Delovni obisk v Litostroju Perspektivno in povezano V torek 1. julija so Litostroj obiskali pred-sednik CK ZKS France Popit, član predsed-stva CK ZKJ Andrej Marinc, predsednik mestne konference ZKS Ljubljana Marjan Orožen, predsednik občinske konference ZKS Ljubljana-šiška Jože Steh in sekretar komiteja OK ZKS Ljubljana-Siška Janez Elikan. S predstavniki Litostroja so si naj-prej ogledali nekatere obrate obdelovalnice, pločevinarne in novo tovarno talnih trans-portnih sredstev, zatem pa so imeli v sejni sobi tozda TVN daljši delovni sestanek. Na začetku je generalni direktor Litostro-ja Marko Kržišnik goste seznanil z lanskimi in letošnjimi poslovnimi rezultati Litostroja, z naročili na domačem in tujem tržišču, po-seben poudarek pa je dal petim investicij-skim načrtom, za katere so se delavci izrek-li na referendumu pred dvemi leti. Ena od investicij petletnega plana je že uspešno zaključena, druga bo v letošnjem letu, ostale pa bodo predvidoma zaključene do konca leta 1983. Litostroj bo po zaključku teh del postal mnogo bolj konkurenčen na tujem tržišču, zapolnil bo vrzeli na domačem trgu, še razširil pa bo lahko tudi sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami, združe-nimi v sozdu Združenega podjetja strojegrad-nje. V pogovoru je tovariša Popita zanimalo, kako perspektivne so litostrojske naložbe in kakšne so možnosti prodaje doma in na tu-jem, zanimalo pa ga je tudi povezovanje slo-venske in jugoslovanske strojegradnje. Skup-no mišljenje je bilo, da razvoj strojegradnje ne sme več potekati stihijsko in razdrob-ljeno, temveč da- mora tcr^^iiiti nc> perspek-tivnih in med seboj po^ezanih načrtih. SOZD ZPS naj bi bila tista, ki bi načrte povezo-vala in usklajevala ter zasnovala širok raz-voj celotne slovenske strojegradnje. V pogovoru so se dotaknili tudi proizvod-nega programa Litostroja na področju izde-lave opreme za jedrske elektrarne in izde-lave manjših vodnih turbin. V Litostroju ob-staja velik interes za izdelavo majhnih vod-nih turbin, ki bi jih lahko takoj začeli tudi izdelovati, potrebno je le uskladiti razvojne načrte elektrogospodarstva Slovenije in pod-pisati pogodbe za naročila. Pogovor se je na-našal na vsa področja dela in življenja to-varne, zato je beseda stekla tudi o razširjeni reprodukciji, o nagrajevanju po delu, o iz-koriščenosti delovnega časa, o bolniških sta-ležih in drugih izostankih ter o poklicni li-tostrojski šoli. Nakazani so bili problemi, pri mnogih tudi rešitve, ali pa so bile podane zamisli, kako naj bi se lotili nekaterih pro-blemov. Pomembno je, da tako široko pro-blematiko, ki zadeva gospodarstvo, dohod-kovne odnose in drugo družbenopolitično življenje, rešujemo usklajeno in načrtno. M. Meglič