. Štoka ugotovil, da je deželna uprava v pričakovanju, da bo država izdaia specifične zakonske norme v zvezi z rabo sioventčine, dolžna poskrbeti, da bo v zemljižkoknjižnih uradih na razpolago tudi osebje z znanjem slovenskega jezika. Preden bo načrt postal zakon, ga mora odobriti te vlada v Rimu.
Ravno v času, ko se v ttaliji korak za korakom izboljtuje položaj tam-kajtne slovenske manjtine, pa so bili v „vzorni" manjtinski politiki Avstrije narejeni ukrepi, ki pomenijo doslej najhujti napad na pravice koroških Slovencev: z zakonom o narodnih skupinah in z najnovejtimi odredbami h temu zakonu sta bili dve tretjini Slovencev brutalno oropani te zadnjih pravic!
Človeštvu grozi nov „vesoljni
potop"
Donos je ze!o veiiko govora o onesnaženju č!ovekovega okoija, o nevarnostih, ki grozijo čtoveštvu, če bo še naprej tako brezbrižno uničevato svet, v katerem živi.
Najhujše onesnaženje ozračja je tisto, ki ga ne poznamo, ati ki ga podcenjujemo. Radioaktivnost, ropot, onesnaževanje z žveptenim ogijikovim oksidom, evtrofizacija, odmetavanje naftnih odpadkov v morje — na vse to so že večkrat opozoriti javnost in je bito tudi že sprejetih več ukrepov. Toda: kdo se boji onesnaženja zaradi ogtjikovega ptina ati dvokisa?
Dr. Atvin Weinberg, ki vodi skupino ameriških znanstvenikov pri ustanovi ERDA (ameriška uprava za raziskave o energiji) meni, da so morda katastrofatne postedice izdvajanja ogtjikovega ptina najbotj strahotna ptat naše gtobatne energetske politike v datjših rokih. V dotočenem smistu naj bi bito, kar se tiče fositne energije, podobno tistemu, kar se dogaja na področju jedrskega razmnoževanja: oba ta pojava sta gio-batna, oba težko ocenjujemo, oba nas utegneta pripetjati do katastrofe.
Nekaj je gotovo. Razmerje navzočnosti ogtjikovega ptina v zraku in ki izhaja iz izgorevanja tesa, nafte, premoga, pii-nov itd., nenehno raste. V manj kot dvajsetih ietih (1957 do 1975) je to razmerje narasto za pet odstotkov. Sredi 21. stotetja, če upoštevamo razumtjivo zvišanje (v mejah med 5,5 in 4 %) uporabe fositne energije, se bo razmerje navzočnosti ogtjiko vega ptina v zraku podvojito. Vse to bo imeto katastrofatne postedice: gtobatna temperatura na zemtji se bo zvišata za dve do tri stopinje To pomeni, da se bo det tedu na tečajih stopit in da se bo morska površina dvignita za 40 do 80 m. Kotiko mest in kotiko cetih držav bo ta pojav zbrisa! z zemtjo-vida) Morske vode bodo postate kiste in postavijo se vprašanje, kaj se bo zgodito z živtjenjom nižjih vrst živatskegaživ-tjenjavmorju.
Ta predvidevanja niso sad domištjije ekotogov, pač pa zaktjučki strokovnjakov, ki so znani po vsem svetu in deiajo v žeto resnih ustanovah.
Prav tu se pojavtja vprašanje, kaj bo prinesta na primer nova potitika ameriškega predsednika Carterja na področju energetskih virov. Predsednik Carter je namreč pozvat Ameri-kance, naj se vedno botj postužujejo fositnih virov energije, predvsem premoga To pomeni, da bo izdvajanje ogtjikovega ptina naraščaio še botj hitro, kot to predvidevajo strokovnjaki. Toda če je mogoče omejiti radioaktivnost, znižati izdvajanje ogtjikovega, žveptovega in azotovega oksida, ni mogoče pre prečiti osvobajanje ogtjikovega ptina pri izgorevanju. Vrnitev k premogu, da bi se preprečita uporaba jedrske energije, tah-
ko pomeni torej stabše zdravito kot pa je botezen sama po sebi.
Toda pogiejmo, kaj bi se konkretno zgodito z naraščanjem ogtjikovega ptina v ozračju. Vremenostovje je znanost, ki še ni zmožna, da bi posredovata absotutne napovedi. Dva učenjaka iz taboratorija dinamike tekočin in geofizike v Princetonu sta izračunata, da bi podvojitev koncentracije ogtjikovega ptina v ozračju povzročita nastednje: spiošno ogrevanje troposfere, to je pribtižno do višine petih kitometrov na tečajih ter 18 km na ravniku. To svišanje bi dosegto 10 stopinj natečajih. Navpično kroženje zraka, ki je v teh pokrajinah zeio šibko, bi občutno vptivato na padavine.
Na spiošno bi temperatura na Zemtji zrasta za oko!! 2,9 stopinje, kar je v resnici ogromno. Strokovnjaki namreč menijo, da se povprečna tetna temperatura nikoti ni znižata — niti v najbotj mrztih obdobjih tedeniških dob— za več kot 2,5 sto-
P Postedice za živtjenje na Zemtji bi bite žeto občutne. Ena od najbotj pomembnih bi bita dvig morskih voda Ta višina je namreč tesno povezana z tedeniki na tečajih. Morje bi se utegnito dvigniti za 40 do 80 metrov. To pomeni, da bi na primer Nizozemska zginita s površine Zemtje, morje pa bi pogottnito tudi Pariz.
Ati bo mogoče preprečit! zvišanje razmerja ogtjikovega ptina v zraku? Narava sama poskrbi za dotočeno ravnotežje, toda to ne pomen!, da bo vedno skrbeta, če bo č!ovek preveč občutno posegat vanjo s svojo dejavnostjo. Danes poznamo v gtavnem dva mehanizma, ki skrbita za to ravnotežje Eden je tako imenovana fotosinteza. Kot je znano, rasttine cepijo mote kute ogtjikovega dvokisa v kisik in ogtjik. Tega rasttine vsrkavajo vase,	ker	je potreben	za njihovo rast, medtem	ko osvobajajo kisik,	ki	se vrača v	atmosfero. Strokovnjaki	so ugo-
tovit), da je fotosinteza najbotj aktivna v gozdovih !n neprimerno manj pri umetnih ptantažah (potja, njive itd ). SptoŠna težnja pa je,	da	se ptantaže,	nasadi itd. vedno bot)	širijo na
škodo gozdov, če bi izginiti	tropski pragozdov!, bi	bite po-
stedice strahotne. Drugi način, ki ga uporabtja narava za vsrkavanje ogtjikovega ptina, ki nastaja pri izgorevanju, je deto-vanje ogromnih površin morja Morska voda tahko vsrka dotočeno kotičino ogtjikovega dvokisa, toda tudi za to obstajajo dotočene meje.
Ati se bo čtovek tahko zanašat samo na ravnotežje, k! ga vzpostavtja narava, ati pa bo morai sprejeti ustrezno ukrepe, da bi si zagotovit živtjenje ne samo v datjni prihodnosti, temveč četo v bttžnji?
LJUBLJANA BO DOBILA DO 9. MAJA 1979:
Moderno kulturno središče
kot najlepši spomenik Ivanu Cankarju
Ko je slovenski narod tani praznovat !lotetnico rojeva tvana Cankarja, :ta republiški in mestni odbor za praznovanje Cankarjevega teta prediagaia gradnjo že doigo načrtovanega kuiturnega središča na ijubijanskem Trgu revoiucije, ob tem pa se je izobiikovaia tudi programska zamisei, naj bi se to središče imenovaio po pisateiju ivanu Cankarju. Tozadevna pobuda je že rodita iepe uspehe, kajti programska komisija iniciativnega odbora za izgradnjo kuiturnega centra „ivan Cankar" je prejšnji teden že sprejeta programske zasnove tega centra, ki naj bi bii dograjen do 9. maja 1979.
Prešernovi kovanci
v pesnikov! roj sini hiši
Znan;' :wet/%/;er pro/.	Drewe/; t? Rddou/j/c:, je Mpo-
do/?:/ že ve/:^o s/dtvt:'/; s/ovens^:'/? wož — Tratarja, Z^^a/ta, Prešerna, Čopa, Cankarja, Pinžgarja, Žapan&ea, Xa;aPa Jrage — ;e zddj poš^rpe/ za MpoJo/dteu veP^ega š^coenš^ega pešnz^a Pran-ceia Prešerna tdd: na ^ovanc;P. „Prešeren nam je dd/ to/:^o z(ata, <ža je frePa tdd: n;ega pr:'^azat; v na;ž/aP^ne)š: ^ov:'w:'," prav: pro/. Dreme/j. /n ta ndse/ ga je napotka, d% je oPP^ova/ Prešernove kovance, pp /?odo proddjd/: predvsem v pešn:Pov: rojstni /?:s: v VrPz.
P tentz Povancz je aštvarz/ pro/. Drewe/j že „švo;ega" ošznega Prešerna. Njegov prvi Prešeren je P;7a p/apeta v Prona, P; jo je aštvarz/ /efa 7939. Potem je s/edi/o še šest meJa/jerjevtP KpoJoPztev, /jaPzte(;em Prešerna pa šta gotovo najpo/; znani znacPz, Pž ja je do/dti v VrP: ozzroma v Prešernov: /uši v Tiranja. Za ošnovo je nteda/jerj:: š/ažpa Go/dstcinova apo<7oP:tev pešnzPa iz /eta 7S30.
Prva serija Povaneev Po oPšega/a z/ate, šrePrne in Pronašte novce. Afedtent Po Po eno štran Povaneev Praš:/ portret Prešerna, Po Jraga štran :nze/a raz/ične motive; to Poz/o znane Prešernove Pešec/e „Z:ve na; vsi narodi. ..", na Jrag/P špet Po portret Primico-ve /a/Z;e, a/Z pa re/Zej pešnZPove rojstne PZše.
Upodobitev Prešerna, PZ jo je napravZ/ meda/jer proj. Dreme/; za Povance, pa Po š/až:7a taz/Z za izde/avo novZP znacP.
Jezik je izraz
človekove kulture in njegove svobode
Ne samo Ljubljana, marveč kar vsa Slovenija občuti veliko potrebo po koncertni dvorani in po dvorani, kjer bi bile najpomembnejše politične manitestacije. Z izgradnjo kulturnega centra „ivan Cankar" na Trgu revolucije v Ljub-ijani bo odpravljeno to pomanjkanje dvoranskih kapacitet. Zlasti z veliko dvorano se bo Ljubljana in z njo vsa Slovenija lahko mnogo bolj enakovredno vključila v medrepubliško in mednarodno kulturno sodelovanje, saj bo lahko gostila tudi večja mednarodna politična, kulturna, znanstvena, gospodarska in druga srečanja.
Načrt kulturnega centra predvideva izgradnjo naslednjih dvoran:
H Velika dvorana za 1500 do 1600 obiskovalcev bo dosegla največjo višino pri 18 metrih. Med kul-turnoumetniškimi dejavnostmi se bodo v tej dvorani odvijali veliki simfonični in drugi koncerti, operne, operetne in baletne predstave ter dramske uprizoritve, glasbeno gledališče, zborovsko petje, izbrane kulturno-zabavne prireditve, filmske predstave v okviru festivalov, folklore in plesne prireditve, snemanje glasbe, podeljevanje narodnih nagrad itd. Na področju družbenopolitične dejavnosti pa so predvideni kongresi in konterence, občinske politične manifestacije, proslave in zborovanja, delovna srečanja, zbori delovnih ljudi, prireditve organizacij združenega dela, znanstveni simpozij, kongresni in konference združenj, društev itd.
Tako določen program velike dvorane zahteva perfektno akustiko, najmodernejše orgle za simfonično glasbo in manjše za potrebe zborovskega petja, snemalne na-prove, tolikšen oder, da bo zagotavljal zasnovano večnamembnost, najsodobnejše odrske naprave, kabino za kinoprojektorje, zaodrske prostore, dvorano za vaje baleta, za vaje pevskih zborov, za vaje orkestra, shrambo kostumov, šivalni-
co, frizerske prostore, scensko delavnico, skladišča in podobno, ozvočenje dvorane, kabine in naprave za simultano prevajanje itd.
H! Srednja dvorana bo imela prostora za 800 obiskovalcev, njena višina bo znašala 10 metrov. V njej bodo gledališče, glasbene in baletne prireditve, ples, folklora, kulturne in druge proslave, podeljevanje nagrad in priznanj, snemanja, konterence, posveti in sestanki družbenopolitičnih organizacij, znanstven simpoziji, delovna srečanja, medrepubliška ali mednarodna srečanja itd.
Tudi srednja dvorana bo opremljena s sodobnimi in funkcionalnimi odrskimi kapacitetami, vgrajenimi kabinami in napravami za simultano prevajanje, kabino za filmsko predavanje, garderobnimi prostori, snemalnimi napravami in podobnim.
Evropska poezija
v enaintridesetih jezikih
Meseca septembra bodo v Moskvi prirediti prvi sejem knjig, kjer bodo razstaviti domačo in tujo iiteraturo. Med razstavijenimi deii bo vzbujata brez dvoma posebno pozornost antoiogija „Evropska poezija" v treh deiih.
Ta antoiogija je značiina predvsem zato, ker so v njej pesmi evropskih pesnikov ob-javijene v njihovih materinih jezikih, istočasno pa tudi v prevodih v ruščino, nemščino, angieščino in francoščino. V ceioti pa bodo v antoiogiji objavijene pesmi neštetih pesnikov kar v enaintridesetih jezikih, kar nedvomno predstavijo dosiej edinstven tovrsten podvig.
^ Arena bo dvorana za 200 do 220 obiskovalcev. V njej so predvidene manjše dramske predsitave (satirični kabaret, monodrame, večeri šansonov), literarni večeri, komorna glasba, glasbene produkcije, sodobni balet, izrazni ples, javne tribune, diskusije in podobno. Arena bo imela premakljivo prizorišče, sodobno osvetljavo, ustrezen pododrski prostor in priročno skladišče, garderobe itd.
H Mala dvorana bo sprejela do 250 obiskovalcev. V njej bodo lutkovna dejavnost, pantomima, gledališki, glasbeni plesno-baletni eksperiment, solistični nastopi in komorna umetniška dejavnost, manjše proslave, do postavitve posebnega lutkovnega gledališča pa bo dajala prostora tudi streho gledališču ročnih lutk.
Poleg navedenih prostorov bodo v posebni kongresni etaži še prostori za kongresno dejavnost, kjer bo pet kabinetov oziroma sejnih sob, večja dvorana, velik press center in teleprinterski center, na obeh straneh tega centra pa štirje manjši delovni kabineti, strojepisni-ca in razmnoževalnica. Zaključena celota pa bo tudi sprejemni prostor, kjer se bodo obiskovalci zadrževali pred prireditvijo in v odmorih; sprejel bo do tisoč ljudi. Tu bodo tudi najpomembnejši sprejemi republiškega in mestnega značaja.
Kulturni center .Ivan Cankar" je zasnovan kot urbanistično arhitekturna celota. V urbanistični strukturi bo težišče na pridvignjenem trgu Ivana Cankarja, katerega dominanta bo spomenik Ivanu Cankarju. Najbolj opazen objekt pa bo seveda dvoranska zgradba iz plemenitega materiala, svetlega kamna. Prostor bodo določali zidovi, stropi in tla, stopnišča, svetila, počivališča — vse v raznih nivojih in smereh. Gradivo v notranjščini bo naravno, deloma poplemeniteno — kamen, les, kovine in tekstil, vse v svetlih barvah. Vstop v dvorane bo skozi zastekljen prehod sredi trga; ta prehod bo ves iz prosojnega stekla s prav takim krovom in prednjo, to je vstopno steno z vrati.
Z novim kulturnim središčem ,!van Cankar", ki naj bi bilo — kot že povedano — dograjeno do 9. maja 1979, bo veliki slovenski umetnik Ivan Cankar brez dvoma dobil svoj najlepši spomenik.
Šentvid na Dolenjskem je bit pred dnevi spet prizorišče velikega tabora slovenskih pevskih zborov. Sodelovalo je 50 zborov iz vse Slovenije, na zaključni prireditvi v ponedeljek pa je nastopil združeni zbor 3000 pevcev in pevk.
Udeležencem zaključne prireditve je govoril predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, ki je opozoril na veliki pomen zborovskega petja. Ko je govoril o razvoju kulturne dejavnosti v povojni dobi in pri tem naglasil, da današnje razmere ustvarjajo širok prostor za svobodno in bogato kulturno življenje, pa je predsednik Ribičič omenil tudi vprašanje jezika, ki da
Spomenik Tesii
je bi! odkrit v Ženevi
V eni najlepših dvoran palače mednarodne zveze za telekomunikacije v Ženevi so odkrili doprsni kip svetovno znanega jugoslovanskega znanstvenika in izumitelja Nikole Tesle. Kip je ustvaril kipar Kosta Angeli Radovani ter ga poklonil svetovni organizaciji, ki se med drugim bavi z vprašanji radijskih in televizijskih oddaj prek umetnih satelitov.
Nikola Tesla, brez čigar izumov ne bi bile mogoče sodobne radijske zveze, je že v začetku tega stoletja razmišljal, kako bi za ves svet ustvaril enoten sistem telekomunikacij. Zato je sedež omenjene mednarodne organizacije gotovo najbolj primeren kraj za spomenik temu velikemu znanstveniku in izumitelju.
je izraz človekove kulture in njegove svobode.
Zadnje čase smo bili prisiljeni v SZDL spodbuditi posebno gibanje za varstvo, obnovo in rast slovenskega jezika, je dejal Mitja Ribičič. „Je-zik je kot osnovno sredstvo človekove kulture izraz njegove svobode. O tem nam priča vsa naša zgodovina, priča pa tudi naša skrb za manjšine, kjer so jezikovna vprašanja bistveno zvezana z vprašanjem svobode. V povojnih letih pa smo zaradi preobilice najrazličnejših nalog, s katerimi smo se morali ukvarjati, na to resnico pogosto pozabljali in naš javni jezik je zašel v nekatere težave, ob katerih se moramo zamisliti. Ne gre samo za jezik našega slovstva, ki bi moralo po svoji plati uravnavati jezikovno kulturo in razvoj jezika navdihovati in pospeševati; gre zlasti za jezik novih oblik našega javnega življenja, ki so se raz-rastle hkrati z razvojem naše družbe, jezik pa je marsikod zaostajal."
Ker je naš jezik v glavnem rastel iz kmečkega življenja, smo se že od nekdaj morali bojevati za njegov sodobni razvoj, ko je šlo za spremembe našega družbenega življenja, je naglasil Ribičič. Zlasti pa si moramo prizadevati za razvoj jezika dandanes, ko je razvoj našega življenja hitrejši in razvejen na rajraz-ličnejša področja. Pri tem pa ne gre samo za razvoj pismenega jezika v novih panogah našega življenja, ampak tudi za način vsakdanjega pogovornega izražanja, ki bi moral biti zaradi široke odprtosti v svet čedalje vse bolj bogat, razumljiv in na nov način kulturen.
DR. ANTON SVETINA
PRtSPEVK! K ZGODOVtN! ČRNE NA KOROŠKEM
Dne 22. januarja leta 1696 je prišlo pred kaplanijo v Črni do incidenta, zaradi katerega je bil tedanji črnski kaplan Janez Bončelič suspendiran in premeščen iz Črne. Nadžupnik In škofijski komisar v Starem trgu pri Slovenj Gradcu Janez Jurij Ernst je bil od škofijskega konzistorija v Ljubljani pooblaščen, da izvrši o tem incidentu kazensko preiskavo. Nadžupnik Ernst je razpisal v tej stvari kazensko razpravo in povabil prizadete stranke v Stari trg pri Slovenj Gradcu na 20. februarja; zaradi Vremenskih neprilik pa so stranke prišle na razpravo dan pozneje, t. j. 21. februarja. Na razpravi je nastopil kot tožnik kaplan Bončelič (Joannes Bapt. Wonzellius Cooperator in Schwarzenbach), toženec pa je bil Baltazar Slamnič, gostilničar v pristavi pliberške gospoščine v Črni; Bončelič je tožil Slamnica, da ga je kot duhovnika dejansko napadel in da je nasilno poškodoval poslopje kaplanije.
Prvi je bil zaslišan tožnik Bončelič, ki je Izpovedal: 1. Slamnič mi je dal v navzočnosti mnogih ljudi in samega župnika udarec s pestjo v obraz, iztrgal mi je koretelj z vrata, nekega soseda pa je privezal k plotu in ga z vrvjo, ki jo je imel v levi roki, do krvi pretepel; nahujskal je tudi druge, da so ga tepli po hrbtu m po rokah in bi mu razbili glavo, če bi Slamniča ne zadržal za roko Klemen Blaznik.
Isti dan zvečer je prišel obtoženi Slamnič
z več sodrugi pred kaplanijo; njegovi sodrugi so bili Klemen Blaznik, Andrej Bičej ml., Nikolaj Klozer, Andrej Trogarčič, Nikolaj Bovhač, paznik Pavel, Anton Mlinar, Andrej Brinovec, Adam Bičej st. in Urban, sinček tega gospodarja; oboroženi so bili s koli in svetilkami in s tako silo navalili na vrata kaplanije, da so iih razbili in pokvarili ključavnico. Nato so vdrli v spalnico in začeli iz nje vleči Ozvalda Lepanca, njegovo ženo in njeno sorodnico, o katerih so trdili, da so privlečene sumljive Korošice; obe ženski so vlekli za lase, jih vzezali z vrvmi ter jih kruto in s silo premetavali iz roke v roko in to večkrat. Ko je župnik, ki je bil zaradi tega incidenta poklican na kraj dogodka, slovesno v imenu kneza in škofa protestiral in zapretil storilcem najstrožje kazni, je Slamnič nesramno in večkrat kričal: „Kateri knez? Kakšni protesti? Jaz imam od svojega grofa polnomočje, da to delam." Bončelič je predlagal, naj se zoper Slamniča in soobtožence najstrožje postopa.
Nato je bil zaslišan obtoženec Slamnič, ki je priznal, da je dal kaplanu zaušnico in mu iztrgal koretelj, vse drugo je zanikal. Kar se tiče vloma v kaplanijo, je priznal, da je to storil v družbi z ostalimi. Ko so prišli v kaplanijo, so tam našli obe sumljivi Korošici, ki sta se zabavali in pijančevali. Ker jih nista hotela niti župnik niti kaplan od tam odstra-
niti, so razdrli vrata kaplanije in jih privlekli za lase ven, zanika pa, da bi bili poškodovali streho kaplanije. Kar se tiče kaplana, je znano, da je bil nedavno na obisku pri teh ženskah na Koroškem, da so ga tam vaščani napadli z najbolj sramotilnimi besedami kakor ti si častilec gospoščine, uničevalec ljudstva, ti si prešuštnik. Potem so ga vrgli iz hiše, kar je dokaz, da je ljudstvo proti njemu. Slamnič je tudi zanikal, da bi bil imel od grofa polnomočje, da bi storil opisano dejanje. Res je bil pliberški grof pri njem na obedu, to pa dva dni pozneje; bil je v družbi župnika in je šele takrat slišal o dveh sumljivih Korošicah, ki bi jih bilo treba izgnati iz kaplanije. Grof je bil tako vinjen, da se je komaj vrnil v župnišče, kjer je prenočeval. On Slamnič sam pa je že prej napravil v razjarjenostk to, kar je opisal.
Nato sta bila še zaslišana sostorilca Klemen Blaznik in Andrej Bičej ml., ki sta izjavila, da sta bila dne 21. januarja od Slamniča na zvit način prisiljena, da sta z njim pri napadu na kaplana sodelovala, ni pa nobeden od njiju dejansko napadel duhovnika. Pri napadu na kaplanijo tudi nista sodelovala iz lastnega nagiba, temveč na prigovarjanje Slamniča, ki je zatrjeval, da ima za vse do od grofa polnomočje.
Kako je ta pravda končala, iz arhivskih virov ni razvidno. Škofijski komisar Ernst je glede kaplana Bončeliča poročal škofijskemu ordinariatu v Ljubljano, da dvomi, da se bo Bončelič kljub njemu naloženi pokori poboljšal in se ga naj zaradi ekscesov v kaplaniji premesti kamorkoli, na njegovo mesto pa postavi Franca Prislana, ki se je izkazal pri njem za zelo sposobnega pri upravljanju cerkvenega premoženja. In res je škof ta predlog osvojil,
ker nahajamo Prislana kot kaplana v Črni od februarja 1696 dalje.
1. septembra 1696 se je vršila vizitacija črnske župnije, pri kateri je vizitator ugotovil tole:	Cerkovniško službo opravlja Urban
Kraut, podložnik pliberške gospoščine, ki plačuje od svoje hube 3 goldinarje 18 krajcarjev davka na leto. V službo ga je sprejel pokojni vikar Riedl pred 22 leti. Na kolekturi dobiva okoli 9 mernikov pšenice oziroma pšenične moke in 100 hlebčkov sira. Od poroke prejema vrednost ene merice vina, od krsta 1 krajcar in kolikor popije, od pogreba otrok 4 krajcarje, od pogreba odraslega pa 8 krajcarjev. Ministrirati ne zna, zna pa njegov sinček. Cerkveni ključarji, ki jih je vikar pred štirimi leti postavil, so tile trije podložniki pliberške gospoščine: Jožef Matvoz, Kancijan Končnik in Jurij Prešeren. Za kaplana je Franc Prislan, doma iz Šoštanja, ki je star 34 let in ki je študiral humanistiko in filozofijo z dosego ba-kalaureata v Gradcu in ravnotam dve leti kazuistiko. Ordiniran je bil na Dunaju na naslov mesta Weittenstein. Duhovnik je 4 leta, dve leti je bil kaplan pri sv. Egidiju, eno leto v Starem trgu po odstranitvi Janeza Krstnika Bončelija do prihodnje sinode v Gornjem gradu. Na beri dobiva 100 mernikov pšenične moke mešano s pšenico in ravnotoliko ovsa. Lanu ne prejema. Za krst dobi dva groša, za poroko eno libro (en funt), za pogreb odrasle osebe prejme osem grošev, za pogreb otroka 30 krajcarjev, za mašo v domači cerkvi pa 9 krajcarjev. Farani so dolžni popravljati poslopje kaplanije, ki pa je sedaj v dobrem stanju.
(Da/je v prihodnji števi/hij
V od potresov obnovljenem
Posočju
V	petek in soboto smo nastavijenci in nameščenci tiskarne Drava
ter uprave in uredništva Siovenskega vestnika narediti iiiet v Slovenijo. Pot nas je vodita preko Vzhodnih Juiijskih aip (sedio Vršič) v preiepo doiino Soče, od tam v Lipico ter preko Postojne in Ljubijane nazaj na Koroško.	_______
V	hoteiu .Kanin" v Bovcu so našo skupino prisrčno sprejeii predsednik medobčinskega sveta SZDL za severno Posočje Viado Uršič, predstavnik beneških Siovencev, predsednik siovenske prosvetne organizacije Trinko" profesor dr. Černo in predsednik odbora za odpravo potresnih posiedic v Posočju, tovariš Jug.
Stovenska fizkuiturna zveza, Siovensko pianinsko društvo Ceio-vec, Siovenski atietski kiub in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem vabijo na
Srečanje športnikov in planincev na Brški planini
ki bo v soboto 30. juiija 1977 ob f4.30 uri
Brška pianina (Egger Aim) se nahaja nad vasjo Brdo Egg pri Šmohorju v Karnijskih Aipah. Do pianine in še naprej vodi vozna cesta.
Za pijačo, jedačo, giasbo in prijetno družabnost je preskrbijeno. Pridite v čim večjem števiiu.
Od Kota do Pliberka
Kijub .širokogrudni" zakonodaji, ki so jo sprejeii 1. juiija, ko so odpisaii Ziijo in še druge predete južne Koroške, katerim so izrekii smrtno obsodbo, pa nasiednja pesem, ki jo je zioži) čiovek, ki živi na skrajni zahodni siovenski jezikovni meji pri Šmohorju, izpričuje izraz voije do samoohrabitve in živijenja.
Tudi s sramotnimi ukrepi večine ne bo uspeio iztrebiti našega živijo, nasprotno, prav krivica, ki se mu deia, ga utrjuje v zavesti, da se ji je treba upreti, in takšen krik protesta, ki opozarja, kje živi in ustvarja naše ijudstvo je tudi nasiednja pesem.
V pozdravnem govoru je tovariš Uršič med drugim omenil lanskoletne potrese in ugotovil, da brez so-tidarnostne pomoči ostale Slovenije in vseh jugoslovanskih republik ne bi bilo nikdar mogoče tako hitro odpraviti škodo, ki je opu-stošila Posočje. Seveda še niso povsod odpravljene posledice potresov, vendar kar je bilo glavno, do zime so bili vsi potresniki pod streho in na toplem. To je bil izreden uspeh, ki ga pripisujemo samo socialistični družbi, v kateri živimo, je z vidnim ponosom naglasil tovariš Uršič. Kljub problemom, ki jih imamo v ožji domovini, pa ne pozabimo naših bratov in sester izven naše domovine in jih podpiramo v pravičnem boju za njihov narodni obstoj. Podobne besede je izreke) tudi predstavnik beneških Slovencev dr. Černo in ugotovil, da imajo beneški Slovenci podobno usodo kakor koroški Slovenci, ki se morajo prav tako boriti za ohranitev materinega jezika, ki je največje bogastvo človeka. Tudi on je
Siovensko prosvetno društvo .Trta" Zitara vas vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMt iN FOLKLORE
v nedeijo 17. juiija 1977 ob 20. uri pri Rutarju v Žitari vasi. Sodeiujejo: moški pevski zbor .Trta" iz Žitare vasi, moški in mešani zbor SPD .Zarja" iz Žeiezne Kapie, fotkiorna skupina SPD .Zarja" iz Zeiezne Kapie in an-sambei .Podjuna" iz Oiobasnice Ljubiteiji in prijateiji siovenske tjud-ske pesmi in narodnih piesov prisrčno vabijeni.
poudaril, da brez solidarnostne pomoči matične dežele ob potresnih katastrofah, ne bi bili tako daleč kot so danes. To potrjuje tudi dejstvo, da se italijanski sosedi tozadevno niso znašli. Dr. Černo je ob tej priložnosti predal dr. Zwittru knjižni dar. O obnovi Posočja pa nas je podrobno seznanil tovariš Jug.
Dr. Zwitter se je gostiteljem prisrčno zahvalil za topli sprejem in poudaril, da smo Koroški Slovenci ponosni, da smo del naroda, ki je znal tako uspešno obnoviti posledice lanskoletne potresne katastrofe. Obljubil je, da se bomo koroški Slovenci vedno boriti za ohranitev tistih dobrin, ki smo jih prejeli od naših prednikov in ki jih bomo posredovali, pa naj bo boj še tako trd, našim bodočim rodovom.
Po kosilu smo se z omenjenimi predstavniki skupno odpeljali v najbolj po potresih opustošeno naselje, ki je hkrati tudi najzahodnej-ša vas Jugoslavije, v Breginj, kjer smo se lahko na lastne oči prepričali, kako so domačini ob vzajemni pomoči vseh jugoslovanskih narodov rešili problem obnove. O starem Breginju skoro ni ne duha ne sluha. Iz ruševin je nastala nova sodobno urejena vas.
Po ogledu Breginja smo se poslovili od prijaznih gostiteljev in nadaljevali pot proti Lipici, kjer smo prenočili in si naslednji dan ogledali domovino slavnih lipicanskih konj. Lipicance gojijo v Lipici že 400 let. Prav zaradi reje teh konj je Lipica danes ena največjih atrakcij in znana po vsem svetu. Pred leti so zgradili ogromno pokrito halo, v kateri prikazujejo dresuro konj in v kateri se turisti udej-
stvujejo tudi kot jezdeci. Trenutno je v lipiških hlevih preko 200 dragocenih lipicancev.
Nedaleč od Lipice smo si tudi ogledali pršutarno, to je tovarno, kjer proizvajajo znani kraški pršut.
Na povratku smo si še ogledali naravne lepote Škocijanskih jam. Drzno izpeljane poti skozi slikovita v bajni svetlobi bleščeča se brezna polnih prelepih kapniških formacij, so takšna posebnost, da vsakemu priporočamo, da si to jamo ogleda. Posebnost reke ki teče skozi jamo in se imenuje Reka je, da ponikne in se po 43 kilometrih spet pojavi kot reka Tirrtav v Italiji.
Čeprav je izlet trajal samo en dan in pol, smo imeli lepo priložnost seznaniti se z dvema različnima vplivoma — alpskim in mediteranskim — ki se poleg drugih posebnosti razlikujeta tudi v arhitekturi zgradb. Do Srpenice prevladuje še alpski slog, od tam naprej proti jugu pa mediteranski s hišami v gručah oz. skupinah. Z obnovo porušenih vasi je prišlo do nekega premika oz. spremembe v škodo mediteranske arhitekture. Tendenca, da se gradi ekonomično seveda prevladuje. Prizadeti so se z novim slogom gradnje hiš izredno hitro sprijaznili.
Na vožnji z Vrhnike proti Ljubljani smo z velikim veseljem ugotovili, da pridno gradijo avto cesto proti Ljubljani, ki bo z dograditvijo morje še bolj približala tudi nam Korošcem. Še kratek postanek v Ljubljani in odbrzeli smo preko lepe Gorenjske in Ljubelja domov, obogateni za nadaljnja prijetna doživetja.
Nevarni kiopi spetnapohodu
Klopi (Zecken) so majhne živali-ce, ki se rade zadržujejo v mešanih gozdovih, v grmičevju in na gozdnih jasah in sesajo kri sesalcev torej tudi ljudi in ptic. Za klope je znano, da prenašajo bolezni in sicer nevarno bolezen Meningo-Encephalitis ali po domače povedano vnetje možganske mrene. Letos so v Avstriji registrirali že 36 primerov te bolezni, katere povzročitelji so klopi. Kdor je bil cepljen proti tej bolezni, temu se ni treba bati klopovih vgrizov. Ljudem, ki se radi zadržujejo v gozdovih priporočamo, da se dajo cepiti. V teku zadnjih let je na posledicah klopovih vgrizov umrlo že celo vrsto ljudi tako, da klopovih vgrizov ne smemo podcenjevati. Seveda ni vsak klop okužen z bacili omenjene bolezni.
Če začutimo klopov vgriz, je treba klopa takoj odstraniti. To se najlaže stori na ta način, da gremo pod prho ali v banjo. Vode klopi ne prenesejo in izpustijo žrtev, v našem primeru človeško kožo. Klope lahko tudi odstranimo, če jih namažemo z oljem. Ljudem, ki hodijo po gozdovih priporočamo, da imajo na glavi pokrivalo, najbolje klobuk, na nogah pa po možnosti škornje. Ja ne v gozdove brez srajce.
Če po vgrizu klopa dobite glavobol, vročino ali začutite otrplost v tilniku, je treba takoj k zdravniku.
Na virološkem institutu dunajske univerze se dnevno cepi 250 do 300 ljudi proti tej nevarni klopovi bolezni. Od leta 1973 naprej so več kot 100.000 ljudi imunizirali proti vnetju možganske mrene. To število cepljenih je sorazmerno majhno. Vzrok temu je zelo drago cepivo.
Prenašalec miningitisa ali vnetja možganske mrene je klop z latinskim imenom „lxodes rizinus". Njega najdemo v vzhodni polovici Avstrije. Na Solnograškem, Tirolskem in Predarlskem še ni bilo primerov te nevarne bolezni. Na Koroškem smo žal imeli že mnogo smrtnih primerov.
OJ Kofa Jo PUM^a to pač je zi^e/^a naš'ga roJa, zbiraj veseli l*077:o pel: slavo HjeTMK.
OJ Jaleč se Žila Jeroče preliva pre^o pečin, napaja jo čarja !)aJ'ga nearja njeni!) višin.
/n nagelj rJecl Iz o&na viseči v Jollnl cveti, lepo jo pozJravlja In n:aio z njo kramlja,
^o mimo Uti.
Tam Miza Peljala pa Drava jo ča&a v veseli sprejem, moč ji vzame In jo oPjame v PratsM oPjem.
Vse Zlla razame ^ar Drava z njo marnje tam meJ potjo, ji Mtže stezJIce In lastne vasice In cvetje lepo.
Ta je rožna Jollna lepa pokrajina ji Drava vele, ta temni gozJovl In jasni bregovi po rožaP Jl?e.
Resnik pri Borovljah
Prej Jncvi smo spremili !: zadnjega počitka na boroveljsko pokopališče Priča Pfa/nerja z Pesnika pri Porovljak. Star komaj 6# let In že nas je moral zapastltl In se preseliti v svet mira In večnega pokoja.
Pokojni se je rojil leta !909 v PodljaMlja In se v Po rovi jak Izačll za kovača. PII je zelo marljiv Jela-vec. Vsi ki so ga poznali so ga spoštovali In ga Imeli raJI.
Ze oj mlaJIk let naprej je Jelova! v napreJnlk Jelavsklk organlza-cljak. Pa J je pomaga! prijateljem, skratka ki! je Joker tovariš.
Z ženo Tonljo je žive! v najlepši karmonljl, zato je :zgxka moža še prav posebno težko prlzaJela ženo. Njej In vsem žalujočim Izrekamo v Imena Slovenskega prosvetnega Jra-štva Porovlje naše globoko sožalje. Pokojnega TPajnerja bomo obranili v častnem spomina.
Pove pa ji Zlla,
Ja pot ta je mila In zelo mekka, a že vzame ji sapo ona paJe globoko čez tarbine na tla.
Te arno zJaj Jalje, prlkoJnjlč svaraj me te prosim lepo,
In mimo vse šlo je In na levo obrne se Drava krepko.
Ta se PoJjana Iz ozkega klana široko ojpre, zJaj je počasi vlJetl vasi lepše kot nekje.
/n krlbl In trate In klše bogate ponosno stoje, glej takaj stanaje Jomovje branaje Izvrstno pleme.
PozJravljena, Mila ki IjaJl sl roJlia mogočno slavne, nikoli ne pešaj In glavo obešaj, saj Ijablmo te.
OJ Pota Jo Pllbrka to pač je zibelka naš'ga roja, zmlraj veseli bomo ml peli slavo njema.
Franci Wutti
Dole pri Brdu
POZOR LJUBtTELJ! GORA
Siovensko prosvetno društvo „Obtr" na Obirjem vabi vsa sosedna društva iz okoiice Obirja in vse ijubiteije gora na ietošnj)
POHOD MA OB)R
ki bo v nedeijo 31. juiija 1977 Zbiraiišče ob 13. uri na vrhu Obirja oziroma Ojsterca.
OJbor
Globaška mladina postaja vedno bolj aktivna
Minulo nedeljo je Krajevni odbor Zveze slovenske mladine v Globasnici skupaj z drugimi narodno političnimi dejavniki v občini Globasnica vabi) na praznovanje predvečera sv. Cirila in Metoda, Na Hemi je kot vsako leto tudi letos zagorel veličasten kres, ki je kraje pod Hemo opozarjal na to, da se koroški Slovenci nikakor nočemo odpovedati zgodovini in da terjamo in zahtevamo vse tiste pravice, ki jih narod nujno potrebuje za svoj obstoj.
Med tem ko se je v minulih letih kresovanja udeležilo 15 do 20 mladincev, se je letos zbralo na Hemi okoli 80 mladincev in mladink, ki so z borbeno pesmijo proslavili obletnico Cirila in Metoda. Nova kvaliteta, ki je dala temu dogodku neizbrisljiv pečat je ta, da so akcijo Globašanov podprli tudi Krajevni odbori Zveze slovenske mladine iz sosednjih občin. Predvsem Pliberški in Škocijanski Krajevni odbor Zveze slovenske mladine. Zasluga za uspešno izvedeno akcijo gre v veliki meri predsedniku Krajevnega odbora Zveze slovenske mladine tovarišu Gutovniku Walterju in zagnanemu aktivistu in organizatorju Kordežu Blažu.
Kresovanja so se udeležili kot že nekaj let nazaj tudi nizozemski turisti, ki z zanimanjem spremljajo borbo koroških Slovencev. Med navzočimi sta bila tudi direktor Mariborskega Večera, tovariš Senica ter tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dipl. inž. Feliks Wieser. Po kratkih nagovorih tovarišev Gutovnika Watterja, Senice in tovariša Wieserja so navzoči soglasno sklenili, da bodo odločno podprli akcijo Krajevnega odbora Zveze slovenske mladine in slovenskih občinskih odbornikov v Št. Jakobu.
Udeleženci kresovanja so se zbrali v domači gostilni Juena in dolgo v noč sklepali o tem, kako se bomo koroški Slovenci uprli zakonom, ki ne pomenijo izpolnitev člena 7. Prireditev na Hemi je ponovno dokazala, da je v organizirani mladinski akciji moč.
Dušanbejčani obiskati Koroško
Pred dnevi je na Koroškem bivala delegacija pobratenega Dušan-beja, glavnega mesta Tadžiške SSR v Sovjetski zvezi (centralna Azija). Med obema pobratenima mestoma Dušanbejem in Celovcem obstojajo že večletni prijateljski stiki, ki se izražajo tudi v tem, da se predskav-niki obeh mest med seboj obiskujejo.
Tokrat so delegacijo iz Dušanbe-ja sestavljali: novo izvoljeni župan Kirn Nasirov, predsednik Zveze pisateljev Kanoafov, gospa inž. Rosijo Asimova in univ. prot. Rustam Dehoti; spremljali pa so jo sovjetski svetnik ambasade na Dunaju, Višnevski ter predstavnik Avstrijsko-sovjetskega društva, direktor vladni svetnik Just in celovški občinski odbornik Johann Perdacher.
Po uradnem sprejemu v celovškem magistratu, na katerem so bili navzoči mestni svetniki z županom Guggenbergerjem na čelu, katerim so gostje predali lepa spominska darila, je bi) ogled mesta. Med drugim so si ogledali tudi mestni otroški vrtec v Feldkirchner Strahe. V okviru šestdnevnega obiska so si
ogledali in obiskali razne koroške znamenitosti. Tako so se povzpeli na Dobrač, obiskali Inner Fragant, kamor vodi moderna alpska cesta, kjer ima KELAG svoje naprave in zgradbe za proizvodnjo električnega toka. Med cilji obiska je bil tudi Volšperk v Labotski dolini in mesto Spittal ob Dravi, kjer je bila razstava prelepih mineralov, ki so jih gosti prinesli s seboj in jih darovali naši deželi. Direktor Just je sploh predlagal, da bi te dragocene minerale razstavljali tudi po drugih avstrijskih mestih in ljudi se-
znanili z lepoto te dragocene zbirke.
Zanimivo pri vseh teh obiskih iz Tadžikistana je, da so odgovorni gostitelji vedno .pozabili", da bi goste seznanili tudi s slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem. Goste bi to še posebno zanimalo, saj je njihova republika domovina mnogih narodnosti. K sreči je tokrat direktor Just seznanil goste o navzočnosti Slovencev na Koroškem in jim tudi povedal, da je bila južna Koroška pred 80. leti popolnoma slovenska.
Velike investicije Avstrijskih dravskih elektrarn
Letni obračun 1976 Avstrijskih dravskih elektrarn je pokazal izgubo v višini 934,2 milijona šilingov. Knjižno je sicer izkazana izguba, v resnici pa te sploh ni. Prav ta .izguba" je dokaz za to, da se je v letu 1976 mnogo investiralo, kar se seveda pozna v bilančnih številkah.
Kljub „izgubi" so Avstrijske dravske elektrarne v preteklem proračunskem letu izkazale pomembno proizvodnjo električnega toka in sicer v
višini 4020,3 milijona kilovatnih ur. To je bil do sedaj najvišji dosežek proizvodnje električnega toka ne samo Avstrijskih dravskih elektrarn, temveč tudi med ostalimi avstrijskimi proizvodniki električne energije.
Osnovni kapital Avstrijskih dravskih elektrarn se je od 107,8 zvišal na 1875 milijonov šilingov. Od te vsote odpade na republiko Avstrijo 51 <Vo na KELAG 41,1 "/o, na zvezno deželo Štajersko 6,9 % in na zvezno deželo Koroško 1 odstotek.
Pestra mladinska dejavnost
V ponedeljek 27. junija je bil v klubskih prostorih KDZ zbor srednješolcev. Predsednik srednješolskega odbora Jože Nedved je najprej pozdravil vse navzoče, nakar so sledila poročila blagajnika (Marjan Čertou) in tajnice (Marija Wernig). Po kratkem odmoru so se pričele volitve. Za predsednika srednješolskega odbora sta kandidirala prejšnji predsednik Jože Nedved in predsednik športnega odseka Jurij Perč. Oba sta predložila listo, na kateri so bila napisana imena tistih, ki bi sestavljali novi šolski odbor. Večino je dosegel in tako postal predsednik srednješolskega odbora Jurij Perč, njegov podpredsednik pa Maks Domej. Za tajnici sta bili izvoljeni Marica Wernig in Majda Hribernik. Marjan Tschertou je obdržal svojo funkcijo blagajnika, Franc Sadnikar pa je bil izvoljen za 2. blagajnika. Za časnikarskega refreenta je bil imenovan Janko Ferk.
Srednješolski odbor sestavljajo politični, kulturni, športni in lutkovni odsek. Zeichen Kristijan in Beata David sta bila ponovno izvoljena za predsednika političnega odseka. Kulturnemu krožku bosta predsedovala Jože Nedved in Mira Einspieler, namestnika pa sta Uši Kelih in Sigi Kolter. Pri športnem odseku so prevzeli funkcije za fante Jože Kuess in Sigi Hobel, za dekleta pa Silvija Poljanec-Tratar, Tre-zi Wakounig in Nada Inzko. Lutkovni skupini pa bo v tem šolskem letu
predsedoval Pavel Zablatnik. Po končanih volitvah se je novi predsednik Jurij Perč vsem zahvalil za zaupanje ter dejal, da bo skušal zadovoljiti člane in poudaril, da naj bi se tudi v drugih slovenskih krajih ustanovili mladinski klubi.
*
V soboto in nedeljo 25. in 26. junija je Katoliška delavska mladina Avstrije imela v Leobnu svoje letno zvezno srečanje. Nad 700 funkcionarjev KAJ iz vseh zveznih dežel se je bavilo s situacijsko analizo mladih delavcev v Avstriji in s programom za poslovno leto 1978. Koroška dijaška zveza je v nedeljo v dveurnem informacijskem bloku seznanila navzoče zastopnike katoliških mladih delavcev o situaciji slovenske narodnosti na Koroškem in o možnostih solidarnega sodelovanja.
*
Mladina Iskre in Koroška dijaška zveza že dolgo časa uspešno sodelujeta. Številna srečanja in seminarji so močno poglobiti vez med obema organizacijama. Eden največjih sadov medsebojnega sodelovanja bo izid single-plošče Magde Korenove in Ušije Kelih. V soboto in nedeljo 25. in 26. junija pa so se srečali člani obeh organizacij na Stolu. Srečanje sta dobro organizirala Igor Vlepič za mladino Iskre in Marjan Tschertou za KDZ. Vsi navzoči so navezali mnogo novih prijateljskih vezi.
Zaradi pomanjkanja vode v drugi tretjini minulega leta je proizvodnja hidrocentral padla za 15,1 "/o (1913,8 milijonov kilovatnih ur), medtem ko so kalorične elektrarne dvignile proizvodnjo kar za 65,7 "/o na 2.106,5 milijona kilovatnih ur. Torej, zaradi izgube, ki jo je izkazala bilanca Avstrijskih dravskih elektrarn, le-te ne bodo šle po vodi. Nasprotno visoka proizvodnja toka in potrebne investicije so porok, da Avstrijske dravske elektrarne dobro gospodarijo. Samo za uresničitev projekta Malta so Avstrijske dravske elektrarne porabile že 7 milijard šilingov. Realizacija tega projekta bo ogromnega gospodarskega pomena za Koroško in tudi za ostalo Avstrijo. Avstrijske dravske elektrarne so ob koncu leta 1976 zaposlile za 0,5 "/o manj delovnih moči; namreč 681 nastavljencev, 939 delavcev in 107 vajencev.
ČESTITAMO
Mirko Messner je promoviral na dunajski univerzi za doktorja filozofije S. julija 1977. Njegova 300 strani obsegajoča disertacija obravnava vprašanje kmetstva v Prežihovi dobi s kritičnim pretresom sodobnih slovenskih razprav o tem pisatelju.
Mlademu doktorju iskreno čestitamo.
PiSMO BRALCA
Eme Wamung
Kieine Zeifung 1. 7. 77. .Abgeordne-fer Erich Siila (FP) richtefe einen Ap-pell an die S!owenenfuhrer, 'nicht wieder den Weg der zwanziger Jahre beschreifen zu wollen: Alles zu verlangen und alles zu verlieren". Meinf er efwa, die paar Orfsfafeln wurde man wieder abmontieren? Damals hat-ten die Slowenen in Sudkarnten die Mehrheif (nach Dr. W. Mayrhofer 68 Prozenf), sie waren jedoch verlassen. Sie haben alles verloren, bevor sie es uberhaupt verlangt haben. Sie hat-fen ja nichts verlangen brauchen, wenn mah das Versprechen, das man ihnen vor der Abstimmung gegeben hafte, .sie konnen alles behalten wie bisher", gehalfen hatte. Es wurde von Versohnung geschrieben und gespro-chen. Und nachher; die zweisprachi-gen Aufschriffen muf)ten weg. (Ein alter Mann sagfe mir, es ware nicht ange-ordnet gewesen). Es wurde von Ver-fuhrten gesprochen, die man erziehen musse. Der KHD (20. 10. 20): „Los und ledig wollen wir sein ali derjenigen, die den heiligen Frieden cnserer Hei-mat schandeten, ...Ihnen keine Versohnung, nur Abscheu, glatte reine Ab-rechnung und dann das Tischtuch zwi-schen uns und ihnen zerrissen." Wer damif gemeint ist? Etwa die Slowenen allgemein oder nur jene, die fur Sud-slawien gesfimmt haben.
Damals waren die Grenzen Gster-reichs noch nicht festgelegt, und an-derswo haben nicht einmal alle Deut-schen fur Osterreich gesfimmt. Im Kreis Odenburg (Sopron, Ungarn) war die Lage bevolkerungsmdt;ig viel gijnsfi-ger als in Karnten (uber 50 % Deutsche, 8 % Kroaten, u. der Rest Magya-ren) und trotzdem hat Osterreich nur 36 % Stimmen erhalten, weil ein Teil der Deutschen fur Ungarn gestimmt hafte. (Dr. Steinacher agierte auch dort, jedoch ohne Erfolg).
In Vorarlberg stimmten 80 "/o fur die Schweiz, die Schvveizer wollten sie jedoch nicht. Nach Dr. W. Mayrhofer gab es 31 "/o Deutsche und 68 % Slo-wenen, wenn alle Deutschen fur Osterreich gestimmt hatten (was man an-nehmen kann), so fehlen noch 27 "/o auf 59 "/o (Anteil der fur Osterreich ab-gegebenen Stimmen), also fast die Halfte der Stimmen war von Slowe-nen, die sich frotz aller Bedenken fur den Verbleib bei Osterreich ausgespro-chen haben. Ohne sie ware Sudkarn-ten nicht bei Osterreich geblieben, da hatte kein Abwehrkampf und kein KHD etwas andern konnen. LAbg. Gutten-brunner schrieb auch, daf) ein betracht-licher Teil der S!owenen fur Osterreich votiert hatte. So muf)te man eigenttich diese Entscheidung der Slowenen hoch einschatzen. Damit man jedoch sagen kann, man ist ihnen nichts schuldig, und damit die anderen in ihrem Ruhm nicht geschmalert werden, wird die historische Luge verbreitet, es waren Windische gewesen. Damals gab es keine Windischen als Gegensatz zu Slovvenen, Windisch hatte jedoch eine herablassende, geringschatzende Be-deutung (seit etwa 150 Jahren), des-wegen hat die otfizielle Propaganda den Ausdruck ,Windisch" peinlich
vermieden. Da gab es nur .KARNT-NER SLOWENEN! Ihr werdef in Kdrn-ten ruhig wie bisher leben konnen, eure Schule behalten usw." Dann wurde von Versohnung und Gerechtig-keit gesprochen. Dieses feierliche Versprechen schutzt alle Karntner Slowe-nen. .Daher stimmet am 10. Oktober fur ein ungeteiltes freies Karnten mit dem grunen Stimmzettel und zerreif)et den weif)en."
Auch in der Griffener Erklarung heif)t es: .Karnten, die treue Mutter der Deutschen und Slowenen." Wenn die grof)deutsche Zeitung .Freie Stimmen" vor dem ersten Weltkrieg ge-gen die S!owenen loszog, so vervven-dete sie meistens den Ausdruck ,Win-disch*.
Zuerst wurde Windisch als Gegensatz zu Slowenisch bei der Nazivolks-zahlung 1939 angefuhrt. Anfangs wur-de es gar nicht beabsichtigt, erst auf Betreiben von Maier-Kaibitsch wurde die Rubrik .Windisch" in die Zahl-iisten aufgenommen.
Es wird behauptet, Sudtirol und Karnten sei kein Vergleich. Sicherlich, Sudtirol ist mit Gewalt zu Italien ge-kommen, vvogegen Sudkarnten frei-wi!!ig durch die Stimmen der Slovvenen bei Osterreich geblieben ist. Da-fur hatten sie schon langst mehr Ent-gegenkommen verdient und freivvillig, nicht durch einen Vertrag gezvvungen. Sfattdessen wird da um jeden Ort ge-feilschf, wo ein slovvenisches Wort gesprochen werden darf. Es wird von Versohnung und Aufklarung viel geschrieben und es ware deshalb nur richtig einmal zu erklaren, dal) wir ihnen auch etwas schuldig sind.
Die Drohung von FP-Silla, wenn sie alles verlangen, vvurden sie alles ver-tieren, ist nicht dazu angetan. Er meint, die derzeitige Losung sei ein Kompro-mif), der aber respektiert vverden musse. So mit dem .alles verlieren" ist es nicht so leicht, wie fur die damali-gen Deutschnationalen, die Welt)age hat sich seitdem gevvandelt. Diese L6-sung ist gar kein Kompromif), sondern nur ein Konzept der FPO, und wie sie selbst oft behauptet, haben es die anderen Parteien ubernommen. Also wie-der ein Alleingang einer Partei, nur daf) die andern Parteien diesmal nach-taufen.
Slovensko prosvetno društvo .Danica" iz Št. Vida v Podjuni vabi na
KOROŠK) VEČER v petek 8. juiija 1977 ob 20.30 uri pri Uranku (Wutteju) na Veseiah.
Sodeiujejo: Foikiorna skupina SPD .Zarja" iz Žeiezne Kaple, mešani pevski zbor ..Danica" in instrumentalni ansambel „The Spiders" iz Žeiezne Kaple
Vsi prisrčno vabljeni. Opozorite na to prireditev tudi vaše goste!
IVANCANKAR	3
SOSED LUKA
KMEČKA NOVELA
Nič več ni premišljeval; premislil in vedel je vse, kar je bilo treba vedeti in premisliti. Že naprej je videl, kako se bo .stvar" izvršila in zdelo se mu je, da se ne more izvršiti drugače. Približa se mu, morda samo za dvoje korakov, še oprezno ne bo treba hoditi: kaj bi slišal pijanec, kaj bi videl? Čisto k njemu stopi, z levico zgrabi za kučmo, zato da bo pijanec upognil glavo, z desnico udari. Ob prvem udarcu se bo zgrudil pijanec. Kako bi se ne zgrudil? Padel bi, če bi ga pahnil otrok. On, sosed Luka, poklekne, skloni se čezenj, ki leži na tleh, na obrazu; in sosed Luka tiplje, posluša. Ni še mrtev, stoka še, z rokami grebe po blatu. Udari še enkrat, sosed Luka, vdrugič udari, vtretjič! Miren je, kakor da bi se bil pogreznil še nižje, za klaftro nižje v hlato. Sosed Luka odpenja suknjo, roke se mu nekoliko tresejo, odpenja, išče —
.Da bi se že to zgodilo! Da bi se že vse to izvršilo!" je zavzdihnil nenadoma sosed Luka. Videl je in vedel, kako je treba izvršiti — toda vse je bilo še pred njim, nič še ni bilo izvršenega. Tako natanko si je mislil, z živimi očmi je skoro gledal, kako bo udaril . . . enkrat, dvakrat, trikrat.. . da so se mu napenjale kite na rokah. In ni še udaril. V mi-shh, v ,rcu je bilo že vse kakor storjeno — tam na cesti pa se je še zmerom zibala drobna senca, opotekala se na desno, na levo. Komaj še dvajset korakov je bita pred njim.
.Zgodi se, kakor je treba!" je izpregovoril sosed Luka skoro naglas; in njegov glas je bi) ves drugi, čisto tuj, kakor da bi bil zaklical nekdo iz daljave, iz noči. .Tudi tiste besede je izpregovoril zlodej sam!" je pravil pozneje sosed Luka. .Zlodej sam mi je prigovarjal, še videl sem ga s temi
svojimi očmi; za jarkom je sedel, za črnim grmom, njegove oči pa so se svetile."
Urno je stopil in je razločil Andrejca, kakor da bi ga videl podnevi. Visoko črno kučmo, dolgo suknjo, vso že povaljano in oblateno, škornje, ki so gazili po blatu. Nekoliko sključen je šel Andrejec, z rokami je mahal po zraku in je mrmral predse, kakor da bi bil zlovoljen in užaljen.
Sosed Luka je šel tik za njim, s prav takimi, opletajočimi se in omahujočimi koraki, kakor je hodil Andrejec. Včasih je nekoliko posta), Andrejec pa se je opotekal dalje.
.Naj gre, naj gre še ta trenotek, še to minuto!" je mislil Luka v čudni usmiljenosti. .Morda mu sam Bog vdahne misel, da pomoli spotoma še očenaš in češčenomarijo ..."
Komaj je sosed Luka to pomislil, se je Andrejec nenadoma široko opotekel, zavrtel se v kolobarju ter omahnil z razprostrtimi rokami naravnost pred Luko; zvrnil se je na kolena, objel ga je v svoji pijanosti okoli nog ter pomočil v blato kučmo in obraz.
V tistem trenotku je Luka vztrepetal, kakor da bi mu bili	položili led	na ves život,	ogrnili ga	golega	v ledeno
plahto; koža se	mu je čudno	strdila in skrčila,	nagnil je
glavo nazaj, kolena so se stisnila in so se šibila. Tako se je Luka vzdramil.
Vzdramil se je Luka, minil je mraz, toplota ga je izpre-letela od temena do pete. Videl je, kakor ni videl prej; temna noč je bila prej, zdaj je bil svetel dan.
Gledal je z izbuljenimi, prestrašenimi očmi, kakor da bi bil vstal iz groba.
„Ti, ti bodi	zahvaljena...	ti si molila	zame,	mati!"
Andrejec je	ležal pred njim in bi bil	skoro	zadremal.
Sosed Luka se je sklonil k njemu, zgrabil ga je za rame in ga vzdignil.
„No, Andrejec, pijanost pijana, ali se boš streznil ali ne? Hajd, še dolga je tvoja pot!"
Počasi se je vzdignil Andrejec, s sivim, pijanim obrazom je strmel na Luko, potipal se je narahlo po suknji, okrenil se je nerodno in se je opotekal dalje.
„Bog s teboj!" je zaklical Luka. Oddahnil se je globoko,
v curkih mu je lilo od čela, po životu, po vsem telesu.
Bilo mu je, kakor da je bil sanjal čudne sanje, polne groze in greha; strašne sanje, ki utrudijo človeka in ga napravijo bolnega, žalostnega do smrti.
Tam se je opotekala drobna črna senca, tam je bila blatna cesta, tam je stalo črno drevje, mirno, kakor uČarano.
.Niso bile sanje!" se je zgrozil sosed Luka.
Ozrl se je po nočni, sivočrni pokrajini; ugledal je od daleč troje drobnih rumenih lučic, svetla okna krčme. Tudi tam se je svetilo, na daljnem obzorju, nad holmi, ki so se vzpenjali iz temne ravni; širše so bile svetle proge, višje je segal bledikasti dim. Narahlo je še rosilo, oblaki so bledeli.
.Niso bile sanje!"
Groza je rasla v njegovem srcu, kolikor bolj se je zavedal, da se mu ni sanjalo niti en sam hip, temveč da je bilo vse od začetka do konca sama živa resnica. Vse od tistega trenotka, ko je ugledal bankovce v Andrejčevi roki in mu je vdahnil zlodej strašno misel, pa do trenotka, ko se je zgrudil Andrejec predenj na kolena ter ga objel okoli nog.
Sosed Luka se je pokrižal in je začel bežati, kakor da bi greh, v mislih do konca storjen, ne izvršen z roko, bežal za njim. V begu se je zadel z roko ob kamen, ki ga je bil spravil v suknjo in spreletela ga je mrzla groza, kakor da bi se bil dotaknil gada. Segel je v suknjo in je zalučil kamen daleč na polje, nato je stopil k jarku in si je umil roke z dežnico.
.Krvav je bil kamen!" mu je šinilo v misel. .Čeprav nisem udari), kamen je bil krvav!"
Umival se je dolgo, drgnil je z vso močjo dlan ob dlan.
.Težko se izmije kri!" je mislil. .Zmerom še ostane kje rumen madež!"
.Zmerom bo ostal madež!" je začutil v bridkosti. .Zmerom bo ostal na duši, z rdečim pismom je zapisan tam!"
Umil si je roke in je bežal dalje.
.Umil sem si roke kakor Pilatuž!" je mislil. .Pilatuž si je umil roke, greha pa ni izmil in ga ne bo na vse večne čase!"
Na križpotu je postal Luka in se je ozrl. Pot se je cepila; na levo je držala v Malo Ligojno, na desno v Veliko Ligojno.
^ -.

.
MIRA MIHELIČEVA
Raketa na luno
Drejček se je učil za šolo. „ZemIja je velika krogla," je drdral, „ki se vrti sama okrog sebe in hkrati okrog sonca; okrog zemlje pa se vrti luna." Obrnil se je k mlajšemu bratcu Puhku, ki je sedel na svoji pručici in ga zvesto poslušal. ..Pomisli, da se tudi ti vrtiš z zemljo," mu je rekel. "Zdaj si gori in naslednji trenutek doli."
„Mogoče stojiš prav zdaj na glavi," se je s svoje postelje leno oglasil njegov drugi brat Matiček, ki je tam brebiral neko knjigo.
„Da, ko bi ne bilo privlačnosti zemlje, bi štrbunknil naravnost dol!" je rekel Drejček.
„Hoho, padel bi!" je rekel Matiček.
„Kam?" je zatulil prestrašeni Puhek.
„Mogoče na luno," je rekel Matiček in se spet obrnil k svoji knjigi.
.O luni tako rekoč ni vredno govoriti," je
UGANKE
Kaj je močnejše od zemlje!
(Ddo)) Of J9)) 'DlitOtA])
Komu zelena kapa do ušes klapa!
(nefoAO luejez n^tu$ei)
Zakaj kozarce umtvano!
(omejouj eu i;ojd q}f jex)
Kdo lahko gre, ako :e mu naloži težko breme, a :e takoj ustavi, ako se mu teža sname!
(UJO)Dq!U Z DJfl)
Veliko oči imam, pa vendar ne vidim nič; Iz vsakega očesa mi raste rep — kdo sem!
(ndujoj)))
Kdaj dobijo delavci pogačo!
(oue?ed ef jDpD)()
Kaj se čevljarju najbolj gnusi!
(efnfido oupeA 06 je)] 'uauio)) ;usnjg)
Majhno je in okroglo, beži iz ječe v ječo, pa vendar prehodi cel svet; kaj je to!
pouea)
zviška dejal Drejček, "tako majhna je, komaj četrt premera naše zemlje ima. Zdaj že sestavljajo raketo, s katero bodo poleteli nanjo in potem bo luna samo še odskočna deska za polete v vesolje. Tako, Puhek, zdaj pa ne vprašuj več, ker me motiš pri učenju!"
Popoldne sta bratca odšla v šolo, Puhek pa je napravil v otroški sobi raketo, s katero je nameraval poleteti na luno. V sredino sobe je zvlekel mizo, ki jo je obrnil narobe, da je gledala z nogami navzgor, na mizno ploščo postavil lonec za perilo, na lonec svoj stolček, pred stolček kvišku postavljeno pručico,
ki jo je kronal mlinček za kavo. S stene je snel uro in jo nataknil na eno izmed miznih nog, da je tiktakala in poganjala raketo naprej. Oblekel si je mamino kožuhovinasto jopico zaradi mraza, ki vlada v brezzračnem prostoru, razpel nad seboj očkov dežnik, za družbo pa je vzel s seboj psička iz belega žameta.
"Zbogom, mamica! Zbogom, domača hiša! Zbogom, zemlja!" je zaklical Puhek. Pod njim je strahovito počilo: Tresk! Bum! Bum! Raketa se je odtrgala od tal, predrla strop otroške sobe in se pognala v nebo. Puhek je od silne hitrosti nekoliko omedlel, medtem ko je raketa s konico dežnika letela dalje in dalje, dokler ni bila naša zemlja pod Puhkom podobna pisani žogi, ki se je vrtela daleč zdolaj v neki temni globini. Povečale pa so se luna, zvezde in zvezdice. Nekatere so se držale za roke in rajale po nebu v veselih vrtincih, druge so se lovile po dolgi, mlečno se bleščeči Rimski cesti, nekatere so se skrivale za velikimi oblaki vesoljskega prahu. Najbolj pa je rastla zlata in lisasta krogla lune in Puhek je komaj razločil na nji velikanska peščena morja, obrobljena z visokimi gorami.
Zdajci pa: Plop! Bum! Še dobro, da je bil vzel s seboj tudi blazino s svoje postelje, ki je omilila padec. Njegova raketa je bila priletela na luno in se zarila v peščena tla. Seveda to ni bil navaden pesek: bil je iz suhega zlata in se je tako bleščal, da je jemalo vid. Puhek je pokleknil poleg rakete in ga začel metati v lonec za perilo. To se bo mamica začudila, ko
bo v ponedeljek prala in našla v njem zlato!
Psiček je stal zraven, mahal z repom in razburjeno lajal. Iz gobčka mu je visel jezik. Bil je zelo žejen. Tudi Puhek je začutil, da ga žeja. Toda na luni ni bilo vode, naokrog se je bleščala sama zlata puščava s srebrnimi gorami.
Nenadoma je v zraku nekaj zabrenčalo kakor velika muha. K. Puhku je priletel čuden možic, pol človek pol krogla, ki je imel glavo kakor balon, čez balon pa veliko mrežo s ko-vinastimi tipalkami.
"Kdo si?" je zaklical Puhek, počenil za svojo raketo ter potegnil iz žepa veliko leseno pištolo, iz katere je bilo moč izstreliti po več nabojev zapovrstjo, tako: "Pif, paf, pif, paf!"
,,Jaz sem Marsovec!" je zarjovel nestvor in se vrgel na Puhka, ki je zaman streljal. "Planet Mars je moja domovina, luno pa sem si že zdavnaj zase osvojil in te bom zdaj prepodil z nje! V vesolje s teboj, vsiljivec!"
,,Vzdrži, Puhek!" je tedaj zavpil neki v tesno se prilegajočo sabljaško obleko opravljen dolgonožec. ,,Jaz sem prebivalec sosednjega planeta Venere in ti prihajam na pomoč!"
Privlačnost lune je bila tako majhna v primerjavi s privlačnostjo zemlje, da je Marsovca in Venerjana pri vsakem koraku odnašalo visoko v zrak. Besno sta se zaganjala drug v drugega. Pri tem se je Venerjanu nekoliko premaknila sabljaška krinka, Marsovu pa papirnata krogla od senčnika, ki jo je imel na glavi. Puhek je začudeno prepoznal svoja starejša brata, ki sta se danes prej kakor navadno vrnila iz šole.
Brž je sedel na raketo, navil uro in sprožil vzmet. Tresk! Bum! Odletel je, brata pa pustil, da sta se mikastila dalje na luni. Psiček, ki ga je bil pozabil, se je obupano pognal za
Počitnice
.$0/4	/m zaprta . . .
Čez poletje od TMs /m po svoje ^o!ovr%t;7 s^oz veseli prosti č<xs.
Afgr^o pojde pianine gors^g jezerg is^%t,
Aficej pojde ^ ^otri Tinci na deželo gostovat.
Toitej i?o vse dni gobari/, riždč 7/anzej /m ribaril, leni francej pa seveda v postelji i?o do o^eda.
Vsem se do^ro ž?o godilo, samo s Petrom ž*o /mdo; ce/o /cto je lenari/, si počitnice pokvari/.
Kajetan Kovič
njim v vesolje in ga kmalu dohitel. Puhek je vrgel z rakete vrvico, ki jo je psiček ulovil z zobmi, nato pa ga je Puhek potegnil k sebi na krov. Kmalu sta brez posebnih težav pristala na naši zemlji, se pravi v otroški sobi. Toda, joj lonec z zlatim peskom je bil Puhek pozabil na luni, tako da ni mogel nikomur dokazati, da je bil resnično tam!
Nekega dne smo se silno dolgočasili. Nismo vedeli, kam bi šli na potep, ko Kozlarjev Izidor odloči:
.Gremo nabirat jagode!*
Ko smo jih potem na robu gozda res nabirali in jih zobali, smo si pripovedovali najbolj junaška dejanja, kar jih je kateri izmed nas izvršil. Vtem zavpije Andraž: .Kača! Pomagajte!"
Stekel je kakih petdeset metrov tako naglo, da bi ga niti veter ne dohitel. Ko se je ustavil, mu je Izidor dejal:
.Čemu je vendar treba vpiti, ko najdeš kačo!"
Previdno smo se bližali nevarnemu kraju. lam smo res našli velikansko zverino. Bila je na hrastovem štoru zvita v klobčič. Brž ko nas je začutila, je dvignila glavo, se začela odmotavati in lesti v grmovje.
.To kačo sem včeraj z roko prijel," reče Izidor zviška.
.Kako? Da si jo z roko prijel?" smo se začudili. Nobeden izmed nas še ni prijel kače z roko; kaj
šele, da bi prijel tako pošast. Andraža je bilo sram, ker se je tako ustrašil. Vrnit se je k nam in smo spet nabirali jagode. Kozlarjev Izidor pa je medtem povedal, kako je prijel kačo z roko.
.Včeraj sem tu nabiral jagode," je rekel. .Prav to kačo sem našel na prav istem štoru in prav tako
se je grela kakor danes. Tiho sem se ji približa) in jo zgrabil za vrat."
,Ni res!" se je uprl Andraž.
.Misliš, da sem lažnivec? Saj bi jo zdaj tudi prijel, če bi se ti ne prestrašil in zavpil.
.Kako je bilo potem, ko si kačo prijel?" smo silili v Izidorja.
.Nič. Nesel sem jo domov."
.Kaj si pa z njo doma počel?"
.Nič. Mleka sem ji dal, da se je
napila, potem sem ji zavrtel prst pred nosom in zacopral:
Čira čara, naša Bara — rada je in rada spi."
Copral si! Kaj pa je bilo potem?"
.Kača je po teh besedah res zaspala. Dal sem jo v ogradu na
travo in sem šel na pašo. Ko se je zbudila, se je vrnila v gozd in prišla spet na ta štor."
.Zakaj je pa nisi ubil?" vpraša Izidorja Andraž.
.Čemu?" pravi Izidor. .Kača prav tako rada živi kakor ti."
Jaz sem se pa le hotel prepričati, če tzidor govori resnico. Naskrivaj sm nekoliko zaostat za drugimi. Začel sem ob poti iskati ku-
ščarje. Kuščarji so dobrosrčne živalce, ki ne store nikomur nič žalega. Boječi so in beže v strahu pred človekom. Zato sem mora! uporabiti precej zvijače, da sem enega za rep ujel. Bil je zelen. Do smrti se je prestrašil, ko sem ga prijel za rep.
Začel sem Izidorja s kuščarjem neopazno zasledovati. Ko je bi! z neko svojo zgodbo spet zaposlen, sem mu kuščarja spustil v žep. Nekaj se mu je zadelo, da v njegovem žepu ni vse v redu, zato je segel vanj. Privlekel je iz njega kuščarja.
.Kača, pomagajte!" je zaklicat na pomoč. Vrgel je kuščarja v grmovje in stekel, da bi ga niti veter ne dohitel.
.To je zdaj tvoja kača!" se mu je smejal Andraž.
Izidor bi rad laž skril, zato mu je odgovoril:
.Saj sem vedel, da je kuščar. Samo tebe sem oponašal."
Ferdo Godina

HM*
Ozrl se je Luka in zdelo se mu je, da vidi v daljavi, v sivi temi, še zmerom tisto drobno črno senco.
.Če prideš tod mimo," je pomislil kakor v vročici, "boš pač tudi ti postal in se boš ozrl. In takrat se spomni name, grešnika, in mi odpusti!"
Šel je in komaj je storil par korakov, je vztrepetal in se je ozrl vdrugič. Zdelo se mu je, da je bil začul iz daljave tenek čuden krik, kakor da bi bil zajokal otrok, ki je izgubil mater.
.Tako bi bil morda zastokal, če bi ga bil udaril s kamnom!" je pomislil Luka trepetaje. ,,Ni zastokalo tam na cesti, ne na nedolžni ravni, ki spi tam brez zla; v mojem srcu se je oglasil greh in ne bo umolknil na vse večne čase!"
Pot se je vzpenjala polagoma navkreber, blato je bilo še višje nego na veliki cesti, noga se je pogrezala kakor v močvirju. Na rebri so se zasvetile tihe rumene luči; vas ni še spala.
Truden, poten, premočen in blaten do vratu je stopil sosed Luka v krčmo kraj vasi. Samo troje pivcev je bilo še tam in tudi ti trije so sedeli pred prazno steklenico; krčmar je slonel ob peči in zehalo se mu je.
Luka je stopil v izbo, stal je nekaj časa na pragu, med nastežaj odprtimi durmi, nato je sedel za malo mizo v kotu, kjer sede navadno potniki in berači.
Krčmar se je začuden ozrl nanj, tudi poslednji pivci so se začudili.
,,Kaj pa je s tabo, Luka?"
"Prinesi mi kozarec vina, če sem ga vreden."
"Zakaj bi ga ne bil vreden?" se je zasmejal krčmar. "Kdor ga plača, ga je vreden."
"Ni tako!" se je razsrdil Luka. "Ali bi ti, gospodar, natočil človeku, ki je recimo, ubil svojo mater? Ali bi mu dal piti svoje vino iz svojega kozarca?"
Krčmar je ne koliko pomislil.
"Mislim, da mu ne bi dal! — Ampak ti, Luka, pač nisi nikogar ubil!"
Luka je molčal.
"Zakaj pa ne sedeš sem?" je zaklical kmet izza velike mize.
,,Ne bom sedel tja!" je odgovoril Luka. „Tukaj sedim in zmerom bom sedel tukaj, kjer sede popotniki, berači in hudodelci. Tukaj je moj prostor!"
,,Ali imaš svoje muhe nocoj, ali pa si pijan!" se je smejal krčmar, hkrati pa ga je premeril s pazljivim in radovednim pogledom. Tudi kmetje so gledali nanj, kakor da bi bilo zapisano nekaj posebnega na njegovem obrazu in na njegovi obleki.
"Odkod pa prihajaš?" ga je vprašal kmet. ,,Saj si tak, kakor da bi se bil valjal po blatu. In bolan si v obraz!"
Luka je nagnil glavo.
"Bolan sem, ljudje božji, hudo bolan!"
Krčmar in kmetje so se spogledali in so molčali. Obšla jih je čudna misel in jim je takoj pogledala iz neprijaznih oči.
"Od poštenega opravila ne prihaja! Na čelu mu je zapisan greh!"
Počasi, skoro zaničljivo, kakor popotnega človeka, ki sedi blaten v kotu in gleda v tla, so ga merili z očmi, kakor da bi iskali na njegovih laseh, na obrazu, na premočeni obleki, na blatnih čevljih sled greha in hudodelstva.
Sosed Luka ni videl, toda čutil je.
,,Krvi iščejo na meni! Zdaj gledajo in iščejo rumenih madežev na mojih rokah, na suknji!"
Roka se mu je tresla, ko je pil; v dolgem požirku je izpraznil kozarec in je vstal.
V	tistem trenotku so se duri hrupoma odprle. Na pragu se je prikazal debeli Gorjanec, njegov obraz je bil sivkasto bled in izbuljene oči so bile vse zakrvavljene. Luko, ki je stal za durmi, ni videl, stopil je na sredo izbe, odpiral je usta, kakor da bi ga tiščalo za vrat in je zaklical naposled s hripavim glasom:
"Andrejec leži ubit na cesti!"
Sosed Luka je prebledel; trepetajoč, s tihim korakom je stopil preko praga ter izginil v noč.
III
V	prvem trenotku ni nihče izpregovoril besede; Gor-
janec je stal sredi izbe, še ves zasopel in kakor omamljen, krčmar je slonel ob peči, odpri je bil usta, toda molčal je, kmetje so sedeli za mizo kakor okameneli. Nato pa so nenadoma vsi skočili vkišku, kričali so vprek in izpraševali.
,,Kje leži? Kdo ga je ubil?"
Gorjanec je sedel za mizo in je izpil na dušek kozarec
vina.
Novica se je razširila tako hitro in na čudežen način, kakor da je bila zletela skozi okno, trkala je na duri od hiše do hiše in budila ljudi, ki so bili že zdavnaj upihnili luč. Mahoma se je napolnila izba; napol oblečeni so prišli kmetje, nekateri celo bosi, in nihče bi ne bil mogel povedati, kje in od koga je izvedel novico. Mnogo jih je bilo, ki še vedeli niso natanko, kaj se je hudega pripetilo; nekdo je mislil, da gori v Mali Ligojni, in da si je bilo nebo sivo in ni bilo žaru nikjer, je klical še med durmi: "Gasit, ljudje božji!"
Gorjanec je pripovedoval:
"Grem od Šrangarja; z mano je bilo še par kmetov iz Brezovice; pred hišo si sežemo v roko, lahko noč, oni krenejo na levo, jaz na desno. Slišal sem, ko je zaklepal Šran-gar vrata in ko sem se čez par korakov ozrl, so bila okna že temna. ,Mudi se mu!' sem si mislil in sem šel. Takrat pa se spomnim na Andrejca in še na nekaj drugega se spomnim, ljudje božji. ,Ta noč ne bo minila brez greha!' sem rekel. Zakaj Andrejec je bil prodal voli, saj bo vse zapil, in se je bahal z bankovci, pod nos jih je kazal ljudem. No, grem, in gledam na to stran, gledam na ono stran, sam ne vem, zakaj. Sto korakov od križpota, tam leži nekaj črnega. ,Če ni to Andrejec!' pomislim. ,A!i je pijan in spi, ali pa je ubit!' tako sem pomislil. Stopim bližje, sklonim se; noč je temna in komaj razločim v blatu to črno stvar. .Človek je,' pravim, ,in ta človek je ubit! Tako ne leži nobeden, kadar spi, še pijanec ne!' Prižgem vžigalico in posvetim. Tako leži tam Andrejec: roke široko od sebe, noge iztegnjene, kakor da bi bil na križ pribit; glava je kakor zakopana v blatu in komaj je razločiti obraz, tako je krvav.
(*Da/je v prihodnji jhevd&i)
V	tem članku bom obravnavala tretjo košaro Sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi — to je poglavje o .Sodelovanju na humanitarnih področjih". Poskušala bom analizirati preambulo tega poglavja, nato bom obravnavala podpoglavji o .Sodelovanju in izmenjavi na področju kulture" ter o .Sodelovanju in izmenjavi na področju izobraževanja". Problemi, ki jih obdelujeta ti dve poglavji, so sorodni. Zaradi pomanjkanja prostora ne bom obravnavala poglavij o .Stikih med ljudmi" in .Informacijah*. Glavni namen tega članka je podati primerjalno analizo besedila in pokazati na možnosti, ki jih sklepi nudijo za sodelovanje na področju kulture in izobraževanja. Od časa do časa bom opisala nastanek besedila, da bi bila vsebina razumljivejša.
Bila sem član jugoslovanske delegacije na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi v drugi fazi. Stališča v tem članku pa so moja osebna.
V	svojem govoru na Konferenci evropskih zunanjih ministrov julija 1973 je tedanji britanski minister Hume dejal: .Govoreč v helsinškem jeziku moram reči, da bo prva košara prazna, če v tretji ne bo dovolj jajc." Tako je naznačit pomen tretje košare za strategijo Zahoda in medsebojno povezanost problemov, ki jih bo obravnavala konferenca.
Kaj pa je v tretji košari? Ali je v njej dovolj jajc? In kakšna sploh so?
V	poglavju o .Sodelovanju na hu-
manitarnih in drugih področjih" — to je pravi naslov tretje košare — se nahajajo štiri podpoglavja: .Stiki med ljudmi* z oddelki: stiki na podlagi družinskih vezi, združevanj družin, zakoni med državljani različnih držav, potovanja; .Informacije" z oddelki: izboljšanje kroženja informacij, dostop do informacij, izmenjava in zboljše-vanje delovnih pogojev za novinarje; Sodelovanje in izmenjava na področju kulture" z oddelki: razširitev odnosov, medsebojno spoznavanje, izmenjava in širjenje, dostop, stiki in sodelovanje, narodne manjšine; in .Sodelovanje in izmenjava na področju izobraževanja* z oddelki:	razširitev odnosov,
dostop in izmenjava, znanost, tuji jeziki in civilizacije, učne metode, narodne manjšine.
Ze spomladi 1973, med pripravljalnimi pogajanji za helsinško konferenco, so se predstavniki držav udeleženk sporazumeli, da bodo problemi, ki jih obdeluje to poglavje, na dnevnem redu konference. Zato je bilo pooblastilo zanje vključeno v .Sklepna priporočita helsinškega posvetovanja", v slavno modro knjigo, ki naj bi vodila pogajalce v drugi fazi konference od 18. septembra 1973 do 21. julija 1975.
V	nasprotju s tem, kar bi lahko sklepali po pisanju svetovnega tiska, glavnih doiočil o človekovih pravicah v tretji košari ni. Vključena so v .Deklaraciji o načelih, veljavnih za odnose med državami udeleženkami" in jih lahko najdemo v sedmem načelu pod naslovom .Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vštevši svobodo misli, vesti, vere in Prepričanja". Tretja košara obravnava človekove pravice v poglavju .Stiki med ljudmi", kolikor se tičejo družine 'n potovanja (čl. 12 in 23 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, v poglavju .Informacije", kolikor svoboda izražanja vsebuje tudi svobodo iskanja, sprejemanja in razširjanja informacij (čl. 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah), v poglavju .Sodelovanje in izmenjava na področju kulture", kolikor sta mednarodno kulturno in znanstveno sodelovanje sestavni del Pravice do kulture in kolikor osebam, ki pripadajo narodnim manjšinam, ne sme biti vzeta pravica do lastnega kulturnega življenja (čl. 15 Mednarodnega pakta o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah in čl. 27 Mednarodnega pakta o državljanskih in pomičnih pravicah), in v poglavju .Sodelovanje in izmenjava na področju izobraževanja", kolikor naj izobraževanje razvija sporazumevanje, strpnost 'n prijateljstvo med narodi itd. (čl. 76 Splošne deklaracije človekovih pravic).
V	drugi fazi je konfernca začela dejati v komitejih in podkomitejih. Tretji komite je obravnaval splošna vprašanja sodelovanja na humanitarnih in drugih področjih, osmi podkomite stike med ljudmi, deveti podkomite informacije, deseti podkomite kulturo in enajsti podkomite izobraževanje.
PREAMBULA K POGLAVJU O SODELOVANJU HUMANITARNIH 'H DRUGIH PODROČJIH
Poglejmo najprej preambulo k celemu poglavju o .Sodelovanju na humanitarnih in drugih področjih*.
Preambulo sestavljajo štirje paragra-n. V prvem paragrafu države udeleženke izražajo željo .prispevati k okrepitvi miru in razumevanja med narodi in k duhovni obogatitvi človekove osebnosti ne glede na raso, ^P°l, jezik, vero*. V drugem paragra-m izjavljajo, da se .zavedajo, da bodo povečane izmenjave na kulturnem
in izobraževalnem področju ... prispevale k uresničitvi teh ciljev." Preambula ne stremi za kakršnimkoli sodelovanjem med dvema ali več državami. Poudarek je na sodelovanju, ki bo prispevalo k uresničitvi miru in razumevanja med narodi. V tretjem paragrafu države udeleženke izražajo odločenost, da bodo .sodelovale med seboj ne glede na njihove politične, gospodarske in družbene sisteme, da bi . .. razvijale in krepile sedanje oblike sodelovanja in da bi poiskale nove poti in načine, ki ustrezajo tem ciljem". Cilj držav udeleženk je torej obdržati dosedanje sodelovanje in ga naprej razvijati. Kasneje se bomo vrnili k problemom, zvezanim z izrazom ,ne glede na politične, gospodarske in družbene sisteme". V četrtem in zadnjem paragrafu države udeleženke izražajo prepričanje, da je treba .sodelovanje uresničevati ob popolnem spoštovanju načel, veljavnih za odnose med državami udeleženkami, zapisanih v ustreznem dokumentu*. Razprava je pokazala, da je bila ta klavzula med najtežjimi v tretjem komiteju.
To preprosto besedilo, ki vsebuje bistvena pravila sodelovanja na področju stikov med ljudmi, informacij, kulture in izobraževanja, ne izdaja svojega viharnega izvora.
Ni namen tega članka pisati zgodovino besedil tretje košare, namen je predvsem nakazati možnosti, ki jih sklepi dajejo za sodelovanje na področjih kulture in izobraževanja. Vendar nam bo kratek pregled zgodovine preambule pomagal k razumevanju marsičesa, kar se dogaja danes.
Preambula k besedilom tretje košare
ljudi in predmetov brez omejitve pregrad. Svobodno kroženje so povzdignili na raven nedotakljivega načela. Popuščanje napetosti mora biti tudi za ljudi, za široke ljudske množice nekaj otipljivega. Posamezniki naj bodo nosilci sodelovanja. Po tolmačenju teh predstavnikov so države pomembne, toda prav tako so pomembni ljudje. Svoboden pretok informacij in svobodno kroženje ljudi, idej in predmetov so bili zanje eno osnovnih vprašanj konference. Ne bi smeli oklevati pri odstranjevanju vsega, kar človeka ovira, da se svobodno druži.
Najbolj kontroverzna je bila vsebina četrte klavzule preambule. Vsi udeleženci razen držav varšavske pogodbe so bili mnenja, da je sklicevanje na Deklaracijo o načelih, veljavnih za odnose med državami udeleženkami, v celoti, najmočnejše in edino možno. Vzhod je zahteval, kakor že v pripravljalni fazi konference pomladi 1973, naj se četrta klavzula najprej sklicuje na spoštovanje kot celote in poleg tega še posebej poudari spoštovanje načel suverene enakosti in nevmeša-vanja v notranje zadeve. Kasneje je Vzhod razširil svoj predlog z .medsebojnim spoštovanjem zakonov in predpisov". Države članice NATO so odgovarjale, da je konferenca medvladna, da so države udeleženke zavezane spoštovati suverenost sleherne druge države, spoštovanje zakonov in predpisov pa je stvar posameznikov. Razprava o četrtem paragrafu je trajala štiri tedne.
Naslednji trši oreh je bila odločitev, kam vključiti frazo .ne glede na politične, gospodarske in družbene sisteme", ki jo sedaj najdemo v tretjem
iz položaja, v katerem so le-ti postali šahovska figura v politični igri, stiki med ljudmi pa njena žrtev. Treba je ustvariti vzdušje, v katerem bi se kulturni odnosi mogli postopoma izmotati iz politične mreže, v katero so ujeti, in v katerem bi države udeleženke lahko meritorno obravnavale probleme kulture in kulturnih odnosov.
Jugoslovansko delegacijo je vodilo pojmovanje, da spremembe politike v kulturnih odnosih ni mogoče vsiliti od zunaj, da je lahko samo posledica popuščanja napetosti in notranje volje po sodelovanju. Za spremembo politike je potreben čas.
Toda odpravljanje posledic hladne vojne na področju kulture in stikov med ljudmi ni bil edini problem pred konferenco. Po mnenju jugoslovanske delegacije so bili še drugi težki problemi, kajti Evropa ni samo sestavljena iz držav, ki so različne po velikosti, po gospodarskih in družbenih sistemih, z različnimi pozitivnimi in negativnimi zgodovinskimi izkušnjami, temveč tudi iz narodov na različnih stopnjah gospodarskega in družbenega razvoja. Začrtati napotilo za politiko kulturnih odnosov, informacij in stikov med ljudmi za fak kontinent je zapletena naloga. Države udeleženke naj bi v medsebojnih odnosih spoštovale načelo, da ima vsaka kultura svoje dostojanstvo in vrednost in da jo je zato treba spoštovati in ohranjevati. Zastavile naj bi tako politiko na področju znanosti, ki bo vodila k stalnemu večanju znanstvenega potenciala posameznih držav in Evrope kot celote. Na področju informacij naj bi podpirale politiko, ki bo omogočila vsaki državi, da uresničuje svojo pravico do ena-
MAR1JA VILFAN
Kaj je v tretji košari
skiepne iistine konference o varnosti in
sodeiovanju v Evropi
posamezniki uresničujejo v teh strukturah. Odvisno je od gospodarskega in družbenega razvoja in ne samo od sistema, katere pravice lahko posameznik uživa. Večja politična, gospodarska in družbena enakost držav je tudi pot k uresničevanju človekove pravice do kulture. Pomanjkanje materialnih sredstev je omejujoč dejavnik. Kljub temu, da ni nobene pravne ovire, v Jugoslaviji ni vedno lahko najti sredstev za prevajanje drage knjige, za nakup dragega tujega filma ali televizijskega programa. Tuji orkestri so dobrodošli, toda plačamo jih z odrekanjem drugim stvarem. Lahko je za bogate dežele odpreti vrata, vendar je tok informacij bil pretežno od bogatih k manjšim in siromašnejšim narodom, bil je pretežno enosmeren tok. Zato manjši narodi insistirajo na dvosmernem pretoku informacij in kulturnega sodelovanja, katerega bistvo je enakopravna udeležba v mednarodni kulturni izmenjavi.
Jugoslovanska delegacija je tudi izrazila mišljenje, naj besedila o evropskem kulturnem sodelovanu tudi definirajo odnos držav udeleženk do dežel v razvoju na tem področju.
SODELOVANJE IN IZMENJAVA NA PODROČJU KULTURE
— Načela sodelovanja —
Preambularno besedilo v tem poglavju je dvakrat tako dolgo kot preambula v celotno tretje poglavje. Dne 5. julija 1973 je francoska delegacija v Helsinkih predložila .Elemente za načrt deklaracije", v katerih se je sklicevala na obstoječe mednarodne sporazume o kulturnem sodelovanju. Predložila je, naj jih države udeleženke prilagodijo evropski realnosti in ciljem ter napravijo načrt deklaracije. Predlog je ponovila v novi verziji 30. maja 1974 pod naslovom .Načrt deklaracije o izmenjavi in sodelovanju na področju kulture v Evropi". Francoski predlog ni bi) sprejet in namesto njega imamo naslednje preambularno besedilo.
V prvem paragrafu države udeleženke ponavljajo svoje mnenje, da sodelovanje na področju kulture prispeva k boljšemu razumevanju med ljudmi in narodi.
je bila eno najbolj občutljivih vprašanj konfernce zaradi nasprotujočih si pogledov držav članic NATO in držav članic varšavske pogodbe na pomen tretje košare za evropsko sodelovanje in varnost. Množina in vsebina predlogov vsake od teh dveh strani osvetljujeta njun pristop k temu problemu. Predlogi Poljske in Bolgarije, ki sta jih predložili v imenu držav Varšavske pogodbe, so bili kratki in so v zelo splošni obliki podčrtali pripravljenost povečati sodelovanje. Predlogi držav članic NATO in deveterice Evropske gospodarske skupnosti pa so bili številni in nekateri so po vsebini spominjali na hladno vojno. Zahod je predložil okrog 40 predlogov deklaracij, resolucij in sklepov.
V	začetku druge faze konference jeseni 1973 so predstavniki držav udeleženk tri mesece razpravljali o tem, ali naj bo preambula ali naj je ne bo. Najprej je Zahod odklonil sodelovanje pri izdelavi preambule. Rekli so, da hočejo najprej videti operativno besedilo in da ne bodo podpisovali čeka, preden niso prepričani, da je pokrit. Vzhod pa je v nasprotju s tem hotel čimprej formulirati preambulo in tako postaviti okvir za določila.
Dne 6. februarja 1974 je prišlo do sporazuma, naj se začneta istočasno oblikovati besedilo preambule in besedilo operativnih določil. Predstavniki obeh blokov so prišli na dan z ekstremnimi predlogi in uspeli drug drugega prepričati o nesprejemljivosti predlogov nasprotne strani šele po dolgi razpravi. Obstajala je resnična nevarnost, da se bo konferenca izrodila v ideološko konfrontacijo. Medtem so bila pogajanja v podkomitejih na mrtvi točki. Sporazumeli so se komaj za kako določilo.
V	teku pogajanj za preambulo so države varšavske pogodbe ponavljale, da se po njihovem mnenju mora skupaj z razvojem popuščanja napetosti širiti sodelovanje na področjih informacij, kulture in izobraževanja, upoštevajoč to, da se sodelovanje razvija med dvema sistemoma. Pravila sodelovanja morajo upoštevati obstoj dveh sistemov. Ker je področje sodelovanja hkrati tudi področje ideologije,1 je važno, da se v samem začetku zedinimo, na kakšni osnovi je mogoče sodelovati .ne glede na politične in družbene sisteme". Nekega delegata vzhodnih držav je bilo mogoče razumeti tako, da je stopnja sodelovanja naravno večja med državami istega političnega sistema. Sodelovanje naj bi se razvijalo točno po načrtu v okviru državnih pogodb in samo med državnimi institucijami.
V	želji, da dobijo kompenzacijo za priznavanje nedotakljivosti meja, so predstavniki držav NATO in deveterice Evropske gospodarske skupnosti in-sistirali na svobodnem kroženju idej,
paragrafu. V .Deklaraciji o načelih mednarodnega prava glede na prijateljske odnose in sodelovanje med državami v skladu z Ustanovno listino ZN" najdemo to frazo v načelu o sodelovanju. V tem tiči vsa filozofija koeksistence: zaradi rastoče medsebojne odvisnosti v svetu je sodelovanje objektivna nujnost mednarodne skupnosti ne glede na politični, gospodarski ali družbeni sistem.
V holandskem predlogu je bila ta fraza povezana s svobodnejšim gibanjem oseb in širšimi stiki med njimi, kar je dajalo frazi napadalen prizvok in je bil predlog zato nesprejemljiv. Prvotni bolgarski predlog za preambulo je vezal frazo z razširjanjem sodelovanja. V kasnejši verziji pa so frazo prenesli v prvi paragraf med cilje, kar je zoževalo pomen.
Pogajanja so zašla v slepo ulico in junija sta oba bloka sprejela posredništvo nevtralnih in neuvrščenih držav, vključno z Jugoslavijo. Te države so pripravile nov načrf za četrti paragraf za preambulo, sledeč mandatu v modri knjigi. Ena bistvenih prvin sporazuma je bila, da se bo četrti paragraf skliceval samo na spoštovanje deklaracije o načelih, veljavnih za odnose med državami udeleženkami, da pa bo sama deklaracija vključila v prvo načelo o suvereni enakosti besede .kakor tudi pravico, da sama odloča o svojih zakonih in predpisih". Kot protiutež temu besedilu bo v deseto načelo deklaracij o .Izpolnjevanju v dobri veri obveznosti po mednarodnem pravu" vključen pasus .bodo ravnale v skladu s svojimi pravnimi obveznostmi po mednarodnem pravu".
Nevtralne in neuvrščene države so uporabite ves mesec za usklajevanje stališč med seboj kot tudi za usklajevanje teh stališč s stališči predstavnikov obeh blokov. Tretji komite je potrdil predlog 26. julija 1974, dan pred tem, ko je konferenca prenehata z delom zaradi poletnih počitnic. Pot je bila zopet odprta za pogajanja o operativnih določilih, o katerih so se sporazumevali jeseni 1974 in pomladi 1975.
Pogajanja o preambuli k dokumentom tretjega komiteja so pokazala vse važnejšo vlogo nevtralnih in neuvrščenih držav. Tem državam ni šlo samo za to, da uresničijo svoje lastne posebne interese, temveč so tudi hotele utreti pot takemu pojmovanju sodelovanja na teh področjih, ki bi Evropi sčasoma omogočila, da premaga razdelitev na dva bloka in se loti drugih nujnih problemov.
H
Po mnenju jugoslovanske delegacije je eden glavnih razlogov za dejavnost tretjega komiteja želja premagati ovire, ki jih je ustvarila hladna vojna na področju kulturnih odnosov, informacij in stikov med ljudmi, in najti izhod
kopravne udeležbe v evropski izmenjavi informacij.
Delegacijo je pri zavzemanju fake-ga stališča vodilo dejstvo, da je Jugoslavija odprta družba. Njeni državljani lahko svobodno zapuščajo državo in se po svoji volji vračajo. Lahko svobodno uvažajo knjige in časopise iz inozemstva, gledajo televizijske programe sosednih držav in tako svobodno primerjajo in si oblikujejo svoje mnenje. Jugoslovanska delegacija je tudi mnenja, da je kulturno politiko treba soditi po stopnji odprtosti za kulturne vrednote drugih narodov, tako evropskih kakor neevropskih.
Toda ni slučaj, da lahko v dokumentih Združenih narodov najdemo dve vrsti pravic drugo poleg druge, namreč pravico posameznika in pravico skupnosti, kateri pripada. Posamezniki sestavljajo narode in države. Pravice, vključno s pravico do kulture, izobraževanja in informacije,
V	drugem paragrafu potrjujejo na preambularen način .multilateralno že izoblikovane sklepe na tem področju, zlasti na Meddržavni konferenci o kulturni politiki v Evropi, ki jo je organiziral Unesco jenija 1972 v Helsinkih*.?
V	tretjem paragrafu države udeleženke izražajo željo, da bodo nadaljevale s prizadevanji za napredek na tem področju, in v četrtem svojo voljo, da bistveno razširijo menjavo na tem področju.
1	Prav ta področja so namreč hkrati prostor za koristno sodelovanje in prizorišče ideološkega boja, ki ohranja vso svojo ostrino tudi v pogojih slabitve mednarodne napetosti. K. Lovrov v članku: .Vseevropska konferenca: Pomembne naloge druge faze", Meždunarodnaja žizn, str. 26, april 1974.
2	V nadaljnjem besedilu EUROCULT.
O oče dobrotni, prosite Boga, za svoje otroke v dolini solza, da pridemo srečno k Vam v sveto nebo, kjer božja ljubezen združila nas bo.
Vsemogočni oče je v svoji neskončni previdnosti odločit, da je danes odšel v Njemu po bogato zasluženo plačilo moj ljubi mož, naš dobri oče, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod
Mirko Hajnžič
organist in cerkovnik na Rebrci
Rajni nas je nepričakovano zapustil po krajši bolezni v sredo 6. julija 1977, v 72. letu starosti, previden s tolažili svete Cerkve. V njem smo izgubili naš vzor in skrbnika, ki je vse svoje delo in življenje posveti) svoji družini.
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto 9. julija, ob 11. uri dopoldne po sv. maši zadušnici na rebrškem pokopališču.
Dušo nepozabnega rajnega priporočamo v spomin pri sv. daritvi in v molitvi.
Rebrca, 6. julija 1977.
V globoki žalosti:
Jožeta, žena
Anica, Vikica, Lado, otroci, z družinami v imenu vseh sorodnikov
Po želji pokojnika prosimo, da namesto vencev ali cvetja darujete za rebrškega misijonskega bogoslovca, za katerega je tudi on zbiral prispevke.
Obveščanje nemške javnosti
ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI
muHtmmtnmumnuiimtiummmu.m.miunmmnmmunnnminmunnnnmnu.n.mmmt
socialističnih študentov (VSStOVBKS) in Komunistične zveze (K8U). Na Starem trgu so z informacijskimi tablami, z brošurami Solidarnostnega komiteja ter brošurama „Das Voiksgruppenge-setz — eine Losung?" in .Der Fali Wa-rasch in den Karntner Tageszeitungen" informirali nemško govoreče ijudi, ki so z zanimanjem sledili tudi govorom dr. Helmuta Stockhammerja, Bernhar-da Kellnerja, Sonje Erker in Helge Gru-miller. Pri diskusijah je sodelovalo 30 do 60 oseb, čeprav je šest državnih policajev s šefom vred skušalo na vse mogoče načine odvrniti ljudi, da bi diskutirali s prireditelji.
Celovški župan je imel smolo, da se je prav v tem času pokazal na Starem trgu; takoj so ga po megafonu pozvali, da zavzame stališče do pravičnih zahtev koroških Slovencev in Solidarnostnega komiteja. Ko mu je zmanjkalo argumentov, se je spomnil, da ima še mnogo dela in odšel.
Čim več takih in podobnih prireditev, tem večja bo podpora nemško govorečih za upravičeno borbo manjšine, tem težja bo protimanjšinska propaganda.
RAD!0 — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
SOBOTA, 9. 7.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 10. 7.: 7.05 Duhovni nagovor— Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 11. 7.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik— Revija koroških zborov.
TOREK, H. 7.: 9.30 Za našo vas — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, posiašajte!
SREDA, 15. 7.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 14. 7.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Operne arije.
PETEK, IS. 7.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Anekdote iz siovenskega gie-daiiškega iivijenja.
JUGOSLAVIJA
sg
SOBOTA, 9. 7.: 8 00 Profesor Baitazar — 8.10 Modri piašček — 8.40č!ovek in zemija — 9.10 Dokumentarna oddaja — Edvard Munch — Obzornik — 16.00 Državno prvenstvo v atietiki — 18.10 Sinovi puščave — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepoiitični komentar — 20.00 Apart-man — 22.05 Dnevnik — 22.20 Spiit 77 — festivai zabavne giasbe — 23.30 625 — Pre-gied sporeda.
NEDEUA, 10. 7.: 9.20 Poročita — 9.25 Za nedeijsko dobro jutro — 9.50 625 — 10.10
Požari zahtevati 60 mitijonov škode
narodnopolitični situaciji na Koroškem. Kanadčani so z zanimanjem siušaii besedam dr. Maiieja in biti ogorčeni nad tako zlagano politiko avstrijske vlade. Ker pa so se kanadski nogometaši na vsak način hoteli pomeriti tudi z našimi, so se podali v Celovec, kjer je na Koschatovem igrišču sledila nogometna tekma. Gostje so našim predočili način kanadskega nogometa — trdoto, ki pa nikakor ni izzvenela v surovo igro, SAK pa je dobil z rezultaom 4:0 eno po glavi. Sicer pa moramo na tem mestu še omeniti, da so v enajsterici gostov zaigrali tudi štirje pol-profesionalci Mercatorja.
Vsekakor so se navezale prijateljske vezi prijateljev tostran in onstran „velike luže", ki pa jih še vedno povezuje in bo povezovala materinščina ter ljubezen do domače zemlje. Vsi so si zaželeli čimprejšnjega svidenja v morda že boljših okoliščinah, kakor v sedaj težkem času za nas koroške Slovence.
ČETRTEK, 14. 7.: 18.00 Kotesarsko svetovno prvenstvo mladine— 18.25 Pregled spo-reda — 18.50 Vstop prost — 19.50 Na razstavi — 20.00 Vse kar je prepovedano — 21.40 čas v sliki in kultura — 22.15 Klub 2.
PETEK, 15. 7.: 18.00 Kolesarsko svetovno prvenstvo mladine — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Zmaji, ki ne bruhajo ognja — 19.30 Gotika v Avstriji — 20.00 Nova slika kozmosa — 20.50 Nova — 21.10 Trailer — 21.55 čas v sliki in kultura — 22.30 Nemogoča naloga.
		] AVSTRIJA	l
H		SOBOTA, 9. 7.: 15.35 Trinajst stotov— 17.00 Risati,	
slikati, oblikovati — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregled sporeda
—	18.30 Dober večer v soboto ieli Heinž Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Ali lahko še malo ostanem
—	21.50 šport — 22.10 Preko sedla smrti
—	23.45 Poročila.
NEOEHA, H). 7.: 16.15 Wa!tonovi — 17.00 Andrej in prašiček — 17.20 Sonce in vrtnica — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje z živalmi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kulturo in šport — 20.15 LH 615 — Operacija Mun-chen — 22.05 šport — 22.20 Mala nočna glasba — 22.40 Poročila
na Dunaju . . .
tniciativna skupina za pravice manjšin je 1. julija organizirata na Dunaju protestno prireditev proti odredbam, ki so bile uvedene istega dne in ki naj bi po mnenju avstrijske vlade pomenile izpolnitev pravic slovenske manjšine.
V	okviru te prireditve, ki je imela tudi kulturni značaj, sta sodelovala tudi dunajski slovenski zbor ^Prežihov Voranc", ki je navzoče seznanil s slovensko borbeno pesmijo in znana dunajska skupina .Dreschflegel", ki je nastopila z borbenimi pesmimi iz časa velikih kmečkih uporov, za katere je znano, da so se takrat nemški in slovenski kmetje skupno borili za isto pravično stvar. Na koncu sporeda sta nemška in slovenska skupina skupno zapeli partizansko pesem .Na juriš".
V	diskusijah so člani Iniciativne skupine seznanjali Dunajčane o položaju slovenske manjšine. Mnogi navzoči so izrazili simpatije in podporo Slovencem; nekaj pa jih je bilo mnenja, kar je jasen odsev vladne propagande in parlamentarnih strank, da Slovencem itak gre dobro, da razumejo nemščino in kaj potem sploh hočejo. Pokazalo se je, kako važna je informacijska dejavnost med avstrijskim tjudstvom, kajti ob propagandi vladnih medijev ni čudno, da ima precejšen del nemško govorečih napačne predstave o Slovencih in o njihovi borbi za pravice.
Govornik Iniciativne skupine je v svojem govoru ostro zavrnil politiko vlade, ki ne daje pravic, temveč jih jemije. Dejal je, da Slovenci ne bodo dopustili, da bo slovenska govorica jezik hlapcev, ki ga kvečjemu lahko govore za lastnimi štirimi stenami ter da se ne bodo pustili zreducirati v nekaj .Čušendorfov' na ozemlju, kjer živijo že nad 1400 let in kjer so morali zaradi svoje narodnosti že mnogo trpeti, boriti se in umirati.
Član odbora ZSO Folti Sima je naštel nekaj bolečih primerov brezpravnosti in povedal, da je podpora nemško govorečih v veliko pomoč Slovencem. Osrednji tajnik NskS Filip Wa-
Stovensko pianinsko društvo Ceiovec vab! čiane in prija-te!je društva na
iZLET MA KRM (224$ m)
ZbiraHšče: v soboto 16. juiija 1977 ob 8. uri zjutraj na ju-gosiovanski strani Korenskega :edia.
Ma vrh Krna, kjer bomo prenočiti (pianinsko :ave!išče), se bomo povzpeti iz doiine Lepene (Dom dr. K. luga). Ma poti na Krn si bomo ogiedati siikovito Krnsko jezero.
Prisrčno
Izdajatelj, zaloinijk In lastnik: Zveza slo-vensklh organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Celovec/Klagenturt, Gasometergasse 10, telefon 32550 -Tiska. Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
rasch je poslal pozdravno pismo in izrazil da so Slovenci veseli vsakršnje podpore demokratičnih sil. Brzojavko s pozdravi je poslala tudi hrvatska manjšinska organizacija, Hrvafski akademski klub (HAK).
. . . in v Celovcu
Podobno informacijsko prireditev je istega dne imel Solidarnostni komite v Celovcu in sicer ob podpori Zveze
FiLM — iNFORMACiJA — PETJE
v petek 1$. juiija 1977 ob 19.30 uri v ceiovški Deiavski zbornici L nadstropje.
Spored: fiim ..VRMiTEV", predavanja z manjšinsko tematiko in nastop pevskega zbora Prirediteij: Komunistična zveza Avstrije (KB)
OBVESTiLO
Siovensko prosvetno društvo „Bo-rovije" sporoča, da je zbiraiišče za iZLET MA GORENJSKO v nedeijo 10. juiija 1977 ob $.4$ uri pri križu, ko se gre na Loko; ob 6. uri na avtobusni postaji v Borovijah ter ob 6.30 uri pred gostiino in trgovino Mahe v Brodeti.
#	POLETMi TEČAJ Predavateija: prof. France Rode, Ljubijana in prot. dr. France Križnik, Mun-chen
Čas: od četrtka 21. 7. ob 9. uri do petka 22. 7. 1977 ob 17. ^i
#	ROMANJE
MA SV. ViŠARJE v sredo 27. juiija 1977 Pismene prijave do 18. juiija 1977 Dom v Tinjah, tei. (0 42 39) 642
J0777 prosvete .SoJ^lltds, 9Ž2Ž T;'n;e
AVSTRiJEC, 34 iet, neporočen, išče čedno ženo za skupno bodočnost. — Ponudbe na upravo iista.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da je škoda povzročena pri požarih v Avstriji lansko leto prvič presegla eno milijardo šilingov. Levji del te škode pa je bil storjen na območju industrije.
Pri nas na Koroškem je bilo lansko leto skupno 668 požarov, katerih škoda je znašala 60,495.000 šilingov. V nasprotju z drugimi zveznimi deželami, kjer bolj prevladuje industrija, je bil na Koroškem najbolj prizadet kmetijski sektor, katerega škoda je znašala 33 milijonov šilingov. Skoro 40 odstotkov požarne škode v kmetijstvu gre na račun otrok, ki se igrajo z vžigalicami in na račun požigov. To so vzroki na katere tehnični ukrepi nimajo nobenega vpliva. Edina možnost ukrepanja proti tem požarom je tesnejše sodelovanje s prebivalstvom, pri tem mislimo predvsem na to, da se otrokom prepreči, da pridejo do vžigalic ali drugih vnetljivih predmetov. Od 13 velikih požarov na Koroškem — to so požari z več kot enim milijonom škode — jih je lansko leto odpadlo 10 na kmetijstvo. Velik del teh požarov gre na račun požigov (tudi otroci) in drugih malomarnosti. Škode povzročene s samovžigom sena pa se stalno manjšajo, kar je pripisati raznim pripravam kot so sonde za seno (napovedujejo segrevanje sena), ki jih je dala na razpolago Deželna komisija za preprečevanje požarov. Le-ta je še nadalje zainteresirana dobavljati takšne naprave koroškim gasilskim društvom.
Iz požarne statistike je tudi raz-
NOGOMET
SAK se je pomeri) z kanadskimi
nogometaši
Dolgo pot iz Kanade je naredila reprezentanca slovenskega nogometnega kluba, da bi se spoznala ter pomerila z enajsterico Slovenskega atletskega kluba in da bi obiskala mnogim še nepoznano naselitveno področje matičnega naroda.
Pri Gurkerwirtu pred Celovcem je predsednik SAK-ja Franci Šmid pozdravil goste in jih popeljal v Celovec. Ker je vse zanimala dejavnost koroških Slovencev na vseh področjih, jim je Šmid pokazal še javne ustanove kot so Zadružna zveza, slovenski znanstveni institut itd. Nato je pot goste peljala naprej po Rožu in sicer v Sveče kjer so obiskali partizansko grobišče.
Opoldne je sledilo kosilo pri Korenu v Btlčovsu, kjer jih je pozdravil dr. Gustl Malle, podpredsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Seznanil je goste o trenutni
Zvezde gledajo z neba — 11.00 Otroci sveta — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročita — Nedetjsko popotdne — 15.55 Poročita — 16.00 Državno prvenstvo v atte-tiki — 18.30 Odrske tuči — 19.30 Dnevnik
—	20.00 Rubežniki — 20.50 Lesene turopotj-ske tepotice — 21.25 Jazz na ekranu — 21.40 Dnevnik — 21.55 športni pregted.
PONEDEUEK, 11. 7.: 17.55 Obzornik — 18.10 Čtovek in zemtja — 18.45 Mtadi za mtade — 19.30 Dnevnik — 20.00 "Cezar in Kteopatra — 21.20 Mozaik kratkega fitma
—	22.00 Dnevnik.
TOREK, 12. 7.: 17.55 Obzornik — 18.10 Pan Tau — 18.45 Ljubijanski dnevi ptesa — 19.30 Dnevnik — 20.00 Novete Henryja Jamesa — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 Aida — 21.45 Dnevnik.
SREDA, 1S. 7.: 18.00 Obzornik — 18.15 Na sedmi stezi — 18.50 Prodana nevesta
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Fitm tedna: Bes
—	21.35 Včeraj, danes, jutri: Novo vreme
—	22.15 Dnevnik.
ČETRTEK, 14. 7.: 17.55 Obzornik — 18.10 Pustotovci — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pri-jatetji in sosedje — 20.30 Svet 1900—1939
—	21.30 Nastop Jack Pamet! — 22.10 Dnev nik.
PETEK, 15. 7.: 17.55 Obzornik — 18.10 Profesor Battazar — 18.20 Muzej v Chikagu — 18.45 Brigadirski TV studio — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Tedenski notranjepoiitičn! komentar — 20.05 tzvori mafije — 21.00 Razgtedi
—	21.30 Bogataš in revež — 22.00 Dnevnik.
vidno, da gre večina požarov na ra-čun nestrokovnega ravnanja z grelnimi napravami ter odprto svetlobo in ognjem. Med ogrevalne naprave štejemo predvsem ognjiša, dimnike, prekajevalnice, električne grelne naprave (likalniki, grelne naprave za vzrejo živali in podobno). Med požarne vzroke „odprta svetloba in ogenj" spadajo: varjenje, avtogeno rezanje, spajkanje ter nepravilno spravljanje pepela in žlindre. Požar z
največjo škodo v višini 8,1 milijona šilingov, pri katerem je zgubila življenje ena oseba, ranjenih pa je bilo več ljudi, je nastal zaradi nestrokovnega varjenja.
O vseh teh stvareh so pred nedavnim razpravljali na seji Deželne komisije za preprečevanje požarov pod predsedstvom namestnika deželnega glavarja Herberta Bacherja, ki je ob tej priložnosti izrekel zahvalo in priznanje koroškim gasilcem.
Študij na visokih, višjih in srednjih šolah v Sloveniji
Koroški Slovenci imamo možnost, da se poslužujemo univerz (Ljubljana, Maribor), različnih srednjih šol in strokovnih šol v Sloveniji. Vsak, ki se odloči za študij v Sloveniji ima možnost, da dobi ustrezno štipendijo. Štipendije je možno dobiti za študij na univerzah, srednjih šolah in strokovnih šolah.
Pogajanja med Avstrijo In Jugoslavijo za obojestransko priznavanje diplom so v teku In dobro napredujejo. Za celo vrsto študijskih smeri že obstoji dogovor o priznanju diplom.
Tudi avstrijski zakoni predpisujejo, da dobi študent, ki se odloči za študij na tisti univerzi, katera je najbližnja njegovemu stalnemu bivališču, podporo (to velja tudi za inozemstvo).
VAZMt TERMiM!: 8. julij — zadnji rok za predhodni vpis
(na nekaterih fakultetah je vpis omejen);
30. junij — zadnji rok za sprejem v študentske domove.
Vse potrebne informacije vključno s študijskimi programi in ustreznimi formularji dobite v pisarni Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, v Gasometergasse 10/1 pri tajniku ZSO, Feliksu Wieserju.
Camping „Rož" - Wernig
v Kočuhi pri Šmarjeti v Rožu prireja od 6. do 14. julija 1977
kuiturne prireditve z zabavo v šotoru
H 8. julija ob 20. uri VEČER ZABAVNE GLASBE; sodelujejo ansambel BeHamies, Magda Koren in Uši Kelih.
H 9. julija ob 20. uri FOLKLORNI VEČER; sodeluje folklorna skupina KPD ^Planina" iz Sel; sledi gastronomski večer s klasično glasbo na ploščah.
H 10. julija ob 10. uri DOPOLDANSKI KONCERT; sodeluje .Stahlklang" iz Borovelj.
H 12. julija ob 20. uri KOROŠKI VEČER; sodeluje Trio Korotan s pevci iz Št. Vida v Podjuni (vodi Hanzi Kežar); sledi skioptič-no predavanje rav. Ericha Stenutza o Koroški.
H N. julija ob 20. uri PEVSKI KONCERT; sodeluje Šmarješki kvintet.
K Meviini udeiežbi na teh prireditvah vabi
družina Wernig - Camping „Rož"