K

Poglejte na številke poleg naslova za dan,, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS


ARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki,
u nkkaj VEČ KOT	^
NA DAN DOBIVATE H
C ^LAS NARODA" \\
, PO POftn NARAVNOST NA <# SVOJ DOM (izrzcaii mM, Jf
Citajte,
Vas zanima ::
Vlephone: CHelaea 3-1242
I No. 5. — Stcv. 5.
Btatcrrd as Second CUm Matter September 25th. 1940 at the Post Office a* New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 8, 19 41—SREDA, 8. JANUARJA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
BORIS SE NE VKL0N1 HITLERJU
NASPROTJE MED KRALJEM BORISOM IN MIN. PREDSEDNIKOM FILOVOM . . . RUSKI SVETOVALEC V SOFIJI . . . NAPETOST V BALKANSKIH DRŽAVAH JE VELIKA
LaFollette priporoča previdnost
v««	« w	mw vw	.	• m m •	■
Vsled poročil i z Rumimske, da ne prebivalstvo pripravlja k vstaji, ker so zbirajo ruske čete olb Dnjestru in Prutu od Lvova do Odese in ker je 'bolgarski kralj Boris zadnjo tri dni zavzel zelo odločno *ta!i-šče—vse to je mnogo pripomoglo, tla se je napetost na Hal kanu znatno polegla.
Poročila o Filovem potovanju neresnična
Sinoči se je v Sofijo vrnil ministrski predsednik dr. Bogdan F i lov, ki je po splošnem mnenju prinesel s sefjoj nemške j) red loge. Zadnje čase pa se je med kraljem Borisom in Filovom pojavila nasprotja, vsled česar javnost pričakuje, da bo v bližnji bodočnosti pri šlo v bolgarskem kabinetu do kake i spremembe.
Filov se odkrito zavzema za "sodelovanje' z o> iščem pri stvarjanju 4'novega reda", kralj Boris pa z enim očesnim gleda na Bumunsko, z drugim pa na turško armado v evropski Turčiji in je vsled tega proti vsakemu "sodelovanju" z Nemčijo.
V Sofijo je prišel posebni ruski odposlanec
Yr teh okolščinah je prihod novega svetovalca ruskega poslan štva Aleksandra Aleksandrova v Sofijo velikega pomena. Diplomatski krogi so mnenja, tla je Aleksandrov prinesel s seboj ruske predloge, ki bodo zelo ugodni za Bolgarsko in jih bo tudi kralj Boris sprejel. Ti predlogi so tudi najbrže v zelo ozki zvezi s koncentracijami ruskih čet ob bolgarski «evemi meji.
Aleksandrov je 4>il do *<*daj ravnatelj srednje - evropskega oddelku v sovjetskem vnanjem komi.-arjatu in je izvedenec v balkanskih zadevah. B I je tudi v rusko-nemški komisiji, ki je določila mejo na Poljskem. Da jo bil poslan v Sofijo in ob času, ko Balkan zoj>ot stopa v Of*prcdje, tako važen mož, kot je Aleksandrov, je moral biti zelo tehten vzrok. Mesto svetovalca v ruskem poslal-itvu v Sofiji je bilo že dolgo prazno in izgledalo je, da ga Moskva ne namerama več izpolni-
ti. Sedaj pa se je iz kakega razloga Josip Stalin premislil. Aleksandrov je star šele 33 let, toda zavzema v sovjetski diplomaciji zelo važno mesto.
Iz vsega tega more vsakdo .'klcpati po svoje. Jasno pa je, dn je napetost v balkanskih državah zelo velika. Javnost pa z bojaznijo pričakuje naglo bližajočih se dogodkov, ki morajo p.iti. Xikdo pa ne more vedeti, kaj bo prišlo. Položaj je skoro isti, kot lansko »pomlad, ko so prihajale vznemirljive vesti, dokler niso usode polnega 10. maja pričele nemške čete korakati v Belgijo in 1 lolandsko.
"Balkan je ]>odobcu knezu, ki moli in straži," pravi "Tribune de Lanssanue." "Jutri bo vda rila strela — toda kani in kdaj?"
Ko se je sinoči ob (>.(>."> ministrski predsednik dr. Bogdan Filov vrnil z Dunaja v Sofijo, je takoj izjavil; "Poročila, ki so bila razširjena po Ameriki glede mojega obiska v Nemčiji li so resnična."
Več o svojem potovanju ni hotel povedati, toda do>bro pou čeni krogi so skoro prepričani, da mu Nemčija ni stavila ni-kakih zahtev, ali pogojev.
Jugoslavija kaže mir na zunaj
Jugoslovanski vladni in vojaški krog": kažejo z ozirom na bližajoče se dogodke velik mir, navzlic temu, da vsakdo smatra danes* za odločilni dan glede Bolgarske. Z ozirom na to o armada pripravljena in splošno je mogoče opaziti veliko premikanje vojaštva.
Razširjenje so * vsakovrstne govorice, gotovega pa ni kdo ne ve. Beograd je brez časo-pisov, kajti zaradi pravoslavnih božičnih praznikov do petka ne bo izšel noben list. Na praznovanje praznikov je prišlo v Beograd mnogo ljudi in vsakdo je prinesel s seboj kako poročilo. Nekdo je prinesel vest, da je bil bivši ministrski predsednik dr, Milan Stojadi-liovic proi>eljan iz Ilidže blizu Sarajeva v nek drug kraj v Bosni. Ta vest se je naglo raznesla i>o Beogradu, toda potr-
Bivši governer države 'Wisconsin pravi, da bi ne bilo prav nič čudnega, če bi nekega lepega dne pustila Anglija Ameriko na cedilu.
Pod pokroviteljstvom "A-merican First Committee'* je govoril po radio Philip V. La t oilette, bivši governor drža ve Wisconsin in brat zveznega senatorja Roberta M. La Fol-letta, ter rekel, da Angležem niti v glavo ne pade, da bi s*c dali pobiti, če Amerika ne bo takoj stopila v vojno.
—	V Angliji je že zdaj na levi in na desni opažati znamenja, ki so svoječasno javljala propast Francije.
—	Pazite, — je svaril La Folletto, — da ne bo naša dežela pahnjena v trideset letno vojno ter se nekega dne znašla sama prod nemogočo nalogo, da se bo morala namreč boriti proti vsej Evropi in Aziji. Ta borba se ne bo vršila na ameriških tleh, kjer <bi utegnili zmagati, ampak naši vojaki, ki se bodo morali boriti v 3000 milj oddaljeni Evropi in GCOO milj oddaljeni Aziji.
—	V Angliji so ljudje in sicer na zelo vplivnih mestih, ki so dosti bolj naklonjeni Nemčiji kot pa Združenim državam. Ni treba pozabiti, da so se še meseca februarja 1939 sestali v nemškem mestu Dues-seldorfu zastopniki angleške in nemške industrije. Tam so sestavili načrte za pogodbo, čije cilj je bil pognati z združenimi močmi ameriško trgovi no iz Centralne in Južue Amerike. Vpad v Čehoslovaško je izvedbo načrta preprečil, kar je pa stranskega pomena. Značilno je, da je tak načrt sploh mogel biti storjen po vsem tistem, kar je že Hitler storil. To naj bi pomislili Amerikan-ei.
diti je nikdo ne more, toda rati io postaja jo je razglasila.
Navzlic vsakovrstnim vznemirljivim poročilom pa so ministri večinoma šli na svoje domove, da prazujejo Božič. Celo ministrski predsedn i k Dragiša Cvetkovič se nahaja na svojem domu v Nišu. Vna-nj-i minister dr. Aleksander Cincar-iMarkovič je menda edini minister, ki je ostal v Beogradu.
Avstralske čete v Afriki
La Folletto, ki je bil dva termina governer, je očital predsedniku, da je skušal s svojim govorom pred novim letom preplašiti Amerikance.
—	Iz zadnjih izjav angleškega kabineta, — je izvajal La Follette, — iz zadnjega govora lorda Lothiana in poročil naših poročevalcev, ki so šla skozi ang.eško cenzuro, je bilo jasno razvidno, da Anglija brez popolne pomoči Združenih držav ne more zmagati. Ce se jtii ne bomo udeležili vojne, se Angleži ne bodo dali pobiti.
—	V zgodovini teh dni bomo prav gotovo naleteli na i-ste pozive in mogoče celo ultimate, ki so prihajali v Belo hišo tik pred raizsuiom Francije ter so napotili predsednika, da je govoril v Charlottesville o "roki, ki je iz zasede potisnila bodalo v hrbet.''
—	Ko sem se vrnil spomladi leta 1939 s potovanja po Evropi, sem opozoril predsednika Roosevlta, da se bo v slučaju vojne Francija najbrž razsula. Mislim, da smem povedati, da se je predsednik tej moji izjavi smejal. Zdi se mi, da je dobil svoje informacije od poslanika Bullitta, ki je zdaj preselil svoje vojno šc\* vanje iz Francije v Združene države.
—	Če bi bilo predsedniku dovoljeno, — je izjavil La Follette, — izvesti njegov iaven-politični program, bi bile Zdr. države kmalu v vojni in sicer v popolni vojni tako velikega oblega in tako ogromnih stroškov, da bi bila v primeri ž njimi naša prizadevanja v zadnji vojni malenkostna in niče-va.
—	Predsednikov novoletni govor je vseboval "časovno bombo"—namreč jasno in izrazito izjavo, da bomo izgoto-vili in odposlali dovolj orožja za zajamčenje izmage Angliji.
Predsednik in 8-urni delovnik	1
Predsednik Roosevlt je odpravil osemurni delovnik za vladne uslužbence, zaposlene pri konstrukciji armadnih in mornariških oporišč, ki jih je Amerika prevzela od Anglije.
Tozadevno odredbo je podpisal dne 31. decembra ter je bila tri dni kasneje objavljena v zveznem registru.
Predsednik poudarja, da ie v interesu narodne obrambe oporišča čimprej zgraditi. O-menil je trudi, da je mogoče v slučaju izredne potrebe osemurni delovnik odpraviti.
Mornariški department bo posredoval
Ker bi stavka v Babcock & Wilcox tovarni v Bavonne, N. J., precej ohromila mornariški obrambni program, je iz-jaivil Charles Johnson Post, zvezni delavski posTedovaleč, da bo nedvomno posegel vmes mornariški department. Tovarna ima velika naročila za parne kotle.
Stavko so proglasili CIO delavci, ker jim vodstvo tovarne noče plačati 65 centov na uro. Dobili so le po 55 centov na uro, kar se jim je zdelo dosti premalo.
FARMERJEM SE BLIŽAJO BOLJŠI ČASI
Povečana industrijalna produkcija bo imela tudi na poljedelstvo ugoden vpliv. — Lani so imeli farmer j i 9500 milijonov dolarjev dohodkov.
Poljedelski department je napovedal za tekoče leto ameriškim farmerjem boljše čase.
Urad za poljedelsko gospodarstvo je mnenja, da bo povečana industrijalna produkcija izvedla na poljedelstvo ugoden vipliv. Pomisliti je treba, da je narodnoobrambni program zdaj šele v začetnem razvoju. Ko bo v polnem razina -hu, bo opaziti vse povsod ugodne posledice.
— Farmer ji bodo imeli le -tos znatno večje dohodke, — pravi urad, — toda upošteva-
ti je treba, da bodo imeli tudi več stroškov, kajti cona vse mu bo narasla. Lani je znašal dohodek ameriških farmer je v devet tisoč petsto milijonov dolarjev ter je bil največji v zadnjih desetih letih.
Živil je dovolj za vojaške potrebe in za potrebe civilnega prebivalstva. Mesa bo porabljenega znatno več: isto tak o tudi sadja in pšenice.
Sredi poletja bo na ra.zpola-go 400 milijonov bušljev pše-nice.
Nov načrt CIO
V teku enega tedna bo Philip Murray, predsednik CIO, predložil predsedniku Roosevelt u načrt, kako bi bilo mogoče pospešiti narodnoobrambni program s povečano produkcijo jekla.
To bo že drugi (program za poefpešenje vojne industrije. Prvega je sestavil Walter Reu-ther, načelnik General Motors oddelek United Automobile Workers, ki je priporočil, izrabiti ves neporabljen prostor in vse počivajoče stroje v avt-n-li tovarnah ter producirati 500 letal na dan.
POROČILO URADA ZA LJUDSKO ŠTETJE
Privatna poročila glede nezaposlenosti so precej pretirana. — Soglasno z uradnim ljudskim štetjem je bilo lanskega marca le nekaj nad pet milijonov oseb nezaposlenih.
Iz poročila, ki ga je izdal u-rad za ljudsko štetje, je razvidno, da je bilo lanskega marca v Ameriki 5 milijonov 110 tisoč 270 oseb nezaposlenih. Potemtakem so bile privatne cenitve precej pretirane.
Narodni industrijalni konferenčni urad, ki ga financirajo velike družbe, je navedel za mesec marc 9 milijonov 300 tisoč nezaposlenih, dočim je A-meriška delavska federacija cenila njihovo število na 10 milijonov 200 tisoč, CIO pa celo na 12 milijonov.
Lanskega marca je bilo v A-meriki 100 milijonov 972 tisoč 196 oseb, starih nad 14 let. Od teh jih je bilo zaposlenih 45 milijonov 350 tisoč 430 (reliefni delavci niso všteti v to šte-
vilo).
5 milijonov 110 tisoč 270 o-seb ni bilo zaposlenih niti v privatni industriji niti pri kakšni vladni agenturi. Pri vladnih reliefnih agent-urah (WPA, NYA ali CCC) je delalo 2 milijona 380 tisoč 62 oseb.
Od ostalih 48 milijonov 131 tisoč 434 nad 14 let starih o-seb, jih je bilo 28 milijonov 838 tisoč 484 zaposlenih doma; 9 milijonov' 70 tisoč 986 jih je Jiodilo še v šolo; 11 mili j. 226 tisoč 374 jih je bilo po raznih zavodih; 1 milijon 986 tisoč 349 nezaposlenih se sploh ni brigalo, da bi si poiskali kakšno delo. 5 milijonov 220 tisoč 98 jih je bilo pa za delo popolnoma nezmožnih.
KOVINARJI NE BODO STRAJKALI
Trinajst kovinarskih unij ima nad 850 tisoč članov, načelu je jim pa John Frey. — Vsi morebitni spori naj bi bili predloženi razsodišču.
Kovinarji, ki so člani Ameriške delavske federacije, so sklenili, da ne bodo vprizarja-
la štrajkov v vojni industriji,	, t . .
pod pogojem seveda, če bodo' ^^noobranrbni program delodajalci zadovoljni predlo-1 ™llteva emihitrejso produkci-žiti vsako sporno zadevo po-!3° -V"?ga' kar. ,,otrebuje,no za
V izjavi izvršilnega odbora je rečeno:
v Egipt, 4a se pridružijo an-li napad na Bardijo.
sobnemu razsodišču.
Ameriška delavska federacija ima trinajst unij kovinarjev, v nji so mehaniki, strojni telin ki, risarji in navadni težaki. Dosti kovinarjev je za-1 . , -poslenih v ladjedelnicah, ladje-!	',e J^**™* P^be
, . .	. ' . llirxi ilf» MVM in »ilmi plnipnnii
našo lastno obrambo in za po moč Angliji. Vsledtega se je pojavila v industriji potreba enotne polit-.ke in enotnih metod.
Frey je tudi rekel, da bodo
Izredna sreča
V bližini Roswella, New Mexico, je zadel avtomobil v v<*!ik truck. Na t ruck u je bilo 200 zabojev jajc, vrednih $1,700.
Posledica: Avtomobil je bil popolnoma razbit; truck je izgubil dvoje koles in je bil precej poškodovan; niti eno jaj«*e se ni ubilo.
gradnja je pa ena najvažnej-
med delavci in ladjedelnicami v večjih okrožjih, uaprimer z&
ših industrij deželne obramfbe.; Tir; . . ,r
Kovinarjem predseduje jJ	°,ba1' Velika jezera
rev. in t>o nWnv«n Jtr.li- Mehiški zaliv, atlantsko obal
Frey, in po njegovem zatrdilu ima 13 unij nad 850 tisoč članov. Koliko jih je zaposlenih v vojni industriji, pa ni mogel povedati.
itd.
Med vodstvoin ladjedelnic in delavcev mora vladati najlepši sporazum.
WOLLOV POZIV AMERIŠKIM DELAVCEM
Dolžnost ameriških delavcev je pomagati svojim angleškim tovarišem. — Značilna obletnica Amalgamated Clothing Workers.
IMathew Woll, prvi podpredsednik Ameriške delavske federacije, je poslal vsem predsednikom narodnih in mednarodnih unij, priključenih Federaciji, okrožnico, v kateri poziva ameriško delavs*tvo, naj z vsemi silami pomaga svojim angleškim tovarišem.
Woll je predsednik Ligo za človečanske pravice, svobodo in demokracijo.
| Izvršilni odbor Ameriške I delavske federacije je v tesni i zvezi z Walter join Cirine, ge-I nera'nim tajnikom angleškega strokovno-uuijske^a kongresa, t V New Yorku bodo tekom tega meseca praznovali Amalgamated Clothing Workers : značilno obletnico. I 14. januarja bo namreč poteklo trideset let, odkar je unija podpisala »vojo prvo pogodbo z znano tvrdko Hart , Schaffner and Marx.
S tisto pogodbo je bil dan temelj uspešnemu kolektivnemu barantanju med delavci in delodajalci, ne samo v industriji oblek, pač pa tudi v raz-, nih dragih industrijah.
Ubogi zaljubljenci!
Župan Salt Lake City, Utah, ki je nedavno odpravil iz salonov godbe ne aparate je odredil: — Mladi ljudje imajo navado ustaviti karo prod hišo svoje izvoljenke ter tako dolgo trofbiti, da se pokaže iz voljenka pri oknu ali na pra gu. Avtomobilski rog pa ni bil iznajdeu v ta namen, pač pa zato, da opozarja pešce in av-tomobiliste na nevarnost. Tisti, ki tbo trobil pred bišo, bo kaznovan.
Zaljubljenec bo moral torej dekletu požvižgati ali pa stopiti v hišo in potrkati na njena vrata,
"O L A S H A B O D A" — New Yorfc
Wednesday, January 8, 1941
VSTANOVLJEN L. I
99
GLAS NARODA
__oreicm or the kopu)
r^ir^od and PnbUabed by Skrenit Publishing Cmmpmay, (A Corpormtfon). ■ rant, 9akser, President; J. Laptba, Bee. — Place of business of the ton and tddreni of above officers: 21« WEST 18th STBEXTT, NEW YORK, N. X.
48th Year

"Glas Naroda1* la Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado $«.—; sa pol leta 93.— ; as fiatrt leta $1£0. — Za New York aa celo leto $7.—; sa pol leta $3 DO. Za lnoaematvo aa celo leto $7.—; sa pol leta $3.50.
"Olas Naroda** izhaja vsaki dan IzvzemSi sobot, nedelj Id praznikov.
"GLAS NARODA." 21« WEST l&lh STREET, NEW YORK. N. Y. telephone: Cllelsea S—1243
ANGLEŠKA ZMAGA V AFRIKI
Gozdni delavci v Sloveniji
iLesna industrija in trgovina zavzema v narodnem gospo-
I
' BLAZNIKQVA
Pratika
za leto 1941
Cena
Če bi Angleži ne kontrolirali Sredozemlja, bi ne mogli zmagovati v Severni Afriki. Italijanski maršal Graziani je vec mesecev počival \ severovzhodnem delu Egipta ter lii mogel začeti pohoda proti Kairu in Sueškemu prekopu iz enostavnega razloga, ker ni mogel -po morju dobiti potrebščin yl Italije.
Angleži, ki kontrolirajo Sredozemsko morje, so pa o skrbeli svojo armado z živežem, municijo in orožjem, dočitu Graziani ni mogel drugega kot čakati, kdaj bo nasprotni padel po njem.
Laško vojaštvo je bilo kaj kmalu pognano iz Egipta, prejšnji teden je ipa dospelo poročilo o sijajni angleški zmagi pri Bardiji v italijanski Libiji.
Ce bo Angležem uspelo prodirati v zatpadni smeri ob severoafriški obali do Tripolija ter Tripoli zavzeti, bodo Italijani odigrali svojo vlogo v Afriki.
V Abesiniji naj ostane laška armada do konca vojne, rpala si ne bo nikamor in dosegla ne bo ničesar. Po vojni bo kaj lahko oibračunati ž njo.
Angležem je omogočilo zmago njihovo brodovje. Brez brodovja bi ne bilo mogoče opremiti angleških in avstralskih vojakov ter jili poslati proti Gra-zianiju.
O angleški kontroli nad Sredo^pmljem priča prav posebno dejstvo, da angleške zavarovalnice prav rade zavarujejo blago, ki ga prevažajo angleški <parniki po morju, ki ga nnatra Mussolini za ^vojo last. Angleške vojne ladje si upajo celo v Jadransko morje in preskrbujejo grško armado z o-rod jem, municijo in drugimi potrebščinami.
Pa še enega dejstva se ne sme prezreti. Navzlic izrecni nemški zahtevi ni hotel zavzeti francoski maršal Petain, predsednik nepod jarmi jene Francije, napram Angležem od-lo ».'icjšegn stališča. Tega nedvomno zato ni storil, ker je ra' coski general Weygand, poveljnik francoskih sil v Sc-\ i Vfriki, odvisen od milosti angleške mornarice.
Central Weygand ni bil nikdar prav posebno izrazit demokrat, bil je pa vedno zmožen vojak, in vojaki običajno računajo z dejstvi.
Francoska odločnost je nedvomno posledica laskih porazov v Afriki. General Wevgand je bil eden tistih, ki so bili meseca junija prepričani, da je Anglija že na robu poraza. Vsa francoska politika je temeljila na_tem prepričanju. Danes sta pa maršal Petain in general Weygand menda drugačnega mnenja
Na podlagi teh dejstev je mogoče ugibati o gotovih možnostih.
Sedanj^ vojna se vrši na kopnem, na morju in v zra ku. Angleški uspe4ii vzbujajo upanje, da bo Anglija, ne samo obdržala, pač pa tudi povečala svojo moč na morju. Ako Anglija obdrži in razširi to moč ter dobi toliko letal, da se za-more kosati z Nemčijo v zraku, bo nemška kontrola na kopnem polagoma izgubila svoj pomen in veljavo. Blitzkrieg se v tem slučaju ne bo več .ponovil, ampak bodo kopenske sile igrale slično vlogo kot so jo igrale v svetovni vojni ali pa celo v Napoleonovih časih.
Angleška kontrola morja pa mora še nekaj več pomeniti kot pa samo blokado Nemčije in ozemlja, ki so ga Nemci zavzeli. Zajamčiti mora varnost morskih poti med Anglijo in Združenimi državami ter Anglijo in njenimi dominiji.
fvlinole pod tem pogojem bo "arzenal demokracije' uspešen in bo začel zadajati nacijem usodne udarce.
Angleška zmaga v Afriki je namignila Ameriki, da jo treba angleško mornarico še bolj ojačiti, kar bo povsem mogoče z uveljavljenjem Rooseveltovega načrta, naj bi dobila .Inglija čimprej tristo »posebno zgrajenih tovornih .parni kov.
'Zdi se, da se blitzkrieg ustavi na morskem obrežju, ako nasprotna stranka kontrolira morje.
O tem se je pred več kakor sto leti že Naipoleon prepričal, in tudi Hitlerju se bodo o<fcprle oči.
Ameriška pomoč Angliji bo zadala nemškemu nacizmu Miirtni udarec. Angleška nadvlada na morju in v zraku bo zajamčila tudi Združenim državam mir.
Za ohranitev miru pa ni nobena žrtev prevelika.
čeni od pokojninske pre-krl»e.
Naša lepa vas je izvzeta c>J ve-1
daiv.tvu Slovenije važno mesto, jlikega socialnega napredka, ki i
Les vz slovenskih gozdov je za'je izražen v delavskem social-!
kmjeta najpcinf:mb»ejši vir do-;nem zavarovanju. Niti -za ina-
hodkov, ker je poljske zemlje le-nkost ni oslalbljena (sramotna)
premalo, da bi preživljala kmc- učinkovitost nesodobne social-!
«"'ko prebivalstvo, ali dala pro- ne ustanove preužitkarskega j
rzvode za trg. Gozd in živina ,kota. Deset tisoč najrevnejših
dajeta kmečkemu človeku v«ak bajtarjev in kajžarjev, de'r:ma
• lan krirh v izmenjal nem gospo-j t udi izrazitih poklicnih dclav-
darstvu, poljski pridelki pa o-.cev, mora s strahom pričnko-
stanejo ?.n lastno potrriynjo. j vati •-•vo jo starost. Šum-ka in
Gozdno in le no gospodarstvo žagarska industrija n:> audita
ustvarja »ibscžcn trg za za po- enoletne zaposlitve. Zaposlitev
s'itev «loven»-kih stalnih ' po- ie deloma sezonska, kar ponio-
klicnih in pa tudi priložnost-mi, da delavci ostajajo brezjxj-
liih delavcev, kakor so mali po-'sejni, kar poo trnje socialno
sest n i k i, k a jžn rji in bajtarji, j bedo. Zaradi slabe »ocialnci	'rf'
n__j - j\ . , . .. zaščite gozdnih in žagarskih*-----
(icizdno-ziigarska industrija, v , ,	,	.
: -4*41-1 * 'delavcev, pošteno zaradi izpa-katero je všteta tudi lesna tr-, . . . 1	« 1 .
da socialnega zavarovan ta, .je
lesna industrija postavljena v
privilegiran položaj. To ni v'* ,fS
redu. I>?sna industrija ni izpo
* poštnino vred
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
216 West 18th Street N«w York. N V
Peter
Zdaj |>o novem letu bo pa vj Marsikomu se bodo ob po Nemčiji tako: Kogar 'bodo s du na tako sliko poeedili * ceste pijanega pobrali, ga bo-j in bo žalostno vzdihnil: do fotografirali in sliko obja-| — Salameiit, ta pa ima r vili v listih.	: čo. Le kje se ga je tako do
To naj bi bila kazen za pija- zavesti na lezel nost. Pa 'pravzaprav ne bo no-| V Nemčiji namreč porab bena kazen, pač pa le zavist ! odstotkov vsega alkohola
vzbujajoč dogodek.
I pogon strojev in avtomobil« ] nekoč slovito nemško pivo j bilo j»a jh) Hitlerjem naroč I degrad
Lov v New Jersey
Sezona za streljanje srnja-1
; rad i rano na jjol p ročen Kdor se torej hoče v ta! j okolšč mili do nezavesti nap | mora poznati tajne vire in i.
gcrviiia, izkazuje po podatkih okrožnega urada v letnem po-vprečju .">00«) prijavljenih zaipo-slenih de!avc»rv. Ta številka pa niti približno ne ustreza tvamenru stanju števila zaposlenih gozdnih delavcev. V gozdovih, odnosno v žagarski in lesnj .industriji išče svojo zaposlitev mtaogo več oseh, kakor pa to kažejo številke v (statističnih izkazih. O gozdnem in poljedelskem gospodarstvu i mamic razmeroma mnogo znanstvenih razprav, ki iniajo »n^men prikazati socialno-go-spodansko strukturo podeželskega prebivalstva in naše slo-venske vasi. Z razimotriva-njem socialnega položaja podeželja so se ukvarjale mnoge ankete in konference, ki .so morale vse brez izjeme priznati, da so živi jem-ke pridobitne prilike slovenskega človeka na vasi skrajno slabe. Ogrontno je število onih. ki morajo iskati kruh izven rednega kmečkega dela. v tovarni, obrti, pri javnih delih, v gozdovih in podohno.
StuJij življenjskih prilik v vasi kaže, da mora biti v gozd-no-žagarski le-.ni industriji in trgovini zaposlenih najmanj 15 tisoč oseb in ne samo 5000 kakor iih izkazuje uradna statistika okrožnega urada. Sa-
l a jo bfti
.«vanje i
pritegnjeni si delavci.
kov in jelenov je trajala v »Ir j žavi New Jersey pet dni. V J ! tem času so
ra imeti do-ti denarja.
v zava- . , ...
. . srnjakov m jelenov.
zaposleni! ....... .
, -	A . ..',... i Aajvee lih je padlo v
v .gozdno-zitgarski uulustriii."	J ** . 1
»'i , n * i- - -	i 'liiigton okraju, naimee
K:» I»o oihnutla tu«li izjema, da .	J '
sto.
i Tekom ne, ki je trajala samo štiri dni,
stavljena .večjim krizam kakor zavarovanju niso podvrženi de-so o-fale industrije. Morda lav<M Javnih delili, e bomo lesna industrija doživlja ugod- Z;1	približali reali-
nejše konjunkture kakor niar-,«^	^ ^ara^tni * l>a«»lo ^ te divjadi.
sikatera elrnga gospodarska!Iir<4skrbh . PO<ležels'kega ljudstva, ki je stalno na elm vnem
občine se za ta problem skoro da ne zanimajo, čeprav se jim dnevno valjajo pod nosom. Sem spada gotovo veliko socialno vprašanje starostne in onemo-glostne pix?ski^be kajžarjev in bajtarjev.
panoga.	,
»Kako je mpgfjče, da deset ti- reidu- Kmečke organizacije ze-| soč srozetnih delavcev ni priteg-i10 prenmio store, ela bi problem] njeno v ,ocialno zavarovanje? Pr^el 1)1 lze rešitvi. Slovenske Najvažnejši vzrok je v tem, da nmogi smatrajo da delavci, za-po!-leni pri sečnji v kmečkih gozdovih, niso podvrženi zavarovanju, češ, da imajo značaj poljedelskih delavcev, ki so od zavarovanja izvzeti. Taka razlaga zakona ni pravilna. Tueli delo v kmečkih gozdovih spada pod -obveznost zavarovanja, akej je les namenjen za trg in ne za lastno kmečko uporabo. Lesna ineh»-trija se je večkrat izognila zavarovanju na ta način, da je sečnjo lo;a prenesla 4?a kmečkega lastnika gozda, ki je smatral, ela njegovi delavci niso podvrženi zavarovanju.
(Same v slučaju nezgode je tak delodajalec skušal uveljaviti zavarovalno zavezanost. S ten* so zavarovanje obremenje-jvali -a m o slabi riziki. V goz-fclill je oibičajno akordno dr o.
lovci pexlrli J477 , Z Balkaiici u»" prii»oročlj; češenj zobati. Bur- Balkanske \ojfle >o poka še>t i le, d;i so Turki dobri vojal da so «;rski vojaki še bol lanske (1U3!>) sezo-( kot turški; da se z Bolgari
morejo meriti niti Turki n GrkC,; toda Srbi so ugnali B< gare v kozji rog.
Ni čudno, če se Hitler ob tavlja. Na Zapadu si ob Ai giiji krha čeljusti, na Balkai: si pa utegne še kaj druge«; skrhati.
Kar svojega kompareta Mu solinija naj vpraša.
PET GLAVNIH LONDONSKIH MILIJONARJEV.
:no del srožil-nega delavstva je J Akord an t >e /e zavarovanju torej deležen zaščite socialnih' izognil, večkrat v ^porazumlu z zakonov, pe>sebno zakona o za-1 delavci, glavni podjetnik pa je varovanju delavcev, ev<tali o- 'smatral, da inui dolžnosti po zastajajo stalno izven te prepo- ,konu o zavarovanju delavcev trebne zaščite. Tako so gozd-J izpolniti akorVlant. Tudi revi-ni delavci prepuščeni sami <ebijzija gozdnih obratov je otežko-in svoji re\"ščini v primeru;čena.
brezposelnosti in bolezni, za! Zavarovanje gozdnih delav-iieztrode pri delu jim no more'cev .ie1 važno socialno vpraša-biti priznana renta in — v sta-jnje, ki mora biti pozitivno re-rosti in onemoglosti !so izklju- seno. V najširšem obsegu mo-
Mehiska vlada bo prcvzeHa železnice
Pred dvema letoma je mehiški predsednik Cardenas razlastil mdhiške železnic« ter njihovo opravo poveril 50 tisoč železničarjem.
Delaven pa niso znali prav gospodariti, Namesto dobička
so imele železnice v treh letih skoro tri milijone dolarjev izgube.
Vlada je vsledtega sklenila prevzeti kontrolo nad vsem mehiškim železniškim sistemom.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA MSk J ED N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000	Premoženje $4,500.000
SOLVENTNOST K. S. K. J KI) NOTE ZNAŠA 122.55%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsol ventili podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proci bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 6«. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce še nisi ttmn ali članica te mogočne in bogate katoHške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street,
URAD
Joliet, Illinois
Nemci zopet bombardirali London
Nemški aeroplani so zopet pričeli db belem dnevu napadati London ter so večkrat v velikih skupinah prileteli nad mesto. Vrgli so mnogo bonih, ki pa niso zahtevale mnogo človeških življenj.
Nemški letalci so tudi obiskali Liverpool ter nekaj krajev ob jugovzhodni obali.
Admiral Leahy v Vichyju
Novi ameriški poslanik pri francoski vladi v Vichyju admiral Leahy, je danes maršalu Petainu vročil svoje poverilne listine. Časnikarski poročevalci pravijo, da bo admiral Lea-
Malo koniHi je znano, da pripada I^ondon prav za prav jm*-tim angleškim milijonarjem. Glavna med njimi .sta sir Er-no-1 Butte in lord Brown. Ime sira Butte-a se je pojavilo letos spomladi naenkrat v ospre-Hju interesov angleškega ti-ka in sicer takrat, ko je bilo raz pisano angleško vojno po soj i Butte sam jo podpiral 50,000 funtov šteriingov. 14Daily Herald" je cenil njegovo premoženj na 30 milijonov funtov šteriingov. O tem. kako ogromno limra biti v resnici njegovo premoženje, priča nedavno y>ro-daja dela Buttejevili nepremičnin lordu Brownu. Butte je. proda' lordu Brownu 12,000j stanovanjskih hiš. 320 trjrovin !
Statistika marsikaj dokaz« Tako je naprimer tudi doka , zala, da žive vdove delj kot fp;j jo I njihovi možje.
Po govori žena o čt*ni, govo4 ri l>odi>i o moškem, z moškin ali pa v moškega.	,
-Mož .stoka, ker bo tako kina In umrl, žena pa, ker >e je tako zgodaj rodila.
V indijski državi Maudi j<
| naselbina, v kateri živi čudno
, . . „	,, . , i cigansko pleme, ki je ohranilo
k:»ienrato;rrafov t; r lo pnsfa-l . .. .. - ,	i
T , „ . , v , (staro, tudi čudno navado. O-njsr. I Hud r*ro\vn ie plačal za v
... , '	cetje
i«- nepremičnine, ki -o same po	. , .	..
Iiioiu svoje hčere na vago. runt
do>bro raše-enega dekleta stane
But te ju pa je ostalo še «000|eno ' ^ Ta	[ma za
>tt»-novani>kih hiš. GOO tr-ovin, posledico, da starši že ud otro-
120 rest a vrači i, G kinematogra--sk,U let ,lob,'° knnijo svoje
sebi že mesto -rednje velikosti-20.000,000 funtov šteriingov. |
fov in 8 oristanišč. Približno!^^ ,,a čimbolj zrede.
1.200.(MK) rplačuji* Bulteu na j Oblasti pa bi rade pirepreči-
jemnino. <4T>;iilv Herald" je le to trgovino z ilekliškiiii me-
, . - i r> + • • i poročal, da dobi Butte mesečne so1"- Ker je pa ne morejo kratil v pojasnil maršalu Petainu in«'	.. . . . . .. i..... , , . i
1 , - , t ,	~ 450,000 tuntov brez dohodkov konialo prepovedati, so našle
rrancoski vladi, kolike važno- ,. . . . r	, , --; ,ir„„ • . , , ^ -	4 , ..
'	1 1...........*■........g edalisc! «lrug izhoil. Država je tako tr-
sti je pomoč Združenih držav Angliji in drugim državam, ki se 'bojujejo z diktatorskim državami.
Vodstvo oboroževalnega programa
Xat Izorstvo (Vborože va 1 nega programa je predsednik Roosevelt poveril štirim možem, ki so: William S. Knudsen, Sidney Hillman, vojni tajnik Henry Stimson in mornariški tajnik Frank Knox. V tem odboru pa imata najvišjo oblast Knudsen, ki bo zasiotpal industrijalce, in Ilillman, ki zastopa delavce.
Od kinematografov, in pristani.Sr.
POPRA VEX.
Nedavno smo poročali, da je v So. Chicago, III., umrl rojak Frank Gurasne. To pa ni pravilno j me, temv č Juramc.
1'redništvo.
POZOR —
Potre4jnjem hlapca, kateri je zmožen opravljati vsa farmska dela. Plača po dogovoru. Farma ni velika. Ako katerega veseli, naj se prijavi na sledeči naslov: LBO BRBGAR, RFD 1, Dovlestown, Ohio.
(2x)
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
- z'*' - . V ■ ' t ■ ■ N (V angleškem jeziku)
RECEPTI V5EHNARODOV
Stane samo $2.—
an	ku	_
Knjiga je trdo vezana in ima 821
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod.pa so:
tudi v jeziku naroda; ki mu j* kaka jed posebno v navadil
i
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati inj izpopolniti.
< »—»•■ - • ■ »i i * Naročite pri:	v v. • . <
KNJIGARNI StOVENIC* PUBLISHING CO:
216 West 18th Street,	New York, N. Y.
gov i n o visoko obdavčila.
Ciganski očetje zdaj lahko izbirajo: ali mnogo denarja za debele hčere in visoke davke ali pa sulic hčere in nizke davke pri njihovi ženit vi.
Zdaj nosijo nekatere ženske steklene pete. Kdo ve, kaj »i bodo še izmislile.
Sicer pa. ali veste, kdo je .iznašel visoke ženske pete.'
'Zgodovina pravi, da jih je iznašla neka precej pritlična ženska, katero je bil mlad, čeden fant trikrat zapovrstjo na čelo poljubil.
Ko je izgubil bogat možak vse svoje premoženje, ga je ta -koj prvi dan zapustila polovica prijateljev. Drugi so šele po dveh dneh zvedeli, kaj se mu je zgodilo in so ga šele po dveh dneh zapustili.
Rojak, ki mu ni delo prav posebno dišalo, je zjutraj pogledal izpod odeje na uro i.i potihem dejal:
— Ce me v desetih minutah žena ne pokliče, lx>m danes še Silit zamudil.
Sveti Trije kralji so za nami, dali se je že za ^poznanje podaljšal; kolesje po tovarnah se noč in dan vrti; gospodarji ne pres-ojajo vev delavca po pleši in po sivih laseh.'
Z ozirom na vse to kouštati-rarn, da . je znatna bolju kot je bilo.

"G L A' 8 NAEOD A" - New To rf

Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
T-r

Delavci so se
Ma jrierji so poslali kanadskemu justičnemu mi-
nistru v obliki resolucije protest zaradi areta Dobrouspela božičnica cije 46 delavcev. —Odrecfbe sta obrambo K.a Dober teden pred božičem m>
nade je treba pravilno tolmačiti.	j priredili Hrvatski tamlraraši
i j i j članj Hargreave« koncertne s->.|i MMrct^ •■',ii'',r;i je hi-	|*odfc* Mifiiti. ki Je prinesla
Kit k land Lake. Ontario »vali. I'i kit i ran je ;v po kunad- približno 50 dolarjev čistega
'-kili |NMtav; h f»ovseni p "ta<\ y j, ],^., Z denarjem bila MO-	_	... ! knplj na božična darila revnim
,4(H»la>ti pa piketiranje niso| f j_r||l smatrale za pos1;.vno d janjej p. s,,i,,10 so postavili t;\nv l»ač mi ira pa označile z besedo }„,,.,;; Zajcev "Večer na Sn-iwsff** za zločin, kar je v ,vp\je vse zadivi! in Motako so krfcfečcm nasprotju z "določba- Rajale navzočim hivatske na-
/nnčiliio delavsko zborovanje. Zborovali »n člani Kirkland Mine and Mill Workers unije ter pri tej priliki protestirali proti aretaciji 41» delavcev, are-tiiauih v zvezi z delavskim spori ni mi« I 4 'uy>l rj»-vo korpo-raeij in njenimi uslužbenci.
IPri le j priliki >o zbarova'ei odobrili protect, ki je bi! v ob-'iki resolucije poslan inMične-nra ministru Krnostu Iwvpointe v Ottawi. Ont.
•Protest, ozironwi resolucija ;e naslednje vsebine:
'"Olani Kirkland Lake Mine and Afcill Workers mu jo, Ixical 240, smo natančno pre mot rili in proučili sledečo zadevo:
delavcev, članov Locala 193, nnije avtnih delavcev, je bilo aretiranih in ohsojcnih na podlagi "odreb za obrambo Kanade**. Aretirani so bili zaradi pos tavanja oz i rti n ta kla-t ar jen i a (loitering) četudi so v resnici p: kotiral i. ker jih je (Tiryslor jeva korpo racija v Windsorjn inlpustila h. slirzil*' tokom spora o linijskih zade-
Wednesday, January 8, 1941
velta, da jo treba plačati blago z blagom.
"To nam ne bo omogočilo samo zrnato v sedanji vojni," jo dejal minister, "ampak nas "oo pc vojni tndi iztrgalo iz ro-vc špekulatorjev."
i.Mini tor je tudi rekel, da je tekoim zadnje vojne vršila an-geška kraljeva mornarica delo jK»tih mornaric, ter dostavil:
t" V »s.-dan ji vojni ne sme biti nobenih *nevtralcev. Sleherni mora l»iti bodisi na tej, bodisi) na drmri -trani. Ana:leži in njihovi zav<*zn-iki <o v frontni 'rti. ostale države so pa moralo prej ali s'ej odločiti za to ali eno st'an. Med pravico in kri-vico namreč ne more biti no-*"»ne n vtrainosti.
VSTANOVLJEN L. 1898
PRVA KONVENCIJA VZAJEMNE PODPORNE ZVEZE "B bM) 8. decembra, 1 940 v Kirkland Lake, Ontario, Canada.
mi za ob ran ki Kanade"
** 19. junija 1940 j" vlada v rwvehneni odloku izjavila, da ima delavstvo t vojnem času pravico organizirat.' se brez vmeševa-nja delodajalcev, ter s tem tudi priznala, da ima delavstvo pravico mimo uveljaviti zahteve unije. Aretacija in obsodba omenjeni- delavcev pa dokazuje, da so se oblasti poslužile "odredih za zaščito Kanade" v kori-t delodajalcev ter proti delavnostim postavno organiziranega delavstva.
•"Vsled toga zahtevamo, naj se taki slučaji več ne ponavljajo i5i naj bodo "določbe za obrambo Kanade" tako prikrojene cztroma spremenjeno, da no bolo več škodovale delavskim iixtereeom.
"Tn nadalje zahtevamo, naj instični minister takoj razveljavi ob-odbo, izrečeno nad o-menje-nimi 4G delavci Ohrysler-■cvc komoracije v Windsor. Ontario.'*
! odlie peismi.
Prired*tev se je vršila vodstveni Al Gei>ona.
pod
Angleži zavzeli laško letališče
Prednji angleški oddelki mi zasedli El Adem, letališče To-bruka v Libiji. Pri tem *o dobili t udi 40 italjanskih aero planov. El Adeiu, ki so ga Ita-
Ijani izpraznili, >e nahaja loj na Knjiga (Canadian milj južno od Tobruka. Za%>le- B« ok> za leto 19-Mi.
Kanada se strinja z delavskim ministrom
lKanad-ki listi so na prvih straneh objavili izjaao Emesta Bevina, angleškega delavskega ministra, glede priporočila a-meriškoga predsednika Roose-
Majne najele 2 1 2 novih delavcev
Mes 'C a oktobra in noveirfbra o i»rei!jogovne dražbe v Kirk-'aml Lak« , Ont., najele 212 novih delavcev.
Wright-Ifargreaves majna jo najela 74: Lake Shore 4S; Taek IPughes 22; Kirkland Hold 25: Sylvan i te 17. Maeas-a 14; To-bum 12.
Poleg toga so omi njene kom-panije najele meseca oktobra 78, meseca novembra pa 49 začasnih delavcev.
Imena od leve v desno: 1. vrsta—Frank Mole, Anton Peča ver, Fr. (irebonc (tajnik), Anton Turk (stari predsednik), Fr. Marušič (konvenčni predsednik), A. Hočevar (stari blagajnik), Joe Makse; 2. vrsta—Louis Zdravje, John Lav rič, Vinko Vidrih, Anton Preveč (novi blagajnik), John Star, Fr. Zidar, Louis Zevnik, Joe Kobetič.. vi-ta—Matija Otoničur (podpredsednik), Joe Pečarič, Joe Pogorele, Fr. Urbas, S tefan Fugina, Fr. Šparmblek, Fr. Pavček; 4. vrsta—Peter (Jregorič (bol. nadzornik), Matija S peli ar (novi predsednik), Anton Krašovec, Joe Francelj, Anton Stariha, Martin Novak; 5. vrsta — Frank Piist in .John Braniselj (stari podpredsednik).
Menda ni nikjer drugje na svetu zimski šport tako razvit kot v tej deželi. — KANADSKI PŽENIČNI KRALJ — V ARMADI Kanadskemu športniku je sneg to, kar je kanadskemu farmerju pohleven pomladni dež. — Smučišča, kakršnih ni nikjer drugje.

ZANIMIVA KNJIGA
(Kanadski statistični urad p" roča. da je izšla Kanadska Let-
Yea r
Bela opojnost v Kanadi
njeni aeroplani so zelo i>oško dovani in so jih poškodovali v napadu angleški aeroplani.
Poročilo iz (x»udona tudi pravi, da je angleška armada prišla "v dotik'' z laško armado v vuanji obrambi Tobruka in da dve angleški armadi ob-kotjujeta močno trdujavo.Isto poročilo tudi pravi, da so Ita-Ijani, odkar so Angleži pričeli svojo veliko ofenzivo, izgubili iH,0UU vojakov.
V»e kaže, da maršal Grazia ni Tobruka ni posebno utrdil, laška annada pa je raztresena po raznih krajih v Cirenejki, Trij»olisu iu ob tuniški meji. Ta raz<lelitev je smotreua, kajti oiutval Graziani se ne boji samo francoske armade v Tuniziji pod poveljstvom genera« la Wewganda, temveč tudi vstaje libijskih plemen.
Podeč Bardija naznanjen ▼ It*Kji
Sole \veraj je italjan^ki narod izvedel, da je v nedeljo padla Bardija v Libiji. Uradno poročilo o tem priznava težke izgube na vojažtvu in vojnem materjalu, toda po*z>čilu je bilo dodano 44dnevno povelje'* ministrskega »veta, ki zatrjuje moč osinča in rzjavlja odločnost Italije, da se bo bojevala dalje.
Ministrski svet je obenem t (Ki i naznanil, da znaša primanjkljaj za poslovno leto, ki je bilo končano .'*). juija lanskega leta, 28,038,000,000 lir.
Anglija bo dovolila
J ___<r» »
dovoz ziveza
Anglija se je *lednjič podala in dovolila, da 1n> Anterršk« Rileči križ mogel dovažati v nozasedeno Francijo konden-zirano mleko, na Špansko pa žito. Anglija pa nikakor ne dovoli, <la bi pričlo kaj živeža v francosko zasedeno ozemlje.
V knjiiri -o opisani vsi naravni viri Kanade in njih razvoj, zgodovina dežele, n'ene naprave in u-ta"ove, na;različ-ne.iše vrste produkcije, trgovina. transpoHaeija, finance, vzgoja itd. Xa kratko rečeno, kdor prečita to knjiiro, inui precej natančen v])o«yled v cijalne in go-podarske razmero kana Iskoga dominija. Novo izdajo jo pregleda! in odobril Hon James A. MacKinnon, trgovinski minister
'TCnjiga ima 1200 strani. Posebno zanimiv je članek o razvoju in napredku Kanade izza leta 1871.
Knjiga stane $1..">0. s tem so komai pokriti c-troški za papir, tisk in vzavo. Kdor jo hoče imeti, naj jo naroči od King's Pi inter, Ottawa.
Narava je Kanadi v vseh let -1 11 ill časih zelo naklonjena. Po-1 zimi ji je »neg prava blagodat.!
Kanadski športniki—in tel: j je brez števila—vsako leto tako i ali pa še bolj nestrpno pričakujejo snega kot ga pričakuje j šolska niladež. Kauadsk i m športnikom je sneg to, kar je kaandskemu farmerju ponižen pomladni dežek.	č
Sneg je pa za deželo tudi velikega gospodarskega pomena, vir velikih dohodkov.
Svoječasno so Kanado samo poleti obiskovali turisti, z razvojem zimskega športa se je pa tudi število zimskih obiskovalcev in izletnikov znatno povečalo. V razmeroma kratkem času si je pridobila Kanada— kar se tiče zimskega športa — prvenstvo.
Eden najbolj priljubljenih zimskih športov na severoa-uieriškem kontinentu je danes smučanje (skiing).
Ta šport je uvedel v Kanado konci prejšnjega stoletja lord Min to, ko je bil generalni governor v Kanadi. Ustanovil je tudi Ottawa Ski Club. To
Herman Trelle, ki ima nevenljive zasluge za kanadsko poveljedelstvo, se je pridružil kanadski armadi. — Njegova farma pri Wembley, Alta., je vsem drugim za vzgled.
Herman Trelle, ki j«-l>il par-	. • , ,,	...
i 1 oženil ie ob Peace Kiver na krat pro«-rlasen za psei.ieneira	- i	. ,
. ' •	lil	zemljevid. >e nrfu
kral ja ter ima za kanadsko po-
;!;<•<!•- -tv<> velike zaslmre. ne več -vn'i domovini kot poljedelski izvedenec, pač pa vojak.
Farmer Treiie je zapu-til -v«;j< zemljo Peaee Kiver pmvii! i Alberti t<-r i«- p« -tal i»' i kral i*, veni kanad^k'Mi! >n -/'Hiir-kem oddelku — >apei If<-r»t4an Trelle.
Xaloira inžinirskih < »1 '«• k»tv ie !f radi t! ce-te in mostovi ter omogočati prevoz vn-.-.šlvu preko n?očvirij ali rek. V ri Avstriji mi <e imenovtdi ti
....	.	V .
vojaki pionir'i t«*r so ime;: i-■ rok im č-c za sekanje irnineja. — < >i>. ur.)
X«'kon»u časnika"ju j rekei Tre le:
"Ko sem začel dokazovati, da zamore v ozemlju ]>ri Peaee Kiver uspevati žito vsake vr-ste. nis'. ni stori! teua toliko iz lasi nega nai:i .»rt k t pa iz nekake domoro. !no dolžnosti. »Sedaj <em eden v maiožici vojakov. ki so trdno odločeni ~ krvjo braniti kanda-ki »lominij prod katerimkoli sovražnikom.
Za uspehe,, ki jih je «loseirel |na svoji farmi pri WeiiiboJv, iA!ta.. je bil proglašen v Chica--ii leta 1fh>n, 1f>:?0. 19.n, 10 in 19?»(> za svetovnega pšenič-ne«ra kralja. Poleg tega je do-
Nove zračne proge
izvedenci ameriškega Civil
nega aeronautičnega urada so je tudi Ottawa Ski Club. To vsepolno zimskih privlačno- dela Kanade. Dolgo je tri in
priporočili ustanovitev dveh \je bil prvi tak klulb v Kanadi, ^ kar velja prav posebno za' pol milje ter ima 4,.>;K) Čevljev |M1 *e sedeii(naj^t drugih sve-novih zračnih prog in sicer: kmalu po tistem so se pa zače-1 parke v Rocky Mountains Tam navpičnega padca. To je edino lovnih prven-tev. Xa farmi med Torontom v Kanadi in li ustanavljati po vseh važnej-j so ua sneženih pobočjih igri-■ smučišče, ki odgovarja pred-Xew Yorkom za redni potniški šili mestih med Atlantikom in	ter mijje iu mi]je dolgo' pisom Federation Internacio-
in iMJstni promet;	Pacifikom.	_	r proge za sankarje in smučar- nale du Ski, ter je eno najpo-
ter med Biiffalom v New Danes je že 115 ski klubov je Hojo vkreber lajša jo aport-1 membnej.ših v Severni Ameri Yorku in Torontom.	i' Kanadi, ter imajo nad 23 ti- ^j, IU premikajoče .'se vrvi. | ki. Ker je v bližini mesto Jas-
V svojem poročilu pravijo	Smučar se v dolini tkke vrvi per, je kaj lahko priti do tja,
oprime, pa je v cloglednem ča- bodisi 7. vlakom ali s karo. Y su brez vsakih težav* zopet im vrhu.
izvedenci, da bi direktna zrač na zveza med New Yorkom in Torontom pospešila poštne po. šiljke, namenjene v Evropo.
soč članov.
Po deželi je povrlitega tisoče in tisoče mladih ljudi, ki niso člani uo)>eiiega kluba, pa
2ENITNA PONUDBA
Slovenec, samostojen, srednje starosti, ki ima lep dom, trgovino in nekaj denarja, se želi v bližnji bodočnosti oženiti ter bi *e rail v to svrho seznanil s Slovenko ali Hrvatico v starosti od 24 do let, tudi če je vdova brez otrok. Resne po-nu<lbe je )>oslati na: ŽENIN-KAXADCAX, č. of Glas Naroda, 216 \V. 18th St., New York.	5x
jim je smučanje najljubša zimska zaibava.	I Borba za prvenstvo v »liui-
Zadn ja leta se je silno raz- j Ju ^ ^ vrAila lani v Banff širil program, posvečen zim- narodnem pirku, in so se je u-
deležili najboljši smučarji Severne Amerike. Iz Calgary in Edmonta v Alberti so vozili
skemu športu v Kanadi, predvsem seveda smučanju.
Po vseh važnejših športnih. .središčih .so hoteli in kabine za Pos?bni \Ia,kl' «» smučarski va-smučarje. Smučarje prevaža- ?om SO,!,lh Iz klopljeni via - pn-enrt
- •	• .. • u - i kom iz v ancouvera iu Toron- jevana.
zajo po n*zki ceni posebni via-
ki, smučišča so v najlepšem
redu, istotako tudi skakalnice
nekaterih krajih Jasper narodnega parka so je mogoče smučati tudi poleti.
Revelstoke narodni park, ki je dalje proti za padu, je dobro znan kanadskim smučarjem. Na pobočju Big Hill-a se zbirajo vsako leto smučarski prvaki, in marsikatera borba za prvenstvo je bila že tam izvo-
pridelujo pšenico, oves, rž, lan in ječnt n.
I Zgoraj omejena odlikovanja niso »bila prav lahko dobljena, toda čim naporne.w» je bilo delo. s tem večjo vnemo se ga je Trelle lotil. Ko pripoveduje, s kakšnimi napori je "postavil Vvetu.
bliskajo cči pono-a in navdušenja-
"V« dno sem l»il prepričan." pravi. 'Sla I »o Kanada podala največja proizvajalka pse-niiv na -'Vetn. Kima i	z
glavami in !iii ni-o verjeli. Treba jim je bi o torej dokazati."
I4* Kralj'Vskemu** nazivu >it s«* pa pridružih' -e druxe ča-»ti. Tekom za«ln.:ih petnajstih !f*t -o -i ogledali nj«'U vo farmo po!e,.r lažnih drnuili odličnih obiskovalcev tudi trije kanadski ir-'iieialni irovernorji — lor ' Willinvrton. earl r>f Be>s-borcu^'h in lord Tvveedsiuuir.
Sir Kd\v;;rd Bi'attv. predsednik Canadian Paeific železnice 11 iii i je omo<r< čil brcnila eno potovanje oko i sveta. Trelle in njegova /ena ~t;i prepotovala 27 ^isoč mil.'.
Življenje v armadi ni za jTrella- ki j» nedavno praz.no-jval obletnico -svojena roj-jstva. nič n<»vega.
Tekom svetovne vojne je bil
č'an prvecra častil i škeua vež-balneira rbora, ustanovljenega na nn i vezi v Alberti. Pozneje bil zbor priključen 6f>. bata'jenu kanadske ekspedicij-ske armade.
IT Terma n Trelle jo bi rojen v ameriški državi Tdabo ter je dospel v starosti štirih let s svojimi sfariši v Kanado.
Zlaj je nj govo ime znano umnim kntotovalccm po vsem svetu. "Old Timers Association" v Alberti ga jo imenovala za č;ustnoira člana.
iHernlan Trelle je prepričan, da je uvest o Wen^bb'-y oziroma njegova 700 akrov velika farma najkrasnejši prostor na
Mn vse, kar je « tem športom •*y zvezi.
Kanadske narodne parke so ie nedavno obiskovali turisti samo poleti, zdaj imajo pa tu-
ta. DoM:i smučarjev je dospelo z avtomobili, na katerih je bilo opaziti licenčne plošče iz v«eh kanadskih provinc in tudi mnogih ameriških držav.
V Jasper narodnem parku je največje smučišče zapadnega
Le malokdo je domneval, da bo par smuči (skis) zrevoluci-joniralo v tako kratkem času zimski šport v Kanadi.
Dasi ni nikjer na svetu" za smučanje takih ugodnosti kakor v Kanadi, se šport ni mo-
gel razviti vsled primerne organizacije in primernih transportnih sredstev.
Odkar so pa zgradili hotele in postavili kabine, zgradili ceste ter izboljšali železniške zvezo—je smučarju mogoče v polni meri uživati ob pogledu na belo opojnost: nepregledne zasnežene gore in gorska pobočja ter belino in čistočo sne ga.
V bližino smučišč vozijo vsak dan posebni vlaki, ob sobotah in nedeljah se pa pomikajo po širokih cestah neipreglo d 11 e. procesije kar. Na blatnikih iu
strehah so privezane smuči ter zavoji iu zaboji živil in drugih potrebščin.
Prav izreden užitek je smučanje v jasnih zimskih večerih in nočeh. Iz Združenih držav prihaja vsako leto več športnikov—<posebno smučarjev. Takega izleta se ni še nihče ke -saL
Slavni angleški pesnik Kipling je nekoč imenoval Kanado "Snežno gospo". In kar je res, je res: Ta "CJospa" je izredno post režiji va gospodinja ter ima vedno dovolj prostora "za svoje goste.

Wednesday, January 8, 1941
VSTANOVLJEN L. 1
ROMAN Spisal: FRAN GOVEKAR.
III umakni! se je ženskama ter diskretno naročal posLo-\odjem a'i blagajničarjem:
44Pro*imt zavijte vse in pripravite račun. Kasneje se vrnem in plačam. Naročene reči pa mi pošljite na msoj naslov na Goričane!"
i Zvečer >e ,e do ikenil z Olgo in materjo zaradi poroke in cerkvenih priglasil. Poroka naj bi se »vrnila na Goričanah, poročal naj bi ttožaeec. Olgi za pričo naj bi bil stric, davčni nadupravitelj Tratai, njemu pa prijatelj sodnik iz K. Olga .;e oklenila tentfno zardeli obraz, a molčala. Tako je Novak odpotoval zadovoljen in srečen domov. Nič ga ni>ta vzneiairjali Olgina otožnost in malobesednost. Vse nevihte .-o zanvi^'jtne; ako niso otroško lehkoniieslne, si je razlagal. Olga seveda še trpi ob spominih. Kot plevel si jih ruje iz svoje duše- a za \>akim spominom ostaja rana, ki se mora šele zaceliti. i
Svoji sreči pa je moral dati duška tudi s pismom, ki ga je pisal Rožanou :	*
"Y%c je iv redu; nakupljeno in naročeno. 1. avgusta popoldne naju poročiš \ naši župni cerkvi sv, Martina. Sanja-1'in kako: mlad jM^t t. Pred par n*eseci -eni mislil nanjo Kot na ideal. Te dni pa seni ta «voj ideal že držal za rOko in sem čul njene besede, »la se ji niti misel ne vrača več v pre-
teklo>t, nego da hrepeni le po bodočosti ob moja strani--"
Ro/anec m čital dalje, mgo je pi.-ino zmečkal ter ga r;tz-Irgal na majcene končke.
A tudi Novak »o prejel tiste dni pismo, ki ga je takisto jezno zmečkal in raztrgal. Pi>al mu ga je "neznan prijatelj", ki želi najboij>e.
**Gospod, ste mar ob pamet? Ali ne veste, v kakšno -ratiKitno zvezo se podajate! Vaša takozvana neve.-ta je bila malone tri leta metra«a znanega ljub janskega tovarnarja Jmka Stepišnika. je rodila ž njim otroka, ki bo zdaj okoli dve leti star. Toda vozarila se je tudi na sumljive izlete z zloglasnim bančnikom Tribnikom. Zadnje mesece pa >e ni gonila iz druži*' tukajšnjega lepega kaplana. Zlobneži do-vtipkajo o "turškem prapora", ki je prestal že vin" bitk. — Ni pa c v s" zlato, kar se sveti, in za najbolj nepristopno žensko kritiko slikovite lepote je včasih skrita brezdanja pokvarjenost in ostihlnost. — Gospod, prepričajte se o ie>ničnosti teh navtdb in se izpaiuetujte! Škoda bi vas bi o!" Ni. va k je bil pisntouk in je dejal.
Žen-ka pisava! Gotovo 'bivša Olgina tovarišica in morda celo "najboijša prijateljica." In resk! re-k! «o leteli papirčki po zraku.
Olga pa se je pomirjala. Imela je vsak dan toliko potov k šiviljam in trgovcem, da ni utegnila dosti misliti na R<;'žaii-ca. Lotevala se je je topa resignaeija. Venomer si je ponavljala z deščico ;n pripovedovala materi:
"ha. prekrasen vrt ima. poln -adnega drevja in gredic s cvetjem najraz ičm-iših vist. — Velikanski čebelnjak. — In na holmu lopo z divnim razghdom! In verando kakor zračen sah n. Pa »la vi iis moji sobi s kopalnico: razkošje! I)a — in vse gosjiodanstvo, konjarna, hlev za govejo živino, vzorno mama. Ce-a takega sploh še nisi videla!"
Ponoči pa se je včasih prebudila in tiho jokala.
'Ljubljana v juliju!
Domačini je ne cenijo. Kakor zakonec s krasno ženo so, ki je otopel za nj *n:- kia-ote. Samo še ljubosumen zna biti lianjc. Sicer pa ^ dolgočasi.
'Bujno zeleni holm, ki ga venča kakor krona stari grad. povsod parki in go/.d i z bohotnim drevjem, cvetnimi gredicami, belimi poti in /bo: i pojočih ptičev. pov>od slikovite ceste tu stare, skrivnostne, poetične, ondi novi. moderne, kričave > -vojo |M slovo>tjo. a Vse pe.-tre in zanimive za tuje oko.
In jubljan-ko .olnce, ki >ije toplo, vroče, a ni ko'i žgoče, ? tisto italijansko tennioiuodrega neba. Prijeten hlad vlada zjutraj in na večer. Tu ni skoro nikoli za-lušljive sopariae, niti mol ilne pript ke. planinski vzduh veje preko iiM^ta z veličastnih snežni kov in zelenih visokih gora, ki obdajajo Ljubljano kakor >llkovit venec, da -e ga ne uagleda tujec, ki ima odprto du^o za naravne lepote. Ljubljana v juliju je idilsko letovišče. Kdor jo zna uživati, si ne želi nikamor iz nje.
Olga jo je znala uživati.	»
Vsako leto iznova je ]>o desetmesečni odsotnosti na počitnicah odkrivala lepote svoje Ljubljano. Rada je posedala v Lattermanovem drevoredu, -olnčnem in polnem svežega zraka, utapljajoč se v zelenju, ki jo je obdajalo krog in krog; poiskala si je rada zatišje v gozdu, poslušala jo kose, penico strike in ščirkavce. zasledovala z očmi skočne veverice, opazovala metulje in čmrljo ter uživala delitečo tLtfno sredi smrek in borovcev. In hodila je *aina ali z materjo na Go o-vec, ki skriva v sobi tolikero slikovitih točk, razglednih prostorčkov, poživljajočega ozona, divjega cvetja in .jagod, borovnic, malin, mvgohčih žuželk ;n spreletajcčih se ptic pevk; hodila je na Francoske okope, tihe in tajnostne na Rožnik, ves f olnčni in vedri.	.
S knjigo ali ročnim delom je posedala po klopeh, zrla po •.juibljani-kem polju, uživa a heroično slikovitost snežnikov in idiličnost hribovja < cerkvicami na njih vrhovih ter sanjarila < i»odočno<ti. Ljueda je Ljubljano in bila uverjena da j njena sreča zveza r a le * tem prijaznim mestom .
Zdaj -e je poslavljala od njega. Drugače je odločila ui^o-da, v Goričanah se zaključi nje-nega živ'jen*a pot. Z Novakom. Z dlanjo si ie zatisnila oči, toda stik bodočnosti 11? mogla zakriti v svoji duši In vedno znova so jo vpraša a: "Je-li to — to re- mogoče! ' Jaz da naj živim ž njim/ kot žena, čisto tako. kakor senu živela z JankonX?"
In domišljija ji je vrivala Novaka namesto Janka ona pa je stresala glavo: "Ne! Ne!"
POŠTNE MAČKE.
Vsi jKiznamo poštne golobe in pse. marsikdo je pa gotovo' že slišal o čebelah, izvežbanih in izučemih za pismonoše. O poštnih mačkah pa še nedavno niso nič vedeli tudi v njihovi Ltomovini Belgiji. Neki istar rejec mačk je opazil, da imajo te živail iziedno razvit smisel za dom in da se večkrat vračajo domov tudi, če so bilo odpeljano zelo daleč. Sicer pa je to tudi princip poštnega goloba in stari Belgijec je sklenil preizkusiti mačke.
37 mačk je odpeljal iz Lutti-cha na francosko mejo. Tam je obesil vsaki okrog vratu vrečico, potem jih je izpustil. In vse f=o se vrnile domov v enem do šest dni, toda samo dve sta še imeli za vratom poštno vrečico. Znano je, da mačke ne trpe na sebi ničesar. Zato ni čuda, da so se vse razen dveh od-kriižale vrečic. Na vprašanje, ali moremo, mačko porabiti v poštne namene, so odgovorile same nikalno v veiko razočaranje svojega rejca.
STRAŠILO V ATELJEJU.
T ateljeju m ko slikarice v Rimu se je pripetilo nedavno nekaj strahotnega. Mlada u-rnetnica so jo vračala z vesele zabave v poznih nočnih urah in sklenila jo preslikati ozadje portreta drago sorodnice. Hotela ji je portret pokloniti. Tako .le mislila nmetniea, drugače pa skrivnostni neznanec, ki jo hotel izrabiti vliko za svoj načrt. Velik portret, predstavljajoč sivo^so ženo, je služil neznancu za dobro kritje. Za sliko so jo namreč skril vlomilec. Najprej jo izrozal iz platna oči in skozi dve luknjici je opazoval umetnico kaj dela. Pozneje se je izkazalo, da je imel namen umoriti jo.
(Mlada umetnica je vr-a prest ra-šona opazovala, kako se premikajo oči ti jene slike. Ni pa izgubila prisebnosti. Prepevala jo veselo popevko in kakor da išč - nekaj v sosedni sobi, jo prestopila prag ateHeja. V naslednjem trenutku jo na vso moč zakričala. Prihiteli so -osodje in jo našli on osveščen o. Vloniilec si v strahu pred policijo ni mogel drugače pomagati kakor da je skočil i7. tretjega nadstropja na ulico, k jer jo obležal s polomljenimi udi. Prihitela je policija in uvedla preiskavo. Izkazalo so jo. da gre za nevarnega tolovaja, ki ga ;je že do'go iskala. Mož se jo ura-eunal. Presenetila ga jo hladnokrvnost mlade umetnico. Portret z izrezanimi očmi je zdaj razstavljen v kriminalnem miuizeju v Rimhi.
BOJ ZA NEVESTO.
V bolgarskem mestu Sokolov je nastala prava vojna proti manjšemu sosednemu mestu. Vzrok za to je bila lepa mlada žena. Sin bogatega kmeta iz Sokolova jo je hotel imeti za ženo, ona pa ga ni marala, ker si je že izbrala ženica iz sosednjega mesta. V borbo nied tekmecema so se vmešali tudi starši in so nazadnje določili, da mora dobiti njihovo hčerko bogat mladenič iz Sokolova. Vse so pripravili za svatbo. Skoro celo mesto so povabili. V tistih krajih jo navada, da ženin ne .-me videti neveste na poročni dan prod poroko. Šele po končanem obredu jo lahko vidi. Do takrat je nevesta zastrta z gostim pajčolanem.
Tako je bilo tudi pri t r -j. svatbi. Ko so svat je krenili proti cerkvi, je nekdo iz radovednosti privzdignil nevestin pajčo-lan. Vsi so zastnneli. K poroki ni šla prava nevesta, temveč so zagledali pod pajčola-110m moški obraz. Mladenič, sorodnik tistega fanta, ki ga je imela nevesta rada, je sodeloval pri ugrabitvi neveste in «e je sam preoblekel v njeno obleko. da bi čim1 daljo zadrževal svate.
'Preden so so svat je prav zavedli- jo je mladenič popihal. Takoj so oklenili maščevanje. Organizirali so pravi bojni pohod na -osednjo mesto, odkoder so bili ugrabitelji njihove neveste. K sreči so to zvedele oblasti in so preprečile prelivanje krvi.
Ameriki je trajala tri leta, ita-lijanKko-abesinska vojna je bila končana v sedmih mesecih, španska državljanska vojna je trajala dve leti in osem mesecev. Kitajsko-japonska vojna, ki je Izbruhnila leta 1937, traja zdaj že tri leta in se je noče biti konec. Rusko-finska vojna je trajala lani štiri mesece.
Kako dolgo bo trajala sedanja vojna, ki dobiva čedalje bolj obeležje svetovnega spopada, o tem si menda niso na jasnem na nobeni strani, ki je udeležena pri tem strašnem obračunavanju.
H
i Nadaljevanje prihodnjič.)
DOLGE IN KRATKE VOJNE.
Mehišlko-ameriška vojna, ki je i izbruhnila leta 184<>. je trajala poldrugo leto, krimska vojna leta 1854 pa dve loti. A-meriška državljanska vojna 1.
je 'bila daljša; trajala je pet let.
'Nemtško-francoska vojna leta 1871 je trajala ,samo šo>t, kitaj-isko-japonska vojna leta 1S94 pa osem mesecev. Špansko-ameriška vojna, ki se je končala tragično za špansko posest v Ameriki leta 1898, je trajala samo 4 me eoe. Transvaalts-ka vojna je bila daljša. Trajala je dve leti in pol.
Rusko-japonska vojna 1. 1904 je trajala poldrago leto. druga balkanska vojna leta 1912 je bila zelo kratka. Sanvo šest tednov jo trajaia, potem je bila končana. Svetovna vojna ie bila kakor vsi vemo, klolga: trajala je štiri lota. tri mesece in on dan. Poljsko-rusk a vojna leta 1918 je trajala 18 mesecev, vojna za Veliki Tako v Južni
TREBA BO STISNITI PASOVE.
Medtem, ko ie bilo v prvem letu vojne na Angleškem živil v izobilju, opozarjajo zdaj oel-ločujoči činitolji prebivalstvo v tej de-želi, kla je treba začeti s smotreno -štednjo tudi v prehrani. Minister za prehrano lord "Woolton izdeluje načrt za skrčenje dosedanjih obrokov.
V prvi vrsti se bodo morali Angleži omejiti v pohabi gnja-ti in jajoc, ki se težko dobo ter jih zavoljo tega smatrajo za na pol luksuzno hrano. Lonelon-vlada polaga namreč največjo važnost na to, da ima dovolj ladij za dovoz streliva, o-rožja in letal iz vseh delov imperija ter iz Amerike, zato je za prevoz živil iz prekomor-fkih dežel čedalje manj prostora na ladjah.
"Daily Mail" odkrito piše. da se Angleži lahko še nekoliko omejijo v porabi živil, ne »la bi to občutili kot pointin'kanjo.
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN. —
200	DIN. —
300	DIN. —
500	DIN. —
1000	DIN. —
2000	DIN. —
5000	DIN. —
V LIRAH
—	$ 2.20
—	$ 4.00
—	$ 5.85
—	$ 9.25
—	$18—
—	$35.—
—	$85—
v DINARJIH
50	LIR
100	LIR
200	LIR
300	LIR
500	LIR
1000	LIR
2000	LIR
— $
—	$ 5—
—	$ 9.50
—	$14—
—	$2230
—	$44—
—	$87—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih j>ošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
$1.—.
V sled razmer » Evropi ni mogoče t Jugoslavijo Id Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, trmvet Mmo t dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vw druge evropske driave.
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
t: : P O T N 1 6 M I ODDBLBK t s:
216 West 18th Street, Now York
TRIDESET BURNIH DNI.
V Vichvju je izšla nova knjiga, delo bivšega poslanca Mon-tignvja, ki vodi sedaj informa-eijsko in propagandno islužbo francoske vlade. V tej knjigi ki zbuja veliko pozornost, opisuje burno zgodovino Francije med 15. 11»jem in 15. junijem, torej v dobi, ko jo dež la 'doživljala zmedo poraza. Iz to kn ji-jgo podajamo draniatski opis dvogovora, ki sta ga imela La-ival in Lobrun. ko se je ta pri-jpravijal v Bordeaux za beg v severno Afriko.
19. junija niso francoski po-obl aseenei za premirja dobili še nobenega stika z nomfcko dele-gaeijo. Dan je prešel nemirno. Ponoči so se pojavili nad Bor-deauxom bombniki. Dan nato je Lobrun telefoniral ministru Alibertu: "Xi mogočo dalje čakati. Xemfci prihajajo bližjo. I moj voz čaka. Odpeljati se hočem v Port Vcndre, od koder me bo torppMovka prepeljala v Al ž,i r."
LAlibert je Lebruna rotil, naj počaka še do popoldneva. Nekoliko ur pozneje so prebrali poslancem sledeče sporočilo: "Predsedniki se odpeljejo, da odidejo na krov. "Massilla" bo prepeljala v Maroko parlamentarce, ki bi hoteli spremljati vlado. Drugim je na prosto dano, da ostanejo. Maršal Pe-tain ostane-, dal bo pa Cliau-temlpsu pooblastilo za Alžir." To sporočilo je bilo Heriotov manever. Na Lavalovo pobudo je odšla skupina parlamentarcev k Petainu in mu izjavila, da ostane. Zvečer je L»ebrun ponovno silil k Odfliodu, pa je tega spet za kratek čas preložil. Moti tem so odšli Daladier, Mandel, Jean Zav in okrojr «0 parlamentarcev, uradnikov itd. na "Massello". H riot jo sklenil v zadnjem trenutku, da o-stane še nekaj časa v Bordeaux, njegova prfjaga je z "Massal-lo" sama odpotovala. Joanne-nav, ki jo foil že na noti v avtomobilu, se je isto tako vrnil.
Naslednji dan je skupina poslancev 7. Marque torn, Pietri-jont in Bonnetom na čelu stopila k Lebrunu. Ne da bi so o-zirali na protokolarne predni-e. .=0 ga oibkrožili in Laval je začel: "Prišli sm«o, da bi protestirali proti vašemu namenu, da odpotujete, in vas pozvali, da ostanete."
(Lebrun je molčal. Laval je nadaljeval: "Ne n^orete in ne sn|ete odpotovati, Ne trpimo,
f
M H
rr
p
I
!! t
t *
t
8 O 0
40 0$
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
I /	I	I	:: ZA LETO ::
Koledar j 94j
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh doh in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek:
O LOVU IN LOVCIH,"
ki ga je spisal Fr. Troha.
n
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
Vsoto laliko pošljete v znamkah ;>o 2 oz. 3 cente, če prebivate v Združenih držar tb.
Posebna priloga:
Trije zemljevidi v barvah: EVROPA LETA 1914.; EVROPA PRED SE DANJO VOJNO; EVROPA U 1S40
naročite ga
Se danes
i <
t i
t 0
"I 00\
Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Veli-] ka Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni At-' las (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1.'
da bi vlada s tem skoraj sleparskim manevrom odšla v A-friko, da bi nadaljevala vojno, ki je nemogoča."
iLcbrun je odgovoril: "Položaj ni tako preprost. Nekateri lahko odpotujejo, drugi lahko ostanejo."
fL»aval gaje prekinil: "S tem, da vzame predsednik republike državne pečate s seboj, oklnasa tudi vlado. Ali hočete z odhodom v Afriko obnoviti Reynau-dovo in Churchillov o politiko? Pravice do toga vam pod nobeno pretvezo ne priznam." Laval je znižal glas in dejal pre-sunjeno: "Prihajam s clermont-ske ceste. Videl sem prizore poraba. Potolčeni smo." Potom s trdnim glasom: "Sedaj moramo od te dežele rešiti, kar so da. Xe služimo Franciji, če jo zapustimo."
Lebrun ni reagiral; videti /e l»ilo, kakor da so ga nič ni dotaknilo. Iskal je nadaljnjih izgovorov z nesigurnimi beseda-
mi. Laval je >pet sili! vanj:' "Vaša dolžnost	gospod
predsednik, da sledite maršalovemu vzgledu. Ce hočete odpotovati, je to vaša pravica, 1o-da to smete storiti !e kot sehnik. Podajte svojo ostavko." (Sklonil se j«> k'predalniku in dodal mteče: "Xe pf»-slušajte nasvetov tistih, ki so našo deželo privedli do prejia-da. Zakaj ste jim .sledili toliko časa?"
ITjohnin je zavpil: "Sovražim jih za vso hudo. ki >o ga -t«»ri-li Franciji."
S temi l>e-edami so ir> ]>oir<»-vor končal. Mož za možem iz delegacije se je. do dna vzburica". poslovil od Lelniiria. Tudi l>aval se ie obrnil k vratom. TV.! a j jA predsednik T.ebrun napravil nekoliko korakov ]>r<»-f.i niemu in mu podal obe roki. S tem je padla odločitev. Le-bmn ie ostal in načrt, dn l»i se Francija š<» nadalje borila na angleški -Irani, padi 1 v vodo^
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKE- (( GA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
1 in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
NAROČITE PRI:
Slovenic Publishing Company
216 W. 18fh Street
New York


J