St. 408. V Ljubljani, torek dne 11. aprila 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K T20; s pošto celoletno K 18’—, polletno K 9'—, četrtletno K T50, mesečno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28"—. Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski nlid 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Tudi petdesetletnica. Letos smo bogati na jubilejih in sicer važnih in poučnih jubilejih. Leto 1861. je prineslo avstrijskim narodom in državljanom mnogo svobode in novih državljanskih pravic. Toda to je bila posledica poraza pri Magenti in Solferinu, Armada na jugu je bila 1. 1859. pobita, državna blagajna je bila prazna. Kredita ni bilo ntkjer — polom je grozil na celi črti. Tu se je vlada obrnila na narode — toda narodi so mogli reševati državo le pod pogojem, da dobe svoje pravice in tako je bila vlada prisiljena dati, kar je dala. Bodočnost je pokazala, da je bi- lo to le v njeno korist. V teh hudih časih se je Schmer-ling spomnil tudi evangelikov, protestantov in belvetikov in tako je bil izdan patent z dne 8 apr. 1861., ki daje evangelikom v državi popolno e-nakopravnost s katoličani. Ta patent je iz nova določil versko svobodo v Avstriji. Versko svobodo v Avstriji je sicer določil že tolerančni patent od cesarja Jožeta 1. 1781. Toda za časa svete alijanse v prvi polovici 18. stoletja so lezli jezuiti od vseh strani v državo in so 1. 1836. zopet dobili pravico do šol i. t. d. Dasi so evangeliki prav tako kristjani, kakor katoliki in navadno celo boljši jih vendar jezuitje in razni katoliški visoki gospodje živih niso mogli videti m jim I. 1848. ni hotelo v glflvo, Kako bi mogel ime-ti v ustavni državi evangelik isto pravico kakor katoličan. Klerikalizem je že takrat hotel vladati nad ustavo. In res je znal Vatikan s konkordatom 1. 1855. dobiti popolno oblast nad našo državo, nad šolo, nad vzgojo nad u-pravo . . In Vatikan se je čmeril, da je v Avstriji tudi nekaj evangelikov. Sovražil je žive pa tudi mrtve. Ni mu bilo všeč, da se mrtvi evangeliki po-kopujejo na istem pokopališču, kakor katoliki, da se pri pogrebih zvoni s katoliškimi zvonovi, da celo katoliški duhovnik mora spremiti na pogrebu evangelika, alco ni drugega duhovnika. O tem se je Rim zelo pritoževal in je mislil, da se mu gode v Avstriji velike krivice. In res je minister Thun začel upoštevati-rimske želje : Ob pogrebu evangelikov se ni smelo zvoniti, pokopavati jih niso smeli na skupnih pokopališčih, kjer pa se ni dalo drugače pomagati, so jih pokopavali na oddeljen prostor, toda ni se smelo ne peti, ne govoriti. Tako je počasi Rim dosegel svojo nadvlado ., verska nestrpnost je spominjala na protireformacijo, državljani so bili vsled svoje vere v lastni državi brezpravni — in tu je prišel poraz 1. 1859. in njegove posledice so prinesle seboj tudi patent z dne 8 apr. 1861. leta, ki je vrnil evaugelikom njih versko svobodo in državljanske pravice. Preteklo nedeljo so obhajali evati-geliki po celi Avstriji in tudi v Ljubljani spomin na ta važni dan. Toda s patentom z 1. 1861. verska svoboda v Avstriji še ni uresničena. Ravno ob tej petdesetletnici smo imeli priliko čitati o procesu v Pragi, ki kaže, da ima klerikalizem 'pri nas v vladi svojo posebno moč in da se vsako svobodno versko prepričanje smatra za „motenje vere“, da je vsak protiklerikalen nastop ob enem protiversko hujskanje. Oni, ki skrivajo svoj hinavski obraz za plašč vere, dobe v Avstriji na visokih mestih še vedno odprte roke in tja se zatekajo v svoji v svojih stiskah češ ta in ta govori proti veri. In tam seveda brž najdejo kak star paragraf, po katerem je bil kdo žaljen v »verskih čuvstvih“. In tako bijemo še danes težak boj svobo-doverskega prepričanja, ki ga tako zlorabljajo oni, ki v imenu vere s celo težo sede nad ljudskimi masami in vladajo nad njimi. Toda to jim ni dovolj, hočejo odločevati tudi na višjih odločilnih mestih ter s hinavskim o-brazom dokazati svojo potrebo in u-danost. Danes se med politični boj po zaslugi klerikalcev meša tudi verski boj, ker si klerikalci le na ta način zagotove zmago nad neprosvitljenimi masami. Žele si razmer kakor so bile pred 50. leti. Toda ljudska prosveta je danes tako napredovala, da jim to ne bo dolgo pomagalo. Vedeti moramo, da je verska svoboda prvi predpogoj vsakega nadaljnjega razvoja in da se moramo zanjo zavzemati z vsemi silami, ker le za njo sledi — svoboda narodov, — ki svobodno odločujejo kot svobodni državlani v ustavni državi, kakor jim veleva njih in skupna korist. PL ■ IZ Iz Št. Janža na Dolenjskem. Naša stara napredna trdnjava Št. Janž se je pri zadnjih deželnozborskih volitvah zopet sijajno pokazala. o 139 glasovi smo jasno dokumentirali, da znamo ceniti one može, ki z odločno besedo odkrivajo vse manipulacije kterikalne večine na škodo naše domovine. Le kakih 40 glasov je odpadlo na Vehovca. Stali smo na stališču, da imamo na Kranjskem „babc“ že dovolj, zato pa toliko manj „mandeljcev“, a da moramo zato te toliko bolj ceniti. Sicer je Mandelj propadel pri volitvah, ali dobil je tako lepo število glasov, da nismo nikdar toliko pričakovali. Govorilo je ljudstvo samo, ker ni bilo zanj nobene agitacije. Ako bi bile vse občine tako zavedne kakor je naša, tedaj bi že zdavnaj in temeljito odklenkalo klerikalni korupciji. In mi kot poštenjaki smo vsak čas pripravljeni nastopiti in delati za onega, ki dela za nas in nas brani. Zato obljubujemo, da bomo 13. junija ravno tako odločno in jasno nastopili, kakor smo sedaj, in ako bo g. Mandelj tudi ta dan nastopil kandidat, mogoče celo v sporazumu z narodno napredno stranko, tedaj naj bo zagotovljen on, pa tudi vsak drug kandidat, ki bo odločno z nami branil naše interese in delal za napredek in prosveto našega ljudstva, naših simpatij. Slovanski jug, Bolgarska in Turčija. (Poročilo sofijske „Agence-Balkanique“.) Ravnatelj sofijske »Agence Balkanique“ se je obrnil na bolgarskega ministerske-ga predsednika Gešova in notranjega ministra Ljudskanova z vprašanjem, kako stališče namerava zavzeti nova bolgarska vlada napram Turčiji. Na to vprašanje je ministrski predsednik Ge-šov izjavil sledeče: »Stališče nacijo nalno, kakor tudi progresivno liberalne stranke napram Turčiji je že dolgo znano. Sedanji koalicijski kabinet stoji na istem stališču, namreč, da morajo biti odnošaji Bolgarske napram Turčiji odkriti in prijateljski. Julijsko revolucijo na Turškem in vpeljavo kon-stitucionalnega režima smo vzeli z veseljem na znanje. In ne samo to; mi stojimo na stališču, da mora biti položaj sosednje države zasiguran, da se lahko notranje življenje normalno razvija in vidijo vse tamkaj živeče narodnosti v tem dobroto. Mi smo bili vedno nasprotniki aventurske politike in intrig bodisi — katerekoli države. Radi tega r,e bomo ničesar ukrenili, iz česar bi se zamog'o spoznati, da hoče Bolgarska tudi pod sedanjim kabinetom živeti s Turčijo v nesoglasju. Naravno pa pričakujemo tudi od Turčije enake odkrite politike. Bolgarsko in Turško veže mnogo skupnih interesov, vsled česar je najbolje, da živita obe državi v prijateljskih odnošajih. Predvsem moramo skrbeti za dobre trgovske zveze s Turčijo. Če se opiramo na trdno ve-č no in zaupanje naroda, sem trdno prepričan, da bo sedanja vlada svoj načrt lahko izvedla”. Notranji minister Ljudskanov je na isto vprašanje ravnatelja »Agence Balkanique“ odgovoril sledeče: »Nova vlada se je zatrdno odločila, živeti s Turčijo v odkritih in prijateljskih odnošajih. Vstaške-ga gibanja nikakor ne bomo trpeli. Jaz sem enkrat že vodil posle notranjega ministrstva in kakor Vam je znano, sem takrat razpustil vse macedonske komiteje v Bolgariji. Enako bom ravnal tudi sedaj. Kar se tiče zunanje politike, je Bolgarska postopala vedno odkrito.; isto bo storila tudi sedaj. G. Ljudskanov je po demoniziranju princa Aleksandra Battenber-škega moral pobegniti iz Bolgarije, ker je takratna stambulovistična vlada nastopila proti rusofilskim Cankovi-stom. Ostal je v Rusiji celih osem let. Po padcu stambulovistične vlade se je zopet vrnil v Bolgarijo in postal minister. številkah po kažejo sle- mentu na razpravo davčni zakon, ki je za vse sloje važen, bi si bilo želeti takega postopanja. Geslo vsemu volilnemu gibanju bodi: izprememba sistema. Ako ga ne izpremeni Bienerth, ga bodo drugi. Avstrijske dežele v zadnjem ljudskem štetju deče število prebivalcev: dežela Dol. Avstrija Gor. Avstrija Solnograško Štajersko Koroška Kranjska Primorska Tirolska s Pr Češko Morava Šlezija Galicija Bukovina Dalmacija_________________________________ Skupaj 28,568.000 + 2,417.000 Pomnožilo se je torej prebivalstvo Avstrije v splošnem za 2,417.000 ljudij ali za 9-2°/o, Leta 1900 je znašal prirastek 9 4, torej več za 0.2°/o nego v zadnjem desetletju. Prebivalstvo raznih dežel je narastlo zelo različno. Najmanj na Kranjskem, največ v Trstu in na Niž. Avstrijskem. Značilno pa je, kako se je pomnožilo oz. padlo prebivalstvo kake dežele vsled plodovitosti oz. vsled izseljevanja. Statistika podaja sledeče številke: prebivalcev z oz. na 1.1900 3,531.000 430.000 853 000 43.000 215 000 22.000 1,442.000 85000 395 000 28.000 525.000 17.000 894 000 138.000 1,092 000 110.000 6.774,000 - - 456.000 2,621.000 183.000 757.000 - - 76 000 8,022.000 — 706.000 801.000 + 71 000 646.000 + 52 000 Splošni pregled. „Narodni Listi** prinašajo uvodnik od dr. Kramara, kjer dr. Kramaf obširno govori o novih razmerah in o novi politični situaciji v monarhiji. Dr. Kramar je za skupen nastop, češ, da bi imelo to ugoden upliv na zasedanje, ker bi mogle potem stranke bolj složno tudi v parlamentu nastopati. Ker pride v prihodnjem parla- dežela prirastek na oz. po rodu izseljevanje v procentih Niž. Avstrija + 87 + 52 Gor. Avstrija + 7-3 — 2-1 Solnograška -f- 8-8 + 2-7 Štajerska + 7 6 — 13 Koroška + 8'2 — 0-7 Kranjska + 102 — 6 9 Primorje + 132 + 5-0 Tirolska + 8 7 + 2-5 Češka 9-7 — 2-5 Morava 11 3 — 3-8 Šlezija 13 5 — 23 Galicija 16 3 — 66 Bukovina 14-1 — 4-4 Dalmacija 141 — 53 terem so Židje izločeni iz občinskih zastopov. Portugal. V zadnjem času je odpotovalo več plemenitih rodbin, ker ni upanja, da bi se kmalu vrnil stari režim. Poljaki na Pruskem. Na letnem shodu društva Straža se je izkazalo, da je društvo razdalo v preteklem letu 2000 brošur o Chopinu, 30.000 brošur o Grunwaldu 3000 katehizmov, 2000 abecednikov, 300 poljskih zgodovin in 2000 drugih brošur, vsega skupaj torej 40.000 brošur. Dohodkov je imelo društvo 50.000 mark, od tega 38.000 za kulturne namene. Društvo ima namen pospeševati s knjigami narodno kulturo in s tem buditi poljsko zavest. Izdaja tudi časopis Straža, ki se pošilja na vse strani. Društvo ima dovolj denarnih in knjižnih sredstev, da more vršiti svoj poklic. Ob petdesetletnici verskega patenta z dne 8. aprila 1861. se je vrhovni evangeliški svet poklonil cesarju, ki je ob tej priliki povdarjal enakopravnost vseh v državi priznanih kon-fesij, ki naj bo porok notranjega verskega miru. ji i'M- L-vV:! 3 4 ? (P! Pogajanja v Mehiki so se baje razbila, ker stoji Madero na tem, da Diaz odstopi. Maroko. Med Španijo in Francijo se je sklenilo enotno postopanje. Francija bo baje poslala 50.000 mož in Španija 20 000. K obem ekspedicijam se že delajo priprave. Na ta način je upanje, da se maroŠKO vprašanje mirno razreši. Volilni predlogi za obe. volitva v Ljubljani. Soclalno-demokratična stranka. Skupaj +117 -2-5 to se pravi: po rojstvu je v Avstriji prirastka v zadnjem desetletju 11 -7°/o vsled izseljevanja pa je padlo splošno prebivalstvo za 2,5°/0, kar da potem le 92°/o prirastka. Ako pogledamo, vidimo da imajo slovanske dežele največ prirastka po rojstvu, pa največ upadka po izseljevanju. Najbolj plodoviti so Poljaki (16°/o), potem pridejo Hrvati (141) in za njimi pridejo Slovenci. Toda izseljevanje manjša število teh narodov, posebno na Kranjskem. Praški Čas piše o skupnem postopanju strank. Članek govori o uplivu in objestnosti klerikalizma in je za skupen nastop proti klerikalizmu, ki hoče zopet dobiti tal v češki javnosti. Židje v ruskih občinah. Duma je sprejela pri zakonu o občinski upravi tudi poseben dostavek, po ka- I. volilni razred. Odborniki: m .... 1. Pavlič® Josip, stavec in posestnik. 2. Koman Fran, žel. podur. in po- sestnik. 3. Oražen Anton, posestnik. 4. Premk Ivan, žel. strojevodja. 5. Ovčar Josip, žel. nadsprevodnik. 6. Šibovec Alojzij, posestnik. 6. Kern Ferdinand, strojevodja in po-v sestnik. 8. Škof Valentin, krojač. 9. Sever Andrej, strugar. 10. Ivančič Fran, žel. strojevodja. 11. Dovč Anton, tov. delavec. 12. Pegan Avgust, žel. strojevodja. 13. Gašparič Ignacij, žel. sklad, mojster. 14. Leopold Friderik, žel. strojevodja. 15. Trotovšek Karol, žel. sprevodnik. Namestniki: 16. Novak Ivan, posestnik, Krak. ul. 35. 17. Tutta Oton, stavec. 18. Heissler Friderik, žel. brzojav. mojster. 19. Pirnat Ivan, skladiščni mojster. 20. Strajhar Fran, žel. strojevod. na- mestnik. 21. Sedej Leopold, žel. premik, mojster. 22. Vadnau Anton, žel. poduradnik v p LISTEK. M1CHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benctek. — Svetlost, je dejal Aretino s tisto nesramno odkritosrčnostjo na obrazu, ki je bila ena izmed njegovih najmočnejših strani, smatrajte me samo za pismo, ki potuje iz kraja v kraj, toda za pametno pismo, in za tako, ki ga nihče ne more od- preti. Kar mi poveste, bo v mojem pismu bolj na varnem, nego na papirju. In jamčim vam, da pride pismo na svoj pravi naslov. — Torej preostaja samo še, je dejal dož z usmevom, da doženemo pismu poštnino . . . — Svetlost, je zdaj izpregovoril Bembo, Aretino je preveč pesniška duša, da bi se brigal za take mizerije; on pozna vso ceno slavnega poslanstva, ki mu ga hočete zaupati, in čast, ki je s tem poslanstvom v zvezi, mu zadošča: denar ne pomeni v njegovih očeh ničesar . , . — Dovolite, kardinal! je vzkliknil Bembo v največjem vznemirjenju. — On išče samo slave, je nadaljeval Bembo neomajano. — Hudiča, živeti moram pa vendarle I je izbruhnil Aretino, ves razburjen. Saj ne pravim, da slava ni dobra reč, toda mnogo ljubeznivejša je, če je opremljena z denarjem! — Toda, je povzel Bembo, četudi slavni Aretino ne misli mnogo na življcnske potrebe — namesto njega sem moral misliti jaz ki sem njegov prijatelj. Zato bi menil, da dvatisoč Sre- brnjakov ni preveč odškodnine za njegovo poslanstvo, in da bi mu po njegovem povratku lahko izplačali isto vsoto za razne postranske troške, ki jih bo imel na potovanjih. Dož je prikimal; vzel je list papirja, napisal nanj par besed ter ga pomolil Aretinu, rekoč: — Tu imate nakaznico za dvatisočpetsto Srebrnjakov; ko se vrnete, dobite enako nakaznico. — Ah, svetlost, je vzkliknil Aretino, žareč se cd radosti, takšna darežljivost je vredna vas in mene. Samo kak lep sonet, bogato izcizeliran in brez napake, bi bil še dostojen izraz moje hvaležnosti. — Zelo me bo veselilo čitati ga, je dejal dož resnobno. A zdaj me poslušajte. Foskari je vstal ter premišljevaje stopil semtertja po svojem kabinetu. Ali se je nemara obotavljal, zaupati Aretinu svojo misel ? Gledal ga je izpod čela; in ta postava sestradanega volka, ta razumna, premetena glava ga je očividno navdala z večjim zaupanjem, nego bi ga moglo navdati obličje zvestega prija- telja. — Šli boste k Ivanu de Medičis. Toda požuriti sc boste morali. — Potoval bom noč in dan, je dejal Aretino. — Dobro. Kakšne sile ima Veliki Zlodej okreg sebe. — Okroglo petindvajsettisoč lokostrelcev in arkebuzov, štiritisoč jezdecev, dobro oboroženih s pištolami in meči, in vrhu tega deset topov. Foskarijevo lice se je svetlo nasmehnilo. — Dobro, je dejal. Sporočili mu boste od Foskarija, doža beneškega, to le: On ne dela prav, da porablja svojo armado in svoj vojskovodski ženij v maloobsežnih podjetjih. Jaz mu ponujam svoje zavezništvo, ponujam mu dvajsettisoč mož vojaštva, kar bo podvojilo število njegovih čet. Povejte mu, da s takšnimi silami potem lahko poizkusiva . . . Prekinil se je; beseda mu ni hotela prav iz ust. — S takšnimi silami, svetlost, je rekel Aretino, sta vladarja Italije ... Kaj ne da? Ali naj še pripomnim, da Rovigo, Mantova, Kremona in Florenca, vojskujoče se rned seboj, nimajo moči, da bi se mogle ustavljati resnemu napadu? . . . — Nenavadno bistroumni ste, mojster Aretino. Da, povejte mu to. In še nekaj: da je mene, Foskarija, sram, ko giedam, kako se gornjeitalijanske kneževire trgajo ined seboj; da je ostudno gledati rodovitno ravnino Pada neprestano opustošeno in valove njenih voda vse rdeče krvi vojščakov; da sem zasnoval sen . . . Vi, Bembo, poznate vse moje misli; izvedite jih tudi vi, Aretino! — Varne bodo v mojem srcu, kakor so v tabernaklju varne misli živega Boga. — Te sanje, velikolepne in ogromne, vredne velikega vojskovodje, kakršen je Medičis, vredne, da vznemirjajo mene v nočeh brez spanja, hočejo, da napravimo iz Italije eno samo ... Prekinil se je. — Eno samo kraljestvo! je vzkliknil Bembo z glasom največjega navdušenja. Ah, Svetlost, ako se ta misel vresniči, pomeni preobrat po vsem svetu. — Benetke, je povzel Foskari, so ključ Italije. Brez Benetek ne more nihče ničesar. Z njimi pa lahko tvega vsako podjetje. Naveličal sem sem se dajati naše ladije tujim kraljem v najem. Zdaj se moramo boriti sami zase. Benetke, ki so kraljica morja, morejo in morajo postati tudi kraljica Italije ter iztrgati Rimu njegovo starod.ivno nadoblast. Kaj je Rim? Preteklost! Sijajna preteklost, ki pa z Inj ugaša v večernem mraku. Kaj so Benetke? Bodočnost! ... Z njih pomočjo lahko nastopi konec domačih vojska! Z njihovo pom: čjo se lahko najprej zgornja Italija in nato vsa Italija postavi tu im oblastnikom po robu ter jim zakliče: Doslej sem imela samo pesništvo in lepe umetnosti, zdaj pa imam tudi moč. Naj si zdaj Francoz in Nemec drugod poiščeta ta plena. Italija se brani in zadošča sama sebi . . . Takšne so moje sanje! — Vzvišene sanje, svetlost! Sanje, ki bi morale dvigniti vso Italijo iz mrtvila! — Da, če bi ne bilo knezov! ... Da se porode takšne sanje, v to je bilo treba misli, kakršna je moja-). V njeno oži-votvorjenje in ustvarjenje enkrat za vselej, sem ukrenil vse predpriprave, in je vse to moja reč; da pa podremo glavno zapreko — kneze, v to je treba bojevnika: to bodi uloga Ivana de Medičis. — In kaj naj mu obljubim, svetlost? — Delitev, po zmagi. Duum/irat. On bi bil gospodar v Rimu, jaz gospodar v Benetkah; njemu jug, meni sever; in med nama dvema — papež. Foskari je zamišljeno premolknil. *) Isto je sanjal tudi Makiaveli. Toda dočim je Makiavell kot plemenit mislec želel svobodnega naroda, združenega v skupnem naporu, je hotel Foskari doseči samo vsesplošno podvrženje Italije. Primera med to dvojno častihlepnostjo bo bralcu lahka stvar. (Dalje.) 23. Schauer Josip, čevljar. 24. Gross Ivan, žel. sprevodnik. 25. Pavlič Henrik, žel. sprevodnik. 2o. Blatnik Alojzij, pek. 27. Šešek Ivan, mizar. 28. Kandus Josip, žel. kurjač. 29. Jančigaj Josip, žel. sprevodnik. 30. Falle Josip, krojač. II. volilni razred. Odborniki: 1. Kristan Anton, časnikar. 2. Škorpik Josip, žel. strojevodja. 3. Planinc Oton, črkostavec. 4. Marn Fran, žel. poduradnik. 5. Belič Karol, žel. strojevodja. 6. Kavčič Tomaž, mizar. 7. Eckert Josip, žel. strojevodja. 8. Rozman Fran, tov. ključavničar. 9. Stermšek Gašpar, sprevodnik j. ž. 10. Herman Josip, krojač. 11. Cerkvenik Karol, žel. strojevodja. 12. Gale Ivan, žel. uslužbenec. 13. Telatko Ivan, žel. sklad, paznik. 14. Luznar Avgust, žel. strojevodja. 15. Forstner Avgnst, sklad, paznik. Namestniki: 16. Colija Avgust, žel. poduradnik. 17. Fugina Pavel, žel. sprevodnik. 18. Pleško Matija, kovinostrugar. 19. Berdjas Josip, upravitelj. 20. Gaberšček Lovro, mizar. 21. Sluga Fan, žel. strojevodja namest. 22. Enzi Ivan, žel. sprevodnik. 23. Peterlin Anton, žel. mizar. 24. Drinovc Jakob, mizar. 25. Kregar Josip, žel. sprevodnik. 26. Lah Mihael, žel. višji ključavničar. 27. Piler Alexander, mizar. 28. Stvarnik Ivan, žel. sprevodnik. 29. Štrus Ivan, žel. kurjač. 30. Kratochwill Karol, pek. III. volilni vazred. Odborniki. 1. Kristan Etbin, urednik. 2. Mlinar Ivan, korektor. 3. Tokan Ivan, zas. uradnik. 4. Pleško Josip, železolivar. 5. Hlebš Fran, mizar. 6. Welletz Ivan, žel. nadsprevodnik. 7. Sajovic Valentin, krojač. 8. Puli Ivan, tovarniški paznik. 9. Piškur Anton, pek. 10. Hirsch Ivan, žel. nadsprevodnik. 11. Pohl Ernest, žel. strojni ključavnič. 12. Rakovec Ivan, žel. sprevodnik. 13. Goljar Jakob, mizar. 14. Nered Ivan, žel. kurjač. 15. Trček Josip, zidar. Namestniki: 16. Bartel Fran, upravitelj. 17. Zupan Josip, mizar. 18. Berčič Franc, žel. nadsprevodnik. 19. Terpin Rikard, žel. strojevodja. 20. Kožuh Fran, mizar. 21. Hrovat Ivan, kamnosek. 22. Lotrič Anton, mizar. 23. Peterlin Ivan, krojač. 24. Brodar Ivan, klepar. 25. Pančur Anton, krojač. 26. Jankovič Mihael, pek. 27. Škof Albin, trgovski potnik. 28. Kovič Alojzij, žel. snažilec. 29. Dežman Fran, žel. sprevodnik. 30. Pogačnik Mihael, mizar. DNEVNE VESTI. Važno za naše cenjene naročnike. Z ozirom na razne od strani p. n. naročnikov nam izrazene želje oziroma tudi pritožbe, smo sedaj uprav-nlštvo tako preuredili, da želimo vsakemu naročniku ustreči. Da pa zamo-remo to preureditev tudi dosledno izvajati, prosimo: vsak nedosta-tek pri pošiljanju lista blagovoli se nam takoj javiti; take reklamacije so poštnine proste; MALI LISTEK. . ( * ure —— Napoleon I. in njegov dvor. (Po dr. A. Fournierju priredil J. R.) (Konec.) Toda nova ustava in ljudske veselice niso mogle več pridobiti ljudstva za njega. Kar so Francozje zahtevali, namreč mir, tega jim pri najboljši volji ni mogel dati. Bil je od cele Evrope zaničevan. Vse je kazalo na novo krvavo vojno. In ta je prišla, v Za premaganca pri Waterloo ni bilo prostora na francoskem prestolu. To mu je bilo jasno, ko se je vrnil v Pariz in so se njegovi ministri obr-, nili od njega* Moral se je umakniti. Šel je v Malmaison, kjer je bila živela Josefina, toda tudi ona, njegova edina prava prijateljica je umrla in ostal je sam. ; Nato je potoval z nekoliko zvesto ostalimi prijatelj v Rochefort, kjer se je udal milosti Angležev. Ti pa so ga poslali kot ujetnika na Sv. Heleno. Seboj je vzel 3 častnike, zdravnika in 12 služabnikov. Častniki so bili sledeči: Bertrand, Moutolou oba z dru- morajo biti pa odprte. Redna odpo-šiljatev lista pa zavisi tudi od rednega vplačevania naročnine. Kdor vsaj do 10. vsakega meseca ne pošlje naročnine za naprej, temu brez pardona ustavimo list. Vse kar se tiče uprave lista, naj se naslovi na upra\ništvo „Jutra". Danes sestanek narodi1, Mianred-nih volilcev za kolodvorski iu s;, pe-terski okraj v gostilni pri »Možini", Radeckega cesta 24. ob 8. uri zvečer. Dvorski okraj danes ob 8. uri zvečer velevažen sestanek. Prosi se zanesljive udeležbe. Napredno politično in izobraževalno društvo za Koiizejski okraj priredi danes dne 11. aprila ob 8. uri zvečer društveni javni shod pri »For-tuni“ na Vodovodni cesti. Člani, vo-lilci in voiilke udeležite se polnoštevilno tega velevažnega shoda, na katerem bodete slišali vse nakane naših sovražnikov. Klerikalci in ljubljanski vodovod. Na nedeljskem shodu so klerikalci po stari navadi zopet neizrečeno hvalili svoje zveste prijatelje, Nemce. Nek govornik je posebno povdarjal zasluge Nemcev za ljubljanski vodovod, ki jih pa ravno nimajo. Znano je starejšim Ljubljančanom, da so Nemci hoteli napraviti na Marijinem trgu vodnjak, ki bi dobival vodo iz starega vodovoda s Tivolskega hriba drug vodnjak pa na Križevniškem trgu s tako vodo. Na vodovod, ki bi preskrboval vse mesto z dobro in zdravo pitno vodo, niso tedaj niti mislili. Celo skromni sklep občinskega sveta glede vodnjakov se ni Izvršil, Šele 21. decembra 1882. je prenovljeni občinski svet sprejel predlog narodno-naprednega ocčinskega szetovalca. naj se zaradi silne potrebe vodovoda in v prospeh predpriprav ustanovi poseben odsek, ki je misel tudi srečno udejstvil. Slovesno otvorjen je bil mestni vodovod dne 29. junija 1890. Naj so klerikalci torej kar lepo tiho in naj se ne blamirajo z nevednostjo in povrh še nezasluženo pohvalo Nemcev. Dejstvo je, ki se ne da ovreči, nevenljiva zasluga narodno-napredne stranke ljubljanski vodovod. Klerikalci sedaj vodovod Nemcem pripisujejo, ker so njihovi poslušalci brezmejno omejeni in ker se hočejo ua ta način Nemcem še bolj prikupiti. Klerikalci in kanalizacija. Klerikalci navadno najamejo največjega gumpca s kako telečjo glavo, da zabavlja na njihovih shodih čez bivše mestno gospodarstvo. Klerikalci bi najraje vse oblatili in vse dali v nič, kar so dosedaj v Ljubljani storili naprednjaki. Tako se je drznil tudi v nedeljo na katoliškem shodu prav po katoliško lagati klerikalen govornik o ljubljanski kanalizaciji. Res pa je, da je tudi izvedba kanalizacije v Ljubljani zasluga narodno napredne stranke. Kanalizaoija ljubljanskega mesta se razvija na podlagi splošnega kanalizacijskega načrta iz leta 1898! Razvoj kanalizacije pa sega še do leta 1890. nazaj Dolžina vseh starih, pred letom 1890. dograjenih cestnih kanalov, ki so iz kamenja in opeke znaša skupaj 9033 m. Dolžina novih betonskih kanalov, ki so bili zgrajeni od leta 1890. naprej do leta 1909. pa znaša 10.162 m. Troški za kanalizacijo od leta 1890. do leta 1907. znašajo 368.470 K. Troški za izvršitev vse kanalske mreže po splošnem kanalizač-nem načrtu pa so proračunjeni na 3,160 000 K. Če bi torej Ljubljana dala tri milijone raje za kanalizacijo mesto za prispevek k 10 milijonskemu melijoračnem posojilu, bi bila lahko hipoma kanalizacijo Ljubljane docela izpeljana. Da so se napredni občinski svetniki poslovili z magistrata s tem. žino in mladi general Gonrgaud. Poleg teh je šel z njim nekdanji mestni svetovalec Las Cases. To je bil sedaj ves njegov dvor. Toda dvor je le bil. Naselil se je v hiši v Longwoodu, kjer je imel Napoleon 5 sob, druge pa njegovo spremstvo. Edino Bertrand je stanoval v sosednji hišici. Gourg3nd je prevzel nadzorstvo čez 4 vozove in 8 konj, s katerimi se je Napoleon vozil. Prigodilo pa se je Velikokrat, da ni šel po cele mesece \t sobe. Njegovi lakaji so bili oblečeni v modre suknje in v hlače iz črne svile. Etiketa je bila ista kot v Parizu. Tako ni smel v prisotnosti Napoleona nihče sedeti. Od začetka je spal visoki jetnik dopoldne, potem sam zajutrkoval in ob sedmih kosil. Potem je pa po noči vstal, čital ali pa vzel kopelj, ki je jako dolgo trajala. Poznejši čas je vstajal zgodaj zjutraj ter s pomočjo služabnikov in najetih Kitajcev zasadil lep vrt. Tedaj je nosil navadno obleko, ki jo je popoldne zamenjal z uniformo, na kateri se je blesketala zvezda častne legije. Tako oblečen je sprejemal tujce, ki so imeli dovoljenje, da ga obiščejo. H kosilu so prišle tudi dame Dountolou in Bertrand. Prva mu je igrala na glasovir in pela laške pesmi. Navadno so po kosilu sedeli in Napoleon jim je čital Racina ali Molliera. Toda on je čital sebi v zabavo in velikokrat so zadremali poslušalci. Ako da so zaprosili pri deželnem zboru za dovoljenje, najeti posojilo v svr-lio izpopolnitve kanalizacije, je čisto pravilno in le hvale vredno. Po splošne’-) n-!:tu se imajo ob nabrežjih Ljubljanice napraviti .. . i-ralni kanali, ki bodo izpeljani spo-redno s strugo Ljubljanice. Ob sebi umevno je, da se ta za mesto Ljubljano zelo važni projekt, ki je spojen z velikimi troški, da izvršiti le pola goma. Klerikalne telečje glave naj le naprej mekečejo in prepričane naj so, da narodno napredne stranke to ne ovira, da ne bi pričeto kanalizačno delo tudi v bodočem občinskem svetu nadaljevala in dokončala na splošno zadovoljnost vsega ljubljanskega prebivalstva in to tudi proti volji klerikalcev. Nova klofuta Slovencem. V dobi, ko vpijejo klerikalci, da se brez njihove vednosti in proti njihovi volji na Slovenskem ničesar ne zgodi, je vlada prizadjala Slovencem novo klofuto: prestavila je državnega pravd-nika Trenza v Novo mesto, na njegovo mesto pa je posadila zagrizenega nemškutarja, člana nemškega »Volksrata" Luschana. To prevažno mesto so dobili v roke Nemci če ne z izrecnim pritrdilom pa vsaj z vednostjo naših klerikalcev. Od takih ljudi, ki so pomagali v Ljubljani ustanoviti nepotrebno nemško gimnazijo, ki so pri volilni reformi za deželni zbor pustili Nemcem popolnoma ne-prikrajšane veleposestniške mandate, ki so dopustili, da je prišel na prvo mesto pri sodišču Nemec Elsner, in da gospodari na rotovžu Nemec La-schan, ki so proti volji ljubljanskega prebivalstva sklenili za Ljubljano tak volilni red, po katerem dobe v ljubljanskem občinskem svetu zastopstvo tudi Nemci — ne da bi kot kompenzacijo zahtevali vsaj to, da dobe tudi slovenske manjšine v nemških in laških mestih primerno zastopstvo — od takih ljudi ni mogoče pričakovati nič drugega, nego narodno izdajstvo in samo to. Pri prihodnjih volitvah bo slovensko prebivalstvo pokazalo, da je s klerikalnimi narodnimi izdajicami že temeljito obračuna 1 o 1 Po 200 K so plačevali kandidate. Iz klerikalne kandidatske liste jasno odseva vsa duševna revščina klerikalne stranke. Večina klerikalnih kandidatov je takih, ki so še analfabeti, kakor mokar Velkavrh ali pa Simončič. Tudi analfabeti so lahko dobri in pametni ljudje, vendar pa je večina klerikalnih kandidatov taka, da bi morali v ljubljanskem občinskem svetu krave pasti, ako bi hoteli klerikalni svetniki priti do veljave. Pa še teh niso mogli 90 skupaj spraviti, ne da bi jih plačali. Pripoveduje se po mestu, da je v klerikalni listi več mož, ki so dobili po 200 K zato, da so posodili svoje ime za kandidata. Čudno ni, da se cela Ljubljana smeje klerikalni kandidatski listi. Nune na volišču. V nedeljo, dne 23. t. m. pridejo iz nunskega samostana volit tudi nune-učiteljice. Pravijo, da so nekatere še precej »zauber punce". Ker je škof Bonaventura s svojo rdečo brošuro že tako vse kmetsko ljudstvo in nedolžne ženske po kloštrih pohujšal, kar ji še kaplani in fajmoštri niso prej, upamo, da se nas posvetnjakov te voiilke ne bodo bale, marveč se dobro počutite v prostorih mestnega liceja. Klerikalna agltatorka. Klerikalnega kandidata za obč. svet ljubljanski mokarja Bahovca svakinja, neka Kačarica iz Trnovega, menimo iz Cerkvene ulice, prav.pridno agitira za klerikalce. S svojo beležnico hodi od hiše do hiše ter agitira za »katoliško Stanko", ker menda ne ve, da se kleri- pa je on zapazil, da kdo d.emije, mu je vrgel knjigo v glavo. Napoleon je imel posebej veliko denarja. 400.000 frankov v zlatu, ravno za toliko biserov in za 4.000.000 frankov vrednostnih papirjev. Srebrne in zlate posode so prodali, samo en del je ostal za njega, ker ni mogel jesti iz porcelanastih posod, kar se je pa jako sramoval, češ, doma sem jedel iz žgane ilovice. Da ni slabo živel, priča dejstvo, da so izpili od januarja do marca 1817 nekaj tisoč steklenic vina. Vsak dan so porabili 80 funtov mesa in 6 kokoši. Da je bilo življenje v Longwoodu vedno mirno, se ne more reči. Dame so se sovražile in tekmovale za prvenstvo. Gourgand je prišel v nemilost in šel s Sv. Helene. Napoleon pa se je redko zmenil za te razprtije. Njegova knjižnica je štela približno 2000 zvezkov, ki pa so ležali po celi sobi; kajti, če je Napoleon prečital kako knjigo, je ni djal nazaj v omaro, ampak jo je vrgel na tla. V tej sobi je narekoval svoje memoire, posebno natančno pa zgodovino vojne 1. 1815. Končno je začela glodati na njegovi železni konstituciji neozdravljiva bolezen, Postal je jako nervozen. Njegov izreden spomin je pešal in novo-, došle knjige ga niso zanimale. K največjemu začudenju se priznal rimsko- kalci sramujejo katoliškega imena in so ga že zdavnaj opustili ter ga zamenjali z „ljudskim“, misleč, da bo to bolj »držalo". Naprednjaki storijo n^ibolie, ako pckažejo tej vneti „ka- a., i ‘ v. -); -, ako bi jih na popolnoma nekatona.d načiu nadlegovala s svojo politično „učenostjo“ ker katoliška vera ni z volitvami v občinski svet ljubljanski v nobenem sorodstvu. Nov spovedni slučaj. Neka služkinja na Viču je čitala »Jutro", ker je njen gospodar stalen odjemalec našega lista. Pri zadnji spovedi je seveda priznala, da je čitala „Jutro“, Pater pa jo je vprašal, kje je list dobila. Povedala je, da ga čita, ker ga čita njen gospodar. Tu pa se je pater razkačil in je zahteval, da gre iz službe in da naj pride šele v sredo zopet po odvezo. Pribijemo ta slučaj, da se vidi, kake pravice si laste naši spovedniki med ljudmi, ki hočejo opraviti svojo versko dolžnost. Št. Florjanski cerkveni „muc“ postaja malo preveč predrzen. Že soboto smo poročali, da je neki Marijini devici zavrnil za cerkev sv. Florjana olje, češ, da tisto olje ne gori, ker je kupljeno pri liberalcu. Zdaj se nam o tem mucu iz šentflorjanske cerkve zopet poroča, da ga je tisto naše poročilo tako speklo, da je v njegovi hiši stanujoči stranki prepovedal čitati „Jutro“, ter da ji je za-žugal, da jo sicer vun vrže. G. Karl Lachajner, svetujemo Vam, bodite malo bolj ponižni, sicer bi se znali mi iz-pozabiti ter malo bolj posvetiti v temno zgodovino Vašega cerkvenega ter uradnega muco vanja. Županska kriza kriza v Spodnji Šiški bodo najbrže tako rešena, da prevzame za sedaj posle županstva najstarejši odbornik Zajec in da takoj ukrene volitev novega župana. Nam se vse tako dozdeva, da bodemo v Šiški poleg že zavožene vode doživeli kmalo tudi novo kravjo kupčijo kot edini vspeh — zavožene opozicije. Sicer pa kakor srno že včeraj naglašali, o tem se hočemo še pomeniti. Osebna pest. Avskultant pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubijani g. Kajetan vitez Premerstein je premeščen v Radovljico. V delavnici za vozove pri c. kr. državni železnici v Sp. Šiški so zavladale nesnosne razmere ki nas sililo da jih objavimo javnosti o čimer naj si sama napravi komentar. — Pred dvemi letima smo dobili novega de-lavniškega mojstra v osebi priznanega klerikalca in jezuita gsd. Fobes-a. Mož je prišel s tako hinavsko ponižnostjo na svoje novo mesto, sladkal in se hlinil na levo in desno, da si pridobi čim največ zaveznikov in opore tako od strani višjih, kakor tudi od strani delavcev samih da tako lažje prične paševati nad slovenskimi delavci. V tem oziru se mu mora priznati spretnost kajti to se mu je tudi popolnoma posrečilo. Gorje pa tistim ki se mu niso vklonili in se ne skladajo z njegovim jezuitskim značajem. Vedno jih preganja, jim grozi pri vsaki malenkosti da jih kaznuje z globo, daje jim najslabejša dela ter jih na naj-mnogovrstnejše načine šikanira. Postal je že celo tako ponosen, da hodi o-krog kakor puran, na pozdrav ne dobiš nikakega odziva, marveč zadenete grd in zloben pogled, znamenje njegove zavesti, da je postal absoluten in brezobziren gospodar v delavnici. Svarimo pred njim tudi oba gg. tehnika, kajti lahko se nekoč zgodi, ko si bode mislil da jih pri svojih uskokih več ne rabi, da se tudi njima kaj takega pripeti, ki ga v svoji zaupljivosti še nista spoznala ter mu gresta v vsakem oziru na roko. Priporočamo jima pa, naj si ga blagovolita nekoliko natančneje preštudirati; zanašamo se KKKiSSmBHSgiSiSBKSH Katolištu veri, katero )e dosedaj za svojo osebo odklonil. Nekoč se je izrazil proti Gourgandu: „Ko bi bil prisiljen imeti vero, tedaj bi molil solnce, kajti ono je, katero daje zemlji vse življenje, ono je pravi zemeljsni bog.“ Leta 1820. pa reče Monlolonu: Ako-ravno čutim, da sem vsak dan sla-bejši, vendar še nisem tako daleč, da bi potreboval tolažbo vere. Toda kdo ve? Celo Voltaire je zahteval pred smrtjo, duhovnika, ki naj bi ga tolažil. Mogoče bi naredil tudi mene pobožnega! Teden dni pred smrtjo je prejel zakramente. Rekel je: »Bodete videli, kaj bode iz vas, ko bodete imeli cesarja, ki pojde k spovedi." Na Sv. Heleni pa je rekel: »Samo norec more trditi, da bode umrl brez spovednika. Saj je vendar tako veliko stvari, katerih ne poznamo in si jih ne moremo raztolmačiti." V oporoki je natančno določil glede sina in drugih stvari; končno pa pravi: Umrjem v naročju katoliške vere, v kateri sem bil rojen pred več kot 51 leti!" Naročil je tudi, naj se Lujizi sporoči njegova smrt. 5. maj pa je bil zadnji dan njegovega življenja. Divjal je velik vihar po otoku in veter je izruval njegovo najljubše drevo, ki ga je sam vsadil. V tihi sobi se je boril Napoleon v tem oziru na kurilnlčnega predstojnika gsd. Ritter-ja ki je znan kot človekoljuben in občespoštovan mož da se za njega nekoliko zavzame. Njegove strokovne zmožnosti s katerimi se vedno na vsa usta ponaša, so tako minimalne vrednost', da bi bilo dobro ko bi se še nekoliko pri „primožu“ učil, kar je še neštetokrat dokazal. On niti ne ve zato, je li delo dobro napravljeno ali ne, samo da več „lifra“ pa naj potem hudič vzame celo železnico s pasanti vred, samo da vleče on mastno remuneracijo. Pri vsem tem početju pa ga s slepo poslušnostjo podpira neki, radi kurje slepote odstavljeni strojevodja, ker misli stem doseči svojo karijero. Mi mu nismo prav nič nevošljivi če postane danes ali jutri samostojen „Werkmeister" toda vede naj se pri tem res kot strokovnjak in ne kakor paznik prisilnih delavcev. Omenimo naj še tudi da bi bilo umestnejše, da bi pomislil raje sam nase in na svoje s težkim trudom pridobljene skušnje kakor da*ob-klada delavce z raznimi priimki kakor „Gesindel“, „Lehrpoba" in podobno kar v popolni luči kaže v kakšni višini stoji njegov duševni nivo. Toliko za danes, kajti siti smo že tega paše-vanja, sicer bomo vprašali na tržaško direkcijo, če ji je kaj znano, da o-pravlja službo namesto g Fobes-a o-menjeni bivši strojevodja medtem ko on sedi v svoji pisarni in „štriha" golobe ter med delavnim časom — kakor se sliši — agitira za ustanovitev nemškega pevskega društva v Sp. Šiški. Opazovalci. Posnemanja vredno. V gostilni pri Zlati kaplji (Tratnik) na šentpeter-ski cesti se je razpečalo od 1. septembra lanskega leta do sedaj 11.550 računskih listkov Ciril-Metodove družbe, t. j. za 231 kron, ker tam dobi vsak gost račun na računskem listku Ciril-Metodove družbe. Ako bi se tako delalo v vseh naših javnih lokalih, bi imela Ciril-Metodova družba od računskih listkov veliko večje dohodke kot jih ima sedaj, ali gostilničarji se za to ne brigajo preveč — gosti pa tudi ne, četudi bi vsak lahko utrpel malenkost dveh vinarjev. Namesto vstopniue k dobrodelni prireditvi „ Domovine" nabral g. Ferdo Wigele, nadučitelj v Loškem potoku 40 K pod geslom: — Oj sijaj, sijaj solnce milo, na ljube »domovine" krilo!" — Darovali so: G. Rus Ivan 3 K, Rus Franc 2 K, pošiljatelj 2 K, po 1 K: gdč. Tilka Završnik, gospod Kobe, g. Polanc, g. Knavs, g. Kordiš Anton, g. Benčina Ant.; g. dr. Schiffrer iz Ribnice 3 K, g. M. Domicelj iz Rakeka 3 K, g, Ivan Rus namesto pristojbine za recept 2 K. Skupaj 21 kron. — Isti nabiratelj nabral 2. aprila v gostilni g. Šega v Sodražici: Za poljub rodoljubnih gospic: »Ernice" dva gospoda po 5 K, poljub gdč. »Malči" 2 K, še en poljub gospice ..Tince" 2 K, g. Pirc Ivan 2 K, gosp. Šega Iv. 1 K, g. Pakiž Fr. 1 K, gosp. Zupančič Ant. 1 K. Skupaj: 19 kron. Preizkušnja za pomagalce mizarskih vajencev se vrši dne 3. maja ob 9. uri zjutraj v prostorih c. kr. obrtne šole, Zatiški dvorec, pred zadružno oblastveno potrjeno preizkuševalno komisijo. — Preizkušnjo smejo na svojo prošnjo delati tudi oni vajenci, ki so se izučili mizarstva v kakem tovarniškem obratu, ki ne pripada nobeni zadrugi, (§ 104 b zakona z dne 5. februarja 1907. drž. zakon št. 26 ) Lastnoročno pisane prošnje opremljene z učnim kakor tudi spričevalom obrtne nadaljevalne šole je vlagati na načelstvo Zadruge mizarjev v Ljubljani, Spodnja Šiška, Vič in Moste — v Ljubljani. Nedostojno deželnega glavnega mesta ie pobiranje smeti v takih od- ———■—j—SHgHBga—M s smrtjo. Veliki vojskovodja in zma-galec ji je podlegel. »Josefine-France-mon fils-tete-ar-mee —“ to so bile njegove zadnje besede — iu ni ga bilo več. Njegovo srce in želodec so dali v srebrno posodo in dali vse skupaj v rakev. 7. maja 1821 so ga z vojaškimi častmi pokopali. Tu na Sv. Heleni je čakal trenotka, ko so Francozi spoznali njegovo vrednost in ga pokopali ob reki Seini, kakor si je želel. Na krovu fregate: La belle Poule: so ga prepeljali leta 1840 v Pariz. Tu so ga prenesli v Invalidni dom, kjer počiva med priborjenimi zastavami in imeni, ki pričajo o njegovi nesmrtni slavi. Kakor krasno je bilo prej njegovo življenje, ravno tako je bilo zadnja leta polno udarcev, ki bi jih kdo drugi težko prenesel. Ako malo natančneje pregledamo njegovo življenje, spoznamo šele njegovo tragiko. Ravno njega se posebno tiče izrek, ki ga je napisal kot 201etni mladenič, stavek o dvojni usodi genija: Les hommes de genie sout des mčteores destinčs a brfiler, pour čcla-irer leur siecle. (Ženijalni ljudje so meteorji, ki imajo nalogo goreti in razsvetljevati svoje stoletje.) prtih vozovih, ki služijo po kmetih za prevažanje prešičev in gnoja. Magistrat in Lauter seveda tega ne vidita, ker so jima higijenične stvari deveta briga. Živinski sejem na Vrhniki za 18. aprila prepovedan in sicer vsied Tazglasa okrajnega glavarstva v Ljubljani. Prepoved se utemeljuje s tem, da se prepreči nadaljno razširjenje kužne bolezni na gobcu in parkljih med parkljivci. Sejem je prepovedan za živino in blago. Pasji kontumac v Črnomeljskem okraju! Star pregovor pravi: Vsega mora biti enkrat konec. Samo tega menda pa nikdar več ne bo, da bi se smele te uboge »pasje pare“ zopet enkrat prosto gibati v Belokrajini. — Gospoda »referenta- siv. c. k. deželne vlade tem potom vljudno vprašamo, jeli na prizadetih „aktih“ že toliko prahu, da se sploh več v roke ne morejo prijeti ter ogledati; od kedaj ta „kuga“ traja? Po 8 oziroma 11 mesecih strogega kontumaca, ter brez novih slučajev v nekaterih občinah, bilo bi pač že enkrat čas, storiti konec, tej neznosnosti. Gospod „referent“ pa nikar ne odgovorite, ako Vam kak ugoden predlog v roke pride: „Keine Idee“, — ker zna se zgoditi slučaj, da Vas kak „stekel“ iz jeze vgrizne. — Več nestrpnežev. Zaradi motovivca sta včeraj stali dve stranki iz Sp. Šiške pred sodiščem. Premikač pri drž. železnici Lovrenc Sitar je šel s svojo ženo na njivo gospodarja, ki mu je tudi Sitar ime, motovivec nabirat. Žena in hči gospodarja te njive pa pridete tja ter vejite, da naj se nabiralca motivivca odstranita iz njive. No, vsaj veste, kako je pri takih slučajih. Beseda je dala besedo in besede so rodile dejanja, vse skup pa posledice, da so ■vsi štirje Sitarji stali pred sodiščem. Vsaka stranka je bila seveda nedolžna. Trije fantički, ki so bili tedaj tudi na njivi, so tako pričali, da je sodnik yerjel, da sta lastnica njive in hči onadva zmerjali ter se celo dejansko spozabila nad njima. Zato sta bili obe obsojeni: mati na 10 K, a hči na 20 kron. Premikač Sitar pa, ki je bil ravnotako tožen, pa je bil oproščen. *^er pa je slučaj malo čudnih izpovedb onih treh fantičkov s prvo razsodbo šejfvedno nepojasnjen, se bo ta niotovivecj bral še pred deželnim so-disčem. Akadetnično ferijalno društvo »Bodočnost" v Ptuju je ustanovilo dne 2. t. m. svojo IV. javno ljudsko knjižnico pri Mariji Snežni blizu Cmu-reka. Ker je ta knjižnica ob jezikovni meji v narodno-obrambriem oziru ve-iike važnosti se obrača društvo ni vse rodoljube z uljudno prošnjo, da mu podarijo primerne knjige ali pa pomagajo društvo z denarno podporo, da se knjišnica izpopolni. Vsi darovi, ki se objavijo v listih, naj se pošiljajo ‘ia naslov društvenega predsednika J- U. C. Slavko Šumenjak, Polenšak, pošta Juršinci, Štajersko. Staro zidovje okrog starega vojaškega oskrbovališča so do zdaj večinoma že podrli. Novim stavbam se umikajo stare podrtije. Prodajalke masla imajo na ljubljanskem trgu prav slab prostor odmerjen, namreč v Medeni ulici, kjer je velik prepih in nanese veter toliko prahu na maslo, da bi se zato morala začeti brigati sanitarna oblast. Naj se 4oIoči maslaricam drug, primernejši prostor. Ustanovnik Šišenskega Sokola je postal g. Josip Seidl, posestnik in trgovec v Spodnji Šiški. Naj bi mu jih še več na tej poti sledilo! » Zvonček št. 4. Vsebina: Fran ■Zgur: Zelja. F. Ralnak: Pomladni prvenci. — Jos. Vandot; Lovec Joža. — Lad. Ogcrek: Voda in jeklo. — S. P.: Jankec na konju. — Drag. Humek: Majka priroda pripoveduje. — Silvester K.: Premodre glave. — Radoslav B: Sanje. — Ivo Trošt: Čarobno jezero. — I. P.: Pozdrav. — Mladi risar. — Kotiček gospoda Mirodolskega. Volilna. (Prosto po znani slov. pesmi.) Postava Ljubljančanom nova je dana, zato si izbirajo urno župana. Za čast to vesoljna se .žlindra" peha, Ljubljančan pa »žlindro" že dobro pozna. Zato se oglasi jih sto: »Županil nam „žlindrar“ nebo!“ Naj prvi se Kregar za stolček pripravi — je žal, da on v sodni tiči preiskavi. Kako on Ljubljani bi županoval, ko listine je ponarejal in kral? In koj se oglasi jih sto: ■Zupanil nam Kregar ne bo!“ Ponuja Ljubljani se tudi Šteficelj, nad vse je on „žlindrarjem“ všečen možicelj. Pa on se ne briga za občno korist, le v falzifikatih je specialist. Takoj se oglasi jih sto: „Štefe nam županil ne bo!“ Morda bi pa Zajec župan bil najbolji, ker branjevkam vsem je on najbolj po volji? Povsod „abstinent“ je on dobro poznan, z medaljo že kmalu bi bil odlikvan. Pa spet se oglasi jih sto; »Županil nam Zajec ne bo!“ Bi Šušteršič vsakmu morda bil po godi ? Pa oj! kako hitro ga ljudstvo obsodi! Ne mara ga nikdo — njegove roke na pet kilometrov po žlindri smrde. In brž se oglasi jih sto: »Le ta nam županil ne bo!“ Lampe bi tud rad gospodaril v Ljubljani — Ljubljančani pa so poredni, pretkani, Od daleč kot kozel smrdi jim že far, rešpekta ne vzbuja jirn farški talar. Zato se oglasi jih sto: »Lampe nam županil ne bo!" Poskuša tud Šuklje, možak plemeniti, v Ljubljani župansko si čast pridobiti in misli, da je že v Ljubljani gospod — polcaj salutirat mu mora povsod. Inv spet se oglasi jih sto: »Županil nam Šuklje ne bo!“ Še Jarac Ljubljančanom drzno se štuli in milo okoli moledva in kruli. Pa Jaraca nikdo ne mara že več — že davno njegova je glorija preč. In koj se oglasi jih sto: »Županil nam Jarac ne bo!“ Dovolj je za danes — o drugih pozneje, na vrsto vsi pridejo prej ali sleje. O vsakem pa ljudsko jaz sodbo že vem in. smelo-jo danes že., javno povem — zavpilo bo sto jih in sto: »Županil nam „žlindrar“ ne bo!“ Spesnil Bav-bav & komp. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Konference med Khuenom in Bie-nerthom. Dunaj, 10. aprila... Danes so se vršila med ogrskim ministrskim predsednikom grofom Kbuenom-Hederva-ryjem in Bienerthom pogajanja glede brambne reforme. V vladnih krogih se govori, da je med obema prišlo do popolnega sporazuma tudi v jezikovnem vprašanju in sicer ostane tudi na Ogrskem armadni jezik nemški. Novi vojaški zakonik določa, da se sme vsaki obtoženec zagovarjati v svojem materinskem jeziku. Sedaj obstoja le še vprašanje, kako bi se nova predloga sprejela parlamentarnim potom. Avstrijska vlada se namreč boji, da bi v slučaju, če ogrska zbornica predlogo sprejme, nova avstrijska zbornica ne prišla pred golo dejstvo in bi na ta način ne mogla razpravljati o predlogi. Toda ogrska vlada zatrjuje, da je popolnoma izključeno, da bi bila brambna predloga sprejeta še pred prvo sejo nove avstrijske zbornice. V dobro informiranih krogih pa prevladuje mnenje, da sporazum med obema vladama še ni popoln. To potrjuje tudi dejstvo, da bo jutri cesar sprejel oba ministrska predsednika v posebni avdijenci in se vrši še tekom tega tedna seja skupnega ministrskega sveta pod predsedstvom cesarja, kjer bo padla končna odločitev. Priprave za volitve. Praga, 10. aprila. Med Mladoče-hi in češkimi narodnimi socijalisti je prišlo za nove državnozborske volitve do popolnega sporazuma. Danes se je vršila seja mladočeške stranke pod predsedstvom drja Škarde, kjer se je sklenilo, da se 32 mestnih čeških mandatov razdeli tako, da dobe Mla-dočehi in narodni socijalisti vsak polovico. Nato se je zvečer sestal ekse-kutivni komite narodnih socijalistov, ki je ratificiral kompromis. Obenem je bil sprejet tudi predlog, da češki narodni socijalisti v vseh okrajih, kjer so Cehi v manjšini, ne bodo postavili pri prvih volitvah svojih kandidatov, ampak takoj glasovali za socijalno-demokraške kandidate proti Nemcem. Lvov, 10. aprila. Rusinski poslanec Romančuk je izjavil, da ne sprejme zopetne kandidature za državni zbor. Posvetovanja banovih pristašev. Zagreb, 10. aprila. Včeraj in danes so se vršila posvetovanja banovih pristašev glede taktike v ogrsko-hr-vaškem državnem zboru z ozirom na sporazum in nagodbo. Razpravljalo se je tudi o poskusih madžariziranja hrvaškega domobranstva. Izstop poslanca Zbierzchowskega iz vladnega bloka se vzame na znanje. Zbierzchowski se namreč teh posvetovanj sploh več ni udeležil. Položaj v Albaniji. Cetinje, 10. aprila. Položaj v Albaniji postaja od dne do dne resnejši. Sedaj se je namreč izkazalo, da so se albanski vstaši le radi tega umikali pred Turki, da so jih zvabili v zasede, jih pobili, nato pa pričeli zopet prodirati. Kot se zatrjuje, so vstaši danes zavzeli mesto Dinoši, kjer so vjeli vso turško posadko. Zveza med Skadrom in turškimi pomožmmi četami je popolnoma pretrgana. V Skadru samem vlada strašna panika. Prebivalci pričakujejo vsak čas, da bodo vstaši mesto naskočili in je zavzeli. Cetinje, 10, aprila. Danes popoldne je došlo semkaj poročilo, da se je v bližini Kastratije vnela med albanskimi vstaši in redno turško vojsko huda bitka. Turki so bili popolnoma poraženi. Veliki del vojakov je bil vjet in razorožen, drugi so pa pobegnili. Albanci jih neprestano zasledujejo. Mnogo turških beguncev je že prišlo do črnogorske meje. Razkritja v Lvovu. Lvov, 10. aprila. Policiji se je priti na sled velikemu revolucionarnemu gibanju med rusinskim dijaštvom. Rusinski dijaki so baje izdali po deželi na tisoče proklamacij, v katerih se rusinski dijaki poživljajo, naj pridejo na dan smrti bivšega gališkega cesarskega namestnika grofa Potoc-kega, katerega je kakor znano, umoril neki rusinski dijak, na pokopališče in protestirajo proti vladnemu režimu sedanjega cesarskega namestnika. Dalje so bili na rusinske polke izdani proglasi, v katerih se rusinski vojaki poživljajo, naj nikdar ne pozabijo tega, da so prisegli samo na zvestobo do cesarja in države, vsled česar ne smejo nikdar preganjati svojih rodnih bratov. Policija že odredila obširno preiskavo. Seveda se o vsem še varuje stroga tajnost. Restavracija ruskega vojnega brodovja. Petrograd, 10. marca. Državni svet je imel danes sejo, kjer se je vršila in končala generalna debata o budgetnem provizoriju. Z veliko večino je bi! sprejet etat mornariškega ministra, kateremu se dovoljuje za restavracijo baltiškega in okrepitev črnomorskega vojnega brodovja 120 milijonov. Razne vesti. * Strel v sv. Petra cerkvi v Rimu. V šentpeterski cerkvi v Rimu je neki Desanti ustrelil proti kupu duhovščine, ki je bila pred oltarjem, pri tem je zadel nekega čuvaja. Sodi se, da je mož zmešan. Desanti pravi, da mu je neki duhovnik preprečil ženitev z neko deklico in se je hotel maščevati. D’ Annunzio znani italijanski pisatelj in kavalir je bil zadnji čas rub-ljen. D’Annunzio ima v Florenci krasno vilo, ki je polna dragocenih darov, katere je dobil D’ Annunzio od svojih oboževalcev. Te dni so vdrli v vilo eksekutorji, ker toži D’ Annunzia njegov bivši prijatelj za 100000 frankov,1 Oglasilo se je takoj mnogo manjših upnikov, kakor je znano Živi D’Annunzio zelo razkošno. Sedaj je v Parizu. Splošno se upa, da bodo njegovi oboževalci plačali tudi njegove dolgove. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik dr. Ivau Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. kupujte jtiTHO"'. Izvod samo 4 vinarje. Mali oglasi. Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Prazne Skatljc, že rabljene, prodaja v vsaki velikosti in množini P. Magdič, nasproti glavne pošte. U 30/15—1 D 0*0 s •“12 is e m Ki > -n** o o. S " oS S n it 03 « .5 -"S 53 -g .E, «5-4 Q k«..« ta “ S UJ 4» Z cS" a= Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Bliiž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Plclller, Kongresni trg. Češarlr, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Saje Dunajska cesta. Mrzil kar, Sodna ulica Suhic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška Tivoli, na žel prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stlene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušenlčnik, Židovska ulica. Kleiiistein, Jurčičev trg Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Teneilte, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagode Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bi/j a k, Zaloška cesta. Ilemžgar. Zelena jama. Bič, Zaloška cesta. Svetek. Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Ojstriš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta iaro fiaite S H 99 JUTRO1*! Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, a ko se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Lastna tovarna ur v Švici. ;i ■* jV i t ’ • !*>»■ Vrt unc-ove obleke so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene. Ljubljana, Dvorni trg 3. Telefon Ht. 301. Oblastveno autorizirano in sodno zapriseženi !! Ljubljana, Šubičeva ulica 5. Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije itd. iflppri t Tf? Pravkar je izšlo Damir Feigel: Pol litra vrpavca 8°. 8‘/2 pole. Cena vezani knjigi K 2 60, broširani K 1'SO. Ta knjiga obseza 19 daljših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor. Oddelek »Gaudeamus igitur* prinaša vesele povesti iz dijaškega življenja; .Uredniške tajnosti" odkrivajo zanimivosti iz časnikarskega delovanja; oddelek .Holmes in njegova smrt' je naperjen zoper različne detektivske romane; oddelek „Iz četrte dimenzije" se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega in literarnega življenja. Knjiga podaja dovolj originalnosti ter si utegne z duhovitimi ostrinami v pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijateljev. Ako se hočete izborno zabavati ter si napraviti nekaj uric užitka, naročite si .Pol litra vipavca". Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, založna knjigarna. Priporoča se največja zaloga oblek za £Osoode in dečke, A Vedno najnovejša konfekcija Z£T= A LUKIČ kjHbljana? Pred škofijo štev. 19. (St Solidna postrežba! Nizke cene! KJV« Xzclel©Tre,:r:-.ie Ig*re.č Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vlil., ■mnbw Pfeilgassu 34. ****** Vojaške oprave za otroke: Infanterijska garnitura \ K 4"— Huzarska ,, 1 obstoječa iz čake, prsnega ,, 5"— Planin, lovcev ,, f oklepa, sablje, patronske ,, 5-— Dragonska „ ( taške, puške v najfinejši „ 5-— Ulanska „ | izdeljavi „ 5*— Telesne straže ,, / >» — Prekupovalcl specijalnl cenik. Razpošlljatev po povzetju. Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. i i —— % ■ ,čfr *' $]?- Šivalni stroji za rodbino iti obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. Pisalni stroji „ADLER“ : Za velikonočne praznike se bode prodajala najfinejša in najcenejša gnjat (šunka) in sicer: domača (lastnega izdelka) a kg K 2 20 pristna graška gnjat . . „ „ „2 30 pristna praška gnjat . o-«n v trgovini i. BUŽŽOLINI izdelovanje salam in kranjskih klobas. Velika zaloga sira, čajnega masla, slanine itd. Za praznike se bode točil fin, star rizling liter K 1*20. Lepota ženskega I lica je ključ, ki odpira mnoga In mnoga vrata! kli bi t •mxeuk3xitvw%asiexms^mEsaamB BEamBaaaaBBBaaamaBBBBmmaBmam tl? M j 4 Lepo In belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe OLIMPIA pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja “»!S3emESH*Ka3B«iHj O J_< 1 M P 1 A. sauxssBaisDms*zsca «**~ -•« - rf-r*- - ji- • — Mn«c«— suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 120, velikemu K 2—. — Glavna zaloga v •avi • T--.-- ’ _=i.c . . i»r, t-.VMV.THorainaisiKpni .. lekarni Trnkdczy v Ljubljani. zxaayLTijna:^txx. V velikonočnem tednu so :: cene veliko znižane :: pri vseh izgotovljenih oblekah za gospode in dečke, ter konfekcijah za dame in deklice!! Angleško sklad O. Bernato === Ljubljana, Mestni trg štev. 5. ftSŠ Ljubljanska kreditna banka v L|nbI|anL Stritarjeva ulica ^tev. a. Podružnic® v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. — Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 ‘|s °|0 |