PRIMORSKI DNEVNIK
poštnina plačana v gotovini Mb. postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXm. Št. 308 (6892)
TRST, sobota, 30. decembra 1967.
KRŠITEV RESOLUCIJE VARNOSTNEGA SVETA OZN
Turki so ustanovili na Cipru začasno vlado ciprskih Turkov
Trdijo, da gre le za «začmno upravo» - Ustanovili bodo tudi ustavodajne skupščine - Makarios je izjavil, da je ukrep protizakonit in neveljaven - U Tantova posvetovanja v Neiv Yorku
NIKOZIJA, 29. — Turški časopisi na Cipru so objavili danes sporočilo, da so turški voditelji na otoku ustanovili začasno turško-ciprsko vlado, ki bo delovala neodvisno od Ma-teriosove vlade. Fazil Kučuk je prevzel predsedstvo vlade, Rauf Denktaš, ki živi sedaj v Ankari, pa je bil imenovan za Podpredsednika.
Ankarski radio je javil, da je 'a začasna turška izvršna oblast na Cipru razglasila na svoji prvi seji tudi začasno usta-vo, ki ima 19 členov. Ustava Predvideva, da bo ciprsko prebivalstvo v turških «otokih» na Cipru odvisno od te oblasti, do-sler ne bo ciprska ustava od 16. avgusta 1960 v celoti uveljavljena.
. Neki turški funkcionar na Cipru ja izjavil, da so se turški voditelji na Cipru sestali sinoči na Ku-tekovem domu in da so razpravljali «o sredstvih, da se zagotovi tejansko upravljanje zadev turške skupnosti, dokler se v celoti ne u-' 'jeljavi ustava iz leta 1960». Dodal je, da so turški voditelji skle-
nili imenovati začasno turško-ciprsko upravo, ki naj združuje različne organizme skupnosti. Na sestanku sta bila navzoča tudi glavni ravnatelj turškega zunanjega ministrstva Zeki Kuneralp in pravni svetovalec istega ministrstva Suat Bilge, ki sta prišla na Ciper že v sredo.
Turški predstavnik na Cipru je izjavil, da bo turška ciprska uprava prevzela vso izvršno oblast z izjemo pravosodja. Poleg tega pred videvajo temeljne določbe uprave za izvajanje vseh določb ustave iz leta 1960, ki jo predvidevajo zueriški sporazumi.
Poleg tega je predstavnik izjavil,
tur-
da so sklenili ustanoviti na
^'"UMIiiintmiliiii iiitinii n ninin lun in liniiii n iliiiinmiiiitifimi iiiinniiuif MiniiiiiiiMlIiniiiiiMiii i ulil
50. OBLETNICA SOVJETSKE DIPLOMACIJE
Gromikov govor v Kremlju o sovjetski zunanji politiki
Napadel je tudi kitajske voditelje, da vodijo politiko nia. loburžoaznega avanturizma in šovinizma velike države
MOSKVA, 29. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je govoril tenes v Kremlju na proslavi 50. °bletnice ustanovitve sovjetske diplomacije ob navzočnosti najvišjih sovjetskih predstavnikov.
Med drugim je Gromiko izjavil, te je v zunanji politiki stalno v jeku skrajno napeta borba med Imperializmom in svetovnim socia-“stičnim sistemom. Vendar pa bi ^ključek na podlagi tega, da m Mogoče in ni vredno iskati poulične rešitve vprašanj med državami, pomenil iti na limanice napadalnim krogom imperializma in o-mejiti možnost sovjetske zunanje Politike. Govoril je zatem o Kitaj-■ mh in je med drugim izjavil, da le lojalnost do marksizma in leninizma ter do proletarskega in-mrnacionalizina jamstvo za uspeh m razvoj svetovne socialistične skupnosti in povečanja njenega vPliva v mednarodnem razvoju, opustitev teh načel pa lahko ima •Uide posledice za stvar socializma ki za prave interese narodov. Do-*az tega ;e dodal minister, so do-Sodki na Kitajskem, kjer Maoce-1 Jungova skupina vodi politiko, ki 1« mešanica maloburžoaznega avanturizma in šovinizma velike države ki vse je pokrito z levičarsko frazeologijo.
Gromiko je poudaril, da ima So-'Jetska zveza v svoji zunanji po-ktiki stalne uspehe ter da se bo vPliv Sovjetske zveze in njenih mi-mijubnih načel še bolj povečal.
Obtožil je zatem zahod sodelo-v&nja z zahodnonemškim militariz. moni revanšizmom in neonacizmom Opozoril je na nevarnost tete početja, ker se SZ vedno zavete svoje odgovornosti in bo ostala teesta svoji dolžnosti do narodov, itetem je dejal, da je Sovjetska j h/eza znala v letih druge svetovne Jojne razlikovati interese raznih I buržoaznih skupin in raznih kapi-‘Mističnih držav, tako da je bila tetanovljena protlhitlerjevska koalicija. Takoj po vojni sta Moskva m njena diplomacija nadaljevali telo za utrditev rezultatov vojne.
Zatem je minister izjavil, da bo Rodovina sodila in ob primernem trenutku rešila probleme, ki so testali na Srednjem vzhodu. Reši-"v bo popolnoma neugodna za imperializem. Na kratko je omenil, te je bila Sovjetska zveza pripravljena odzvati se pozivu arabskih terodov, ko so izraelski ekstremisti s podporo in spodbujanjem *Da napadli ZAR, Sirijo in Jor-tenijo.
. Glede Vietnama Je ugotovil, da ?Da ne morejo zaustaviti narodne-te in socialnega osvobodilnega gibanja, čeprav uporabljajo vsa moteča sredstva. Dodal je, da bo Sovjetska zveza še dalje pomagala Vietnamu, in je zaključil: «Na za-bodu sedaj odkrito priznavajo, da bi mogoče začeti vojne proti Sovjetski zvezi. Toda zaradi tega se be sme zmanjšati borba, ki jo Sovjetska zveza neumorno vodi, da Prisili imperialiste na razorožitev.«
Ob 50. obletnici sovjetske diplomacije so centralni komite KP SZ, I Ptezidij vrhovnega sovjeta in sovjetska vlada poslali poslanico čla-bom zunanjega ministrstva in oseb-
ju poslaništev v tujini, s katero naštevajo naloge sovjetske diplomacije. Te naloge so: 1. Ustvariti ugodne pogoje za zgraditev komunizma v SZ. 2. Delovati za utrditev strnjenosti in moči socialističnih držav. 3. Podpirati narode, ki se borijo proti kolonializmu in neokolonializmu. 4. Razvijati sodelovanje z državami, ki so nedavno postale neodvisne. 5. Utrditi načela miroljubnega sožitja in sklepati vzajemno koristne pogodbe med državami.
Humphrey odpotoval v Afriko
WASHINGTON, 29. — Podpredsednik ZDA Hubert Humphrey je danes začel dvanajstdnevno noto-vanje «dobre volje« po devetih afriških državah. Prva etapa bo v Slonokoščeni obali, druga pa v Liberiji, kjer se bo na čelu uradnega predstavništva udeležil 1. januarja proslave ob začetku šestega mandata predsednika Liberije Willia-ma Tubmana.
V govoru pred odhodom je Hum-phrey rekel, da je njegov namen «poslušati in se naučiti« in predvsem obnoviti namen predsednika Johnsona, vda bi dokončno odpravili - v Afriki kot v ZDA — revščino, nevednost in stradanje«.
Slovesnosti v Liberiji se bodo uoeležiii tudi sodnic višjega sodišča ZDA 'Ihurgood Marshall in newyOi.-:ki poslovni človek Erigard Bondman. Humphre.va bo ves čas potovanja, tudi v Gano, Kongo, Zambijo, Etiopijo, S ur.alijo Kenijo in Tunizijo, spremljal ravnateli «United State Information Agensy» Leonaro Marks.
Humph:eyeva misija ima namen poudari‘1 zanimanje ZDA za gospodarski rav.vo.i afriških držav V nekaterih državah se bodo pogajali tudi za posojila Expo; t - Import Bank.
NAROČNIKI! BRALCI!
Kdor sc prvič naroči na Primorski dnevnik prejme v dar lepo slovensko knjigo.
Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo.
Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do KI. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike!
MARIBOR, 29. — Z odkritjem skulpture Lina Tinča pred železniško postajo v Mariboru se je danes končalo v Mariboru letošnja mariborska Forma viva. Trije kiparji, Japonec Kudo Take-chi, Jugoslovan Tone Lapajne in Italijan Lino Tinč so od avgusta do danes izdelali tri monumentalne betonske plastike, ki lepo vpadajo v novo urbanistično koncepcijo.
ških področjih otoka skupščine, Id bodo imele zakonodajno in izvršilno funkcijo. Vsi zakoni, ki jih bodo odobrile turške zakonodajne skupščine na Cipru, bodo imeli veljavo na vseh turških sektorjih o-toka. Predstavnik je ponovil, da bo začasna vlada ostala na oblasti, dokler ne bo vzpostavljena u-stava iz leta 1960.
Predstavnik turškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je turška skupnost na Cipru ustanovila svojo začasno upravo, ker niso bile razmere na otoku po državljanski vojni leta 1963 urejene. Dodal je, da dejansko živita turška in grška skupnost na otoku ločeno v nasprotju z ustavo, in to je povzročilo nered v dnevnem upravnem življenju. Trdil je, da ustanovitev te uprave ni v nasprotju z ustavo iz leta 1960 in da ni govora o ustanovitvi ločene turške vlade na Cipru.
V	diplomatskih krogih ugotavljajo, da bo ustanovitev začasne turške uprave samo poglobila razcepljenost med Grki in Turki na otoku. Ta odločitev kaže, da hočejo turški voditelji v Nikoziji in Ankari pritiskati na Makariosa in tajnika OZN U Tanta v trenutku ko varnostni svet išče rešitev. S tem se znova pojavlja nevarnost dokončne razdelitve otoka.
V	zvezi s tem se ugotavlja, da se je Kučuk, ki je bil imenovan za predsednika nove vlade, vedno r-mel za podpredsednika vlade, ki je bila sestavljena na podlagi ustave iz leta 1960 in ki ji predseduje Makarios.
Predstavnik grške vlade je nocoj izjavil, da je stanje, ki je nastalo s sestavo turške vlade na Cipru, zelo resno. Dodal je, da skušajo ciprski Turki s svojo pobudo skušajo izvršeno dejstvo, kar se tiče dokončne rešitve ciprskega vprašanja, in to «v trenutku, ko je varnostni svet pozval na previdnost in zmernost prizadete strani«.
Grško zunanje ministrstvo je objavilo nocoj .izjavo, ki pravi med drugim: «Grška vlada pričakuje podrobnejše informacije o zadevi. Toda, če je res tako, je stanje resno. Grčija in Turčija sta se nedavno sporazumeli o rešitvi zadnje krize in o umiku svojih čet z otoka ter da bosta prispevali k ustvaritvi ozračja, v katerem bo mogoča trajna rešitev. S svojo pobudo hočejo ciprski Turki verjetno že vnaprej vsiliti svoje stališče in to v trenutku, ko je varnostni svet pozval vse prizadete, naj se vzdržijo vsakega dejanja, ki bi lahko poslabšalo stanje na Cipru. To dejanje se med drugim lahko tolmači kot poskus sabotiranja dela U Tanta, Manila Brosia In Cyrusa Vanceja, ki jim je uspelo rešiti hudo krizo in ohraniti mir na Cipru To dejanje dejansko pomeni kršitve nedavnega sporazuma med Grčijo in Turčijo in je v nasprotju z odločitvijo varnostnega sveta in z duhom U Tantovega poziva, ki priporoča hladnokrvnost, da se prepreči poslabšanje stanje.
Predstavnik turškega zunanjega ministrstva je nocoj izjavil, da je «prehodna vlada», ki so jo sestavili na Cipru Turki, samo organizem, ki ima nalogo upravljati zadeve turške skupnosti in ni prava ločena ali neodvisna vlada. Dodal je, da turška skupnost na otoku ni sprejemala ukazov od ciprske vlade od leta 1963 «in sedaj bo imela osrednji upravni organizem*.
Dalje je predstavnik izjavil, da tak organizem predvidevajo londonski in zueriški sporazumi. Na vprašanje, ali je znana Makario-sova reakcija, je predstavnik odgovoril: «Kako bi se mogel Makarios vmešavati v naše občinske zadeve?« Zatem je dejal, da sestava začasne vlade ne bo vplivala na nedavni grško-turški sporazum o umiku turških čet s Cipra, ki se bo nadaljeval.
Predsednik Makarios je izjavil,
da ukrepi, ki so jih napovedali turški voditelji na Cipru s sodelovanjem uradnih predstavnikov turške vlade, nimajo nobene zakonite podlage in da bo vsaka akcija, ki bi jo začela ta zatrjevana u-prava, «nična in nezakonita*. Dodal je: «Udeležba uradnih predstavnikov Turčije pri tej odločitvi pomeni nedopustno vmešavanje Turčije v notranje zadeve Cipra in izzivanje. Poleg tega je ta odločitev v nasprotju z resolucijo varnostnega sveta in škoduje dobrim uslugam, ki jih je predlagal U Tant in ki so jih vsi sprejeli.»
Ciprska delegacija v OZN je objavila Makariosovo izjavo, v kateri ta obsoja pobudo ciprskih Turkov.
Glavni tajnik OZN U Tant je začel danes vrsto posvetovanj v zvezi s Ciprom. Zjutraj se je sestal z britanskim predstavnikom in z ameriških poslanikom. U Tant deluje v okviru resolucije varnostnega sveta, ki poziva vse prizadete, naj se poslužujejo njegovih dobrih uslug.
Indira Gandi o sporu s Kitajsko
PARIZ, 29. — Radio Luksemburg je objavil intervju s predsednico indijske vlade Indiro Gandi, v katerem je med drugim izjavila, da njena vlada namerava z miroljubnimi sredstvi rešiti spore s Kitajsko.
Indira Gandi je rekla, da so bili nedavni boji med indijskimi in kitajskimi četami v Sikimu le obmejni incidenti, vendar je pripomnila, da je vsaka težnja po razširjenju, vključno kitajska huda grožnja. «Pred našim ljudstvom smo dolžni biti v stalni pripravljenosti za vsak primer. Nočemo vojne s Kitajsko, hočemo pa le z razgovori doseči rešitev, vendar sedanji notranji položaj Kitajske ne daje slutiti na možnost podobnih razgovorov.«
Glede jedrske politike Indije je Indira Gandi pripomnila, da njena domovina ne proizvaja atomske bombe, a se zanima za jedrske raziskave. «Prav zaradi dejstva, je dodala, ker smo reven narod, so jedrske raziskave izredne važnosti. Možno je namreč, da nam atom pripomore k rešitvi našega problema z gorivom, s čimer bi pripomogel tudi k razvoju našega kmetijstva..«
Indira Gandi je spregovorila tudi o prirastku prebivalstva s pripombo, da njena vlada namerava znižati rojstva od sedanjih 40 promilov na 25 promilov.
SALZBURG, 29. — Dopoldne so se prvikrat sestali strokovnjaki po-sebne podkomisije, ki je bila 13. decembra ustanovljena na sestanku med predstavniki južnotirolske Volkspartei, tirolske vlade in zvez-ne avstrijske vlade, da preuči raz-lične oblike mednarodnih jamstev za izvajanje bodočega italijansko-avstrijskega dogovora oziroma za izvajanje znanega «paketa». V komisiji je šest strokovnjakov, in sicer: za Volkspartei podpredsednik stranke dr. Brtigger in posl. Mit-terdorfer, za tirolsko deželno vlado dr. Rudolf Kathrein in Victo-ria Stadlmayer, za avstrijsko zunanje ministrstvo veleposlanik Heinrich Haymerle in ravnatelj u-rada za Južno Tirolsko dr. Friedrich Muellauer.
Avstrijski listi pišejo, da mora podkomisija ugotoviti ne samo različne oblike mednarodnih jamstev temveč tudi, če so osnovni pogoji za sklenitev sporazuma med Dunajem in Rimom.
Podkomisija bi se morala prvotno sestati na Dunaju, kasneje pa so odločili, da se bo sestala v Salzburgu, ker je tam trenutno avstrijski zunanji minister Tončič na zimskem dopustu. Vendar pa minister ni bil prisoten na zasedanju podkomisije.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiniiiiiiinitiminiiiiiiiiim^niiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
WASHINGTON, 29. — Dopisnik lista «Washington Post« v OZN piše, da je Arthur Goldberg potrdil prijateljem, da bo zapustil mesto stalnega ameriškega delegata v OZN okoli 1. februarja, in dodaja, da bo to sporočil predsedniku Johnsonu.
PRVI SESTANEK V SALZBURGU
Podkomisija o garancijah za izvajanje «paketa»
V podkomisiji so predstavniki Volkspartei, tirolske deželne vlade in avstrijskega zunanjega ministrstva
AMERIŠKI NAČRTI ZA RAZŠIRITEV VOJNE V VIETNAMU
Laburistični poslanci pozivajo Browna naj obsodi morebitni napad na Kambodžo
V Bocnu je predsednik stranke dr. Magnago izjavil, da še ni obveščen o sklepih zasedanja podkomisije, je pa prejel samo telefonsko obvestilo, da je pričela resno delati. Na vsak način pa nihče ni pričakoval, da bo podkomisija že na prvem zasedanju končala delo
Štirje ameriški dezerterji so sili za politično zatočišče -
včeraj prišli iz Moskve na Švedsko, kjer so zapro-Še en ameriški vojak dezertiral na Japonskem
LONDON, 29. — Trinajst angleških laburističnih poslan cev je poslalo danes zunanjemu ministru Brownu v Rim brzojavko, s katero ga pozivajo, naj sporoči svoje nasprotovanje zagroženi raztegnitvi vojne v Vietnamu na Kambodžo. Brzojavka se glasi: «Pozivamo vas, da takoj nastopite, zato da sporočite Washingtonu nasprotovanje združenega kraljestva raztegnitvi vojne v Vietnamu na Kambodžo, kakor grozi vlada ZDA.«
Moskovska «Pravda» piše, da je  ----------—-—	, ,
Pentagon že sprejel odločitev o l°g. kamboškega predsednika «zelo vdoru v Kambodžo. Sedaj je tre- jjnnrmv«, m je pripomnil, da bi
Sedaj je
ba samo pripraviti mednarodno javnost na to, s tem da se pripiše odgovornost severnim Vietnamcem. List povezuje s tem tudi lažno pisanje tiska o napadu severnih Vietnamcev na desničarske sile v Laosu. Na koncu pravi list, da Pentagon, ki ne more rešiti vietnamskega spora, se sedaj pripravlja, da raztegne vojno na vso In-doki tajsko.
Bela hiša je danes javila, da a-meriška vlada skrbno proučuje informacije tiska, da bi Sihanuk z naklonjenostjo sprejel predstavnika ZDA, s katerim bi razpravljal «pribežališču» vietnamskih osvobodilnih sil v Kambodži. Dodal je, da mu o teh predlogih ni znano nič uradnega. Prav tako ne ve nič o načrtih, da namerava Johnson povabiti na svoje posestvo v Teksas senatorja Mansfielda, ki ga je Sihanuk predlagal kot morebitnega predsednikovega odposlanca v Kambodži.
Kanadski ministrski predsednik Lester Pearson je naklonjen okrepitvi mednarodne nadzorne komisije v Kambodži. Pripomnil je, da je Kanada že pred dvema letoma sprejela predlog Sihanuka v tem smislu, vendar se je poljski član komisije uprl temu. Predstavnik Sovjetske zveze je bil tedaj kot sopredsednik komisije istega mnenja kot njegov poljski kolega. Pearson, ki je na zasebnem obisku v ZDA, je rekel, da je novi pred-
štirje ameriški mornarji, ki so dezertirali, r-rt tokovno konferenco, takoj ko so nedavno prišli v Moskvo. N" (cvi in -lesni sta sovj.-t ska funkcionarja
Kanada rade volje sodelovala, če bi se s tem strinjala tudi ostala dva člana komisije.
STOCKHOLM, 29. — štirje ameriški mornarji, ki so dezertirali z letalonosilke «Intrepid», so danes zjutraj prispeli iz Moskve na stockholmsko letališče Arlanda. Policija je mornarje sprejela pod svoje varstvo, ker ti nimajo nobenega veljavnega potnega dokumenta. V rokah imajo samo listino sovjetskega Rdečega križa, ki pa za švedske obmejne organe nima nobene veljave. 19-letni Richard Bailey, ki je govoril tudi v imenu svojih tovarišev, 20-letnega Johna Barilla, 19-letnega Michaela Linderja in 20-letnega Craiga Andersona, je med improvizirano tiskovno konferenco na letališču izrazil željo, da jim bo dovoljeno živeti na švedskem. Na vprašanje, zakaj niso ostali v Moskvi, je Bailey izjavil: «Nismo hoteli pustiti vtisa, da smo v službi Sovjetske zveze, želimo živeti v nevtralni državi, kjer bomo lahko delovali v prid miru.« Na drugo vprašanje, če imajo namen podpihovati dezertiranje, je Bailey pritrdil, ker so vsi štirje mnenja, da je to v današnjem položaju časten sklep.
Ameriške mornarje so z letališča odpeljali na poilcijsko postajo. Iz krogov švedskega ministrstva za zunanje zadeve se je zvedelo, da mornarjev, tehnično, ne bi smeli imeti za politične preganjance, ker so prišli iz države, ki podpira njihov korak, in vrhu tega niso bili
...................................immmiiimmiiiiHiimiiiimii
Odgovori na poslanko papeža Pavla VI.
Tudi Tito je pozdravil papežev predlog, naj se prvi januar slavi kot dan miru
RIM, 29. — Med sporočili, ki jih papež Pavel VI. dobiva od raznih državnikov in drugih osebnosti z vsega sveta, s katerimi sporočajo, da se pridružujejo njegovi pobudi, naj bi 1. januar vsakega leta določili za dan miru, so poleg drugih poslali sporočila v tem smislu tudi kanadski generalni guverner, številni nadškofi in škofi Amerike in Azije in mnogi drugi državniki. List objavlja tudi odgovor generala de Gaulla, lu izraža željo, naj bi se v letu 1968 združili vsi ljudje, ki so sposobni pravice in svobode, v istem duhu soglasja in vzajemnega razumevanja.
Predsednik belgijske vlade je tudi poslal sporočilo, v katerem pravi, da se belgijska vlada v celoti pridružuje predlogu papeža, in poudarja, da je predlog v duhu čustev velike večine belgijskega ljudstva.
V ponedeljek, 1. januarja zjutraj bo na Trgu sv. Petra v Rimu slo-i vednost z« pros'svo dneva miru. 1 Tedaj bo ,japež molil skupno z
verniki posebno molitev za mir in bo nato govoril zbranim.
Slovesnost bo tudi na Kapitalu, in sicer 31. decembra, kjer bo rimski župan sprejel uradno predstavništvo Vatikana, ki mu bo izročilo papeževo poslanico.
Predsednik republike maršal Tito je danes v brzojavnem odgovoru papežu Pavlu VI. potrdil in pozdravil idejo papeža, da se 1. januarja vsako leto slavi kot praznik miru. V odgovoru na poslanico papeža, ki mu jo je pred dnevi izročil vatikanski odposlanec v Beogradu msgr. Cagna, predsednik republike med drugim poudarja: «V duhu politike podpore in aktivnega prispevka vsem naporom, ki streme po krepitvi miru na svetu, miroljubnemu reševanju vseh mednarodnih sporov za solidarnost in sodelovanje med vsemi narodi sve. ta, toplo pozdravljam vašo idejo kot še eno važno spodbudo miroljubnim silam v njihovih naporih v borbi za pravičen in trajen mir.«
prisiljeni zapustiti Sovjetske zveze. Kljub temu pa bodo lahko mornarjem vseeno dovolili zatočišče, švedska je do danes priznala zatočišče samo enemu ameriškemu dezerterju.
Ameriški mornarji so danes zjutraj odpotovali iz Moskve s «Ca-ravelle« družbe SAS, kjer so jim rezervirali štiri sedeže prvega razreda. Pred odhodom z letalom, so vse štiri zadržali v dvorani za sprejeme uglednih gostov, s čimer so preprečili vsakršen stik zahodnih novinarjev z mornarji.
Ameriški mornarji so sklenili pustiti letalonosilko «Intrepid» 23. oktobra, ko je bila ta zasidrana v japonskem pristanišču Yokosuka 20. novembra so se pojavili na sovjetski televiziji, kjer so javno ožigosali ameriško vojno v Vietnamu. Ameriške oblasti so sicer skušale priti v stik z njimi, vendar so sovjet, ski organi njihove zahteve zavrnili s pripombo, da mornarji ne želijo stikov s funkcionarji njihovega poslaništva.
Med tiskovno konferenco, ki je bila v gasilski vojašnici nedaleč od policijskega komisariata v Maer-sti, so ameriški mornarji izjavili, da je «Sovjetski odbor za mir« dal vsakemu po 1.000 dolarjev (približno 620.000 lir) in jim plačal tudi potne stroške. Čeprav so se v Sovjetski zvezi dobro počutili, so vseeno dopotovali na Švedsko, predvsem ker je nevtralna država.
Njihov namen je, če jim bodo seveda priznali zatočišče, nadaljevati študije, ki so jih bili prisiljeni prekiniti ob vpoklicu v vojsko. Vsi se nameravajo posvetiti časnikarstvu in izdajeti časopis «ustvarjen od mladih za mlade, v katerem bodo pojasnili reforme, ki so potrebne našemu svetu«.
Mornarji so potrdili, da si marsikdo v vrstah njihovih tovarišev želi dezertirati. John Barilla pa je pripomnil, da «ga ni sram biti dezerter, ker to pomeni, da želi osta. ti zunaj umazane zadeve, kot je vojna«. Vsi štirje so izjavili, da nimajo namena vrniti se v ZDA, pa čeprav si to njihove družine želijo. «Mi smo, so dodali, državljani sveta.«
((Komisija za tujce« je izdala mornarjem začasno dovoljenje za bivanje na švedskem. To seveda v pričakovanju proučitve in dokončne rešitve njihove prošnje za politično zatočišče. Mornarji bodo lahko zapustili policijsko postajo in odšli k švedskim družinam, ki so jih povabile v goste. Vsak dan pa se bodo morali javiti na policijski postaji.
Glasnik ameriškega državnega de. partmaja je sporočil, da bodo funkcionarji poslaništva ZDA na Švedskem stopili v stik s švedskimi or. gani in proučili možnost ekstradik-cije štirih ameriških mornarjev
Pogodba o izgonu, ki sta jo ZDA in Švedska podpisali 1963 .leta, izključuje ekstradicijo za prekrške vojaškega značaja.
V Tokiu se je dan pred vkrcanjem na vojaško transportno ladjo, ki je bila namenjena za vojne akcije v Vietnamu ,19-letni Jeffrey J. Albauth, ki je bil dodeljen bolnišnici ameriške mornariške baze v Jokosuki (od koder so oktobra dezertirali štirje mornarji letalonosilke «Intrepid») že včeraj brez dovoljenja oddaljil od svoje čete. Ameriška vojaška policija, ki je prosila za pomoč tudi Japonsko, išče dezerterja po vsej državi. Kaže, da je Albauth, ko je izvedel za naloge, ki ga čakajo, izjavil svojim tovarišem, da ne namerava oditi v vojno območje in da se bo zatekel v kako skandinavsko, do vietnamske vojne nevtralno državo.
Častniki podpirajo predsednika Bumediena
AL2IR, 29. — Kot javlja alžirska tiskovna agencija, so med včerajšnjim zborom častnikov, ki so pred-stavljali alžirske oborožene, sile, zagotovili predsedniku Bumedienu vso svojo podporo. Zbora, ki je bil sinoči v bližini Alžira, se je udeležilo kakih tisoč častnikov. Med sestankom so sprejeli resolucijo, v kateri izrekajo vso podporo alžirskemu predsedniku in zahtevajo istočasno strogo kazen za voditelje neuspešnega upora.
Menijo, da je imel Bumedien med sestankom izreden uspeh. Al-žirski predsednik je imel tri ure trajajoč govor, v katerem, tako namreč domnevajo, je podrobno orisal poskus upora, ki ga je vodil bivši načelnik generalnega štaba polkovnik Tahar Zbiri, ki je trenutno na begu. Sestanek, ki ie bil v palači narodov kluba Des Pins, se je zavlekel pozno v noč. Govor predsednika Bumediena, ki je imel poleg sebe na tribuni ravnatelja vojaške akademije Scersce-la in glavnega poveljnika orožni-štva polkovnika Benscerifa, je trajal tri ure. O vsebini govora, se še nič ne ve, ker ga morajo pristojne službe predsedstva še prevesti v francoščino. Predsednika so prisotni, večkrat prekinili s ploska njem. Ob koncu so višji častniki vseh treh vrst vojske izglasovali resolucijo, v kateri so potrdili zvestobo predsedniku Bumedienu.
«Kadri nacionalne ljudske arma de«, je pisano v resoluciji, «ki s j se 28. decembra 1967. leta zbrali v palrči narodov pod predsedstvom polkovnika Bumediena, predsednika revolucionarnega sveta, predsednika ministrskega sveta in ministra za obrambo.
Med istim sestankom je predsednik Bumedien imenoval Ben Ahmeda Mohameda Abdelganija za poveljnika 5. vojaške cone z glavnim štabom v Kostantini. Ta je prevzel mesto Abdellaha Belusceta, ki je bil po samomoru Saida Abi-da v noči med 14. in 15. decembrom imenovan za načelnika prve vojaške cone.
Odgovor zahodnih vlad na sovjetsko noto
MOSKVA, 29.	— Predstavniki
ZDA, Velike Britanije in Francije so danes izročili sovjetski vladi svoj odgovor na noto, ki jo je 8. decembra vlada SZ poslala trem predstavnikom zahodnih držav v zvezi z revanšizmom, militarizmom in neonacizmom v Nemški zvezni republiki. Sovjetska nota je politično linijo bonske vlade in delovanje nacionaldemokratične (neonacistične) stranke ožigosala kot kršitev potsdamskih sporazumov in je povabila vse tri velesile, naj prav na podlagi potsdamskih sporazumov izvedejo večje nadzorstvo nad zvezno Nemčijo.
V	britanskem odgovoru vlada izraža nezadovoljstvo, ker je vlada Sovjetske zveze napadla zvezno republiko Nemčijo. V noti Velike Britanije poudarjajo, da so brez podlage obtožbe, da Nemčija ogroža sosede. Nasprotno, dodelajo v noti, je zvezna republika večkrat potrdila, da je pripravljena sporazumeti se s Sovjetsko zvezo in z njenimi zavezniki zaradi medsebojne odpovedi uporabe sile. Britanska izjava poudarja, da ima kraljevska vlada še vedno za veljavne sporazume s Sovjetsko zvezo, Francijo in ZDA za ureditev bodočnosti Nemčije. Britanska vlada, zaključuje izjava, meni, da ima zvezna vlada Nemčije skupno s štirimi velesilami važno naiogo, da vzpostavi potrebne pogoje za pravično in mirno rešitev problema Nemčije.
Ameriško poslaništvo v Bonnu ja tudi objavilo odgovor ZDA sovjetski noti. ZDA so zavrnile sovjetska obtožbe in v svojem dokumentu potrjujejo namen, da se držijo sprejetih obveznosti. V dokumentu navajajo tudi, da ni nobenega dokaza, da bi zvezna vlada podpirala ali da podpira totalitarne ideje. Prav tako Američani zavračajo sovjetske obtožbe, češ da Zahodna Nemčija ogroža sosede, ter poudar. ja, da nasprotno, skuša izboljšati stike z vzhodom z namenom, da zmanjša napetost med Nemčijo in državami vzhodne Evrope.
V	pariških pristojnih krogih zatrjujejo, da francoska vlada nima namena objaviti kratkega odgovora na sovjetsko noto, ki so ga danes popoldne izročili v Moskvi. To pa zato, ker tudi Sovjetska zveza ni objavila note o Nemčiji, ki jo je 8. decembra poslala Franciji. V zvezi z obtožbo nemškega revanšizma, ki je sledila uspehom neonacistične stranke NPD, v Parizu spominjajo na izjave Couve de Murvilla od 7. decembra pred komisijo za zunanje zadeve poslanske zbornice o težnjah te stranke, ki pa jih ni treba istovetiti s politiko vlade zvezne republike Nemčije: «Mi obžalujemo m obsojamo razvoj te stranke skrajne desnice « V Parizu so potrdili, da je prišlo še pred izročitvijo francoskega odgovora v Moskvi do izmenjave mnenj med Francijo, Zvezno republiko Nemčijo, ZDA in Veliko Britanijo.
DJAKARTA, 29. — Vršilec dolžnosti predsednika indonezijske republike general Suharto je odstavil devet pokrajinskih policijskih šefov v raznih delih države. To poroča današnji dnevnik indonezijskih o-boroženih sil.
Po vesteh iz poučenih virov je policija naklonjena strmoglavljene-
Laos
HANOJ, 29. — Sevemovietnam-ska tiskovna agencija je danes zanikala trditve, da so severnoviet-namske čete začele splošno ofenzivo proti Laosu. Agencija pravi, da so obtožbe iz Vientiana neutemeljene, in dodaja, da je bila ta laž deloma razširjena, da se prikrije dejstvo, da oblasti v Vientiar nu podpirajo načrt ZDA, da pošljejo ameriške vojake v Laos, zato da bi razširile vojno na tem področju.
Čete Patet Laa pa so začele veliko dejavnost. Včeraj so v juž-
mu predsedniku Sukarnu. Kakor	,
navajajo, so bili odstavljeni policij- .nem Laosu napadle vladne pota' ski šefi Sukarnovi pristaši.	1 žaje blizu tajske meje.
tllllHHIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIintlllllllllllUllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllimilllUtllllK
OBISK BRITANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V RIMU
Razgovor Brown - Fanfani o vstopu Britanije v EGS
Gre za tradicionalna posvetovanja med Veliko Britanijo in Italijo - S 1. januarjem znižan delovni urnik za delavce gradbene stroke
RIM, 29. — V Rim je prispel britanski zunanji minister Brown, ki se je takoj po prihodu sestal z italijanskim zunanjim ministrom Fanfanijem.
O razgovorih ni bilo izdano podrobnejše uradno sporočilo in je bilo samo javljeno, da se je s tem obnovila tradicija posvetovanj med Italijo in Veiliko Britanijo, ki se je pričela že maja 1960. leta v zvezi s prvimi namerami, da bi Velika Britanija pristopila k evropski gospodarski skupnosti. Zadnje tako posvetovanje je bilo maja 1967. leta, ko sta obiskala Rim predsednik vlade Wilson in zunanji minister Brown. Takrat je Fanfani podprl njih namere, da zaprosijo za vstop v EGS.
Zadnji sestanek zunanjih ministrov šestih držav v Bruslju 18. in 19. decembra je razjasnil položaj v toliko, da se sedaj ve, kaj je treba narediti, in se odpira nova faza. Ministra sta zapustila sejno dvorano zadovoljna z opravljenim delom, nista pa hotela dati nobene izjave. Verjetno se bodo razgovori nadaljevali še jutri.
Zvečer je sprejel britanskega zunanjega ministra predsednik republike Saragat, ki je kasneje priredil na njegovo čast večerjo.
Generalni tajnik CISL Storti Je poslal ministru za proračun in programiranje Pieracciniju brzojavni poziv, da bi se čim prej sklicala trikotna konferenca o zaposlitvi, saj bi «vsako nadaljnje zavlačevanje imelo resne posledice za zaposlitev v prihodnjih letih«.
Sindikalna organizacija FILLEA -CGIL opozarja, da bodo s 1. januarjem stopile v veljavo nekatere nove določbe vsedržavne delovne pogodbe, ki je bila podpisana 25. novembra 1966. Tako se bo znižal tedenski delovni umik od 45 na 44 ur tedensko na osnovi sporazumov, ki so bili sprejeti v pokrajinskih okvirih. Fond za starostni dodatek se bo povišal in prispevek podjetij se bo povečal od 1 na 2 odstotka plače. Tudi delovni umik uslužben. cev se bo znižal na 44 delovnih tedenskih ur. Naslednje znižanje delovnega urnika je predvideno s 1. januarjem 1969. leta.
Odložena graditev protosinhrotrona
RIM, 29. — Pred dnevi je bilo zasedanje upravnega sveta mednarodnega odbora za atomska raziskovanja CERN, ki je sklenil odložiti _ realizacijo protosinhrotrona z močjo 300 GEV, za katerega je bila kot nesto za zgraditev omenjena tudi kandidatura Doberdoba. To so sklenili zaradi finančnih težav kot posledice razvrednotenja funta. Sklenili so tudi zvišati proračun od 65 milijonov švicarskih frankov na 197 milijonov za prihodnje leto. Razlika predstavlja predvsem sredstva namenjena v ta namen. Do sedaj so privolile v pobudo za graditev Avstrija, Belgija in Francija, Italija pa se še ni izrekla.

POT K SPLOŠNI KATASTROFI
Tudi iz omejenih spopadov se lahko porodi splošna vojna
Tisoči ubitih ali ranjenih ameriških vojakov in njihovih zaveznikov, 63 milijonov dolarjev dnevnih stroškov, rezultat krvave pustolovščine ZDA v Vietnamu
Leto, od katerega se poslavljamo, bo ostalo zapisano v zgodovini tudi zato, ker je dalo močno spodbudo teoriji in praksi omejenih vojn.
Leta 1967 se je agresija ZDA v Vietnamu stalno povečavala. Seznam ciljev, ki jih Američani sistematično bombardirajo v DR Vietnama, se je razširil skoraj do skrajnih meja. S tem se je precej povečalo tveganje za neposreden spopad ZDA z LR Kitajsko in ZSSR. Hkrati pa ameriški vojaki v Južnem Vietnamu, oboroženi z najsodobnejšo tehniko, bijejo uničujočo vojno proti ljudstvu, ki mu najkruteje zanikajo njegovo osnovno pravico, da je svobodno in da samo odloča o svoji usodi. Naraščanje obsega in intenzivnosti vojaških operacij spremlja občutno povečevanje količine sodelujočih sil in sredstev. V ameriških enotah v Južnem Vietnamu bo v kratkem pol milijona ljudi. Dan Agresije stane ZDA 63 milijonov dolarjev, tisoči ubitih in ranjenih ameriških vojakov in njihovih zaveznikov pa z življenjem in krvjo plačujejo pustolovščine Washingtona.
Letos smo doživeli tudi nevarno agresijo na Bližnjem vzhodu, čeprav je bila omejena, je resno zamajala zgradbo svetovnega miru, vtem ko bodo njene posledice še dolgo obremenjevale odnose ne samo v lokalnem, marveč tudi v veliko širšem obsegu.
Statistiki so ugotovili tudi to, da sta v letu 1967 hkrati besnela dva velika omejena oborožena spopada (Vietnam in Bližnji vzhod), kar je edini primer v vsem času po drugi svetovni vojni.
Strategija omejenih vojn je dobila močno spodbudo s sprejetjem nove strategije NATO («prožnega odgovora*), ki je razglasila možnost takih vojn tudi v Evropi.
To nas sili k ugotovitvi, da so postale omejene vojne stvarni ali možni spremljevalec političnih dogajanj v vseh delih sveta. Njihova omejenost spričo smotrov, ki jih napadalec želi doseči, število udeležencev, prostor, kjer potekajo, uporabljene sile in orožje, ne dovolujejo miru tistim, ki niso neposredno zapleteni v vojni vihar. To še toliko bolj, ker se napadalne sile še naprej naslanjajo na oboroženo moč in ker sta povezanost ter medsebojna odvisnost današnjega sveta z vsakim dnem večja in bolj vsestranska.
Zavest o tem, da je nespametna morebitna splošna jedrska vojna, sili zagovornike agresij, da iščejo primernejše rešitve v svoji politiki groženj in nasilja. Priznavajo, da pomeni splošna jedrska vojna, v kateri bi vojskujoči se strani nujno doživeli nesprejemljive izgube, zanikanje tega akta kot sredstva politike.Namesto tega poudarjajo logiko omejene vojne kot učinkovitega sredstva za dosego manj daljnosežnih političnih smotrov, vse to pa bi lahko pripeljalo do bistvene spremembe današnjega svetovnega stanja v korist imperializma in hegemonije ter ustvarilo dobre pogoje za njihov končni obračun z vsemi progresivnimi silami.
To so teoretične razprave, ki jih spremlja bogata praksa omejenih vojn. Po koncu druge svetovne vojne do danes je bilo več deset omejenih napadalnih vojn širom po našem planetu. Nekatere so bili kolonialisti in neokolo-nialisti ,da bi ohranili stare ali osvojoli nove postojanke v Afriki in Aziji. V drugih so imperialistični posredovalci dajali oboroženo in drugo podporo domačim protiljudskim režimom. Posebno skupino omejenih vojn pomenijo neposredni napadi velikih sil na suverene male in srednje države, kakršen je bil britansko-francoski-izraelski napad na ZAR (1956), dalje oborožena intervencija ZDA v Libanonu (1958), na Kubi (1961),
v Dominikanski republiki (1965), ameriško-britansko-belgijsko posredovanje v Kongu (1964), večletna agresija ZDA v Vietnamu ali pa bliskoviti izraelski napad na arabske države v letošnjem juniju.
Tudi perspektiva, s katero stopamo v 1968. leto ni v tej zvezi veliko ugodnejša. Vtem ko na jugovzhodu Azije ni znamenj, da bi agresija pojenjavala, pa se na širšem območju Sredozemlja u-stvarja novo, neugodno ozračje, katerega vzroki so veliko globlji in zapletenejši, kot pa je bila nedavna agresija na Bližnjem vzhodu. Posledice tega ozračja bi lahko ogrožale mir ne samo v tem delu sveta, marveč tudi daleč zunaj njegovih meja.
Nevarnost je toliko večja, ker je ob sedanjih okoliščinah najverjetnejša pot k splošni jedrski vojni po splošnem prepričanju stopnjevanje omejenih oboroženih spopadov. Znana je teorija, po kateri sodobno stanje na svetu ne more biti niti splošni mir niti splošna jedrska vojna, marveč stanje, pri katerem je med temi skrajnostmi prava lestvica možnih situacij, od « hladne* do «psihološke» vojne, prek oboroženega spopada, v katerem bi uporabili le klasična sredstva, do kolektivne ali pa množične uporabe taktičnih jedrskih orožij. V tem širokem krogu oboroženih groženj in akcij zavzemajo omejene vojne vidno mesto. Glede na vrsto, obseg in uporabljene sile in sredstva so take vojne ena ali več stopnic na poti, ki vodi k uničenju človeške skupnosti.
Samo tako je mogoče razumeti pravi smisel boja proti vsem oblikam uporabe oborožene sile kot sredstva za reševanje mednarodnih problemov ter ves pomen odstranjevanja nagibov, ki porajajo oborožene spopade. Napredne in miroljubne sile na svetu se ne morejo sprijazniti z nazori o tem, da je usodno neogibna ne samo splošna vojna, marveč, da so prav take tudi omenjene vojne prav zato, ker lahko vsak oborožen spopad naraste do splošne katastrofe.
(Iz «Komunista■») BFRISLOV BADURINA
je uničil hišo, kjer so stanovali, v neki vasi okoli 200 km severo-zapadno od Montreala. Starši, zakonca Girouard, sta dobila hude opekline ter so ju prepeljali v bolnišnico.
Jugoslovanski konzul v Gradcu
se je smrtno ponesrečil
BEOGRAD, 29. — Danes zjutraj ob 9, uri sta v hudi prometni nesreči pri trčenju osebnega avtomobila z avtobusom blizu Sremske Mitroviče na poti iz Beograda proti Zagrebu izgubili življenje dosedanji jugoslovanski konzul v Gradcu Stjepan ščurica in njegova soproga Blanka, ščurica se je vračal iz Beograda, kamor je prišel na posvetovanje v Gradec po svoje tri otroke, da bi od tu nadaljeval pot na novo službeno mesto konzula v Muenchenu .
Filmska igralka Ingrid Bergman v krogu svoje družine: na koncu tega leta so jo obiskali vsi otroci, ki jih je slovita igralka imela z Rossellinijem in Linstromom
nililiilllllilliiiliilllllllllllliiiilllliilllimiiiiiiiiiiiiiltliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
IZJALOVLJEN POSKUS ROPA V BANKI
Zlikovci so odnesli tri milijone lir toda karabinjerji so jih takoj aretirali
Pri aretaciji je imel važno vlogo neki delavec, ki je golorok razorožil dva roparja - Pridržana prognoza za karabinjerja, ki je bil ranjen med spopadom
Živi so zgoreli pri požaru domače hiše
MONTREAL,- 29: — Devet otrok je izgubilo življenje pri požaru, ki
ČARATE BRIANZA (Milan), 29. — Nekaj pred popoldanskim zaprtjem bančnih ustanov, so tri osebe napadle podružnico bančne ustanove «Banca della Brianza» v naselju Brianza Verano pri Milanu. Napadalci niso bili zakrinkani, vendar pa oboroženi z revolverji. Prisilili so uslužbence, da jim izročijo denar, ki je bil shranjen v blagajni.
Ko so zlikovci zbežali iz banke, so naleteli na karabinjerja, l:i je bii na straži pred poslopjem. Policijski agent je streljal na napadalce, toda ti so mu odgovorili s strelnim orožjem ter so ga ranili. Takoj nato so napadalci zbežali.
...............................
NAPAD NA VLAK BLIZU MARSEILLA
Roparji so se polastili okoli 23 milijonov lir
Zlikovci so prisilili postajenaielnika, da je ustavil vlak en kilometer in pol pred postajo
MARSEILLE, 29. — Tudi v bližini velikega francoskega pristanišča je prišlo do hrupnega roparskega napada. V tem primeru je šlo kar za napad na vlak, ki je prevažal pokojnine namenjene bivšim železniškim uslužbencem, ki stanujejo ob progi.
Napad na vlak ]e izvršila skupina šestih ljudi, ki pa je nastopila v dveh skupinah. Dva roparja sta z revolverji v rokah prisilila načelnika neke postaje blizu Marseilla, da je ustavil vlak s potniki, ki so bili namenjeni v gore in kjer je
ga znaka vlak, so roparji začeli streljati na vagon, kjer je bil sprav, ljen denar. Agenti družbe SNFC, ki sc varovali prevoz denarja, so s strelnim orožjem odgovorili na napad, toda brez uspeha. Dva agenta sta bila ranjena, enega pa so roparji prisilili, da jim je odprl predale, kjer je bil shranjen denar. Takoj nato so roparji zbežali.
Kazno je, da gre pri tem za skrb. no pripravljen roparski napad. Zlikovci so namreč bili poučeni, da prevažajo denar na omenjeni progi le vsake tri mesece. Spričo tega so
bil tudi vagon z denarjem, ki je I morali vedeti tudi, da bodo denar bil namenjen upokojencem. Ko je prevažali prav včeraj. Plen znaša strojevodja ustavil zaradi zaporne-1 okoli 23 milijonv lir.
AMPUTIRALI SO MU POLOVICO TELESA
Enaindvajsetletni južnoafriški železniški delavec Christoffel Dirk Strjdom se je hudo ponesrečil pri neki železniški nesreči: dva vagona sta ga stisnila ter mu popolnoma zmečkala spodnji del telesa. Zdravniki so mu amputirali polovico telesa ter nadomestili čreva in druge organe z umetnimi. Mladenič je preživel hudo krizo pri zdravljenju (dvakrat je zbolel na vnetju možganske mrene) ter se ■edaj trmasto bori, da bi se ponovno vključil v družbeno življenje
Pozneje se je zvedelo, da so roparji prišli pred sedež banke ob
11.30,	in sicer z avtom, k: je Imel evidenčno tablico pokrajine Vare-se. Eden Izmed njih je stopil v banko ter ukazal prisotnim, naj dvignejo roke kvišku. Takoj nato se je polastil denarja, ki je bil v blagajni. Karabinjer Libero Panel-la, ki je bil pred banko, jih je skušal zadržati, toda roparji so odgovorili s strelnim orožjem. Karabinjerja, ki je bil precej hudo ranjen, so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali. Agent, ki je star 36 let, je bil ranjen s strelom v prša in v roko. Operacijo je opravil prof. Senigalli. Pozneje se je zvedelo, da je bil ranjen tudi v trebuh, kjer mu je krogla preluknjala jetra. Zdravniki so izvlekli kroglo ter jo izročili preiskovalnim organom. Druga krogla pa je preluknjala desno roko agenta ter zdrobila kost. Po operaciji so zdravniki izjavili, da je vse poteklo v redu, toda kljub temu so si pridržali prognozo.
Pozneje se je zvedelo, da je roparski napad potekel neugodno za roparje, potem ko so ti zapustili bančno poslopje. Zaradi posega karabinjerja Panella, so zlikovci začeli brezglavo streljati. Karabinjer pa je kljub temu, da je bil hudo ranjen, zadel s strelom jz revolverja eno izmed zračnic «giulie» s katero so se roparji hoteli odpeljati. Ti-le so potem nadaljevali vožnjo ter so se ustavili šele v bližini Verana, kjer se začenja naselje Čarate Brianza. Roparji so odprli vsa štiri vrata avtomobila ter skušali zbežati v smeri bližnjega polja. Delavec Glanluca Ghezzi, star 30 let, iz Čarate Brianza, pa se jim je postavil po robu. Delavec je namreč opazil, da je avto opravil nevaren manever na cesti zaradi preluknjane zračnice. Eden izmed roparjev je planil proti delavcu z revolverjem v roki, toda Ghezzi ga je silno udaril s pestjo ter ga onesvestil. Delavec je nato zasledoval še drugega roparja ln ga ujel.
Karabinjerji so medtem ujeli tudi tretjega roparja in aretirali tudi ostala dva pajdaša, ki ju je bil prijel Ghezzi. Agentom se je posrečilo, da so zasegli tudi celoten plen, ki so ga roparji odnesli iz bančne ustanove. Nekoliko pozneje so vse tri roparje prepeijali v bolnišnico, kjer so jih zdravniki pregledali ter jim nudili prvo pomoč. Takoj nato so vse tri prepeljali v karabinjersko vojašnico, kjet jih je zaslišal sam polkovnik Alessi, poveljnik «skupine Milano«. Zvedelo se je, da roparji niso bili zakrinkani, ko so izvršili napad na bančno ustanovo.
Policijske oblasti nadaljujejo preiskavo. Zvedelo se je za mena dveh roparjev: eden je 23-letni Domenico Martino, drugi pa Ser-gio Favaronno iz Legnara (Padova). Za ime tretjega pa se še ne ve, ker nima mladenič pri sebi nikakršne osebne izkaznice ter sploh noče povedati, kako se piše. Skupna vsota, ki so jo roparji odnesli iz banke, znaša 3 milijone lir.
Karabinjerji so ugotovili, da so roparji napadli banko, ker so bili prepričani, da Je bilo v poslopju malo osebja zaradi stavke oančnlh uslužbencev. Na drugi strani pa so menili, da je bilo v blagajni verjetno precej denarja, ker mora pač bančna ustanova poravnavati svoje obveznosti ob koncu meseca. V trenutku roparskega napada so bili v banki ravnatelj, blagajničar ln en uradnik. Prisotna sta bila tudi dva klienta. Roparji so ustavili svoj avto pred banko. Dva sta izstopila, medtem ko je tretji ostal v vozilu. Prvi ropar se je ustavil pri vratih, drugi pa Je planil v notranjost banke. «Roke kvišku in vsi na tla!« je zavpil ln takoj nato je šel do blagajne ter se pola-
stil denarja, šele potem, ko sta roparja zapustila banko, se je agent zavedel, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. Začel je streljati a roparji so odgovorili s strelnim orožjem.
Uspela je presaditev ledvic bolnikoma
CLEVELAND, 29. — V mestu Conneaut v Ohio so presadili ledvice dečka, ki je izgubil življenje v avtomobilski nesreči, 39-letnemu Richardu Kerru in Richardu Lee-peru. Po poročilu iz bolnišnice, kjer so opravili operacijo, se oba bolnika dobro počutita.
12-letni Richard Stives, kateremu so po smrti odvzeli ledvice, se je ponesrečil med sankanjem, ko se je zaletel vanj neki kamion.
O našem in tujem gledališču v preteklosti in sedanjosti
(Dve novi esejistični knjigi)
pravi pomen in vso tehtnost. Trinajsta knjiga zbirke Razprt'
NEW YORK 29. — Prvi vesoljec, ki se bo sprehodil na Luni, utegne najti pod površinskimi plastmi mogočne ledene gore, pravi Harold Urey, 73-letni ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec. Prof. Urey piše v neki znanstveni reviji, da ■so na posnetkih, ki so jih poslali na Zemljo instrumenti iz vesoljskih laboratorijev, sledovi nekaterih fizikalnih značilnosti, ki jih je mogla povzročiti samo voda. Urey ne izključuje možnosti, da je voda na Luni skrita v ledenih vzpoti-nah pod skalnatimi plastmi.
že večkrat smo poudaflli zasluge mariborske založbe Obzorja, ki kot edina slovenska založba redno izdaja esejistična dela v posebni knjižni zbirki z naslovom RAZPOTJA in podnaslovom Razprave, eseji, članki, kritike. V tej zbirki je doslej izšlo že enajst knjig, kar pomeni, da je bilo s to zbirko ustreženo ne samo vsem tistim, ki pišejo kritiko, eseje in razprave, temveč tudi vsem onim, ki bodisi pri študiju, poklicnem delu ali kako drugače potrebujejo tovrstno literaturo. Zdaj sta izšli dve nadaljnji knjigi zbirke.
Dvanajsta knjiga zbirke Razpotja prinaša pod naslovom PRIČEVANJA O VČERAJŠNJEM GLEDALIŠČU izbor gledaliških esejev, kritik in raznih priložnostnih sestavkov izpcd peresa dramaturga Dušana Moravca. Knjiga, ki je izšla v počastitev stoletnice dramatičnega društva, sicer ni enotna, je pa v celoti ubrana na gledališče. Zato ms z njo njen avtor popelje predvsem v mšo gledališko preteklost ter oživlja pred nami os ibnosti slovenske gledališke sedanjosti in preteklosti, razpravlja pi tudi o zgodovini slovenske dramatike in nekaterih vprašanjih repertoarja. Knjiga ima tri dele. V prvem delu so objavljeni štirje sestavki, med njimi na uvodnem mestu o vzponih in upadih slovenskega gledališča v prvih desetletjih. Dva sestavka govorita o repertoarju tržaškega in mariborskega gledališča. zadnji pa daje nekak pregled gledaliških stikov med Zagrebom in Ljubljano. Drugi del knjige je posvečen zgodovini slovenske dramatike. Z Matičkom skozi tri stoletja, Ljubljanska leta Vele Nigrinove, Gledališka iskanja Etbim Kristana, Koblarjev pogled na avajset let ljubljanske drame. Krleža in slovensko gledališče, to so nekateri mslovi od objavljenih razprav. Zadnji del knjige je za bralca najbolj zanimiv. Tu nam Dušan Moravec, kot spremljevalec raznih gledaliških jubilejev, predvsem pa življenjskih obletnic m smrti posreduje vrsto različnih spominskih in priložnostnih sestavkov, ki so bili sicer že ,objavljeni v revijah in časnikih. Tako nam posreduje svoj intervju s češkim igralcem Rudolfom Deylom, ki je pred davnimi leti prvi na ljubljanskem odru igral Romea. Piše o Milanu Skrbinšku. Jožetu Tiranu. Miru Kopaču, Osipu Šestu, Mariji Na-blocki in drugih slovenskih gledaliških umetnikih. Tako nam Moravčevo knjiga posreduje v zaokroženi podobi košček slovenske gledališke zgodovine, priča pa tudi o Moravčevi temeljiti razgledanosti in ljubezni do slovenskega gledališča, kar vse daje knjigi
.......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniin
SE VEDNO NEJASEN POLITIČNI POLOŽAJ
Konstantin pred dilemo: takojšnji povratek, ali po referendumu
Vojaški oblastniki nočejo prekiniti stikov s kraljevino ■ Papadopulos je izrazil kralju svoje sožalje zaradi prekinitve materinstva, ki je prizadela kraljico
ATENE, 29. — Grški premjer Pa-padopulus se je vrnil s potovanja po severni Grčiji. Njegov povratek v prestolnico je spet sprožil vprašanje vrnitve kralja Konstantina v Grčijo. V uradnih krogih se o tem vprašanju skoraj ne govori. Omenja se le, da so v teku pogajanja, čeprav le na neuradni ravni. Gotovo je, da vojaški krogi skušajo omejiti na najnižjo raven kraljeve pristojnosti.
V teh pogojih obstajata dve možnosti: ali se bo Konstantin vrnil v Grčijo pred ljudskim referendumom, ali po njem. če bi se vladar vrnil v deželo pred referendumom, bi utegnil v določeni meri vplivati na potek «ljudskega» glasovanja, ki ga pripravlja režim fašistično usmerjenih polkovnikov, če pa bi se vrnil po referendumu, bi moral vladar samo sprejeti diktat vojaške klike, ki se je polastila oblasti v deželi.
že sedaj je razvidno, da hočejo grški reakcionarni krogi vsiliti svojo voljo Konstantinu in skupaj z njim tudi vsem omahljivim političnim skupinam na zapadu, ki nihajo med splošnimi abstraktnimi političnimi koncepcijami formalne demokracije in konkretno nujnostjo, da se zbašejo tudi najbolj reakcionarne politične formacije v širokogrudni kotel atlantskega zavezništva.
Prav v tem protislovju Je vsa tragedija (pravzaprav gre za tragikomedijo) sedanjega političnega položaja v Grčiji. Grški narod je do sedaj molčal ter ni Izrazil svoje misli glede spora, ki razdvaja njegove sedanje vodilne vrhove. Konstantin bi morda želel nekoliko več formalne demokracije, da bi se bolj prikupil zapadnlm kapitalističnim režimom, toda na drugi strani je pripravljen, da sprejme bistvene zahteve grškega fašističnega režima, ki vztrajno napoveduje odločno borbo proti vsem naprednim silam.
Zdi se, da Imajo grški fašisti v tem trenutku več možnosti, da diktirajo svojo voljo kralju v izgnanstvu. Prav sedaj, ob koncu tega leta, bi moral suveren sprejeti diplomatske zastopnike dežel, ki bi mu, kot Je navada, izrazili čestitke ob priliki novega leta. če se kralj ne bo vrnil v Grčijo, bo tuje predstavnike verjetno sprejel regent general Zoitakos.
Vlada prevratnih «polkovnikov» pa noče prekiniti odnosov s Konstantinom. Zato je včeraj ministr-
ski predsednik Papadopulos poslal nistov«.
red pesmi in glasb slovitega grškega skladatelja v okviru vsakoletnega «srečanja bolonjskih komu-
kralju Konstantinu brzojavko v kateri izraža svojo globoko žalost (kakor tudi svoje vlade) zaradi prekinitev materinstva, ki je prizadelo kraljico Ano Marijo, že prej se je namreč zvedelo, da so morali kraljico nujno odpeljati v kliniko «Villa Claudia« v Ul. Fta-mlnia v Rimu, ker so nastopne razne komplikacije. Pozneje se je zvedelo, da je prišlo do naravnega splava.
Teodorakisov orkester je nastopil v Bologni
BOLOGNA, 29. — Orkester Mi-kisa Teodorakisa je danes nastopil v športni palači v glavnem mestu Emilije. Orkester je Izvajal spo-
Uspelo prireditev je organizirala bolonjska pokrajinska federacija KPI z namenom, da potrdi čustva solidarnosti z grškim demokratičnim gibanjem. Prireditvi je prisostvovalo okoli 6000 ljudi. Na sporedu so bile pesmi, ki jih je orkester že Izvedel včeraj v Ferrari.
SCORZE’ (Benetke), 29. — Trije roparji so davi nekaj pred 12. uro vdrli v bančni zavod «Banca catto-lica« ter odnesli s seboj nekaj rez 4 milijone lir. Zlikovci so prisilili ravnatelja z naperjenim revolverjem da jim izročil denar.
Roparji so se odpeljali potem v smeri proti Padovi z avtom znam ke «fiat 1300» sive barve z evidenčno tablico iz Trevisa. Policijskim organom se do sedaj še ni posrečilo izslediti zlikovce.
ja pa prinaša pod naslovom 0' SEBNOST1, DELA, IDEJE fcra)» izbor iz esejistike pesnika, esejista, kritika in prevajalca Bogo-mila Faturja. Podnaslov kn]We Od Shakespeara do Shatva priča-da je tudi pr- teh esejih poudare na gledališču, saj skoraj v vsen esejih, sestavkih in člankih, j1®" tur razpravlja o gledališču oziroma dramski literaturi. Tako P,se o Marinu Držiču, Molieru, Rabf' laisu, Goldoniju, Čehovu ■ in golju, Ibsenu, Shawu in še nekaterih drugih odrskih ustvarjalcia-
Knjigo zaključuje Faturjev E sel o igralstvu ter Razmišljanja 0 gledališču. Avtor sam v uvodii besedi pravi, da prinaša ta knjiga šele droben izbor njegovm esejev, razprav in zapisov, večinoma objavljenih v desetletju 1955. Večji del njegove esejistične žetve pa je zbran v drugi kni1' gi, ki je pod naslovom Od Balzaca do Thomasa Manna že pripravljena za objavo. Tako smo s pr v j knjigo dobili le del obširne in meljite Faturjeve esejistike. Knjiga bo gotovo zanimiva za vse prijatelje literature in gledališča• Sl. R"-
Dva nova slovarja za prijatelje angleščine
Včasih smo se sicer hudovati' ko ni bilo dovolj slovarjev na razpolago za učenje tujih jezikav-Zdaj je v tem pogledu bistven0 drugače in založniške hiše se trudijo, da bi ustregle velikemu vpraševanju po priročnikih za u°ff nje angleščine, nemščine, ruščine in drugih jezikov. Že dolga n v tako kratkem času izšlo skuPa> toliko slovarjev, kot v zadnjem letu. in če prištejemo nekaj s._ var jev, ki so v pripravi (zlasti st iz tistih jezikov, ki jih doslej tarnamo), smemo izreči priznani Državni založbi Slovenije in založbi Obzorja, ki predvsem skrbita za te pripomočke za prevajanje in učenje tujih jezikov.
Državna založba Slovenije 1 pravkar izdala dva slovarja, namenjena vsem prijateljem angleščine. Predvsem naj omenimo n°° angleško-slovenski slovar, ki s0 ga pripravili trije avtorji: AnteJ* Grad. Ružena Škerlj in Nada >* torovič. To je docela nov slovat’ ki se že po svoji zunanji podob1 razlikuje od dosedanjih slovar skih priročnikov. Novi slovar, k°‘ terega je izdala Državna založba Slovenije, ima večji format ,n sicer isti format, kot ga ima Ravenski pravopis. Tako je Job*? slovar besed mnogo obsežneJst-Ni sicer podatkov, koliko besedi rekel in fraz je vsebovanih 1,0 preko 1100 straneh velikega 1°*' mata, vendar pa je prav namen te izdaje ta, da nudi tudi zahtevnejšemu učencu, prevajalcu a‘ vsakovrstnemu strokovnjaku P0* polnejši izbor angleških in ustreznih slovenskih besed in fraz, ^®* zen kratkih navodil za uporaba slovarja ima knjiga na koncu slovarček lastnih imen, slovarceK kratic, nepravilne glagole ter seznam mer, s čimer bo vsem P? trebam uporabnikov slovarja se toliko bolj ustreženo.
Slovar je opremljen v temno-rjavo platno kot vsi slovarji te založbe.
Državna založba je istoča>n°
izdala novo izdajo Slovensko-aF gleškega slovarja, katerega avtor je Janko Kotnik. Ta slovem sko-angleški slovar, katerega izdaja je že šesta, je običajnega priročnega formata V svoji vse' bini pa je tudi nekoliko izpopaj' njen. Ta slovar ima prav taka seznam (vendar krajši kot Prr!' zgoraj omenjeni slovar) osebam in zemljepisnih imen ter seznam nekaterih pregovorov; vsebuje Pa tudi običajna navodila za uporabo.
Oba slovarja bosta gotovo zadovoljila vso povpraševanja P° tovrstnih priročnikih, kar velja zlasti za prvi, temeljitejši in 0" seinejši slovar, kakršne bi P trebovali tudi za druge jezike-saj nam večkrat običajni, prir0*' ni, zlasti zn snlsko uporabo namenjeni slovarji, ne zadoščal0 več.
Sl R11'
CASINO OPATIJA ■ ABBAZIA
Pripravlja pester silvestrovski večer V prijetni atmosferi boste pričakovali novo leto
ROULETTE • BACCARA CHEMIN DE FER • AVTOMATI
VSTOPNINA DIN 5.000 V tej ceni je vključen aperitiv in
šampanjec ob začetku novega leta.
V lastnem baru igra priznani orkester za ples in zabavo
BOGATA SILVESTROVSKA ZAKUSKA PO ZMERNIH CENAH
DANSKA PRED VOLITVA MI
Kako je prišlo do padca Kragove vlade
Posreden vzrok: devalvacija britanskega funta Neposredno pa gre za posledico razcepa v Stranki nar. socialistov - Kaj pa «salonski komunisti»
KOPENHAGEN, decembra. — ni debati je pričakovati razcep v Padec socialdemokratske vlade l Larsenovi stranki V podobnih pri
" merih so posledice običajno vselej
Jensa Otta Kraga je posredna po sledica devalvacije britanskega funta šterlinga. Neposreden razlog njenega padca pa je bil razdor znotraj stranke narodnih socialistov, ki je prišel do izraza v Fol-ketingentu (parlamentu) ob priložnosti glasovanja o nekaterih vladnih ukrepih proti naraščanju števila brezposelnih in cen.
Pred glasovanjem je o tem potekala domala deset ur trajajoča razprava. Na koncu je kar 6 od 21 članov stranke narodnih socialistov glasovalo proti vladnim predlogom ter se pridružilo meščanskemu krilu. S tem so zrušili delavsko večino in praktično sebi, kot članom stranke in parlamenta, podpisali smrtno obsodbo.
Vladni predlog je zunaj parlamenta dobil podporo skoraj celotne zveze danskih sindikatov. To predstavlja v nekem pogledu pre-cedens, kadar se govori o predlogu, na osnovi katerega so «za leto dni imeli biti zamrznjeni draginj-ski dodatki*. Tako se je namreč hotelo preprečiti nadaljnje dviganje življenjskih stroškov. S tem ukrepom se je skušalo, skupaj s 3-odstotnim povečanjem davka na dohodke privatnikov, enakomerno porazdeliti breme devalvacije na vse državljane.
Kljub temu so narodnosocialistič-ni intelektualni prvaki (vsi izhajajo iz meščanskih družin, njihovi dohodki so nadpovprečni in znašajo najman,; okrog 75.000 danskih kron — torej okrog 7,5 milijona lir — letno) v parlamentu nadaljevali z izražanjem svojega «salonskega komunizma*, visoko dvigajoč »rdeči* prapor so izjavili, da nikakor ne želijo podpi rati «meščanske politike utesnjevanja delavskih dohodkov*. Zadnji trenutek so prišli z nekim svojim predlogom, ki nikakor ni predstavljal boljše alternative vladnemu, kot tudi ni izvedljiv v krajšem roku.
S parlamentarnega govorniškega odra so s takšnim nastopom razkrili množicam volivcev svojo nezrelost in politični diletantizem. S svojim predlogom, naj bi se po glasovanju o vladnih predlogih, proti katerim so se bili opredelili in že samo s tem izrazili nezaupnico, glasovalo o zaupnici vladi, so izzvali smeh. Zatem bi glasovali za zaupnico, ker da «ni bilo v njihovem interesu, da bi zrušili delavsko večino*.
Nobeno prepričevanje od strani socialdemokratske stranke in sindikatov, da s od principov ne živi, ni pomagalo. Pomagali niso niti pozivi strankarskih tovarišev, nekoč upoštevanih predstavnikov KP Danske,
In tako je bila delavska večina spremenjena v manjšino. V veliko veselje meščanskih strank, ki po zadnjih volitvah niso o ničemer drugem sanjale kot o novih volitvah. Zaprepadena pa je ostala vsa enotna socialistična javnost, ki utegne ostati orez onih družbenih reform, katerih obrisi so se, po preusmeritvi danske politike v levo, že začeli porajati.
Premieru Kragu ni preostalo drugega, kot da razpiše nove volitve, ki bodo 23. januarja, in da do nadaljnjega pretrga sodelovanje z narodnimi socialisti.
Danes je še težko reči kaj do ločnega o izid. samih volitev. Jasno in gotovo je samo to, da so te bile razpisane v zelo neugodnem tienutku za obe socialistični de lavski stranki kateri sta bili pri morani sprejeti nekaj manj popularnih ekonomskih ukrepov Razen tega so spori v Larsenovi stranki, zlasti pa nasaip »leve* frakcije v parlamentu, v dokajšnji meri orna jali zaupanje volivcev vanjo.
Ta stranka ie, kljub svojim 21 mandatom, slabotna Na volitvah je prejela nad KM) (MM) glasov, šteje pa 4(MM) vpisanih članov. Edina uteha za delavsko krilo je v raz cepljenosti libeialnih strank, ki v danski politiki ne predstavljajo kake resnejši alternative.
Po imenien. burni parlamentar-
takšne. Prav ie dni bo ta stranka imela svoj kongres. Verjetno bo ob tej priložnosti prišlo do sprememb: ali bo upravni odbor stranke do temelje > zamenjan in bo s tem onemogočena kandidatura šesterice, ki je torpedirala vlado, ali pa bo Larsen ponovno ustanovil kako novo stranko, z vso verjetnostjo, da fcn na volitvah zmagal.
Zaradi tega je premier Krag imel prav, ko je med parlamentarno razprave izjavil, da bo «klub šesterice* prešel v zgodovino kot rušitelj delavske večine, nakar bo kot takšen iz nje tudi izločen.
Zgodovina delavskih gibanj in iz-
kušnje teh gibanj uče, da je v bitki za razvoj družbe proti njenim naprednejšim in sodobnejšim oblikam potrebno v tej bitki predvsem upoštevati stvarno razmerje sil med nasprotujočimi si političnimi dejavniki in pa splošna sredstva ter pogoje, ki so v danih okoliščinah na razpolago. Družbena koristnost psevdorevolucionar-nih nastopov in fraz — kot v našem primeru od strani nekaterih meščanskih predstavnikov narodnih socialistov — je enaka ničli oziroma celo predstavlja objektivno in pogostoma tudi zelo nevarno zapreko onim silam, ki skušajo postopno ustvarjati potrebne pogoje nekega stalnega, četudi ne vedno neposredno vidnega razvoja v smeri določenega smotra.
SOVJETSKI IN AMERIŠKI STROKOV N JAKI DELAJO OBRAČUN
V desetem letu astronavtike prve žrtve in veliki uspehi
V januarju so umrli trije ameriški, v aprilu en ruski astronavt Američani poglabljajo poznavanje Lune, Sovjeti pa drugega vesolja
Sonce za oblaki
(Foto M. Magajna)
V teh dneh, ko se bližamo koncu leta, se delajo obračuni: beležijo se uspehi in neuspehi na raznih področjih dejavnosti. Med področja, ki vsekakor zaslužijo nekakšen letni obračun, prav gotovo spada ■tudi astronavtika, ki je v samih desetih letih, odkar se je konkretno predstavila svetu, zabeležila izredne uspehe, če bi hoteli napraviti temeljit obračun leta, bi pravzaprav bil ta zelo dolg, zato se bomo ustavili le pri nekaterih najbolj značilnih dogodkih v letošnji astronavtiki. Predvsem velja poudariti, da sta tako ZDA kot SZ začasno prekinili odpošiljanje v vesolje ladij s posadkami. In to, seveda, v zvezi s tragedijami, do katerih je prišlo ena na oporišču Cape Kennedy, druga pa nekje v Sovjetski zvezi. Pravzaprav sta bili ti dve tragediji prvi tragediji astronavtike, te izredno zahtevne dejavnosti, ki zahteva izključno pogumne ljudi.
iiiiliimiilllllllllmillllHlllllmillllniHHmHmnUHnni,.................................................................................................'TIT—-mirTi—ti—innniiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiimiinimiiiniiiiinmniniiniiiiiiiiiuniiiiimiiimiii
NEWYORŠKA «THE SATURDAY REVIEW> OPOZARJA
V"
Ce se atomsko oboroževanje ne zajezi takoj, se ne bo več
Do atomskih bomb bodo mogle priti tudi gangsterske tolpe Vedno več držav, ki bi mogle izdelovati atomske bombe
Kitajska je pred dnevi napravila svoj šesti, po mnenju nekaterih sedmi atomski poskus. Čeprav Peking molči, se v svetovni javnosti o tem dogodku veliko razpravlja in mnogi ga skušajo vsaj posredno povezati tudi s skrajno napetimi razmerami v Jugovzhodni Aziji, tako da se temu atomskemu poskusu daje še mnogo večji poudarek, kot ga v bistvu zasluži. Določenim krogom je namreč v interesu, da se s tem ustvari določena psihoza panike. In vendar atomsko oboroževanje in možnost, da se z atomskim orožjem oskrbijo tudi druge dežele, ni tako enostavna stvar. Poglejmo kaj o tem piše newyorški list «The Saturday Review».
Sedaj, razen petih držav, ki razpolagajo z atomskim orožjem, je že 41 držav, ki razpolagajo z jedrskimi reaktorji. V jedrskih reaktorjih se pridobiva iz pri-iodnega urana plutonij, ena izmed snovi, ki se morejo uporabiti za jedrsko orožje. Splošno velja mnenje, da bodo leta 1970 v nevojaških jedrskih reaktorjih — ne upoštevajoč ZDA — na leto proizvedli nad 3000 kg plutonija, leta 1980 pa že nad 25.000 kg. Glede na to, da je za eno bombo potrebnih 5 kg plutonija, bodo v razmeroma kratkem času v nevojaških reaktorjih in samo izven ZDA proizvajali že toliko plutonija, da ga bo dovolj za 500 bomb na leto, leta 1980 pa celo že za 5000 bomb na leto.
Nevarnost postaja še večja zaradi tega, ker se v nekaterih državah, ki so tehnološko najbolj razvite in imajo najboljše možnosti za izdelovanje jedrskega orožja, pravzaprav že vodijo resni razgovori o tem, ali naj bi ze sedaj ubraM to pot. Vedno bolj glasne so zahteve po jedrskem
Povsod po svetu vidimo ogorčene sovražnike, ki stoje drug proti drugemu, njihovo sovraštvo pa ni plod hladnega političnega računa, pač pa izraz nespametnega sovraštva. Takšnim nasprotnikom je v trenutkih največjega srda prav gotovo že šinila v glavo misel: «Le počakaj, da pridem to atomske bombe 1» če se v najkrajšem času ne vzpostavi učinkovita kontrola nad širjenjem atomskega orožja, se bodo atomske bombe nujno znašle v rokah ne le držav, ki so v sporu, pač pa morda tudi v rokah uporniških skupin, gangsterskih tolp, kakega novega Adolfa Hitlerja ali kake ekstremistične skupine, kakršna je bila tista, ki so jo odkrili v New Yorku 23. avgusta letos, ko so odkrili zalogo avtomatskega orožja, ročnih bomb,
250.000	nabojev in protitankovski top.
To se morda zdi fantastično. In vendar je povsem realno. Komisija za jedrsko energijo je bila nedavno opozorjena, naj okrepi kontrolo, da bi se onemogočilo, da zasebniki kradejo uran in ga prodajajo na črni bora
Ce se bo atomsko orožje izdelovalo v dvajsetih ali celo tridesetih državah, namesto le v petih, kot se sedaj, bo večja možnost, da pride vsaj do večje kraje in prodaje urana na črni borzi.
Problem, ki se trenutno vsiljuje, ni tako fantastičen, kot se na prvi pogled zdi. Obstaja še v tem, da bi šest držav — Indija, Kanada, Zahodna Nemčija, Japonska, švedska in Izrael — če bi to sklenile, mogle izdelovati Jedrsko orožje že v dveh letih. Razen tega pa se mora sklepati, da bi, upoštevajoč industrijski razvoj, bogastvo, izkušnje v jedrski tehnologiji in možnosti pridobivanja fisijskih surovin, moglo v bližnjih desetih letih izdelovati jedrsko orožje še najmanj 25 držav, med katerimi so Belgija, Vzhodna Nemčija, Italija, Švica, češkoslovaška, Nizozemska, Pakistan. Španija. Argentina, Avstralija, Brazilija, Danska, Indonezija, Poljska, Portugalska, Romunija, Južna Afrika. ZAR in Jugoslavija

HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Brez prizadet 1ega in smotrnega dela ne pričakujte uspehov Osamljeni ste, toda to za vas m najbolje.
BIK (od 21... do 20.5) Danes boste dobro delan in tudi poželi dobre uspehe. Nenadno srečanje z nekom, ki ga že dolgo niste videli in ga zelo cenite.
DVOJČKA igo 21.5 do 21.6.) Vse kaže, da se boste končno vendarle otresli stalnih težkoč. Presenetil vas bo uspeh najmlajših.
RAK (od 22 6 do 22.7.) Ne dvomite v lastne sposobnosti, ker ne boste sicer dosegli ničesar. Zava rujte se pred zlobnostjo neke žen
clzn iivplui
LEV (od '23 . do 23.8.) Ne čakaj te, da vam zagori pod nogami, marveč s) skesajte pravočasno po magati. Čimprej vrnite to, kar ni *•
DEVICA (o 24 8 do 22 9.) Niso važna rienarn-* sredstva temveč to, ali je smoter dosegljiv ali ne Ka
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Preveč nepotrebnih besed ne zbuja zaupanja pri nikomur. Težko slovo od starega prijatelja
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Preden sklene,e neko kupčijo, si priskrbite še neke informacije o svojem partnerju. Izvrstno duhovno in telesno počutje.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Skušajte si pridobiti zaupanje žene svojega tekmeca ta vam bo povedala marsikaj zanimivega. Preveč denarja trošiu-. za zabavo.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Neko pon. o v no potovanje, ki se nanj pripravljate, ni nujno Črtajte iz seznama prijate.jev nekoga, ki tega ni vreden.
VODNAR (od 211. do 19.2.) Ne tarnajte, raje delajte, to vam bo bolj /coristiio Krajše razvedrilo vam je na vse potrebno.
RIBI (od 20 2 do 20.3.) Z veliki mi upanji boste odšli v tujino, to da vrnili st boste razočarani. Zelo
orožju n., pr. v Indiji in na Japonskem, kjer da je ta problem pereč zaradi bližnje Kitajske, ki izdeluje vedno bolj popolno jedrsko orožje.
Redkokdaj je bil svet pred tako veliko nevarnostjo, če se vprašanje širjenja jedrskega orožja ne reši v enem samem letu, vei-jetno ga ne bodo mogli rešiti nikoli. če Indija pride do sklepa, da ne more več čakati in si začne ustvarjati jedrske bombe, čemu bj Pakistan zaostal za njo? če pride Izrael do zaključka, la mu je atomsko orožje potrebno, kaj ni gotovo, da se bodo tudi arabske sosede potrudile in sl ustvarile jedrsko orožje? In tako dalje...
Vse to bi bilo strahotno drago, toda zgodovina nas uči, da je tudi v tistih deželah, v katerih ljudje malo manj kot umirajo od lakote — varnost dežele pred vsem ostalim...
Ker ZDA In Sovjetska zveza s svojimi velikanskimi jedrskimi zalogami strašita druga drugo in s tem ohranjujeta nekakšno ravnotežje in z njim nekakšen mir, bo morda kdo pomislil, da bi se takšno ravnotežje moglo doseči tudi drugod, če bi atomsko orožje prišlo v roke tudi drugih nasprotnikov.
Med ZDA in ' Sovjetsko zvezo pa obstaja to ravnotežje zato, ker razpolagata obe deželi s toliiešni-
(Nadaljevanje na 6. strani) * * * * S * * * * lo
S ČIM St ŠERIF BtU GLAVO?
TAJINSTVENI HARRY JE POSTAL PROBLEM
ko naj bo neko oseba do vas topla, vas bo razveselila hvaležnost ljub
če ste vi do nje tako hladni. * Ijene osebe.
MEMPHIS, 29. - Tukajšnji načelnik policije je v nevarnosti, da izgubi živce, če ne celo razsodnost. Opravka ima z nekim mladeničem, ki v nemščini zatrjuje, da je Italijan, v italijanščini da je Francoz, v angleščini da je Rus, v ruščini pa se proglaša za Nemca. Gre za 21-let-nega Harryja Bucherja, ki se je rodil v Sofiji v Bolgariji, prišel neznano kako v ZDA, po njih taval in prispel — v zapor. Kot bi ne bilo dovolj njegovo odlično poznavanje petih jezikov, je še zelo spreten v «športu» karate in jogi. Hkrati trdi, da more napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Sam načelnik policije je spoznal, da mu ni kos niti plin «mace», ki vsakogar omami, celo omrtviči. Skratka, gre za izrednega človeka, ki povzroča šefu policije in še marsikomu veliko skrbi.
Nekateri menijo, da bi bilo bolje, če bi se bil Harry Bucher ne pojavil v Memphisu, toda načelnik policije mora z njim opraviti in vso zadevo razčistiti. Pri zasliševanju je Harry Bucher povedal, da je moral priti prav v Memphis, da bi ženo slovitega pevca Elvisa Presleya naučil o-snov jogija, ker da bo pevčeva žena v kratkem rodila in jogi odlično služi proti porodnim bolečinam. Harry zatrjuje tudi, da že ve, kakšnega spola bo Pre-sleyev otrok in tudi kako ga bodo krstili. Vendar pa noče povedati niti spola niti imena.
Če vse to niti ni toliko zanimivo, ie zanimivo dejstvo, da je Harry zares nekako čudno tajin-stven. Vsakokrat, ko ga vprašajo, katere narodnosti je, da drugačen odgovor Isto velja tudi kar zadeva državljanstvo. Enkrat trdi, da je državljan SZ, drugič da je italijanski državljan, tretjič pravi, da je Francoz, Nemec.. Hkrati je tudi zelo «nevaren». Načelnik policije pravi dobesedno: «Je
najbolj trd in nedostopen človek, kar sem jih kdaj koli srečal. Istočasno je izredno močan. Da bi
mu postavili na roke lisice, se je prepotilo kar pet policijskih
agentov. Ko niso mogli drugače, so puhnili vanj oblak plina «ma-ce», to se pravi plina, ki omami. Toda to ni imelo nanj niti naj-
manjšega učinka. Kljub vsemu temu se je upiral kot kak herku-les*.
S tem občudovanjem ne govori o njem le načelnik policije, pač pa tudi direktor zapora, v katerem je Harry zaprt od dneva pred božičem. Direktor zapora je ostalim zapornikom sveto-
val, naj se držijo daleč od Har-ryja, kajti »to je pravi fenomen*. Direktor zapora je v zvezi s tem
rekel:	»Dobesedno razdrobil je
jekleno skodelico. In to pred mojimi očmi. Nato se je pred menoj razkoračil, nato strnil noge in iz mirnega položaja skočil in s stopali segel en meter 80 visoko na steno.*
Direktor zapora tudi govori o Harryjevih umetnijah v vajah jogi. Skratka pripisuje temu človeku ne le tajinstvenost, pač pa ce-
lo vrsto veščin.
Od kot pa je? Ko so vprašali zato urad za vseljevanje, so jim odgovorili, da so Bucherju dali dovoljenje za potovanje po ZDA kot študentu. Nadalje so zvedeli, da je pred nedavnim bil v Mil-vvaukeeju. V Memphis je prispel z letalom družbe «Delta Airlines* v soboto zvečer in sicer iz St. Louisa, kjer se je s silo vkrcal v letalo. Na policiji je rekel, da je ruskega porekla in ruski državljan in da prosi za politično zatočišče. Pozneje, pa je načelniku policije rekel, da je doma iz Pariza, pri nadaljnjem zasliševanju pa je v lepi italijanščini izjavil, da je nemškega porekla. Skratka, šef policije v Memphisu bo ali izgubil živce ali celo pamet.
KAJ VSE CRUZI OČITAJO JOHNSONU
V Beli hiši more črnec postati kvečjemu natakar
NEW YORK, 28. — Ameriška črnska gledališka umetnica Diana Sands je napadla predsednika Johnsona, da izbira za služinčad v Beli hiši izključno — črnce. Vsi natakarji, ki strežejo gostom, ki jih v Belo hišo povabi Johnson, so izključno črnci.
V nekem članku, ki ga je objavila neka znana ameriška revija, črnska umetnica opisuje neki večer, ki ga je preživela v Beli hiši na sprejemu, ITi so se ga udeležili tudi štirje drugi povabljeni črnci. «Preden so nas pripeljali v obednico — piše Diana Sands — smo imeli okoli sebe veliko belopoltih ljudi. Majordo-mi, ki so nam postregli z aperitivi, častniki, ki so nas popeljali na ples, častne straže itd., vsi so bili belopolti. Ko pa smo sedli k mizi in so se za nami pojavili natakarji, smo takoj opazili, da so bili vsi — črnci.*
Umetnica, ki sedaj nastopa v Shavvovi »Sveti Ivani* v gledališču »Lincoln Center*, je to Johnsonovo potezo označila kot »netaktno*. ker Johnson izbere za višje položaje med osebjem Bele hiše belopolte ljudi, nižje položaje pa prepušča izključno črncem. * * *
Ameriški črnski umetnik Dick Gregory je izjavil, da bo prihodnje poletje začel organizirati demonstracije za državljanske pravice. Z demonstracijami bo začel le malo pred začetkom zasedanja nacionalne konference demokratične stranke.
Kakor računajo, se bo tako imenovana nacionalna konvencija demokratične stranke sestala v Chicagu, da bi določila kandidata svoje stranke za prihodnje predsedniške volitve, ki bodo jeseni. V zvezi s tem je črnski umetnik Dick Gregory rekel, da bo mesec dni pred začetsom tega zasedanja predstavnikov demokratične stranke začel v Chicagu z demonstracijami za državljanske pravice, kolikor bi pravočasno mestne oblasti ne začele z izvajanjem določenih ukrepov, ki naj zagotovijo konec plemenskim diskriminacijam vsaj glede stanovanj.
Pred obilnim mesecem je Dick Gregory začel z gladovno stavko v znak protesta proti vojni v Vietnamu. Kakor je sedaj izjavil, bo s to svojo stavko nadaljeval vse do 3. januarja prihodnjega leta.
po obsegu razmeroma skromna, obsega le 23 strani, vendar je v njej kar obilnih 2000 tehničnih izrazov, ki se nanašajo samo na vesoljsko biologijo in medicino. Nadalje je v tej publikaciji več tehničnih terminov, ki pripadajo tistim znanstvenim področjem, ki so povezana s kozmično biologijo in medicino, mislimo pri tem na «sorodne znanosth in sicer fizika, kemijo, matematiko, elektroniko in razne druge tehnične vede, seveda vedno v povezavi z vesoljsko tehnologijo, še posebej z vesoljsko medicino in biologijo. V začetku tega priročnika je tudi nekaj krajših člankov, med katerimi tudi članek o kozmični psihologiji.
V skupini tehničnih razlag, ki se nanašajo na zelo važni izraz «kozmična medicina», se je eden od urednikov, sovjetski znanstvenik prof. Josip Kazen, posrečeno lotil osnov sovjetske kozmične medicine, ki temeljijo na podatkih, ki jih je sovjetska znanost zbrala doslej, ter na študijah, ki so jih sovjetski ljudje izvedli v zvezi z vplivi, ki jih ima daljše bivanje v vesolju na človeški organizem.
Priročnik, o katerem je govor, so sestavili nekateri sovjetski specialisti, strokovnjaki za kozmično biologijo in medicino in za že omenjene «sorodne znanosth. Tekst priročnika je opremljen tudi z vrsto grafikonov in drugih potrebnih črtežev, fci vsebujejo razne tehnične, teoretične in praktične poautke.
MOSKVA, 29 - V mehaničnih delavnicah v Rjazanu so zgradili velikansko hidravlično stiskalnico, ki jo bodo uporabljali za stiskanje velikih in debelih kovinskih plošč za dna velikih peči. Stiskalnica tehta 1600 ton, v višino meri 16 metrov, koristna površina za stiskanje meri 36 kv.m, potisna sila stiskalnice pa znaša kor 2.500 ton.
Do prve tragedije je prišlo 27. januarja, torej pred enajstimi meseci na Cape Kennedy, ko je prišlo do požara v kabini «Apollon», v kateri so zogleneli trije ameriški astronavti, Grissom, White in Ohaffe. Kakor smo ob času zabeležili, je posebna komisija morala proučiti vzroke in posledice tega požara in tedaj je bilo ugotovljeno, da je v kabini «Apollon» bilo kar več napak. Zdi se, da so v nadaljnjih naporih te napake odstranili, gotovo pa je, da so bile prav te napake krive temu, da Američani drugih poskusov s posadkami niso napravili. Po sedanjem načrtu bodo vesoljsko ladjo «Apollon» s posadko ponovno poslali v vesolje nekje sredi prihodnjega leta. Poudarjamo da ne bodo Američani poslali vesoljske ladje «Apollon» neposredno proti Luni, pač pa bo sredi prihodnjega leta prvič ponovno preizkušena kabina «Apollon» s posadko po januarski nesreči.
Ameriški načrt v zvezi z osvajanjem Lune pa je v novembru doživel velik uspeh, ki je kolikor toliko zasenčil tragedijo iz januarja. V novembru so Američani uspešno izstrelili raketo ((Saturn 5» z vesoljsko ladjo ali kabino na vrhu. Raketa ((Saturn 5» je vsekakor največja raketa, kolikor je javnosti znano. Je to 110 m visoka večstopenjska raketa, ki tehta 3000 ton. S to raketo nameravajo Američani poslali vesoljsko ladjo «A-pollon® na Luno. Po ameriških podatkih so z njo novembra letos poslali v vesolje 126 ton bremena. Pri tem velja dodati, da ni bilo pojasnjeno, ali je v teh 126 tonah tudi zadnji člen večstopenjske rakete ((Saturn 5» ali ne. Pred tem je najtežjo vesoljsko kabino poslala v vesolje Sovjetska zveza in sicer kabino-laboratorij ((Proton® s težo 12 ton.
Kakor vidimo, so Američani doživeli svojo tragedijo in svoj uspeh. Svojo tragedijo so doživeli tudi sovjetski astronavti, ko se je 24. aprila letos v trenutku razširila vest, da je sovjetski astronavt Vladimir Komarov pri vračanju na Zemljo zgorel v vesoljski ladji «So-jus». S tem datumom je budi Sovjetske zveza začasno prekinila nadaljnje pošiljanje v vesolje ladij s posadkami. Verjetno bodo tudi Sovjeti morali svoj program nekoliko spremeniti, kajti posebna komisija, ki je imela nalogo, proučiti vzroke te tragedije, je ugotovila, da je vesoljska ladja «Sojus» nekoliko pomanjkljiva in sicer v tem, da se padalo ladje pri vračanju na Zemljo ni pravilno odprlo.
če sta Sovjetska zveza in Amerika doživeli v istem letu dve tragediji z vesoljskimi ladjami s posadkami, sta hkrati zabeležili velike uspehe z avtomatičnimi ladjami, odnosno sateliti in sondami. To velja za Ameriko, morda še veliko bolj za Sovjetsko zvezo.
ZDA so napravile v tem letu več uspelih podvigov pri proučevanju Lune. Trije umetni sateliti vrste ((Lunar Orbiter® so stopili na krožno pot Lune in poslali na Zemljo veliko slik našega satelita s svetle in temne strani. Prav tako so A-meričani dobili več fotografij o Luni od svoje sonde «Surveyor», ki pa ni krožila okoli Lune, pač pa pristala na Luni. četrti tovrstni poskus je šel sicer po zlu, toda ena sonda «Surveyor» je že ((kopala na Luni, druga je napravila že prvo kemično analizo Lunine površine, tretja pa se je celo premaknila na Luni, pa čeprav le za 1
tri četrt metra.
Sovjetska astronavtika pa je v zvezi z astronavtlčno vodenimi vesoljskimi telesi doživela še veliko večje uspehe. Tako so n. pr. Sovjeti prispeli že na Venero. Kakor smo ob času poročali, je Sovjetom uspelo poslati na Venero sonda katere zaviralne naprave so pravočasno delovale, tako da je kolikor toliko blago pristala na «ta-jinstvenem planetu® in poslala na Zemljo nekaj zelo pomembnih podatkov, ki so nekatere stare domneve o Veneri potrdili, druge pa povsem sprevrgli. Ta uspeh je bil vsekakor zelo velik.
Nič manjši pa ni bil sovjetski uspeh v približevanju dveh vesoljskih ladij med poletom. Zgodilo se je to z umetnima satelitoma ((Kozmos® 194 in 196. Ta uspeh je bil še tem večji zato, ker so sovjetski strokovnjaki le nekaj dni po tem ((srečanju® dveh Koz-mosov v vesolju, poklicali na Zemljo enega izmed teh dveh, kaka dva tedna pozneje pa se je iz vesolja vrnil še «Kozmos 195».
Pri tem ne bo odveč dodati še to, da Sovjeti puščajo že leto dni ob stran Luno, pač pa da pošiljajo v vesolje vedno več satelitov in pred dvema dnevoma je poletel na krožno pot okoli Zemlje že 198. Kozmos. V astronavtskih krogih, ter v krogih, ki se z astronavtiko vsaj posredno ukvarjalo, se v zvezi s tem pogostim pošiljanjem umetnih satelitov ((Kozmos® domneva, da ne gre za pošiljanje istih tipov satelitov ali ladij, odnosno sond-laboratorijev, pač pa da gre za celo vrsto različnih umetnih satelitov, katerih vsak ima svojo specifično nalogo. Prav tako se v teh krogih omenjajo tudi mednarodne pogodbe ali vsaj sporazumi, ki jih ie Sovjetska zveza sklenila z nekaterimi državami, ki ležijo okoli ravnika in sicer v zvezi z astronavtiko. kar daje slutiti, da nrinrsvlia Sovjetska zveza svoj polet proti Luni. Seveda pa to že ne spada več v obračun leta. pač pa navajamo to le kot posreden dokaz, da umetni sateliti vrste Kozmos niso vsi enaki, da torej z nlimi sovjetski astronavtiki pripravi iajo kar večji in zahtevnejši podvig.
Prvi
priročnik za vesoljsko biologijo in medicino
MOSKVA, decembra. — Nagel teoretičen in praktičen razvoj ko-zmonavtike (o čemer podrobneje pišemo glede letošnjih uspehov na drugem mestu), je ustvaril pogoje. da se je rodilo ali izpopolnilo vec novih znanstvenih ved, katerih naloga je, proučevati podrobnosti vesolja. Posebno mesto med temi znanostmi zavzemata kozmična biologija in kozmična medicina, ki sta povezani z daljšim bivanjem človeka ali kakršnega koli živega bitja v kozmičnih prostorih.
Ker se je s tem neprestano večala količina znanstvenih podatkov s področja vesoljske medicine in vesoljske biologije in ker pri teh dveh znanostih sodeluje vedno več strokovnjakov — zdravnikov, biologov in tehnikov — je bilo U-eba najti neko skupno govorico, konkretno vsaj skupno terminologijo, ki naj bi se uporabljala v informativnih publikacijah za medsebojno spoznavanje z vsemi tovrstnimi dosežki.
S tem v zvezi je bil v Sovjetski zvezi prvič objavljen nekakšen «priročnik za kozmično biologijo in medicino*. Publikacija je
Na Angleškem manj ljudi v kinu
LONDON, 29. — Pred nedavnim smo zabeležili, da se je obisk kinematografov v Italiji v zadnjih letih zmanjšal za obilnih 25 odst. V Franciji se je obisk kinematografov zmanjšal celo za 50 odst. Nič bolj vesele vesti za kinematografijo pa ■le prihajajo iz Anglije. V letošnjem avgustu n.pr. je angleške kinematografe obiskalo kar 3 milijone manj ljudi kot v istem mesecu lanskega leta. S tem so lastniki kinematografskih dvoran v letošnjem avgustu kasirali na leden le 1.300.000 funtov šterlingov, medtem ko so v istem mesecu lanskega leta kasirali za 200.000 funtov šterlingov na teden več, kar je zneslo 6 milijonov funtoi šterlingov v avgustu letos in kar 6 800.000 v lanskem avgustu. Še bolj pride ta padec do izraza, če primerjamo letošnji obisk kinematografov z obiskom v avgustu 1965. V avgustu pred dvema letoma so angleški obiskovalci kinematografov plačali za vstopnino kar 8 milijonov funt-'v šterlingov.
|| 7/M
1 kdfmfm
1
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13 15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Iz starih časov - 12.10 Orkestri - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 F. Hardy in C. ViUa 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Avtoradio - 16.10 Pregled slov. dramatike - 17.20 Orkester Slatkin 17.40 Slov. znanstveni delavci -17.50 Cecilijanka 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Veliki mojstri jazza - 19.00 Harmonikar Al-do Rossi - 19.10 Družinski obzornik - 19.25 Ansambel B. Lesjaka -19.45 »The Miliš Brothers* 20.00 Športna tribuna 20.50 Sobotni variete - 21.20 Vabilo na ples -22.20 Ciganski orkestri - 22.40 Za prijeten konec tedna.
SOBOTA, 30. DECEMBRA 1967
gram za mladino 17.32 Veliki pevci - 18.05 Znanstvena oddaja -18.15 Zabavna glasba • 19.35 Luna park - 20.20 Ne streljaj na pevca - 20.50 Oddajali smo - 22.20 Ital. skladatelji.
//. program
Koper
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30,
16.00,	19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba 8.00 Prenos RL -10.15, 10.35 in 13.40 Čestitke delovnih kolektivov - 11.15 Plošče -11.30 Današnji pevci - 12.00 in
13.00	Glasba po željah - 14.45 Polke in valčki 15.30 Mladinski klub - 16.30 Izbrali ste 17.35 »Happe-ning* - 18.00 in 19.30 Prenos RL -
19.00	Poje Luiselle - 22.10 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.3') Jutranje pesmi - 9.07 Ital. plošče ■ 10.35 Ura glasbe -11.30 Glasbena antologija 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Glasbena igra ■»Tisočak* - 14.40 Ital. popevke -15.45 Filmska glasba - 16.00 Pro-
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Oddaja za avtomobiliste - 10.15 Jazz 10.40 Glasbeni variete - 11.45 Pesmi desetletja - 14.05 Juke box 15.00 Najnovejše plošče 16.00 Rapsodija 16.38 Itai. zbori - 17.40 Plošče za najmlajše 20.00 Jazzovski koncert 21.15 Orkester -21.50 Plesna glasba
III. program
10.00	Bach in Britten - 10.50 Martinove skladbe • 11.00 Antologija interpretov • 12.55 Dukasov plesni poem - 13.30 Pianist L. Les-sona in violist L. Moffa 14.30 Verdijev »Falstaff* 16.35 Debus-syjeve skladbe - 17.20 Nemščina - 17.45 Dvorakov koncert, opus 53 -18.45 Film in gledališče - 20.15 Simf. koncert ■ 22.30 Literarna oddaja - 23.1f Revija revij.
Slovenija
7.00,	8.00, lO.uO, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola • 9.25 Zabavna glasba - 9.45 L. Zupano vič: Od jutra do večera 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki - 11,1.5 Kar po domače -
12.00	Na današnji dan 12.10 E. Adamič: Tatarska suita 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Popevke - 13.30 Priporočajo vam... -
14.05	Melodije - 15.45 Hura, v no vo leto - 16.0' Vsak dan za vas ■
17.05	Gremo v kino 17.35 Igra mo beat! - 18.00 Aktualnosti 18.15 Pravkar prispelo • 18.50 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Godala v ritmu
20.00	Tekmovanje ansamblov
21.00	Veseli zvoki 21.30 Iz fonoteke radia Koper • 22.10 Oddaja za izseljence 23 05 S plesom v novi teden.
Ital. tele viiija
17.00 Giocagio 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije 17.45 Pro gram za mladino - 18.45 J. Gre co, muza latinske četrti • 19.35 Nabožna oddaja 19.50 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 Partitissima: C. Villa R. Pavone
-	22.15 Moda in drobne zanimivo sti - 23.00 Dnevnik
II. kanal
18.30 Dickens: »David Copper field* 21 00 Dnevnik - 21.15 Film ski dokumenti: »Jane* 22.10 De Benedetti: »Un giorno d’aprile»; Perrini: »Coincidenza secondo bi nario*.
Jug. tele vii ijo
20.00, 23.15 Poročila 9.40 in 14.50 TV v šoli 17.10 Slike sveta - 17.40 Vsako soboto • 17.55 Obzornik 18.15 Srečno novo leto
-	oddaja za otroke 19.15 V be sedi in sliki 19.50 Zgodba o de klici z vžigalicami - 20.30 Cikcak
-	20.40 Ante Krnpotič: Kako hi tro bežijo leta, dragi 21.40 Juna ki cirkuške arene - film 22.10 Gospodinja — film 23.00 Novo letne čestitke gospodarskih orga nizacij.
L
Vreme včeraj: naj višja ttemperatu-ra 7.1, najnižja 2.8, ob 19. uri 6 stopinj; zračni tlak 1004.5 lahno narašča, vlaga 74 odst., veter 2 km na uro jugovzhodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 30. decembra
Evgen
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 7.26 in zatone ob 15.22.
Jutri, NEDELJA, 31. decembra
Silvester
OB NAPETEM PRIČAKOVANJU POLITIČNIH KROGOV
Proračun miljske
sprejet s 15
Za proračun so glasovali svetovalci KPI in PSIUP, vsi ostali pa proti, razen socialista Robbe, ki se je vzdržal; dva svetovalca KD pa sta bila odsotna
občine
glasovi
Na sinočnji seji miljskega občin- i leto predvideva skupno 178.606 093 eiro e„Bto „„	— 'lir dohodkov, 277.278.042 lir izdat-
kov, 98.671.049 lir primanjkljaja. Primanjkljaj bodo krili z dodatnimi obdavčitvami (40.510.837 lir), s prispevkom vladnega komisariata (49.800.000) in s posojilom (8 milijonov 360.212 lir).
skega sveta se je zaključila razprava o občinskem proračunu za leto 1968. Po izčrpnem odgovoru župana so predstavniki svetovalskih skupin podali glasovalne izjave, nato pa je bilo glasovanje. Za predloženi proračun je glasovalo 15 svetovalcev (KPI in PSIUP), proti pa 12 (KD, PLI, PRI m PSU). Dva demokristjanska svetovalca nista bila prisotna na seji, sicer bi bil izid glasovanja 15:14. Socialistični svetovalec Piero Robba je namreč pred glasovanjem podal glasovalno izjavo, da se bo glasovanja vzdržal, in je odšel iz sejne dvorane, medtem ko sta dva druga svetovalca PSU glasovala proti proračunu.
Socialistični svetovalec Robba je v svoji kratki izjavi pripomnil, da je na zadnji seji glasoval za dodatne obdavčitve (za kritje primanjkljaja), da bi se preprečila kriza v miljskem občinskem svetu in možnosti komisarske uprave. Iz istega razloga se bo vzdržal glasovanja, pa tudi zaradi perečih gospodarskih problemov, ki tarejo miljsko občino. Pri tem je poudaril, da ima tudi tržaška občina hude probleme in da je nujno potrebno, da se ohrani sedanja občinska uprava. Spričo tega je pozval komuniste, naj pokažejo enak čut odgovornosti, kot ga dokazuje on do miljske občinske uprave, sicer pa si pridržuje vsako pravico svobodnega stališča v prihodnjih upravnih zadevah.
župan je v svojem izčrpnem odgovoru ponovno omenil razne probleme in navedel, kaj je občinska uprava naredila in kaj ima v načrtu. Dejal je med drugim, da se je turizem v miljski občini razvil v zadnjih letih in da bi zelo koristila ustanovitev avtonomne leto-viščarske in turistične ustanove.
Omenil je primer čistilnice Aquila, od katere občina ne dobi niti Ure davkov, in pri tem podčrtal nujnost finančne reforme krajevnih ustanov. Prav tako je poudaril zahtevo, da se zgradijo industrijski obrati pri Orehu, da se izvede de-rekvizicija vojaških naprav pri Lazaretu, da se reši vprašanje ladjedelnice Felszegy itd.
Republikanec ViezzoU, demokristjan Pontini in liberalec Stener so očitali občinski upravi, da se preveč zadolžuje, vodja komunistične skupine Nicolini pa je poudaril, da je proračun izraz razmer in potreb občine.
Občinski proračun za prihodnje
miiitiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
VPRAŠANJE FIZIČNO IN PSIHIČNO DEFEKTNIH OSEB
200 milijonov za rehabilitacijo defektnih oseb, zlasti otrok
Od tega prispevka dežele prejme tržaška pokrajina 50 milijonov - Še 100 milijonov centrom za socialne bolezni
učinke glede socialnih bolezni, saj se lahko vsakdo periodično prepriča o svojem zdravstvenem stanju s pregledi, ki često odkrijejo bolezen v začetni fazi. Med drugim je namenjenih od omenjene vsote 7 milijonov lir za kardiorevmatološki center tržaške bolnišnice in za center tržaške občine, 10 milijonov za onkološki center v Trstu, precejšnje vsote za cepljenje proti tbc itd.
za finance Verza predložil v odobritev sklep za nakup zdravil za reveže v vrednosti 54 miUjonov lir. Ta zdravila dobijo reveži v raznih, zavodih, kakor tudi ostali reveži, ki niso nikjer socialno zavarovani.
Odbornik za javna dela Mocchi pa je predložil v odobritev nekaj sklepov, ki so se nanašali na popravilo in ureditev občinskih uradov, na rušenje stare zgradbe v Ulici Donota štev. 27, na določitev stroškov za obrezovanje dreves v mestnih drevoredih in parkih, in na obnovitev ograje osnovne šole Bergomas.
Seja občinskega odbora
Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora so razpravljaU izključno o navadnih upravnih vprašanjih. Med drugim je odbornik
.....m,	..................................................................
ZAKONSKI NAČRT V KORIST TURISTIČNIM DEJAVNOSTIM
S prometno takso bomo plačevali tudi radijsko pristojbino
Od 1. februarja 1968 bodo vsi avtomobilisti, lastniki radia, nameščenega v avtomobilu, plačevali pristojbino za radio skupno s prometno takso. Včerajšnji uradni list je objavil zadevni zakon št. 1235 z dne 15. decembra 1967. Pristojbino za radio v avtomobilu bodo lastniki lahko plačevali v istih rokih in z enako _ veljavnostjo kot prometno takso. Če bo avtomobilist namestil radio v avtomobilu, za katerega je že poravnal prometno takso, bo moral plačati pristojbino za radio, od tekočega dvo-mesečja do zapadlosti že plačane prometne takse. V primeru prodaje avtomobila bo plačana pristojbina za radio veljala tudi za kupca avta.
* Včeraj popoldne je vladni komisar Cappellfni sprejel na poslovilnem obisku dr. Luigija Augelli-ja, glavnega inšpektorja oddelka za ekonomijo in delo pri vladnem komisariatu.
S SEJE DEŽELNEGA ODBORA
Podpore za področja prizadeta po poplavah
Ustanova za razvoj turizma prejme dodatni prispevek
Posojila ustanovam in zasebnikom za turistične naprave in opremo
Nepremičnine bodo za dobo 25 let oproščene plačevanja običajnega davka in dodatnih davkov na dohodek
Ministrski svet je te dni odobril zakonski načrt, ki predvideva vrsto finančnih posegov v korist turističnim dejavnostim. Z namenom, da bi olajšalo razširitev, modernizacijo in izboljšanje turističnih zmogljivosti v državi, tako da bi se to področje lahko razvijalo vzporedno z drugimi pridobitnimi dejavnostmi v okviru petletnega gospodarskega načrta, namerava ministrstvo za turizem in prireditve v prihodnjih letih podeliti prizadetim turističnim organizacijam in zasebnim operaterjem vrsto posojil po izredno ugodnih pogojih, in pa prispevkov iz državnih sredstev.
Načrt predvideva podeljevanje posojil javnim in zasebnim ustanovam, družbam ali zasebnikom, ki bi na turističnem področju a) nameravali zgraditi ah povečati hotele, prenočišča in turistična naselja, b) opremiti in izboljšati obstoječe turistične zmogljivosti, odnosno c) postaviti nove počitniške
Deželno odborništvo za higieno in zdravstvo posveča trajno skrb vprašanju fizično in psihično defektnih oseb. Prav te dni je odbor na predlog odbornika dr. Nardinija odobril sklep, s katerim je tudi za prihodnje leto določil 200 milijonov lir prispevka za rehabilitacijo defektnih ljudi, povečini otrok, za kar so zadolžene pokrajinske uprave.
Te namreč delijo pomoč v imenu dežele zavodom in psihopedagoškim centrom kakor tudi družinam prizadetih. Od omenjene vsote dobi 127 milijonov videmska pokrajina, 50 tržaška in 23 goriška.
Deželni poseg velja petim področjem. Predvsem gre za ustanavljanje in krepitev psihopedagoških zavodov ali centrov, ki skrbe za diagnozo fizičnih in umskih pohab ter za pomoč, prevzgojo in rehabilitacijo defektnih; nadalje se tiče poseg brezplačnega sprejemanja v te centre in zavode zapuščenih ali revnih fizično in umsko defektnih; v poštev prihaja tudi brezplačna nega defektnih v okviru samih revnih družin. Poleg tega se ustanavljajo in krepijo posebni tečaji za delovno usposabljanje defektnih; končno gre še za obiskovanje posebnih otroških vrtcev, posebnih razredov osnovne šole in diferencialnih razredov za defektno deco.
Na predlog istega odbornika je j ki je vozii proti mestu. Pri ne: deželni odbor tudi sklenil, da bo či se je Milocco pobil in ranil tudi k letu prispeval 100 milijonov '	'	''' *— “
lir centrom za socialne bolezni. Zadevni zakon je že pokazal ugodne
Doma se je ponesrečila
V kuhinji svojega stanovanja se je včeraj zjutraj ponesrečila 70-letna upokojenka Caterina Ruz-zier vd. Chersi iz Ul. Alfieri 6. Počutila se je slabo, da se ji je stemnilo pred očmi in se zgrudila na tla. Pri nesreči se je Ruzzierova ranila po tilniku in desnem sencu. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh.
Neprevidno je prečkal cesto
Ko je sinoči 70-letni upokojenec Luigi Milocco iz Ul. Baiardi 26 prečkal Ul. Brigata Casale, ga je z avtom TS 56023 povozil 36-letni Emilio Crevatin iz Ul. Vaglieri 10,
nesre-po
obrazu, nosu in udih ter se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti od 10 do 12 dni.
i \M
V četrtek je bil na neki tržaški šoli ustni izpit v okviru natečaja za 30 mest pomožnega strojnika pri državnih železnicah. Izpita so se udeležili mladeniči iz Trsta, Gorice in Vidma. Kaže, da se zanimanje za delovna mesta pri železnici še vedno ni poleglo med italijansko in tudi med tukajšnjo mladino, čeprav so plače pri FFSS razmeroma nizke, vsaj na začetku kariere. Gre pač za »sigurna« mesta: za teh 30 mest se je zato samo iz naše dežele potegovalo kar 800 kandidatov
domove, kopališča ali pa dopolnilne naprave.
Glede posojil navaja načrt štiri točke: 1. možnost podelitve posojil za dobo do 25 let, in sicer po obrestni meri 4 odst. ter do največ 50 odst. skupne vrednosti prizadetih nepremičnin, vključena cena za nakup potrebnega zemljišča; 2. možnost podelitve posojil na dobo do 10 let, in sicer po obrestni meri 4 odst. do 50 odst. vrednosti izboljševalnih del na napravah, ki že obratujejo, ali do 25 odst. vrednosti nove opreme; 3. možnost podelitve posojil za dobo do 10 let po obrestni meri 3 odst. do 55 odst. vrednosti dopolnilnih naprav ter 4. možnost podelitve prispevkov do največ 15 odst. vrednosti stroškov za postavitev drugorazrednih turističnih zmogljivosti. Podobne olajšave so nadalje predvidene za nove pobude na turističnem področju v zaostalih predelih države.
Posojila bodo izdajali Banca Na-zionale del Lavoro, italijanske hra-nilhice in nekateri posebni zavodi odnosno njihovi posebni oddelki, in sicer proti vknjižbi ali proti drugim oblikam jamstva. Ministrstvo za turizem in predstave bo iz lastnih sredstev krilo razliko med realno in dovoljeno obrestno mero. Prošnje za podelitev o-menjenih olajšav se bodo vlagale neposredno na omenjeno ministrstvo, in sicer po proceduri, pri kateri bodo sodelovale tudi krajevne javne ustanove (v primeru dežel s posebnim statutom tudi deželne uprave itd.). Za pobude, ki bodo deležne državnega posojila ali prispevka, bo ministrstvo določilo rok, v katerem naj se posamezne pobude uresničijo.
Nepremičnine bodo za dobo 25 let oproščene plačevanja običajnega davka in dodatnih davkov na dohodek. Načrt pa nadalje predvideva, da bodo omenjenih olajšav lahko deležni tudi tuji državljani. družbe in organizacije.
Če bo načrt postal pravomočen zakon — na pristojnih mestih so mnenja, da bi se to lahko zgodilo še pred koncem sedanje Iegi-slature — ne da bi «in itinere« doživel kakšno posebno spremembo, bodo dosegla sredstva, ki jih bo ministrstvo za turizem in prireditve nakazalo v posameznih naslednjih letih v okviru tega zakona v korist domačemu turizmu, naslednjo višino; a) za posojila: leta 1968 1850 milijonov lir, leta 1969 1030 mil., leta 1970 1150 mil., leta 1971 765 mil. ter leta 1972 zopet 765 milijonov lir; b) za prispevke: leta 1968 3200 milijonov, leta 1969 2500 mil., leta 1970 1800 mil., leta 1971 1200 mil. in leta 1972 zopet 1200 milijonov lir.
Pismo svetovalcev KPI županu ing. Spacciniju
Komunistična svetovalca Cuffaro in Supancich sta včeraj poslala županu Spacciniju pismo, v katerem mu sporočata, da ima predsednik tovarne SAIFAC namen zapreti o-brat in odpustiti 84 delavcev. Delavci in uradniki so zato zasedli tovarno in se pripravljajo, da bodo tako pričakali novo leto. Svetovalca sprašujeta župana, kaj misli ukreniti, da se prepreči odpust delavcev in zapora tovarn^, ki ima še vedno možnosti sprejemati naročila.
Uničite gnezda borovega prelca
Tržaško županstvo sporoča, da je treba do 15. februarja 1968 očistiti in uničiti vsa gnezda borovega prelca. Zato se obrača na vse lastnike borovih gozdov, gozdičev ali posameznih borovih dreves, naj do omenjenega dne popolnoma očistijo na lastne stioške te škodljive gosenice.
Pri uničevanju borovega prelca je treba upoštevati sledeče: gnezda je treba odrezati z borovih ve.i, če pa tičijo na vrhu drevesa, jih je treba odstraniti, ne da se vrhnji del rastline uniči; nabrana gnezda je treba na kraju mesta zažgati; da se prepreči morebitno okuže-vanje vrata, rok ali obraza, oči ali nosnic, ki jih lahko povzročijo dlačice gosenic, se priporoča osebam, ki so pri tem zaposlene, da uporabljajo primerne naočnike, da si z ruto zakrijejo nos in usta
in da si namažejo vse gole dele telesa z oljem. Ce bi pa dlačice gosenic koga okužile, si lahko prizadeti pomaga tako, da odpravi bolečine s toplim mlekom ali pa s salmiakom, razredčenim z vocfo.
Kdor ne bo do vključno 15. februarja očistil gnezd borovega prelca, mu bo pristojna oblast poslala svoje uslužbence in mu zaračunala zadevne stroške.
Nalezljive bolezni od 18. do 24. decembra
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 18. do 24. decembra letos zabeležili sledeče število primerov nalezljivih obo. lenj: škrlatinka 11; norice 38; epidemična priušesna slinavka 2 (eden izven občine); rdečke 1; garje 5 (vsi izven občine); srap 1; akutni sklepni revmatizem 5.
111111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiii inininiii iiiiinii n iiiii n n iiiii Hlinil Hlinili n iii iiiiuiiiiiniiiiiiii m
HUDA NESREČA SLOVENSKE UČITELJICE
Pod predsedstvom dr. Berzantija se je včeraj sestal deželni odbor, ki je odobril dva sklepa o prispevkih za obnovitev in okrepitev gospodarstva na področjih, ki so bila prizadeta po poplavah jeseni leta 1966. Oba sklepa se nanašata na vsedržavni zakon iz lanskega decembra, ki je določal podpore krajem prizadetim, po poplavah.
Preteklega julija je minisrstvo za industrijo, trgovino in obrtništvo določilo deželi Furlaniji-Julijski krajini skupno 230 milijonov lir za pomoč po poplavah prizadetim podjetjem. Deželna uprava je med tem časom takoj proučila na stotine prošenj za podporo.
Tako je deželni odbor že svoj čas določil 35.991.200 lir podpore 87 industrijskim podjetjem, ki so i vložila redno prošnjo. Včeraj pa je bil sprejet sklep, s katerim je bilo odobrenih nadaljnjim 30 industrijskim podjetjem 12.130.286 lir, in sklep, ki določa 80.445.073 lir za podpore 376 trgovskim obratom.
Deželna uprava sporoča, da bodo po dokončni dodelitvi podpor 230 milijonov lir, ki jih je nakazalo pristojno ministrstvo, 155 milijonov dodelili trgovskim obratom in industrijskim podjetjem v deželi. Nobena od teh podpor ne bo presegla 500.000 lir. Ostali del podpore pa je bil dodeljen obrtniškim obratom (68.622.000 lir), okrog 7 milijonov lir pa bo razdelilo od-bomištvo za turizem prizadetim gostinskim obratom.
Podpore bodo začeli deliti v začetku leta. Do konca januarja bodo dodeljene vse do sedaj odobrene podpore. Hkrati pa je stopil v veljavo deželni zakon štev. 3 od januarja letos, ki prav tako določa podpore po poplavah prizadetim podjetjem v naši deželi. Dopolnilni deželni prispevek pa ne sme preseči 60 odst. škode, ki jo je posamezno podjetje utrpelo. Ti prispevki se dodelijo zraven že omenjenih državnih prispevkov. Deželna uprava sporoča, da so trgovinske zbornice že zbrale potrebno gradivo in sestavile sezname ter jih poslale deželnemu odborniku za industrijo, trgovino in obrtništvo. V okviru tega zakona je deželni odbor že poslal v odobritev računskem dvoru zadevne odloke za podporo 36 industrijskim podjetjem. Tudi te podpore bodo znašale največ 500.000 lir.
Na predlog odbornika za delo Dal Masa je deželni odbor včeraj odobril, da se Ustanovi za razvoj obrtništva dodeli dodatni prispevek 100 milijonov lir za tekoče poslovno leto. Ta vsota bo služila ustanovi, da bo lahko iz-
polnila vse svoje obveznosti, ki ji jih nalaga zakon. Poskrbela bo za okrepitev in posodobljenje ter obnovitev naprav, strojev in drugih tehničnih pripomočkov obrtnikom v deželi. Skupno je ustanova dobila za letošnje poslovno leto 210 milijonov lir.
Poleg tega je deželni odbor na včerajšnji seji na predlog odbornika za javna dela Masutta odobril sklep, ki bo omogočil uresničitev načrta o hidroloških raziska vah v deželi Furlaniji - Julijski krajini za načrtno izkoriščanje vodnih virov.
Pri prečkanju ceste jo je podrl avtomobilist
Adrijana Čok - Škrinjarjeva je šla čez cesto izven zebrastega prehoda - V bolnišnico so jo odpeljali v predsmrtni nezavesti
Neprevidnost pri prečkanju ceste je bila včeraj popoldne usodna za 38-letno učiteljico Adrijano čok por. Škrinjar iz Lonjerja 291. Okrog 18. ure je Čokova v Ul. Marche-setti blizu končnega postajališča avtobusa proge štev 25 postala žrtev hude prometne nesreče. Pri hiši štev. 18 je Čokova izven zebrastega prehoda prečkala omenjeno ulico. Ko se je znašla sredi cestišča, je v smeri proti središču mesta z avtom «ford anglia« TS 53644 privozil 58-letni pomorščak Giovan-ni Predonzani iz Ul. F. Severo 39.
šofer je učiteljico sredi ceste opazil v zadnjem trenutku in ni mu uspelo, da bi pravočasno zavrl avtomobil. Trčenje Je bilo neizbežno in nesrečnico je zaradi sunka najprej vrglo na prednji del avta, nato pa je hudo ranjena obležala nekaj metrov stran.
Mimoidoči so ponesrečenki priskočili na pomoč in nekdo je hitro poklical rešilni avto RK. Čokovo so nemudoma odpeljali na nevrokirurški oddelek. Pri nesreči se je hudo ranila po desnem sencu, tilniku, glavi, po udih in si zlomila desno nogo. Nesrečnico so v bolnišnico prepeljali v predsmrtni ne-
zavesti. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji.
Spotaknil se je
pri vstopu v avtobus
Sinoči so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli na zdravljenje 30-letnega pomorščaka Maria Vivianija iz Ul. Molino a Ven-to 152, ki se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni zaradi lažjih ran in udarcev po desnem sencu. Malo prej je Vi-viani na Trgu Goldoni hotel stopiti v avtobus proge št. 29, ki je vozil proti Skednju, na stopnički pa se je spotaknil, padel in si povzročil omenjene poškodbe. V bolnišnico so ga odpeljali z rešilnim avtom.
Pred hišo je spodrsnila
Pred hišo se je včeraj zjutraj ponesrečila 52-letna delavka Rahela Župančič por. Hlača iz Ul. Farnetelfo 6. Spodrsnila je, zgubila ravnotežje in padla, pri čemer si je zlomila desni gleženj. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo morala zdraviti od 20 do 30 dni.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni se sprejemajo a-bonmaji za drugi del sezone 1967-1968, ki se bo začel 13. januarja z «Deklico iz Pskova» Rimsky-Korzakova v prvi tržaški izvedbi. Sledil bo večer treh enodejank, in sicer Donizettijevega «Zvonca», Poulencovega «Cloveškega glasu» in Tosattijevega «Boksa». Pozneje bodo predvajali Rossinijevo «Pe-pelko» in Beethovnovega «Fidelia» v izvirniku. Zadnje dni februarja bo na vrsti Boitov «Mefistofeles», prve dni marca pa bo v Verdiju nastopila državna Opera iz Brna, in sicer s Strawinskega baletom «Petruška» in Ravelovim baletom «Daphnis in Chloe», obe prvič izvajani v našem mestu. Sezona se bo zaključila z Wolf-Ferrarijevimi «štirimi grobijani*.
STALNO GLEDALIŠČE
V kratkem bodo v Avditoriju gostovali «1 Gufi«, ki bodo izven a-bonmaja od 3. do 7. januarja predvajali «Ne vem, nisem videl, če sem bil zraven, sem spal» po tekstu Gigija Lunarija. Kvartet mimov in pevcev-avtorjev je v Trstu že znan in si je pridobil simpatije občinstva, zlasti mlajšega. Abonenti sezone 1967-68 imajo pravico do posebnih popustov za to predstavo.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
29. decembra 1967 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 14 oseb.
UMRLI SO: 30-letni Livio Furlani, 39-letna Lidia Grio por. Paoletti, 75-letnl Attilio Burlo, 80-letna Maria Konich vd. Battich, 67-letna Giovan-na Maitzen por. Bullang, 75-Ietna E-milia Celeghin, 90-letna Aurelia Grassi vd. MarteMani, 77-letni Vittorio Ger mani, 63-letni Mario Kobeja, 65-letna Sofia Leban, 89-letni Gualtiero Sprin-gher, 80-letni Giacomo Bend, 80-letnl Vittorio Furlan, en dan stara Patri-zia Radoicovich.
Predvčerajšnjim je 68-letna upokojenka Carolina Abram vd. Carli iz Ul. Ponzianino 17 padla po stopnicah v hiši, kjer stanuje. Pri nesreči si je zlomila levi gleženj. Včeraj so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico In sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh.
lilill
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16 ure)
Godina, Trg sv Jakoba i; Grigo-lon, Alla Minerva. Trg sv. Frančiška 1; Al Due Mori. Trg Unitš 4; Nico-li, Skedenjska ulica 80.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerclale 25; dr. Rossetti. 1JI Combi 19: dr. Si-griorl, Trg Ospedale 8: Tamaro m Neri, Ul. Dante 7
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob gospe Flore Kranjc daruje Zofka Sancin 2000 lir za Dijaško matico.
Ob priliki božičnih praznikov in novega leta daruje Ivan Stanič 5000 lir za šolsko blagajno Slovenske srednje šole v Rojanu.
Nazionale 16.00 «Quella sporca dozzi-na» Technicolor. Lee Marvin, Ernest Bognine, George Kennedy,
Excelslor 16.00 «James Bond 007 Casino Royale» Technicolor. Serija kriminalk v izvedbi neprekosljive-ga Seana Conneryja. Ni prepovedano.
Ferliče 16.00 «Questi fantasmi» Technicolor. Sophia Loren, Vittorio Gas-sman, Margaret Lee, Mario Adorf. Režija Renato Castellani.
Eden 15.30 «Guerra, amore e tuga» Technicolor. Paul Newman, Sylvia Koscina, John VVilliams.
Grattacielo 16.00 «Natascla» Technicolor. Film po romanu Leva Tolstoja Vojna in mir. Ljudmila Save-ljeva, Sergej Bondarčuk.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 15.30 «1 giorni dell’ira» Technicolor. VVestern. Giuliano Gemma, Lee Van Cleef, Valter Rilla, Andrea Bosic. Režija Tonino Valeri.
Alabarda 16.30 «1 barbieri di Sicilia« Technicolor. Zabavni film. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia.
Filodrammatico 16.00 «11 buono, il brutto, il cattivo« Technicolor. We. stern. Clint Eastvvood.
Moderno 16.00 «Carovana di fuoco« Technicolor. VVestern. John Wayne, Kirk Douglas.
Cristallo 16.00 «Agente 007, sl vive solo due volte« Technicolor. James Bond (Sean Connery).
Garibaldi 16.30 «11 cantante del Luna park« Technicolor. Elvis Presley.
Capitol 16.00 «Nel sole« Technicolor. Al Bano, Romina Povver, Franco Franchi, Ciccio Ingrassia.
Aurora 15.00 «Marcellino, pane e vino«.
Astoria 16.00 «Avventura in Oriente« Technicolor. Elvis Presley.
Impero 15.30 «Quattro passotti per un danese« Technicolor VValt Disney.
Astra 16.30 «Tre uomini in fuga« — Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «Fai in fretta ad uccidermi... ho freddo« Technicolor. Jean Sorel, Monica Vitti.
Ideale 16.00 VValt Disney v svojem najlepšem filmu slikanic «Fantasia» Technicolor.
Abbazia 16.00 «Vera Cruz« Technicolor. VVestern. Gary Cooper, Burt Lancaster.
Urnik za praznike
Danes, sobota, 30. decembra: vse trgovine lahko ostanejo odprte do 21 ure
V	nedeljo, 31. decembra: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (7—12), cvetličarn (8-13) in slašči. čam (8—21.30).
V	ponedeljek, 1. januarja:	vse
trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13) in slaščičarn (8—21.30).
NAROČNINA ZA LETO 1968 BO NASLEDNJA:
Letna naročnina Lir	8.100.—
šestmesečna	naročn. »	4.400.—
trimesečna	»	»	2.250.—
mesečna	»	»	800.—
Priporočajo se za silvestrovanje
PARK HOTEL GORICA • NoVa
Gorica, tel. 21442, 21462 — prireja veliko silvestrovanje v vseh prostorih hotela. Rezervacije so v prodaji. Cene: v kavarni vključen silvestrski narezek novih din 40. Restavracija, vključena silvestrska večerja N. din 80. Nočni bar N. din 120 (od tega je 60 N. din za konsumacijo).
GOSTINSKO PODJETJE «SIDR0» -
PIRAN, tel. 73314 prireja veliko silvestrovanje z bogatim menujem in odlično glasbo v restavracijah «PUNTA» in «SIDRO» (ROTONDA) ter v nočnem baru «PRI TREH PAPIGAH«. Cena rezervacije z menujem in garderobo je N. din 70.
V	nočnem baru z modernim artističnim mednarodnim programom in celonočno glasbo N. din 110. Potrebne so rezervacije.
HOTEL UNION - UUBLJANA mi
klošičeva 1, tel. 20707, 20750 pripravlja prijetno silvestrovanje 7 vseh prostorih hotela z bogatim silvestrskim menujem in priznano glasbo. Potrebne so rezervacije.
HOTEL TRIGLAV KOPER - HOTEL ŽUSTERNA IN RESTAVRACIJA
RIZANA - pripravljajo veliko silvestrovanje z bogatim silvestrskim menujem. Rezervacije sprejemajo recepcije.
RESTAVRACIJA «LA MARINELLA*
vošči cenjeni kiienteli prijetne praznike ter priporoča pravočasno rezervacijo za veliki silvestrski ples s priznano godbo. Bogat silvestrski menu.
V	HOTELU «TAB0R» SEŽANA -
(Postaja) pripravljajo prijetno silvestrovanje s silvestrsko večerjo, plesno in zabavno glasbo. Pohitite z rezervacijami.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE«
priredi vsakoletno tradicionalno
silvestrovanje
na stadionu «Prvi maj«, igral bo prvovrsten orkester. Rezervacija miz na sedežu društva, Vrdelska cesta št. 7 od 10. do 12. ure in vsak večer od 20.30 do 21.30.
Vljudno vabljeni!
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR
PRIREJA DNE 31. DECEMBRA OD 21. URE DO ZORE
silvestrovanje v Kulturnem domu
Rezervacije vsak dan razen v sobotah m nedeljah na sedežu društva (Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu) od 20.30 do 22. ure
ZVEZA PARTIZANOV OPČINE
vljudno vabi svoje člane tr, prijatelje na
veselo silvestrovanje
KI BO V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH S PRIČETKOM OB 20. URI
Priljubljene melodije bo igral znani ansambel iz Ljubljane.
Po polnoči sledi tekmovanje v pleru ter nagrajevanje najboljših parov.
Preskrbljeno bo z dobro zaiozemm bifejem.
Vstop z vabilom	ODBOR
Včeraj popoldne so na Zvezi vojnih invalidov razdelili vojnih invalidov 50 zavojev za Novo leto
otrokom
KONZORCIJ PROIZVAJALCEV VIN
TRŽAŠKE OBČINE
Vsem vinogradnikom na Tržaškem
uspehov polno NOVO LETO 1968
Cassa di Risparmio di Tricste
1842 -1967
DNE 22. DECEMBRA 1842 JE ZAČEL POSLOVATI PRVI URAD ZAVODA V BORZNI PALAČI. V PRVEM DNEVU SO VLAGATELJI VLOŽILI 1594 FORINTOV NA 34 HRANILNIH RAČUNOV.
DANES, PO 125 LETIH, ZNAŠAJO SAME HRANILNE VLOGE 66.622.000.000 LIR NA 219.000 POSTAVKAH, MEDTEM KO ZNAŠAJO SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA ZAVOD, 157.727.000.000 LIR.
NAMESTO NA BOLJŠE KAŽE ŠE NA SLABŠE
Na Kmetijsko nadzorništvo slovensko strokovno osebje!
Sedaj se govori, da bodo še edino slovensko uradnico premestili
Tako na občnem zboru Kmečke zveze 26. februarja kot na občnem zboru Zveze malih posestnikov 17. decembra so kmetje in predstavniki njihovih organizacij energično poudarili zahtevo, da bi deželna uprava namestila na Kmetijskem nadzorništvu slovensko strokovno osebje. To zahtevo, kakor nam je znano, so predstavniki KZ in ZMP osebno izrazili deželnemu odborniku za kmetijstvo. To zahtevo so večkrat ponovili tudi nekateri deželni svetovalci. O tem smo pisali večkrat v našem listu, toda do sedaj se ni nič zganilo, vse je ostalo le pri obljubah. Pred nekaj meseci je sicer kazalo, da bo na Kmetijskem nadzorništvu nameščen slovenski strokovnjak, nato «vse tiho je bilo«.
Na Kmetijskem nadzorništvu v Trstu ni nameščen noben slovenski strokovnjak, čeprav so kmetje na Tržaškem v ogromni večini Slovenci, pač pa le ena slovenska urad niča. Te dni pa so se začele širiti vesti, da nameravajo tudi to edino slovensko uradnico premestiti iz Trsta na drugo službeno mesto. Tako ne bi bilo več na Kmetijskem nadzorništvu v Trstu niti te edine slovenske uradnice, o slovenskem strokovnjaku na Kmetijskem nadzorništvu pa ni slišati ničesar več.
Pred časom je bilo na Kmetijskem nadzorništvu v Trstu v izobilju tako strokovnjakov kot uslužbencev. Nato je deželna uprava skrčila osebje, oziroma ga je razmestila na druga nadzorništva v deželi. Tako smo padli iz ene skraj-
nosti v drugo, delovanje Kmetijskega nadzorništva zaradi -ega seveda trpi. Osnovno vprašanje namestitve slovenskega osebja ni bilo rešeno, pač pa zdaj preti nevarnost, da se bo ta problem še bolj zaostril, ker nam ni znano, da bi na mesto omenjene slovenske uradnice, ki jo hočejo premestiti, postavili drugo slovensko uradnico. In zakaj jo hočejo sploh premestiti?
Kakor je znano, ima dežela največjo pristojnost glede kmetijstva. Kmetijska nadzorništva spadajo pod njeno nadzorstvo in upravo, zato je prav od deželne uprave odvisna rešitev tega problema. Tu ni opravičil, da v Rimu ne poznajo tukajšnjih razmer in potreb, da rešitev vprašanja zavira birokracija itd.
Rade volje priznavamo, da se deželna uprava precej zanima za probleme kmetijstva v naši deželi, da je sprejela nekatere koristne ukrepe in pobude, toda upravičeno zahtevamo in pričakujemo, da ugodno reši vprašanje namestitve slovenskega osebja na kmetijskih nad-zorništvih pred potekom svoje mandatne dobe.
Nesreča električarja
Prj delu se je včeraj okrog poldne hudo ponesrečil 23-letni električar Alojz Jakomin iz Doline 66. Ob tisti uri je Jakomin stal na strehi zgradbe nasproti rortičim, kjer je popravljal velik neonski reklamni napis «telefunken». Nena-
predvaja danes, 30. t. m., s pričetkom ob 18. uri film technicolor panavision:
LA VIA
del mr
, v«.	.'v 4
Igrajo: KIRK DOUGLAS, ROBERT MITCHUM, RICHARD WIDMARK
lil MO «1 KIS« PROSEK
predvaja danes, 30. t. m., s pričetkom ob 19.30 Cinemascope Technicolor film:
IL RITORNO DEIMAGNIFICI SETTE
Igrajo: YUL BRYNNER, ROBERT FULLER in ELISA MONTES
fiat
FILIALA V TRSTU
Ul. Čampo Marzio 12 tel. 31985
kjer je rabljeni avtomobil dober nakup
zadovoljuje in daje zaupanje zagotovi prihranek
v široki izbiri modelov tudi avtomobili s posebnim jamstvom
največje olajšave pri izplačevanju
razstava je stalno odprta
doma se je Jakomin, ki je uslužbenec podjetja «Stella» iz Ul. Donatello 6, nehote dotaknil električne žice, ki je bila pod napetostjo. Nesrečnega delavca je stresel tok in mu povzročil opekline prve in druge stopnje po desni roki in zapestju ter mu ožgal zadnji členek levega kazalca.
Ponesrečenega delavca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na dermatološki oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni.
Cev ga je zadela v glavo
V strojnem oddelku motorne ladje «Esperia» zasidrane ob pomolu «Bandiera» se je včeraj ponesrečil 31-letni mehanik Giorgio Chic-co iz Ul. Monte sei busi 44. Ko je z vijaki pritrjeval cevi, se je neka cev nenadoma premaknila, padla in zadela nesrečnika po levem sencu Chicca so odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Okreval bo v 8 dneh.
POMEMBNA ODLOČITEV TRGOVINSKE ZBORNICE
Boni za nakup pogonskega goriva proste cone veljavni do 20. jan. 1968
V zadnjem času se kontingent naglo manjša in ni več nevarnosti, da bi ostal neizkoriščen - Januarja novi boni za leto 1968
Boni za nakup pogonskega goriva proste cone bodo veljali do 20. januarja 1968. leta. Tako je odločil odbor trgovinske zbornice v Gorici na svoji zadnji seji, na kateri je preučil vprašanje izkoriščanja kontingenta bencina in nafte proste cone. Zavoljo tega vprašanja je prejšnji teden odšla v Rim delegacija — župan Martina, predsednik trgovinske zbornice Bressan ter poslanec Zucatli -- ki se je na ministrstvu za finance ter generalnem ravnateljstvu za carino pozanimal, če bi lahko kontingent pogonskega goriva, ki ga moramo po zakonu izrabiti v času koledarskega leta, izrabili tudi v januarju, upoštevajoč zakasnitve v distribuciji, zaradi
lliilllHiiiiufiiiiiiiiiiiiilllllliliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifMiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiii|||l|||||||||||||||||'|l|||ll|||||||
VZROK NESREČE V UL. BAIAMONTI
Zgradba je neprimerna za stanovanjske potrebe
Večji del poslopja je že dolga leta prazen - V hiši živijo še tri družine
Poslopje v Ul. Baiamonti 1, kjer se je predvčerajšnjim zvečer ubila 58-letna Giustina Gressini (Kreše-vec), je tako staro in slabo ohranjeno, da bi ga morali že zdavnaj proglasiti za nevarno ter iz njega izseliti vse stanovalce. Takšno sodbo smo si ustvarili, ko smo včeraj stopili na dvorišče te hiše. Del zgradbe, ki ima pročelje na cesto, je že več let prazen, v Krilu hiše, ki je na dvorišču, pa stanujejo tri družine, med katerimi sta tudi družini Daniela štekarja in njegovega sina Giorgia.
Poslopje si je včeraj dopoldne ogledala izvidnica kvesture, prav tako pa tudi predstavniki tehničnega urada, ki so morali priznati, da poslopje ni več primerno za stanovanja Lesene ograje na dvoriščnih balkonih so docela preperele ter jih nihče ne popravlja, še najmanj pa saftr*gospodar, ki je po nekaterih informacijah iz Vidma. V daljšem hišnem krilu stanujeta dva priletna človeka, v dvoriščnem pa tri družine, ki bi jih morali izseliti. Kreševčeva, ki je stanovala v prvem nadstropju, je v trenutku nesreče najbrž pozabila, da se na ograje ne sme naslanjati. Vedno se je zavedala te nevarnosti, prejšnji večer pa je kdo ve zaradi kakšnih okoliščin na to pozabila ter se naslonila nanjo. Pod težo se je ograja zdrobila na drobcene koščke, ki so skupno z ženo padli na kamnit dvoriščni tlak, kjer je nesrečnica takoj umrla zaradi prebitja lobanje.
Nesreča, ki se je zgodila v tei hiši, bo najbrž opozorila občinski tehnični urad, da temeljito pregle-
da vse iz higienskih in varnostnih razlogov dvomljive hiše ter odredi njihovo izpraznjen je, da bi se ne primerilo še kaj podobnega in da se obenem tudi preprečijo obolelosti stanovalcev. Te hiše so ponavadi leglo hudih bolezni ter najčešče tudi razvratnega življenja, Samo s preselitvijo v boljše hiše, morda tudi v zavetišče ECA, bo mogoče preprečiti, da se stanovalcu teh hiš ne spremenijo v razvaline življenja, kakor so že razvaline sama stanovanja, v katerih prebivajo.
Urnik trgovin za Novo leto
I
I

Pokrajinska zveza trgovcev za Gori-ko sporoča, da bo veljal za novoletne praznike za trgovine na Goriškem naslednji urnik:
DANES, V SOBOTO, 30. DECEM BRA: Trgovine bodo lahko zvečer za pol ure podaljšale svoj delovni čas; mesnice bodo odprte tudi popoldne.
JUTRI, V NEDELJO, 31. DECEM. BRA: Trgovine bodo ves dan zaprte z izjemo pekarn in mlekarn, ki bodo dopoldne obratovale samo za razdelitev kruha in mleka, cvetličarne bodo odprte od 8. do 13, ure, mesnice pa od 7. do 11. ure.
V PONEDELJEK, 1. JANUARJA 1968: Vse trgovine bodo ostale ves dan zaprte.
Z dodatno uredbo je dovoljeno, da bodo jestvinske trgovine v go-riški občini lahko odprte jutri, v nedeljo od 8.30 do 11. ure.
:::::::::::::::::::
katerih smo še pred nekaj tedni imeli okoli 3 milijone litrov neprodanega bencina.
Trgovinska zbornica je nadalje ugotovila, da se prodaja bencina in nafte proste cone v zadnjem času izboljšuje in da so bencinske črpalke prav v zadnjih tednih prodale zelo dosti goriva, tako da je zaskrbljenost zaradi izkoriščanja kontingenta v zadnjem času precej neupravičena.
Z novo uredbo bodo mogli lastniki bencinskih bonov 1967 iz Gorice in Sovodenj kakor tudi iz okoliških občin nakupiti pogonsko gorivo v prvih dvajsetih dnevih meseca januarja. V tem razdobju pa bo trgovinska zbornica ob sodelovanju razdeljevalnih središč že pripravila bencinske bone za nakupe pogonskega goriva iz kontingenta leta 1968.
Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice, ki mu je predsedoval cav. Bressan, so odobrili zbornični proračun za leto 1968. V temeljiti debati so preučili zlasti proizvodne izdatke, ki zadevajo zbornične posege za gospodarski razvoj. Tako so pregledali področje kmetijstva, industrije, obrtništva, trgovine, turizma in športa, prometa, prevozov, komunikacij, poklicnega šolstva, dela, socialnih dejavnosti kakor tudi področja znanstvenega preučevanja ter raziskav, natečajev in razstav. Proračun so poslali pokrajinskemu nadzornemu odboru, da ga vidira ter napravi izvršilnega.
Darilni zavoji za invalide dela
Zveza industrijcev v Gorici in Tr. žiču je ob priliki božičnih praznikov dne 17. in 24. t. m. poskrbela za razdelitev paketov za otroke invalidov dela. Poleg tega je goriška sekcija zveze invalidov dela dne 24. decembra v prostorih hotela Roma v Tržiču razdelila še kakih 100 zavojev z živili in drugimi potrebščinami za revne člane združenja.
Pri razdeljevanju so bili med drugim prisotni predsednik združe-
voščila prisotnim članom in svojcem ter izrazila željo, da bi sekcija lahko v bodoče v čim večji meri pomagala pri naraščajočih potrebah vedno večjega števila invalidov in pohabljencev dela. Obenem je dr. Tripani obljubil za prihodnje leto večji prispevek deželne uprave.
V goriški civilni bolnišnici so včeraj ob 14.40 nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v dveh dneh 28-letnemu zidarju Avreliju Sfiligoju. Ko je malo prej krmil domače zajce v njihovi kletki na dvorišču, se je z glavo preveč približal kletki ter se ranil ob njenem kovinskem robu v brado.
TATVINA VČERAJ V TRŽIČU
Neznanci opoldne odnesli za 1,5 milijona lir zlata
V trgovino so prišli s ponarejenimi ključi
metrov vstran, pa niso opazili rilčar sumljivega.
Vse ukradeno blago je zlatar hranil na šestih z žametom obloženih podstavkih, ki so bili delno pod šipo prodajalne mize, delno pa v izložbi. Lastnik, ki je tatvino prijavil krajevnemu komisariatu, ja bil zanjo zavarovan.
Med včerajšnjim opoldanskim premorom so neznanci okradli zlatarja 69-letnega Ernesta Zunellija iz Ul. Roma 26 v Tržiču ter mu odnesli za milijon in pol lir zlatih prstanov, ogrlic, verižic in medaljonov. Tatje so prišli v trgovino s ponarejenimi ključi, tako vsaj sodijo preiskovalni organi, ki pri pregledu vrat niso na njih opazili nikakršnega znaka vloma.
Tatvina je bila izvršena med 12.30 in 14. uro, ko je lastnik odšel v bližnjo restavracijo na kosilo. Neznanci so izkoristili njegovo odsotnost, obenem pa še vrsto okoliščin, ki so bile njim v prid. Takrat je namreč parkiral pred trgovin j avtobus podjetja iz Tržiča, ki je lokal dodobra zakril. Gostilna Alla Stella, ki je ravno nasproti zlatarne, je bila včeraj zaprta, tako da v bližini ni bilo ljudi. Zidarji, ki radniku na županstvu med urad-so popravljali pločnik kakšnih 190 nimi urami.
Paketi v Sovodnjah za svojce padlih
Svojci v vojni padlih vaščanov, ki še niso dvignili darilnega zavoja pri združenju svojcev padlih v Gorici, ga lahko dvignejo na županstvu v Sovodnjah. Prizadeti naj se čimprej zglasijo pri pristojnem u-
iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMimrmiiiiMiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiV
ZARADI SLABO UREJENE ZAKONODAJE
Država preprečuje dejansko samostojnost občinskih uprav
/ reformo krajevnih financ naj omogoči večje prejemke občin, sama pa naj prevzame bremena, ki sodijo v njeno pristojnost
«Stroški za plačevanje uslužbencev ne izčrpavajo samo blagajn občin in pokrajin — je v pogovoru s časnikarji dejal predsednik pokrajinskega nadzornega odbora odv. Franco Macoratti, ko je analiziral stanje krajevnih ustanov — ampak občutno ovirajo tudi delovanje civilnih bolnišnic, kjer se prav zavoljo izredno velikega števila u-službencev zvišujejo stroški za zdravljenje, ki jim bolniške blagajne najrazličnejših vrst v finančnem pogledu ne morejo biti kos.» Takšno stanje sili uprave civilnih bolnišnic, da se pogostoma zatekajo k najemanju posojil, da lahko krijejo svoje izdatke, če naj se povrnemo k finančnemu stanju občinskih uprav, o katerem smo pisali v včerajšnji številki, moramo povedati tudi to,
nja ANMIL iz Gorice Angelo Ma-rinello ter deželni odbornik za fi-1 da država izplačuje svoje zneske nance dr. Tripani. Oba sta izrekla.| občinskim upravam, ^.izredno veli-
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Povsod po Primorskem se pripravljajo na praznovanje Novega leta. Največ pozornosti bodo posvetili najmlajšim, za katere pripravljajo otroške igre, obdaritve in sprevode Dedka Mraza. Tako je izolska «Svoboda» pripravila štiri-dejanko za otroke, najmlajše v vzgojno varstvenem zavodu pa je obiskal Dedek Mraz. V Koper bo prispel Dedek Mraz po morju, in sicer v petek popoldne.
Vsa gostinska podjetja na koprski obali pripravljajo novoletne

POTROŠNIKI,
PREBERITE TUDI TO !
ZA NOVOLETNE PRAZNIKE VAM JE NA VOLJO V CELOTNI NAŠI MALOPRODAJNI MREŽI:
BOGATA IZBIRA VSAKOVRSTNEGA PREHRAMBENEGA IN NEPREHRAMBENEGA BLAGA PO ZELO UGODNIH CENAH
0 Sunka, rolšunka, vratina s kostmi in brez kosti, sveža slanina, pečenice, kranjske klobase, krvavice, piščanci, sveže purice in purani, zmrznjene račke
•	Odprta konzervna SUNKA in PLEČKA ter odprti konservirani ČARE’ — «Mitros» (To blago lahko kupite tudi v dozah po 3 in 5 kg)
•	Že pripravljeni kombinirani zavitki:
mrežna pečenka, pečenice, krvavice in goveje meso za juho
•	Kvalitetno maslo in jajca
•	Vina: STARČEK beli in rdeči, biser SLOVIN, vermouth SLOVIN, Fraktalov pelinkovec in Mount flower po reklamnih cenah
•	Razna čokolada, pecivo, keksi, že pripravljeni zavitki s sladko vsebino
•	POMARANČE, GRAPEFRUIT IN BANANE
ZA NOVOLETNE PRAZNIKE BODO NAŠA PRODAJNA MESTA IMELA SLEDEČ URNIK:
SOBOTA 30	odprto od 7.30 do 19.30 P—Market: Nova Gorica, Sežana, Koper, Opatija, Kranjska gora in vsa ostala prodajna mesta v Ljubljani in ostalih krajih Slovenije. P—Supermarket, Ljubljana od 7.30 do 21. ure.
NEDELJA 31	r d p r t o od 7.30 do 19.30 P—Market: Nova Gorica, Sežana, Koper, Opatija, Kranjska gora in vsa ostala prodajna mesta v Ljubljani in ostalih krajih Slovenije. P—Supermarket, Ljubljana od 8. do 12. ure.
PONEDELJEK 1 NOVO LETO	VSE TRGOVINE ZAPRTE
TOREK 2	odprto od 7.30 do 11. ure P—Market: Nova Gorica, Sežana, Koper, Opatija, Kranjska gora in ostali P—Marketi po Sloveniji. Ljubljana: Cigaletova, Šentvid, Titova 82, Prale.
NAJ VAM OB NOVOLETNIH PRAZNIKIH NE MANJKA TUDI ŽE DOBRO ZNANA
KVALITETNA
REHRANA
IMPORT EXPORT
LJUBLJANA Vsem potrošnikom želimo srečno NOVO LETO 1968
Posebno zanimive so ponudbe, ki ji: prihajajo iz Londona. Turistična a-

zabave s plesom. Kot vsako leto bodo najbolj obsežne prireditve tudi letos v vseh prostorih Palacea v Portorožu ter v hotelu Triglav v Kopru. Pričakujejo večje število gostov iz raznih krajev Slovenije in iz zamejstva.
* * *
V Spodnji Branici pri Braniku so odkrili spomenik 13. padlim partizanom, oziroma žrtvam fašističnega nasilja v teh krajih Spomenik je odkrila ena izmed prvih partizanskih aktivistk Roza Hmeljako va. Na prireditvi je govoril tudi prvoborec Angel Kosovel, nato pa so izvajali kulturni spored pevski zbor prosvetnega društva «Franc Zgonik« ter učenci osemletke iz Branika.
• * *
Podjetje Jadran Sežana proslavlja te dni 15-letnico svojega delovanja. Iz skromnih začetkov se 'e to podjetje razvilo v močno izvoz-no-uvozno gospodarsko organizacijo, ki ima letno nad 30 milijard prometa. Jadran Sežana ima poslovne stike s številnimi italijanskimi tvrdkami.
* * *
Z novim letom bodo ukinili potniški promet na progi Ajdovščina-Prvačina. Ta proga je bila namreč dokaj draga za vzdrževanje, promet pa mnogo premajhen, da bi bila lahko vsaj delno rentabilna.
Se naprej pa bo ostal ves drug promet, le da bodo tarife nekolike povišali.
kimi zamudami. Z zamudo vrača dežele občin pri delitvi raznih davkov, posojila za kritje primanjkljaja pa izplača navadno šele po enem letu, tako da pogostoma mineta kar dve leti: eno leto zato, Ker občinski sveti zakasnjujejo z odobritvijo proračunov, drugo leto pa zaradi počasnosti v državnem poslovanju. Ker se skoraj redno do gaja, da začenjajo občine poslovno leto brez proračuna, so prisiljene kriti stroške s kratkoročnimi posojili, za katere plačujejo višje obresti kot pri državni posojilnici. Takšne posledice bi buo mogoče preprečiti, če bi občine takoj najele državno posojilo za kritje primanjkljaja.
Pri vsem tem pa je potrebno priznati, -dšl'-so finančne sposobnosti krajevnih uprav prešibke, če naj ob sedanji zakonodaji ustrežejo tolikšnemu številu potreb, s katerimi se srečujejo vsak dan. Proračunskega ravnovesja krajevne u-stanove ne bodo dosegle edinole z boljšim upravljanjem, ampak bodo mogle doseči ta cilj v daljši pers-spektivi, če bo država s primernimi zakoni, predvsem pa z reformo krajevnih financ dejansko zvišala prejemke občin ter jih o-svobodila plačevanja bremen, Id bi sodila v državno pristojnost.
Ko je odzvonil jutranjico se je obesil v zvoniku
Včeraj zjutraj je vaščane v Oseku pri Šempasu pretresla vest o nenavadni smrti njihovega mežnar-ja 61-letnega Stanka Gleščiča.
Mežnar je kot vsako jutro tudi včeraj šel v zvonik, da bi odzvonil jutranjico. Ko je opravil to delo, pa je zavezal vrv zvona in se obesil.
Obvestili so organe ljudske milice, ki so takoj uvedli preiskavo, da bi ugotovili med drugim tudi vzroke, ki so pripeljali moža do takega obupnega dejanja. Mož je bil namreč vse do prejšnjega dne popolnoma normalen in tudi kakih drugih vidnih vzrokov za tako dejanje ni imel, odnosno niso bili znani. Ugotovili so tudi, da je pred samomorom ustavil uro.
Pokojni Stanko Gleščič Je bil med vaščani cenjen in njegovi sinovi so se v javnosti že dobro uveljavili. Tako je Franc Gleščič znan motorni dirkač, ki je osvojil tudi prva mesta v nekaterih kategorijah
L or ir o
VERDI. 17.15: «11 padre di fami-glia», N. Manfredi in L. Caron. Kinemaskopski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17.15: «Un uomo per tut-te le stagioni«, Wendy Hiller in Leo Mc Kern, angleški barvni film, ki je prejel šest Oskarjev in druge nagrade.
MODERN1SSIMO. 17.15-22: «La dama di BeyruU, L. Montiel in F. Gravey; španski barvni film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.15—21.30:	«More.
sque — obiettivo allucinante«, L. Jeffries m L. Sun. Italijanska koprodukcija; kinemaskop v barvah.
V1TTORIA. 17.15—21.30:	«Giaman-
go», E G. Edward in S. Tot. Barvni kinemaskop.
/ riič
AZZURRO. 17.30—22: «Faccia a fao-cia», G. M. Volonte in Th. Mil-lian. Kinemaskop v barvah.
PRINCIPE. 16—22: «1 due per la strada«, A. Hepburn in A. Finney. Kinemaskopski film v barvah
PRINCIPE. 17.30—22:	«1 cannoni
di Navarone«, G. Pečk, D. Niven in A. Queenn. Kinemaskopski film v barvah.
Ifanlti
S. MICHELE. 19—22: «1 quattro figli di Katy Elder«, J. Waine in Dean Martin. Kinemaskop v barvah. Sledi barvna slikanica.
RIO. 19—21: «Angeli neirinferno«, Steve Carlson, v kinemaskopu in barvah.
DEŽURNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna TAVASANI, Korzo I-talija 10 — tel. 25-76.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna »CENTRALE« dr. Fitz in Enneri — Trg republike 23 — tel. 72341.
RONKE
Ves dan in ponoči je odprta lekarna «All’Angelo», dr. Olivetti, Ul. Roma 23, tel. 72393.
.............m..n...............................................
DOBItl OBETI ZA PRIHODNJE LETO
Letališče v Ro tika h lahko odigra važno vlogo v turističnem prometu
Ugodna ponudba za charterski prevoz turistov iz Londo-Izredno poučen primer letališča v Riminiju
na
Ko bodo v prvih mesecih prihodnjega leta kolavdirali ter usposobili 2.200 metrov dolgo vzletišče ter dogradili vse infrastrukture, bo julijsko letališče v Ronkah pripravljeno za nove naloge, ki jih bo moralo opraviti v prihodnjem letu. S prvim aprilom bodo vzpostavili nove proge z Genovo, Milanom in Turinom, predvsem pa pričakujejo izredno povečanje charterskih poletov, ki se jih poslužujejo predvsem turistične in potovalne agencije. Lanskoletne izkušnje v tovrstni dejavnosti (okoli 4.000 turistov iz Zahodne Nemčije se Je pripeljalo s 60 charterskimi poleti) napovedujejo dokaj optimistične rezultate, zakaj poleg Nemcev se za Ronke zanimajo tudi v drugih državah, zlasti na Angleškem ter v severnih državah.
; gencija namreč ponuja 40 charter
skih poletov z velikimi reaktivnimi letali, s katerimi bi prileteli k nam turisti, namenjeni v Gradež in Lignano v naši deželi ter v Je-solo in Caorle v Venetu. Ponudbe za podobne polete pošiljajo tudi iz Zahodne Nemčije in severnoevropskih držav. Letalo kot prevozno sredstvo za potovanje v oddaljenej. še turistične kraje je postalo v zadnjem času dosegljivo širokim množicam. Ta pojav vnaša nove momente tudi v samo turistično dejavnost zlasti hotelsko.
S tem v zvezi bi kazalo opozoriti na izredno ugodne plačilne pogoje, ki jih neka turistična ustanova iz Anglije nudi svojim klientom za preživljanje dvotedenskih počitnic na plažah v okolici Riminija: za vse usluge v teh dveh tednih, se pravi za prevoz z letalom, spanje in hrano plača turist le 70 000 lir Ce vemo za te »malenkostne« npoiMh-i-ist.i, bomo šele razumeli za k a j jp s charterskimi po-
leti v letošnji sezoni pristalo na letališču v Riminiju 200.000 inozemskih turistov.
Naša kopališča bi morala s primerno propagando in organizacijo doseči prav takšen turistični »boom«. Izgradnja letališča v neposrednem zaledju letoviščarskih krajev lahko zagotovi dober dotok inozemskih turistov. Hotelirji, pokrajinska turistična ustanova ter turistična društva so že započeli s propagandno dejavnostjo, da bi ši s cenenimi uslugami zagotovili večji dotok evropskih turistov Boljši časi pa se ne obetajo samo prihodom, ampak tudi odhodom, odkar se posebno tržaške turistične družbe zanimajo za ronško letališče kot odhodno točko za charter-ske polete v razne evropske države,
«Zelena luč« se bo na ronškem letališču torej prižgala šele v prihodnjem letu, ki bo predstavljalo, tako vsaj sodijo njegovi predstavniki, prelomnico v poslovanju.

— 6 —
30. decenrfSra 198?
Ivo Daneu - športnik leta
Slovenskega košarkarja in reprezentanta Daneua so vsi najboljši jugoslovanski novinarji proglasili za najboljšega športnika Jugoslavije (skupno z atletinjo Vero Nikoličevo).
Ivo Daneu pravzaprav predstavlja poglavje zase v zgodovini jugoslovanske košarke sploh, saj je vodil reprezentanco do prestižnih zmag in poleg tega privedel svojo ekipo — ljubljansko Olimpijo — na mednarodno višino.
Letos pa je slovenski košarkar dobil naj večje priznanje, ki ga lahko dočaka košarkar, in sicer proglasitev za najboljšega a-materskega košarkarja na svetu.
Blatna igrišča in dež so znatno ovirali potek 9. kola III. amaterske kategorije. Kljub temu pa so v tem kolu dosegli rekordno število golov, in sicer 24. Vsekakor pri tem moramo pripomniti, da sta do rekorda «pripomogli» kriza in neresnost nekaterih enajsteric. Roia-nese, ki je bila v gosteh Brega, se je namreč predstavila le z osmimi igralci. Enajsterica Grette, ki je igrala s Primorcem, je spravila na igrišče le 10 atletov. Tako se je pripetilo, da je samo v teh dveh tekmah prišlo do 14 golov. ____________________________ To gotovo ni v čast prvenstvu, ki
UIIIMIIIIIIIIIItlllllllltlllllll|ll||tHII||tl||||||||||iii|||||iii||||||||||t||||||||||t|||||iiM||||||||||||||||||||„|lj||„,||||„||||,,|,||tmm|||,|,|||||„|||||||,|||I|||||„|||,|||,|,,|,||||n
NOGOMETNO PRVENSTVO H. AMATERSKE KATEGORIJE
Težka naloga Križanov v Turriacu
Neodločen izid bi bil dobrodošel - Edera še na vrhu lestvice - Jutri tržaški derby: CRDA-Edera
NOGOMET
V PRVENSTVU III. AMATERSKE KATEGORIJE
Po uspešnem nedeljskem kolu za naše ekipe jutri derbyja: Primor je-Breg in Union-Primorec
Presenetljivi Bazovci - Primorje slabo in brez idej Korak naprej Primorca - Rekordno število golov: 24
si
po-
Nedeljski spodrsljaj in jutrišnja tekma proti Turr^cu iahko drago stali kriško fflSjsterico Vesne, ki si je v nedeljo proti ORDA zapravila dve dragoceni točki.
Nedeljsko srečanje je namreč zapustilo popolnoma negativen vtis in od splošne sivine so se morda rešili dva, trije igralci.
Vesna v slabi formi? Tega ne moremo trditi. Okoliščine, v katerih so morali v nedeljo nastopiti Križani, so bile odločno proti načinu igranja kriških nogometašev. Blatno igrišče je takoj spravilo v težave «lahke» Križane (Boris Ten-ce, Zmago Košuta, De Michele in tudi Švab), ki so tako le malo mogli v napadu, kjer pa so se igralci CRDA zagrizeno branili. Na blatnem igrišču se ni znašel prosti branilec Raimondo, ki ni tako v nedeljo ponovil zadovoljive nastope prejšnjih kol. Položaj bi lahko rešil Renner, ki s svojo fizično postavo in s svojo izkušenostjo bi zaprl vse vrzeli v obrambi. Toda. kljub številki 3, se je prevečkrat in nesmiselno pomikal v napad, kar je seveda stalo moštvo dva gola. Gotovo, negativen nastop celotnega moštva, ki pa nikakor ne sme odvzeti ekipi morale, kajti poznamo «kriško borbenost* in požrtvovalnost. In prav zaradi te požrtvovalnosti, ki odraža vse igralce Vesne, navijač, gledalec «ostane precej slabo*, ko moštvo kloni zaradi nekaterih naivnih napak.
Jutrišnje srečanje je gotovo težko, toda ne brezupno. Vesna bi lhako računala na neodločen Izid. kajti Turriaco je mojster za neodločene izide, saj je v tem prvenstvu dosegel kar pet remi (z Li-bertasom največ). Turriaco je na sredini lestvice z 11 točkami, kar pa najbolj preseneča, je količnik te ekipe (13 danih in 14 prejetih golov), ki je najbolj nenavaden tega prvenstva.
Torej, kako upanje za Križane Je. Sicer v zmago nihče ne misli Neodločen rezultat bi zadovoljil., morda tudi najzahtevnejše.
* * *
12. kolo prvenstva II. amaterske kategorije ni privedlo do bistvenih sprememb v lestvici, čeprav je Edera na domačih tleh dosegla le neodločen rezultat s skromno Farro in čeprav sta bili dve tekmi pre-
s takimi nastopi zgublja zanimivost. In mislimo, da bi morali to odgovorni preprečiti in kaznovati. Kajti ni prav, da nekatere ekipe se resno lotijo dela, druge pa se zato ne zmenijo.
Breg — prelahko
Erežani so v nedeljo sprejeli goste enajsterico Roianese. Že po začetnih udarcih je bilo razvidno, da bo naloga Brežanov lahka, kajti gostje so igrali le v osmih. Prvi polčas se je zaključil z 2:1 v korist domačinov. V drugem polčasu pa gostje, ki so sicer solidno zaigrali, niso mogli preprečiti, da so Brežani petkrat pretresli njihovo mrežo. Končni rezultat 7:2 priča o lahki nalogi Brežanov, ki so tako z dvema točkama utrdili ložaj v lestvici.
Primorec — druga
pomembna zmaga
Enajsterica Primorca je prišla do druge pomembne zmage. Trebenci so bili v gosteh Grette, ki se je predstavila na igrišču le 10. igralci. Bilo je tako razvidno, da delo Trebencev ne bo naporno. Tako je tudi bilo, ter Bogdan čuk, ki je bil glavni junak tega srečanja, je kar štirikrat pretresel mrežo negotovega vratarja Grette. Zaslužena zmaga je tako dvignila moralo Primorca, ki je sicer še vedno ostal na predzadnjem mestu v lestvici, toda s petimi točkami. Na zadnjem mestu v lestvici je tako ostala osamljena enajsterica Grette, ki je še enkrat pokazala svoje pomanjkljivosti in šibkost.
Zarja — Vojko Križmančlč Primorje — komplicirani
Slovenski derbi med Zarjo in Primorjem se je zaključil z zmago gostiteljev. Bazovci so tako popravili neuspešen nastop z Alabardo. Z druge strani pa je Primorje ostalo na istem mestu v lestvici.
Igra Prosečanov je bila še enkrat komplicirana ter brez idej. Taktična napaka je seveda zopet drago stala Prosečane, ki so igra-brez «stopperja», kar je v današnjem nogometu nemogoče. Zarja je seveda to izkoristila ter prišla tako do zadetka. In glej s kom? Prav s srednjim napadalcem Scoc-com, katerega bi moral pokrivati «stopper». Ta zadetek je razburil Prosečane, ki so z neorganizirani-
■niiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiliiiiiiiimiiiiiiiillliiiiliiililii„„im„„l„„lmil
kinjeni zaradi megle (Itala-Liber-tas, S. Ker dTsonzo-Turriaco). Presenetila pa sta dva Izida, in sicer poraza na domačih tleh Vesne (proti CRDA) ter Pro Monfalcone (proti Rosandri). Nedeljska «clou» tekma med Sagradom in Roman-som se je po pričakovanju zaključila v korist domačinov (2:1). Ma-riano pa je na tujih tleh odpravil z neoporečnim 3:0 zadnjega v lestvici San Lorenzo.
Jutrišnji spored (začetek tekem ob 14.30): Mariano-Pro Monfalcone, Rosandra-Sagrado, Libertas-San Canzian, CRDA-Edera, Farra-San Lorenzo, Turriaco-Vesna, Tor-riana-San Ker dTsonzo, Romans-Itala.	—edson—
NAMIZNI TENIS
III. kolo »Italijanskega pokala*
Borovci proti močni ekipi Leja Navale Taranto
Danes bodo Borovi namiznoteniški igralci v S. Eldipiu a Mare odigrali 3. kolo ((Italijanskega pokala*. BotovI nasprotniki so med najbolj-
šimi v Italiji. Torej naloga naših predstavnikov bo povsem zahtevna. Borovo ekipo bodo kot običajno sestavljali Edi Bole, ki bo tudi danes nosil največje breme plavih, in Edi Košuta ter Adrijan Tavčar, ki bosta skušala odjekniti kak set nevarnim nasprotnikom.
Po tem tekmovanju se bodo borovci udeležili prijateljstva troboja Vita Mirella - Lega Navale -Bor.
Atalanta — Spal 1 Fiorentina — Mantova 1 Juventus — Inter 1 X Vicenza — Sampdoria 1 X
Milan — Bologna Napol! — Torino Roma — Brescia Varese — Cagliari Catanzaro — Lazio Genoa — Padova Messina — Catania Perugia — Lecco Venezia — Reggina
1 X 1 X
1 X 1 1
X 2
1
1
ATALANTA
Valsecchi; Tiberi, Nodari; Mar-chetti, Cella, Bertuolo; Dano-va, Salvori, Savoldi, DelTAnge-lo, Rigotto.
SPAL
Clpollini; Stanzlal, Tomasin; Reia, Pasetti, Bertuccisii: Bol-drini, Bigon, Rozzoni, Parola, Bean.
FIORENTINA
Albertosi; Rogora, Mancin; K-rovano, Ferrante, Brizi; Chla-rugl, Merlo, Brugnera, De Si-stl, Amarildo.
MANTOVA
Bandoni; Scesa, Corsini; Mi-cheli, Spanio, Giagnonl; Spel-ta, Catalano, Bagatti, Salvemi-ni, Tomeazzi.
JUVENTUS
Anzolin; Coramini, Salvadore; Bercellino, Castano, Leoncini; Favalli, Sacco, De Paoli, Cine-sinho, Žigoni.
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Bedin, Landini, Monaldi; Do-menghini; Mazzola, Cappellinl, Suarez, Corso.
LR VICENZA
Negri; Volpato, Rossetti; Gregor!, Carantini, Calosi; Bicicli, Gori, Vinicio, Demarco, Fontana.
SAMPDORIA
Battara; Dordoni, Delfino; Carpanesi, Morlni, Vincenzi; Salvi, Vieri, Cristin, Frustalupi, Francesconi.
MILAN
Belli; Anquilletti, Schnellinger; Trapattoni, Malatrasi, Rosato; Hamrin, Lodetti, Sormani, Ri-vera, Kati.
BOLOGNA
Vavassori; Furlanis, Ardizzon; Guarneri, Janich, Fogli; Pace, Turra, Clerici, Haller, Pascutti.
NAPOLI
Zoff; Nardin, Pogliana; Stentl, Panzanato, Bianchi; Cane, Ju-
liano, Orlando, Altafini, Sivori. TORINO: Vieri; Poletti, Treb-bi; Puia, Cereser, Agroppi; Ca-relli, Ferrlni, Combin, Bolchi, Facchin.
ROMA
Pizzaballa; Pelagalli, Robotti; Ferrari, Carpenetti, Cappelli; Jair, Peirč, Capello, Taccola, Scaratti.
BRESCIA
Brotto; Fumagalli, Botti; Riz-zolini, Tomasini, D’Alessi; Schutz, Mazzia, Troja, Colau-sig, Gilardoni.
VARESE
Da Pozzo; Sogliano, Borghi; Picchi, Cresci, Della Giovanna; Leonardi, Tamborini, Anastasi, Mereghetti, Vastola.
CAGLIARI
Pianta; Martlradonna, Longo-ni; Cera, Vescovi, Longo; Nenč, Rizzo, Boninsegna, Greatti, Riva.
JUTRIŠNJE KOLO III. AMATERSKE KATEGORIJE
Tecnoferramenta — Zarja Primorje — Breg Gretta — Lib. Prosecco Rupingrande — Roianese Union — Primorec Aurisina — Alabarda.
mi napadi skušali prebiti obrambo ] v lestvici ter tako potrdili trenut-Zarje. Pritisk Prosečanov pa je bil no formo, slab. Namreč: medtem ko bi morali Prosečani odpreti igro na krili, so skušali prebiti obrambo Ba-zovcev po sredini ter so s tem ovirali Boica, ki je bil morda edini, ki bi lahko prišel do zadetka. Krivda za to je tudi slaba razporeditev mest na igrišču, ki niso bila ravno najbolj posrečena. Delise, ki navadno igra branilca, je igral desno krilo. Pertot, ki je igral namesto Verginelle, se ni znašel na blatnem igrišču. Edina pozitivna nota nedeljskega srečanja za Primorje je bil Nicolodijev nastop.
Toda posameznik ne more napraviti moštva.
Tudi v- drugem polčasu je Primorje vztrajalo v svoji trmasti igri. Zarja pa je branila doseženi rezultat, za katerega nosijo največje zasluge Vojko Križmančič, hladnokrvni prosti branilec, Babu-der, ki je z drznimi posegi večkrat rešil vrata, ter srednji napadalec Scocco.
S tema dvema točkama so Bazovci naredili zopet korak naprej
DOMAČI
NOGOMET
Jutri,
31. decembra
II.	kategorija Ob 14.30 v Turriacu
TURRIACO — VESNA * * *
III.	kategorija Ob 14.30 v S. Luigi TECNOFERR. — ZARJA
* * *
Ob 10.30 v Nabrežini
PRIMORJE — BREG » * «
Ob 10. uri v Boljuncu
UNION — PRIMOREC
							
JUTRI OB 10. URI V BOLJUNCU
Union-Primorec
Po toliko porazih so končno tudi Trebenci prišli na dan z zmagami. Zmagali so dvakrat zaporedoma, najprej s Primorjem nato z Gretto. Te zmage so bile velikega pomena, tako za utrditev moštva, kot za njihovo moralo. Trebenci so sedaj svojimi petimi točkami še vedno predzadnji v lestvici. Potrebna jim je še polna zmaga, če se hočejo uvrstiti v sredino. V nedeljo pa bodo srečali nevarnega tekmeca, ki se ravno tako bori za obstoj v sredini lestvice. Igra bo brez dvoma zelo zanimiva, ker je, kot vidimo, odločilna tako za Podlonjerce kot za Trebence.
Postava trebenske enajsterice bo ista, kot je bila zadnji dve nedelji, razen malenkostnih sprememb, ki .ih bo trener Aldo Kralj gotovo uvedel. Vendar se bodo morali Trebenci trdo boriti, ker se Podlonjer-ci odlikujejo predvsem po borbenosti in nevarnosti napadalcev (kril), čeprav ni njihova enajsterica sedaj v najboljši formi.
Trebenci se bodo morali paziti predvsem v obrambi, kjer se pogosto pojavijo nevarne vrzeli, kar moramo pripisati neizkušenosti novih igralcev, ki sicer z vso odločnostjo branijo svoja vrata.
Možnosti zmage so tako za Tre-
3. —
4. —
5. —
6. —
— prvi drugi —■ prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi
1
1
1
X
1
1
1
2
1
1
I
1
bence kot za Podlonjerce enake, čeprav so v Trebčah skoraj gotovi novega uspeha.
K. R.
NEW ORLEANS, 29. — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v New Orleansu «Sugar Bowl» je Jugoslovan Pilič premagal predstavnika ZDA Richardsona z 2:0 (6:1, 6:4).
OBVESTILO
SZ BOR
javlja, da bo 2. jan. 1968 ob 19. uri na stadionu «Prvi majv> trening druge odbojkarske ekipe. Treninga se lahko udeležijo vsi tisti, ki mislijo gojiti to panogo.
TE DNI V GORICI Z ZADNJIMI TEKMAMI
Zaključek uspelega «Memoriala M. File j a»
S tekmami v odbojki se je zaključila letošnja goriška slovenska športna manifestacija ((Memorial M. Klej*.
IZIDI
Sokol (Nabrežina) — Alojzevišče (Gorica) 2:0 (15:7, 15:4)
Skavti (Gorica) — Pevma 2:0 (15:8, 15:7)
Skavti — Dijaški dom (Gorica) 2:0 (15:12, 15:11)
Sokol — Pevma 2:0 (15:7, 15:6)
Sokol — Dijaški dom 2:1 (10:15, 15:13, 15:12)
Alojzevišče — Dijaški dom 2:1 (13:15, 15:3, 15:9)
Alojzevišče — Skavti 2:1 (10:15, 15:9, 15:8)
Alojzevišče — Pevma 2:0 p.f.
Dijaški dom — Pevma 2:0 p.f.
LESTVICA
1. Sokol 8 točk, 2. Alojzevišče 6, 3. Skavti 4.
Prehodni pokal za leto 1967 je prejel Sokol iz Nabrežine.
NOGOMET
Nogometni turnir je osvojilo moštvo iz Sovodenj, ki bo prejelo prehodni pokal. (Sovodnje ni odigralo finalne tekme, ker se moštvo Livade ni predstavilo na igrišče.)
NAMIZNI TENIS
Namiznoteniški turnir je potekal v znamenju premoči Tržačanov. E-kipno je zmagalo moštvo Dom Rojan v postavi Edi Košuta in Adrijan Tavčar, ki je prejelo prehodni pokal. Sledita ekipi Dijaškega doma A (B. Cotič, L. čemic) in Jam-lje (Soban, Antonič).
Med posamezniki so zasedli prva trj mesta Edi Košuta, Adrijan Tav čar, Lojze Ferri (Skavti Gorica) v naraščajniški kategoriji Peter Ukmar (Sokol), Igor Komel (Di jaški dom), Lucijan čermc (Dijaški dom).
STRELJANJE
V	streljanju z zračno puško je zmagalo moštvo iz števerjana (M. Terpin, B. Hladnik, E. Hlede), ki bo prejelo prehodni pokal. Sledita moštvi Korn Gorica (Vončina, Gorjanc, Brumati) in Dijaški dom A (Sossou, Pavšič, Jussa).
Posamezniki
Mladinci: 1. Marjan Terpin, 2. Štefan Vogrič, 3. Maks Gorjanc.
Naraščajniki: 1. Karel Brumatti, 2. Marjan Vončina, 3. Rudi Pavšič.
Prejeli bodo lovorike. Lovoriko bo prejela tudi edina ženska tekmovalka Neda Dornik.
LAHKA ATLETIKA
V	lahki atletiki bodo nagrajeni naslednji tekmovalci:
Troboj:	1. Bernard Špacapan
(prejme prehodni pokal), 2. Marjan Kranner, 3. Pavel Pivk. Najboljši tehnični rezultat: Robert Kante prejme prehodni pokal..
Najboljši rezultat v tekih: Robert Kante (Sokol).
Najboljši rezultat v skokih: Ne-reo Tavagnutti.
Najboljši rezultat v metu: Igor Komel j.
Troboj dečki: 1. Rudi Nanut, 2.
Ivan Plesničar, 3. Fabij čevdek.
Troboj dekleta: 1. Sonja Lukač (Breg), 2. Mirjam Leban.
Lovoriko bo prejela tudi Lilijana Batagelj za svojo prvo mesto v skoku v višino (130 cm) in za dobre rezultate v ostalih disciplinah.
Dan nagrajevanja bo pravočasno javljen v dnevnem časopisju.
iiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iin,|„l|„nn,l,ull„llllltlsl||||||||ni|||||||||||||||||||||||||||||
OD 19. DO 21. JANUARJA ZA POHORSKI POKAL
Petič za zlato lisico
PETIČ ZA ZLATO LISICO
V dneh od 19. do 21. januarja 1968 se bo na prelepih smučiščih Pohorja nad Mariborom zopet zbrala vsa ženska smučarska elita, da bi se pomerila med seboj v tekmovanju V. Pohorski pokal — za ((Zlato lisico* FIS-I-A-68. Maribor in Pohorje nad njim bo za tri dni zopet središče ženskega smučanja, oči ljubiteljev smučanja bodo že petič po vrsti uperjene v prijazno štajersko mesto in zasneženo Pohorje.
Številne tekmovalke so se na dosedanjih tekmah za ((Pohorski pokal* pritoževale zaradi ozke proge v ciljni ravnini. Zaradi majhnega prostora za manevriranje je celo prišlo do nekaterih neljubih padcev.
Cilj je bil ozko grlo sicer dobro pripravljene proge za tekmovanje. Tega so se organizatorji prireditve močno zavedali.
Vodja tekmovanja FIS-I-A-68 na Pohorju Ivan Sevčnikar je namreč povedal, da sedanja nova ciljna arena ustreza vsem mednarodnim predpisom in pogojem.
Strokovnjaki, ki so si ogledali progo za slalom, so izjavili, da je letošnja proga zelo skrbno urejena in omogoča najvišje dosežke ama-zonkam na smučeh. Progo so jeseni povsem očistili. Organizatorji so z nje odstranili vse odvečne veje, štore, grmičevje in druge ovire, ki so se pojavile na progi med poletjem.
Tokrat se bodo najboljše smučarke že petič srečale v Mariboru, in pomerile svoje moči na 6 km oddaljenem Pohorju — v veleslalomu in slalomu.
Tekma je postala tradicija, lisica iz suhega zlata, ki jo dobi zrna. govalka v kombinaciji, pa je vse bolj priljubljena trofeja tekmovalk.
NOGOMET
PO ANKETI «EHO»
Ivica Osim najboljši nogometaš
V tradicionalni anketi beograjskega športnega lista «Eho» je bil za najboljšega jugoslovanskega nogometaša v letu 1967 izvoljen član Železničarja iz Sarajeva Ivica Osim. On je od skupno 56 glasov jugoslovanskih športnih novinarjev dobil 30 glasov.
* • •
VARŠAVA, 29. — Manchester U-nited in Gornik Zabrze se bosta srečala v četrtfinalu za nogometni Pokal prvakov, in sicer 28. febr. v Manchestru, 13. marca pa v Chor-zovu.
AVTOMOBILIZEM
JOHANNESBURG, 29. — škotski pilot in bivši svetovni prvak Jim Clark je ponovno s svojo Lotus Ford 49 osvojil rekord dirkališča Kyalami (blizu Johannesburga), ki bo v prihodnjih dneh prizorišče svetovnega prvenstva Južne Afrike za formulo 1. Clark je prevozil 4.070 m v 1’22” 4s povpr. hitrostjo 179,350 km na uro.
iiiiiiiiiiiiiiiiiii:uc:!!siiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinu
ATOMSKO
OBOROŽEVANJE
(Nadaljevanje s 3. strani)
mi izstrelki na zemlji, v podmornicah in drugod, da bi posamezna od teh dveh držav mogla preživeti prvi udarec nasprotnika in mu tudi vrniti v isti meri. To pomeni, da bi si tisti, ki bi prvi napadel, s tem ne priboril nikakršne prednosti. Nasprotno, bilo bi to v obeh primerih ali bolje za oba, le nacionalni samomor. Toda povsem drugače je, odnosno povsem drugače bi bilo v tistih državah, ki bi začele sedaj izdelovati jedrsko orožje. S tehnologijo in surovinami, s katerimi razpolagajo, bi mogle te države izdelovati le velike in nedodelane bombe, ki bi bile primerne le za napad na velika mesta. Iz tega sledi, da bi takšna nova jedrska sila bila stalno v skušnjavi, da prva napade, da bi enkrat za vedno uničila svojega sovražnika, ker bi — tako računajo — s prvim napadom razrušila vsa sovražnikova največja mesta In hkrati z njimi tudi Jedrske pogone.*
Ne bi hoteli ustvariti panike. In vendar je v pisanju newyorškega časopisa zelo veliko resnice. Seveda bi tu morali spregovoriti tudi o tem, kdo pravzaprav ustvarja v mednarodnih odnosih to napetost, posebno ko je govor o izredni napetosti v jugovzhodni Aziji. Toda to je spet tema za mnogo daljšo in bolj temeljito analizo, ki je tu ne bomo dajali, hoteli smo le P° besedah samega ameriškega časopisa prikazati dejansko stanje sedaj, v teh dneh, ko se toliko govori in ponavlja, kako potreben je mir...
CHARLES EXBRAYAT______________________________is.
Drugič v Sevilli
Marija je komaj spustila kljuko s skladiščnih vrat, ko sem že stal ob njej. Seveda bi svojo zaročenko kar sredi ulice najraje poljubil, toda nerad bi imel opravka s kaudi-lovo policijo in s cenzorji gospoda nadškofa seviljskega. Zato sem jo prijel samo za roko in jo tako pogledal, da je zardela. V mislih mi je rojilo samo to, kako bi ji na glas govoril o svoji ljubezni in kako bi ji povedal, da jo ljubim še bolj kot včeraj, da jo bom ljubil vse življenje. Marija mi je na uho zašepetala:
((Podvizajva se, Jose!... Sefior in sefiora Percel imata še nekega gosta, ki je že prišel.*
In tako me je potegnila s seboj proti majhnim vratom, ki so vodila v stanovanje mojih gostiteljev. Ko sem stopil čez prag, sem se znašel v hodniku, kjer je bilo treba — zaradi teme, ki je tu gospodarila — nekoliko počakati, da sem vsaj nekoliko spregledal, sicer bi moral iti naprej kot slepec, z rokami, stegnjenimi predse. Zraven sebe sem čutil toploto Marijinega telesa in, moj bog, storil sem, kot bi storil v Washingtonu: objel sem Marijo in se že dotaknil njenih ustnic. Tedaj je naglo okrenila glavo:
«še ne, Jose, to ne bi bilo... prav.»
Ne vem, ali je prav ali ne, poljubiti dekle, ki jo ljubiš, toda kar bi v Združenih državah smatrali za koketiranje, sem tu kot dober Andaluzijec popolnoma razumel. Zapletla je svoje prste med moje in me peljala do konca hodnika, kjer so bile kamnite stopnice. Komaj sva napravila še nekaj
korakov, sem zaslišal razgovor. Kontraalt, bogat menjajočih se glasov, je bil glas dofte Josefe, kot mi je rekla zaročenka, njenega moža Alfonsa Parcela pa je nebo — v zameno — obdarilo s piskajočim glasom. Tretja oseba je govorila s trdim naglasom. Ko sem se bližal hodniku v prvem nadstropju, sem opazil, da dela tretji sobesednik hude slovnične napake.
Parcelova sta me sprejela z ljubeznive! prisrčnostjo in mi predstavila Karla Oberchnerja, potnika neke tkalnice v Hamburgu. Don Alfonso je poudaril, da je zelo srečen, da je pod svojo streho lahko hkrati sprejel Francoza in Nemca, upa — je menil — da tako v majhnih razmerjih po svojih možnostih prispeva za zopetno pomiritev dveh narodov. Oberchner mi je močno stisnil roko. Nemec je bil lep človek štiridesetih let. Imel je plavo brado — kot kak Wagnerjev junak. Čeprav je bil zelo prijazen, sem bil večkrat kar v zadregi — preveč me je namreč motril s svojim modrim pogledom, očitno bolj narejen kot naravno pristen. Morda se je tako vedel zaradi tega, ker mu Marija ni posvečala niti najmanjše pozornosti. Konec koncev se mi je zdel Oberchner kar simpatičen. Marija me je tako pred njim, kot pred preveliko radovednostjo Percelovih dobro varovala!
Dofla Josefa je bila tako dobra, da me je posadila poleg Marije. Brž ko smo popili aperitiv in sedli za mizo, sem bil zelo dobro razpoložen. Seveda so me o mojem pariškem poslu precej spraševali. Da bi se izognil preobširnemu razgovoru o svojem položaju pri Bigeardu, sem se skliceval na počitnice. Nasprotno pa je bilo Karlu Oberchnerju zelo všeč, da je lahko obširno govoril o svojih poslih. Hvalil je — sem pa tja morda celo nekoliko nespretno — kakovost tkanin tovarne «Elmer in sin», ki jo je zastopal, in navdušeno govoril o privlačnih lepotah starega mesta. Hamburg sem poznal, kajti tam sem preživel pet tednov, ko smo z očetom prebivali v Parizu. Zato sem postal zelo pozoren, ko sem slišal, da leži «Angel usmiljenja* — že stoletja znana gostilna, v kateri dobiš najboljši «Rundstueckwarm» — v Reeperbahnu, ko ve vendar vsak potnik, ki je bil vsaj štiri-
indvajset ur v velikem pristanišču, da je znana gostilna na Hein Hoyerstrasse. Kako je mogel Karl, če je prišel zares iz Hamburga, napraviti tako napako? Zopet sem bil v svojem poklicu. Jezil sem se, ker na to vprašanje nisem mogel najti zadovoljivega odgovora.
«Ali vam je všeč v Parizu?«
Zaročenka me je morala s komolcem opozoriti, da je vprašanje namenjeno meni. Ker Je opazila mojo raztresenost, je namesto mene spregovorila Marija:
«če lahko sodim po tem, kar mi je pripovedoval, je Pariz mesto, ki ga ima najraje na svetu. Ali ne, Josč?»
Zopet sem dobro zaigral. Od zadovoljstva so kar vzklikali. Dofla Josefa, ki še ni prestopila meja svoje domovine, me je odkritosrčno vprašala, če je Pariz večji kot Madrid in če se lahko njegovi bulvarji primerjajo z Calle de Alcala. Tudi neutrudljivi Karel Oberchner je začel govoriti o Parizu in naštel nekaj majhnih restavracij, ki jih poznajo samo sladokusci. Toda večkrat se je zmotil — nekatere je postavil v napačne ulice. Ko sem ga popravil, je bil kar zadovoljen. Kaj le žene Nemca, da tako govori — kajti francosko glavno mesto očitno zelo dobro pozna? Ali se moti namenoma? Zakaj? Ali me ima za sleparja svoje vrste, ali pa me preizkuša.
Po glavni jedi je dofla Josefa ponudila «brazo de gitano«, njen mož pa je odprl steklenico muškata. Gospodinja nam je očitno hotela pokazati, da zelo rada kuha. hkrati pa je pokazala tudi da zelo rada je. Zato ni čudno, če ima ženska okrog dvesto funtov. No, njen mož bi bil zaradi postave in teže prav lahko žokej. Parcelova sta bila par, ki bi razveselil vsakega karikaturista. Toda kazalo je, da se dobro razumeta, če sem pravilno sodil po številnih pozornostih, ki sta jih izkazovala drug drugemu, čudno se mi je zdelo, da Karel Oberchner ne more pustiti pri miru niti kuhinje. Ko je pohvalil špansko kuharsko umetnost, je rekel, da ima najraje klobaso iz telečjih jeter in zraven testenine, vse to pa zalije s pivom. Herr Oberchner mi Je šel že na živce, čutil sem, da se ne bom mogel premagati, da bi tega ne pokazal.
Na srečo je dofla Josefa vstala, kot da bi hotela preprečiti škandal. Šli smo v majhno sobo, kjer se je s stene iz železnega okvira smehljala zaščitnica Seville - Maria San-tisima de la Esperanza — ki jo imenujejo tudi Macarena. Ponudili so mi kozarec «janeževca». Vzbudil mi je prav škotsko domotožje.
Seftora Percel, vsa svečana v črni obleki, ki pa je ni mogla napraviti manj debele, je povabila Marijo in mene vstran, Karl Oberchner in don Alfonso pa sta se umaknile v kot pri oknu, kjer sta po vsem videzu govorila o poslovnih zadevah. Dnevna svetloba je obleki sefiora Percela — majhni četverokotniki, obrobljeni z lahno rdečim obšitkom, na zeleni podlagi — dajala neki čuden sivozelenkast blesk:' upadljivo barvo nenavadne obleke sem zapazil že ob prihodu.
«Don Jose, Marija mi je pripovedovala o vajinih načrtih... Z njo sem zem zadovoljna, imam jo močno rada... Pri nas je nadomeščala hčer, ker gospod naju ni smatral za dovolj dobra, da bi nama dal otroka... in če bi bili tako simpatični, mislim, da vas ne bi imela rada.«
«Srce bi se mi krčilo od tega!«
Zasmejala se je.
«V1 ste spletkar, don Josč, in zelo dobro lažete... Ali veste, da nama jemljete resnični biser?... Toda kaj naj storimo, takšno je življenje! Vedno se je treba ločevati od tistega, kar imamo radi... Vidite, don Josč, v mojih letih razumemo, da se ne bi smeli nikdar vezati, da ne bi bili nekega dne nesrečni...«
Marijo so te besede ganile do solz. Nehote je prijela roko seflore Parcel in jo sunkovito dvignila k svojim ustnicam. Ne morem reči, da mi je bila ta stvar preveč všeč.
((Seveda se boste z našo Marijo vrnili v Pariz?«
«če bo hotela iti z menoj...«
Dofla Josefa se je zakrohotala.
“Ne skušajte me prepričati, da o tem dvomite?«
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 8, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRU2NIOA: GORICA: UliCa -24 Maggio l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA- TRST - UL SV FRANflAKA st 9n	---------------------------
četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (80 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev) letno UM^din (10 000 tfari^dtaarit^ ‘ pLi	‘ ^NAKOCNINA: mesečna 800 Ur-vnaprej,
SFRJ: AD1T. D2S. Llubiiana. Stari tro 3/1 teleta.. 22-207 tpuruM raAnn nri MomHnt honiri „ i i,,hiinn< m im., ,„  .______________~ _ ._______....	^ *. .	itu.iuu starin dinarjev) — Postni tekoči račun. Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za
SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefo.i 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501 3-270 ' — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca* trgovski
onrlilfi nnlrrolnn an novn/ia i/\	T™ nn«k	_	.1...	__< n .	..	.....	...	....	- .	6	lvl
— .	.	’	‘,aiUUUJ uamvj v lijuuijam - ouio-j/v'1 - i.ami: cena oglasov: za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finanfno-uDr&vni 250 numrtnir« i*n Mr	J
goriSke pokrajne se naročajo prt upravi, - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Societš Pubblicitk Itallanaa — Odgovorni urednik: STANISI.AV RENKO - Izdala tr. tiska Založništvo tržaškega ciaka, Trst*	Ur beSeda ~ 0glasl tržaške in