Poštnina plačana v gotovini
Speci, in abbon. postale - II Gruppo 70 W
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 17.000
Letna inozemstvo	»	25.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Leto XXXIII. - Štev. 29 (1662)
Gorica - četrtek, 16. julija 1981 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Kruh, ki se lomi za novi svet
(Ob 42. svetovnem evharističnem kongresu v Lurdu)
Od 16. do 23. julija bo Lurd, svetovno znano Marijino božjepotno središče, pozo-rišče 42. svetovnega evharističnega kongresa. Udeleženci se bodo teden dni poglabljali v evharistično skrivnost in molili pod evharističnema podobama skritega Boga. Omenjeni evharistični kongres je namenjen vsem katoličanom na svetu, zato bo prav, da mu tudi mi posvetimo nekaj pozornosti in tudi razmišljamo o njegovem geslu: »Jezus Kristus, kruh, ki se lomi za novi svet«.
KRISTUSOVA EVHARISTIČNA NAVZOČNOST Jezus Kristus je božji Sin, ki je za nas postal človek, kakor je sam rekel Nikode-mu: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje« (Jan 3, 16). Z velikonočno skrivnostjo, s smrtjo na križu in slavnim vstajenjem ter vnebohodom je Gospod zaključil svoje odrešenjsko delo ter se vrnil k Očetu, nevidno pa je hotel ostati med svojimi do konca sveta, zlasti pod evharističnima podobama.
V	evharistiji se ponavzočuje kalvarijska daritev, s katero se troedinemu Bogu na najpopolnejši način izkazuje dolžno češče-nje ter človeštvu naklanjajo potrebne milosti. Evharistija je hrana za duhovno življenje. Gospodova navzočnost v tabernaklju je velika tolažba in pomoč vsem romarjem v večno obljubljeno deželo. Zato je evharistija »srce vsega duhovnega življenja, vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve in hkrati vir, iz katerega izvira vsa njena moč« (B. 10).
KRISTUS JE KRUH Gospod je v svojem govoru v Kafarnau-niu, kjer je obljubil ustanovitev zakramenta sv. Rešnjega Telesa, zelo jasno dejal: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Ce kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta« (Jan 6, 51). Vsako živo bitje se mora hraniti, da ostane pri življenju, da more rasti, roditi sadove. Čim popolnejše je to novo bitje, bolj sestavljeno hrano mora imeti, da z njo obnavlja svoj organizem in njegove življenjske funkcije.
Podoben zakon velja tudi v milostnem, nadnaravnem redu. Nadnaravno živjenje božjega otroštva smo prejeli pri svetem krstu, za razvoj in rast pa tudi že ohranjevanje tega življenja nam je potrebna milost, ki izvira iz Kristusovega zasluženja na križu. Najodličnejša hrana je ravno evharistija, "Kristusovo meso”.
Vendar pa je med naravno hrano in evharistično hrano velika razlika: v naravnem redu organizem hrano asimilira, spremeni v svoje telo, evharistična hrana pa stori, da kristjani postajamo vedno bolj
podobni Kristusu, s katerim se hranimo. Seveda se to upodabljanje v Kristusa ne vrši avtomatsko, magično, ampak po meri sodelovanja prejemnika evharistije. Kolikor bolj zavzeto in goreče sodelujemo z milostjo, ki jo v evharistiji prejemamo, toliko svetejši, krepostnejši postajamo.
KRUH, KI SE LOMI
Z izrazom ”kruh, ki se lomi” je dobro naznačen daritveni značaj evharistije. Namesto ”se lomi” bi lahko rekli ”se daruje, žrtvuje”. Še bolj očitno je daritveni značaj izražen pri spremenjenju vina, o katerem je Jezus rekel: »To je moja kri, ki se preliva...« V jeruzalemskem templju se je opravilo največ krvavih daritev, ko so jagnjeta in druge daritvene živali zaklali, da je iz njih iztekla kri. Tudi Kristus je prelival svojo kri, najprej že na getseman-skem vrtu, kjer je potil krvavi pot, potem pri bičanju, kronanju s trnovo krono, pri pribijanju na križ in še po smrti, ko so mu prebodli srce, da je iz njega pritekla kri in voda.
Z grehom si grešnik prilašča neko pravico, ki je v nasprotju z božjo voljo, z nravnim redom. Zadoščenje, poravnava prihaja po odpovedi, po žrtvi, ki jo je najodličnejši zastopnik Adamovega rodu, učlovečeni božji Sin, čisto prostovoljno vzel nase. Tako bo evharistija za vse čase najlepši dokaz božje ljubezni, ki se po Kristusu žrtvuje v naše odrešenje.
Evharistična daritev svete maše je za nas tudi močna spodbuda, da hodimo po Kristusovih stopinjah. Na križu se je Kristus sam daroval, pri maši pa se s Kristusom darujejo nebeškemu Očetu tudi mašnik in vsi udeleženci. Kot Kristusovi udje morajo v svoji duši obuditi pripravljenost podrediti se Očetovi volji, kakor Kristus, ki je v getsemanskem vrtu molil: »Ne moja, tvoja volja se zgodi« (Lk 22, 42).
ZA NOVI SVET
Kaj naj pomenijo te besede? Kristus, ko je ustanavljal evharistijo, gotovo ni imel pred očmi tehničnega in znanstvenega napredka sveta, ampak zveličanje, odrešenje človeškega rodu. ”Novi svet” je tisto, kar je prišel pripravljat Kristus, končna dopolnitev sveta, ko bosta "novo nebo in nova zemlja, kjer prebiva pravičnost” (2 Petr 3, 13). Evharistija je srce, središče, najsvetejše, kar imamo na zemlji, zato je predvsem in najbolj usmerjena na prihod novega poveličanega sveta.
V	koncilski konstituciji o Cerkvi beremo: »Poslednji časi so torej že prišli in prenovitev sveta je že določena in na neki stvarni način že vnaprej izvršena. Cerkev je namreč že na tem svetu odlikovana z resnično, čeprav nepopolno svetostjo. A dokler ne bo novih nebes in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost, nosi potujoča Cerkev v svojih zakramentih in ustanovah, ki spadajo v sedanji vek, podobo tega sveta, ki preide« (C 48, 3).
—jz
m mm
M
PRILOŽNOST ZA BflZMlŠLJAMJE
Letošnji vpis u osnovne šole
Zaključeni so vpisi otrok v prvi razred osnovnih šol za leto 1981/82. Na kaki šoli bo morda še manjša sprememba, bistveno se pa položaj ne bo spremenil. Podoba vpisov je naslednja:
Goriška pokrajina Didaktično ravnateljstvo Gorica: Gorica ul. Brolo 14 (lani 14); ul. V. Veneto 11 (26); Štandrež 12 (16); Podgora 4 (5); Pevma 8
(5); Števerjan 14 (9); Plešivo 5 (1). Skupno 66, lani 76.
Didaktično ravnateljstvo Doberdob: Doberdob 11 (17); Jamlje-Dol 5 (8); Sovodnje 7 (12); Rupa-Peč 4 (9); Vrh 4 (6); Ronke 3 (7). Skupno letos 34, lani 59.
Celotna Goriška: Skupno letos vpisanih 100 otrok, lansko leto 135. Torej 35 manj v prvih razredih!
Tržaška pokrajina Didaktično ravnateljstvo Nabrežina: Me-djavas, Devin, Sesljan 8 (lani 5); Cerovlje,-Mavhinje 6 (6); Šempolaj 4 (13); Slivno-Nabrežina 6 (12); Salež-Zgonik 17 (13); Gabrovec 0 (2); Briščiki 0 (4). Skupno 41, lani 55.
Didaktično ravnateljstvo Opčine: Sveti Križ 3 (3); Prosek 8 (18); Opčine 26 (25); Repentabor 8 (8); Trebče 7 (6); Gropada
7 (7); Bazovica 7 (15). Skupno 66, lani 82. Didaktično ravnateljstvo Rojan: Barkov-
lje 1 (6); Rojan 5 (12); Sv. Ivan 8 (10); Katinara 8 (8). Skupno 22, lani 36.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob: Ul. sv. Frančiška 5 (7); ul. Donadoni 11 (9); Sv. Jakob 7 (9); Skedenj 3 (10); Sv. Ana
8 (6). Skupno 34, lani 41.
Didaktično ravnateljstvo Dolina: Boršt 6 (3); Ricmanje-Domjo 8 (15); Boljunec 5 (13); Dolina 6 (7); Mačkolje 8 (8); Žavlje-Korošci 7 (10). Skupno 40, lani 57.
Celotna Tržaška: letos so vpisani v prve razrede 203 otroci, lansko leto 271. Padec od lani do letos 68 otrok!
Na vseh slovenskih osnovnih šolah je bilo lani vpisanih v prvi razred 406 otrok, letos 303. Padec vpisanih v prvi razred
znaša torej 103 otroke.
To so številke, ki utegnejo imeti kako manjšo netočnost, glavna podoba pa drži: vpis otrok v prve razrede osnovnih šol je v enem letu padel za 25 % ali za eno četrtino. Padec je treba pripisovati predvsem manjšemu številu rojenih otrok, to je biološkemu izumiranju slovenskih družin. Izvedenci pravijo, da se bo padanje v naslednjih letih še stopnjevalo, ker je v slovenskih družinah vedno manj otrok. Res je, da je padanje rojstev opazno tudi v italijanskih družinah, vendar je vprašanje, ali res v tolikšni meri kot pri nas. Zlasti velja to za goriške vasi, kjer je vpis v prve razrede padel kar za 35 % v primerjavi z lanskim letom. Po manjšem številu otrok se odlikuje posebno goriško mesto (15 manj vpisanih), Štandrež (4), Sovodnje (5), Doberdob (6). Dobro se drži Števerjan, kjer je število otrok v prvi razred poraslo za 5 enot. Števerjan in Plešivo (4) sta šoli na Goriškem, kjer je poraslo število vpisanih v prvi razred.
Na Tržaškem je poraslo število vpisanih v šoli Medjavas, Devin, Sesljan (3), Salež-Zgonik (4), v ul. Donadoni (2), pri Sv. Ani (2), v Borštu (3). Občuten padec pa beležijo v Šempolaju (9), v Slivnem-Nabrežini
(6), na Proseku (10), v Bazovici (8), v Rojanu (7), v Skednju (7), v Ricmanjih-Domju (7), v Boljuncu (8). Tudi na Tržaškem gre za večje slovenske vasi, kjer je vedno manj otrok.
Ponavljamo: Ta pojav bo šel na naših šolah neizbežno naprej. Do kdaj? Letos so prav v slovenskih vaseh z ogromno večino potrdili veljavnost zakona 194 o splavu. Ali se bomo torej sami uničili? Pregovor pravi: Bog ne plačuje vsako soboto, plačuje pa prav gotovo. Nasilje zoper naravo se ne maščuje takoj, maščuje se pa prav gotovo. Naj bi se ob teh številkah vsi odgovorni zamislili. Rodnost v slovenskih družinah je namreč tako nizka, da smo zašli v biološko izumiranje.
Glas sv. očeta
na trgu sv. Petra
Tudi zadnjo nedeljo so mogli tisti, ki so se zbrali opoldne na trgu sv. Petra, slišati papežev glas, ki so ga prejšnji dan posneli na magnetofonski trak v bolnišnici Gemelli.
V	prvem delu nagovora, ki je trajal 12 minut in pol, je Janez Pavel II. omenil
34.	mednarodni evharistični kongres v Lurdu, ki se je pričel ta četrtek 16. junija. »Imel sem namen biti zraven zadnje tri dni kongresa,« je dejal sv. oče; »namesto okrog mene se v duhu zgrnite, kakor bom storil jaz, okrog papeškega odposlanca kardinala Bernardina Gantina, ki bo vodil kongres na temo "Jezus Kristus, kruh, ki se lomi za novi svet".«
Nato se je sv. oče spomnil od rdečih brigadistov umorjenega inž. Taliercia ter pozval teroriste, naj prizanesejo svojim ugrabljencem, zlasti odborniku za urbanistiko v Neaplju Ciru Cirillu in bratu skesanega brigadista Pecija, Robertu, ki so ju, kot znano, samozvani delilci pravice obsodili na smrt. Po kardinalu Casaroliju pa je sv. oče izrazil svoje sočutje ter obljubil molitve za rešitev moža Cirillovi ženi in družini.
Sv. oče je pred izrednim kongresom poljske komunistične partije naslovil tudi javno pismo na vse svoje rojake, ki morajo sami odločiti o usodi svoje domovine. »Ne bom nehal prositi Boga, da se ob tej preizkušnji obnove vse razvija ob spoštovanju človečanskih in narodnih pravic.«
■	Med neurjem, ki se je razplamtelo nad genovskim pristaniščem je strela udarila v japonsko petrolejsko ladjo, ki je že končala z iztovarjanjem nafte. Strela je povzročila eksplozijo v prostorih, kjer so stroji in v enem od ladijskih rezervoarjev. Izbruhnil je požar, ki se je po razliti nafti razširil tudi na morje in oplazil še zraven stoječo jugoslovansko petrolejsko ladjo. Na japonski ladji je od 33 mornarjev 6 izgubilo življenje. Vsi so bili Južni Korejci.
Nova vlada je prejela zaupnico
Znak letošnjega 42. mednarodnega evharističnega kongresa v Lurdu
Predsednik nove italijanske vlade Spado-lini se je najprej predstavil s svojim programom v senatu, nato pa še v parlamentu. V obeh zbornicah je prejel krepko večino: v senatu je zanj glasovalo 182 senatorjev, proti 124, v parlamentu pa za vlado 369 poslančev, proti pa 247. Proti so bili komunisti, MSI in razne manjše levičarske stranke.
Spadolini je predočil štiri nujnosti, s katerimi se bo morala nova vlada takoj spoprijeti: moralizirati javno življenje, o-krepiti gospodarstvo, utrditi javni red in ostati zvesta dosedanji mednarodni politiki.
Glede moralizacije javnega življenja je Spadolini s posebno okrožnico pozval vse ministre, naj takoj uvedejo disciplinsko preiskavo proti vsem državnim uslužbencem, ki so na seznamu članov tajne prostozidarske lože P 2. Vlada bo tudi v kratkem predložila parlamentu zakon o razpustitvi te lože. Ta zakon predvideva tudi kazenske ukrepe proti članom tajnih organizacij.
Z družbenimi silami si bo nova vlada prizadevala skleniti pakt proti inflaciji, strogo bo omejila javno potrošnjo — prizadeto bo predvsem zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo in krajevne skupnosti —, na drugi strani pa bo spodbujala naložbe za večjo proizvodnjo.
Precejšen del svojega programskega go-vora je Spadolini posvetil boju zoper terorizem. Od sodnih in varnostnih organov bo zahteval večjo učinkovitost. Kar se tiče mednarodne politike, bo Italija ostala povezana s svojimi zavezniki iz Atlantskega pakta in zagovarjala enotno denarno politiko do ZDA. Italija nasprotuje vsakršnemu vmešavanju v poljske zadeve ter obsoja sovjetski vdor v Afganistan.
Korak nazaj z ozirom na Cossigovo in Forlanijevo vlado pa pomeni Spadolinije-va izjava o reševanju problema slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji. Ta problem je na kratko odpravil z enim stavkom: »Vlada je tudi dobro seznanjena s specifičnostjo in zapletenostjo problemov Doline Aosta in Furlanije-Ju-lijske Benečije.«
To je bilo vse, kar je znal povedati Spadolini o nas Slovencih. Nasprotno sta oba, Cossiga in Forlani v svojem programu vsaj obljubila, da bo vlada predložila osnutek globalnega zaščitnega zakona za Slovence, čeprav kasneje te svoje obveze nista uresničila. Spadolinijeva vlada pa ni niti smatrala za potrebno, da nudi vsaj tako obvezo.
Zaradi tega so Spadolinija v razpravi po njegovem govoru krepko prijeli kar trije poslanci iz naše dežele: Gruber-Ben-co, Cuffaro in Fortuna. Na vse te očitke je Spadolini vedel povedati le, da je šele postal predsednik vlade in še ni imel časa preveriti, kaj bo treba narediti. Vse torej kaže, da Slovenci v Spadoliniju nismo dobili posebnega prijatelja.
POSEG SENATORJA FONTANARIJA ZA ZAŠČITO SLOV. MANJŠINE
V	razpravo o programskih izjavah nove vlade, je v sredo 8. julija posegel tudi senator Fontanari od PPTT (Tridentinsko-tirolske ljudske stranke), ki je, kot znano, lani novembra vložil v parlamentu zaikon-ski osnutek SSk za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Parlamentarec je k programu nove Spa-dolinijeve vlade, ki sploh ne omenja problema slovenske narodnostne manjšine v naši deželi, pozval vlado, naj čimprej za-
Novl predsednik italijanske vlade Giovanni Spadolini
dovoljivo uredi vprašanje zakonske zaščite slovenske narodnostne manjšine v Italiji.
Deželno tajništvo SSk ob tem z zadovoljstvom ugotavlja, da je omenjeni senator stvarno predočil vladi in parlamentu potrebo po zaščiti naše manjšine, kar je tudi rezultat plodnih odnosov in nedavnih pogovorov z njim o tem vprašanju.
■	V Gvatemali so neznanci umorili 52-letnega patra Marcella Maruzza, ki je pripadal frančiškanskemu redu. Doma je bil iz Monte Berico pri Vicenzi. Pred 20 leti je skupaj s svojim bratom dvojčkom, tudi frančiškanom, odšel v to srednjeameriško državo, ki jo kot El Salvador pretresa socialno nasilje. »Kar se je zgodilo,« je dejal njegov brat, »je sad državljanske vojne, ki je v deželi. 'Ne ostane nam drugega kot moliti.«
Tržaško romanje v Altotting [|
rm on rm
Hmsli i idmlleniu alMoliima
NA POT
V ponedeljek 6. julija zjutraj je šlo '212 tržaških romarjev na petdnevno romanje in potovanje. Cilj romanja je bilo Marijino svetišče v Altottingu na Bavarskem. Potovali smo s štirimi udobnimi avtobusi podjetja Collavini iz Vidma. Med romarji je bilo vedro razpoloženje. Srečavali so se znanci iz preteklih romanj. Na pot smo šli precej zgodaj, ker smo imeli pred sabo nad 500 km vožnje.
Kmalu po enajsti uri smo prispeli v Spittal, kjer smo imeli kosilo. V restavraciji so nam postregli dobro in hitro. Ker je bilo to v bližini pokopališča, smo nekateri obiskali grobove petih slovenskih duhovnikov, ki tam počivajo: Slapar, Burja, Škrbe in Miklavčič. Grobovi so na vidnem mestu sredi pokopališča in lepo oskrbovani. Na spomenikih so slovenski napisi.
Po kosilu smo nadaljevali pot proti Salzburgu in sicer po slikoviti gorski avtocesti. Cesta je drzno speljana prek sotesk in dolin. Gorske pregraje pa so odstranili z dolgimi predori. Vožnja po tej avtocesti je precej draga, vendar prihrani mnogo truda. Pri Salzburgu smo se znašli na nemški meji. Uradniki se niso zanimali za potne liste, za avtobuse pa je bilo treba plačati precej slano cestnino, kar velja tudi za Avstrijo.
Znašli smo se na Bavarskem, ki je verjetno najbogatejša nemška dežela. Zemlja je valovita. Polja so skrbno obdelana, po ograjenih travnikih se pase lepa živina. Med polji so gozdnati predeli. Pravih vasi ni, pač pa velike posamezne kmetije.
Kmalu po 18. uri smo prišli v Altotting. Porazdelili smo se po štirih hotelih, tako da so bile avtobusne skupine skupaj. Šli smo pozdravit Marijo v njeno majhno romarsko svetišče, nato pa je bila večerja.
ALTOTTING
Naslednje jutro nas je čakal obilen zajtrk, ob devetih pa smo imeli romarsko sv. mašo v kapucinski cerkvi sv. Konrada, ki je bil nekdaj vratar v istem kapucinskem samostanu. Somaševanje je vodil in nam govoril dr. Janez Zdešar, ki je prihitel iz Miinchna, da nas je pozdravil. On vodi dušnopastirsko delo 14 slovenskih duhovnikov, ki delujejo med slovenskimi izseljenskimi delavci v Nemčiji. Teh je menda 50.000. V govoru nas je vabil, naj posnemamo Marijo v njeni veri in njenem zaupanju v Boga. Dr. Zdešar se je žal takoj po maši moral vrniti v Miinchen.
V Altottingu prikazujejo vsak dan v posebni dvorani barvni film o zgodovini Marijinega svetišča, pa tudi film o nedavnem papeževem obisku v tem kraju. Mnogi smo si ta dva filma ogledali. Zares sta zanimiva.
Popoldne smo se odpeljali v mesto Gurghausen, ki slovi po velikem srednjeveškem gradu, ki kraljuje nad mestom. Obiskali smo grad in grajski muzej, ki nam je prikazal velik del bavarske zgodovine, pa tudi način nekdanjega življenja in dela. Zvečer smo se še enkrat skoraj vsi zbrali v cerkvi sv. Konrada k večerni maši, ki jo je daroval voditelj romanja župnik iz Sv. Križa g. Jože Kunčič.
MAUTHAUSEN
V sredo nas je čakala dolga pot. Želeli smo obiskati Mauthausen, nekdanje koncentracijsko taborišče. Zgodaj smo se podali na pot. Kmalu smo se znašli na avstrijskem ozemlju in se vozili proti Linzu. Mauthausen je 25 km vzhodno od Linza. Taborišče je bilo izven vasi na griču. Pod gričem pa je kamnolom granita, kjer so taboriščniki lomili kamenje in ga po 186 stopnicah nosili na vrh griča. Mnogo internirancev je ravno pri tem nečloveškem delu izgubilo življenje, zato se stopnice imenujejo »stopnice smrti«.
Pri taborišču nas je čakal izseljenski duhovnik Ciril Lavrič, ki je prinesel pozdrave škofa iz Linza. V dvorani nad nekdanjo pralnico smo imeli sv. mašo. Govoril je g. Lavrič in sicer o pomenu trpljenja. Verjetno je bila to najbolj občutena sv. maša na vsem potovanju.
Po maši smo si ogledali taborišče. Razstavljene so številne slike in spominki na preteklost. Vse skupaj nas je zelo pretreslo. Med nami je bilo celo nekaj mož, ki so sami doživljali strahote tega taborišča, drugi pa so tukaj izgubili svoje sorodnike.
Kosilo smo imeli v Linzu, potem pa smo se po avtocesti odpeljali proti Salzburgu in nato nadaljevali pot v Altotting.
SALZBURG - CHIEMSEE
V četrtek je bil na programu obisk Salzburga in jezera Chiemsee. Pred odhodom smo imeli romarsko mašo v cerkvi sv. Konrada. Somaševanje je vodil župnik
iz Mačkolj g. Franc Vončina, govoril pa je škofov vikar dr. Lojze Škerl. Vabil nas je, naj molimo in delamo za duhovniške poklice.
V	Salzburgu smo spet imeli za vodiča g. Cirila Lavriča. V starem delu mesta smo se znašli v taki gneči turistov, da si je to težko predstavljati. Ogledali smo si starodavno stolnico in okolico. Mnogi so šli na grad, odkoder je krasen razgled po vsem mestu. Bali smo se, da se bo kdo v gneči zgubil. Prijetno smo bili presenečeni, da smo se prav vsi znašli za kosilo v restavraciji na železniški postaji.
Po kosilu smo zapustili Avstrijo in se podali nazaj v Nemčijo. Meja je takoj za mestom. Peljali smo se proti jezeru Chiemsee, ki je povezano z našo narodno zgodovino. Na otoku jezera sta živela kot talca kneževiča Borut in Hotimir. Upali smo, da se bomo peljali na otok, a je pomanjkanje časa to preprečilo. Nadaljevati smo morali pot proti Altottingu. Utrujeni, a zadovoljni smo se znašli pri večerji in zaključili dan.
SLOVO
Ze je bil tu petek, zadnji dan našega romanja in potovanja. Ob sedmih smo imeli romarsko mašo v župni cerkvi. Somaševanje je vodil g. Stanko Zorko in tudi povedal nekaj besed za slovo. Zahvalili smo se Bogu in Mariji za vsa doživetja.
Tik pred odhodom smo se zbrali v romarski cerkvi in se poslovili od Marije. Zapeli smo ganljivo poslovilno pesem: Vse prepeva. Nato smo zapustili milostni kraj. Ob 10. uri so avtobusi odpeljali. Kosili smo ponovno v Spittalu v isti restavraciji kot prvi dan.
Bali smo se, da bomo našli dolgo vrsto avtomobilov na meji, kakor smo jih videli, ko smo v ponedeljek prišli v Avstrijo. K sreči je bil prehod v naši smeri prazen, kolona avtomobilov pa je bila v nasprotni smeri iz Italije v Avstrijo. Še enkrat smo se ustavili v Carniji pred vstopom na avtocesto. Domov smo se vrnili že pred deveto uro zvečer, kar se menda še ni zgodilo pri nobenem skupnem romanju.
Rad bi še razložil, zakaj nismo imeli nobene skupne maše v romarski cerkvi v Altottingu. Romarska cerkev je sredi trga, a je tako majhna, da je v njej prostora za 80 ljudi. Je pa vedno polna romarjev in maše se vrstijo druga za drugo. Vse stene svetišča znotraj in zunaj so prekrite z zahvalnimi podobami. Zunaj cerkve je mnogo velikih lesenih križev, ki jih prinašajo posamezni romarji ali romarske skupine. Ker je romarska cerkev tako majhna, so za večje romarske skupine na voljo druge štiri prostorne cerkve.
Poseben ton letošnjemu skupnemu romanju je dajala večja skupina osnovnošolskih otrok, ki je bila z nami.
Vreme smo imeli vse dni romanja ugodno. Na potovanju ni bilo nobenih posebnih zapletljajev, razen precej dolgih formalnosti na avstrijsko-nemški meji, kar nas je presenetilo.
Romarji so se počutili dobro in so že vpraševali, kam bomo romali prihodnje leto. Seveda na to vprašanje še ne moremo odgovoriti.
S. Z.
■ Pred tremi leti, 8. julija 1978 je bil sedanji predsednik Italije Pertini s plebiscitarno večino 832 glasov od 995 prisotnih v rimskem parlamentu izvoljen za poglavarja države. V tem času se je zvrstilo pet vlad, enkrat je bil razpuščen parlament, silno se je razbohotil terorizem, gospodarski položaj v Italiji se je zelo poslabšal in državo je pretreslo več škandalov. Zadnji med njimi je razkritje tajne lože P 2. Značilno za Pertinija je, da se ves čas svojega predsedništva ni bal povedati svojega mnenja o vseh italijanskih in mednarodnih dogodkih. To mu je prineslo veliko simpatij v javnem mnenju, pa tudi precej kritik. Na splošno pa so vsi mnenja, da je doslej svojo državniško funkcijo dobro vršil.
■ V Tetovu, mestu, ki spada v SR Makedonijo, pa ima albansko prebivalstvo so neznanci trosili letake, v katerih pozivajo Albance k uporu, poveličujejo Albanijo in pravijo, da so Albanci v Jugoslaviji zatirani. V belgijskem mestu Namur pa je na sedežu albanskih izseljencev iz Jugoslavije »Abdulah Krasniči« izbruhnil podtaknjen požar, ki je sedež popolnoma uničil. Jugoslovanski krogi dolžijo za ta atentat albanske nacionaliste. Prav tako je prišlo do atentata v belgijski prestolnici Bruslju. Tam so protijugoslovansko usmerjeni Albanci vlomili v prostore kulturno-športne-ga društva jugoslovanskih državljanov albanske narodnosti »Perparimi«, razbili vse pohištvo v klubu, vnetljive predmete skupaj s Titovimi slikami in jugoslovansko zastavo vrgli na kup, polili z bencinom in nato zažgali.
■ Na dvodnevni obisk ob začetku tega tedna je šel v Bonn francoski državni predsednik Mitterand. Spremljal ga je predsednik vlade Mauroy in več drugih ministrov, ni pa bilo med njimi nobenega od štirih komunističnih, ki so v francoski vladi. V Bonnu je imel z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom tri srečanja. V o-spredju je bil pogovor o zasedanju sedmih zahodnih najbolj industrializiranih držav, ki bo 20. in 21. julija v Ottavvi (Kanada). Evropske države naj bi do ZDA zavzele čimbolj enotno stališče. »Nikakega trdega nastopa,« je dejal Schmidt, »do ameriškega predsednika Reagana, temveč poziv na njegovo vest, naj premisli o učinkih, ki jih visoke ameriške takse povzročajo evropskemu gospodarstvu.«
■ Ves pretekli teden so se nadaljevali po nekaterih angleških mestih spopadi s policijo, ki jih je uprizarjala mladina bele in črne kože in kar je najbolj značilno, tega divjanja so se udeleževali predvsem mladi od 12. do 16. leta starosti. Ministrska predsednica Thatcherjeva je smatrala za potrebno, da se sestane z vodstvom policije, ki ima sedež v Londonu ha Scotland Yardu.
■ Ob koncu tedna je prišlo do hudih nemirov tudi v Frankfurtu v ZR Nemčiji, v Zah. Berlinu in v Miamiju (Florida, ZDA). V Frankfurtu so desničarski elementi zažgali levičarsko knjigarno »Lite-rarix«, v Berlinu so protestirali pripadniki »Alternativne liste« zoper špekulacije pri gradnjah in pomanjkanje stanovanj, v Miamiju pa so razgrajali črnci in napadali belce.
20-letnica Koroške dijaške zveze
V soboto 4. julija je bila v gostilni Šo-štar v Globasnici na Koroškem slovesna proslava 20-letnice ustanovitve Koroške dijaške zveze. Ta mladinska organizacija, ki tesno sodeluje z Narodnim svetom koroških Slovencev in že od ustanovitve goji stike z mladinskimi organizacijami Slovencev v Furlaniji-Julijski Benečiji, je k sodelovanju pri proslavi povabila tudi Mladinsko sekcijo Slovenske skupnosti.
Mladinska sekcija se je dogovorila s Tržaškim mešanim zborom, ki ga vodi Tomaž Simčič, da ta mladinska pevska skupina, ki šteje okoli 45 članic in članov, nastopi na proslavi.
Tako se je v soboto 4. julija odpravil na Koroško avtobus mladih Tržačanov. V Celovcu so si ogledali prostore Koroške dijaške zveze, nato pa so sle podali k vojvodskemu stolu na Gosposvetskem polju in v cerkev Gospe Svete. Ob spomenikih zgodnje slovenske zgodovine so udeleženci poslušali kratke prikaze o koroški zgodovini in sedanjem političnem in družbenem položaju. Zadonela je tudi slovenska pesem.
V Globasnici se je prireditev začela z govorom sedanjega predsednika Koroške dijaške zveze Sigija Kolterja. Nato je povedal nekaj misli predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, ki je bil med soustanovite-
Ljudska modrost nam je posredovala o alkoholizmu rek, da se »pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne«. In do nedavnega je res veljalo, da za alkoholika ni pomoči. Znanost k sreči napreduje in je tudi za to bolezen našla možnost za ozdravljenje.
Predvsem ni res, da ni dosedaj nihče ozdravel od te bolezni; računajo, da približno 10 % alkoholikov spremeni obnašanje in preneha s pitjem tudi brez posega zdravnika: gre za srečno kombinacijo raznih dejavnikov, od katerih mnogih sploh ne poznamo.
Tako srečno naključje doleti samo nekatere. Zato ostaja ogromno število tistih, ki pijejo naprej. Računajo, da je v naših krajih 15 °/o prebivalstva alkoholikov; drugih 15 % prebivalstva pije čez mero in lahko ob vsakem trenutku izgubi kontrolo nad alkoholom, ki ga uživa — in to je že alkoholizem. 50 % prebivalstva pije umirjeno.
Nove oblike zdravljenja izhajajo predvsem iz nove definicije zdravja: to ni samo odsotnost vsake bolezni, ampak zadovolji-, vo ekonomsko, socialno in zdravstveno stanje človeka. Zato je alkoholik, kdor povzroča žalost in obup v svoji družini zaradi pitja, tudi če še nima telesnih bolezenskih znakov alkoholizma. Isto velja za osebo, ki zaradi pitja ne more dobro opravljati svojega poklica.
Alkoholik je tako odvisen od alkohola, da ne more biti daljši čas brez njega in kar je najvažnejše, izgubi kontrolo nad količino; to pomeni, da alkoholik sklene npr., da bo šel v bar in spil osminko vina, v resnici pa spije liter ali več.
Ko nekdo začne piti, postaja za alkohol toleranten, to se pravi, da njegov organizem sprejema vedno večje količine alkohola. Ko toleranca za alkohol ne narašča več, nastopi alkoholizem. V zadnjih fazah bolezni toleranca pada.
Alkoholizem povzroča okvare na skoraj vseh organih, največ na jetrih, želodcu, spolnih organih in na živčnem sistemu.
Pri zdravljenju alkoholizma izhajamo iz načela, da ni bolan samo tisti ki pije, ampak vsa njegova družina; bolno je tudi okolje, v katerem človek živi in ki mu omogoča, da pije čez mero. Zato se morajo zdraviti vsi družinski člani in če mogoče še delodajalec in delovni tovariši.
Zdravljenje poteka v terapevtskih skupinah, v katerih dobi oseba poleg sploš-
nih novic o alkoholu in alkoholizmu možnost, da pomaga sebi in podobnim in da od njih sprejme pomoč. Take terapevtske skupine obstajajo v bolnišnici in v vsakem večjem kraju: to so tako imenovani klubi zdravljenih alkoholikov. Zdravljenje traja pet let. Poleg tega da alkoholik preneha s pitjem, mora skrbeti tudi za to, da postane koristen član družbe, da redno dela in da je vnet v borbi proti alkoholizmu.
Tak model zdravljenja alkoholizma si je zamislil zagrebški profesor Hudolin in je že močno razširjen po vsej Jugoslaviji. Ker v Italiji ni podobnih modelov, so zdravstvene oblasti naše dežele povabile prof. Hudolina, da prikaže svojo metodo. Tako je prišel v prvih dneh junija tudi v Gorico, da je skupini 80 zdravstvenih delavcev posredoval svoje izkušnje. Iz naše dežele se zdaj tak model zdravljenja alkoholizma začenja širiti po drugih krajih Italije.
Pravo zdravljenje je za vsako bolezen v preventivnih ukrepih: za alkoholizem to pomeni, da bi bilo treba prevzgojiti prebivalstvo in ga prepričati, da škodi tudi najbolj zdravemu človeku, če spije več kot pol litra vina na dan, da je alkohol škodljiv za otroke itd. Tu nastopajo prastara prepričanja o koristnosti alkohola, ves simbolizem, ki je z njim vezan pa še vsi mogoči gospodarski interesi. Z novimi oblikami zdravljenja je danes mogoče ozdraviti do 70 % alkoholikov.
V	slovenščini imamo nekaj dobrih priročnikov za pomoč alkoholikom in njihovim družinam; gre za knjigi »Na dolgo pot« in »Kaj je alkoholizem«, ki ju je napisal dr. Janez Rugelj po načelih prof. Hudolina. V teh knjigah more vsakdo najti odgovor na vsa mogoča vprašanja v zvezi z alkoholizmom. Knjiga prof. Hudolina o alkoholizmu bo kmalu izšla tudi v italijanščini.
Ker je danes toliko možnosti za zdravljenje alkoholizma, se mi zdi, da bi morali opustiti brezupno gledanje na ta problem; rešitev iz te bolezni pa gotovo ni enostavna in zahteva resen pristop alkoholika in njegove družine. Zdravljenje je organizirano tako, da morejo pomagati tudi razni prostovoljci; za vse je dovolj prostora in možnosti za udejstvovanje. Klubi zdravljenih alkoholikov delujejo v vseh štirih pokrajinah naše dežele.
Novi primas Poljske
lji mladinske organizacije. Poudaril je, kako je mnogo nekdanjih članov danes na odgovornih mestih med koroškimi Slovenci. V imenu mladinske sekcije Slovenske skupnosti je prisotne pozdravil in jim čestital ob obletnici Ivo Jevnikar. V kratkem govoru je omenil tudi sedanje stanje prizadevanj za globalno zaščito in pa potrebnost tesnega sodelovanja mladih pripadnikov slovenskega naroda, ki jih meje ne morejo ločevati. V imenu skupine Beograjčanov, ki so sodelovali pri prireditvi, je govoril Peter Damjanovič.
Kulturni spored je obsegal lutkovno predstavo Trdoglavček v izvedbi odseka KDZ »Lutke Mladje«, nastop Tržaškega mešanega zbora pod vodstvom Tomaža Simčiča in folklorno predstavo mladinske skupine iz Novega Beograda. Tržaški pevci in pevke so zapeli vrsto slovenskih in tujih umetnih pesmi. Napovedoval je Marko Tavčar.
Prireditev v Globasnici pa je bila tudi priložnost za navezovanje novih prijateljskih stikov in utrjevanje starih poznanstev. V celoti je izlet Mladinske sekcije SSk prav dobro uspel.
KATOLIŠKI GLAS Ust ra kritične bralce
Upoštevajoč priporočilo pok. kardinala Višinskega je papež Janez Pavel II. imenoval za njegovega naslednika dosedanjega škofa v Warmiji Jožefa Glempa. Star je 52 let. V duhovnika je bil posvečen leta 1956.
Novi primas Poljske je bil 12 let tajnik pok. kardinala. Bogoslovne študije je dopolnil na papeški univerzi Gregoriana v Rimu, kjer je doktoriral iz cerkvenega prava. Od tujih jezikov dobro obvlada italijanščino, nemščino, francoščino in angleščino. Zelo ga privlačijo leposlovje, umetnost in študij zgodovine.
Prejšnjo soboto 4. julija je škof Glemp obiskal na čelu škofijskega romanja kraj Capranico v pokrajini Viterbo, kjer je pokopan kardinal Stanislav Hosio, ki je bil pred 400 leti škof v Warmiji, pa se je udeležil tridentinskega koncila in umrl daleč proč od domovine.
Nedavno je škof Glemp v zvezi z neodvisnim sindikatom Solidarnost dal izjavo, da Cerkev ni poklicana, da se vmešava v dejavnost tega gibanja; je pa ga pripravljena braniti, če bi se kršile človekove pravice. Z druge strani pa je voditeljem Solidarnosti svetoval, naj bodo zmerni v svojih zahtevah ter zavzeti za duhovno oskrbo delavcev.
Celovec in oditi na nemške fare. Jeseni 1945 pa se je vrnil, začel znova izdajati »Nedeljo« in pomagal pri obnovitvi Mohorjeve družbe. Dolga leta je bil predsednik upravnega odbora Družbe, od lani pa predsednik nadzornega odbora.
Leta 1947 je postal župnik v Štebnu pri Bekštanju in je tam še danes. Od leta 1964 je tudi dekan težavne dekanije Beljak-okolica. Leta 1970 ga je celovški škof imenoval za stolnega kanonika. Še vedno je , odgovorni urednik »Nedelje« in nadzornik dekanije Šmohor. Msgr. Millonig uživa splošno spoštovanje. Je zelo razgledan, rad pomaga, je izredno ljubezniv in veliko mo-
li.	Naj ga Bog koroškim rojakom ohrani še mnogo let!
Jubilej zaslužnega koroškega duhovnika
Na praznik sv. Petra in Pavla je praznoval v Štebnu pri Bekštanju 50 let svojega mašniškega posvečenja tamkajšnji župnik in dekan dekanije Beljak-okolica msgr. Filip Millonig.
Po rodu je Ziljan iz Zahomca. Še mlad duhovnik je postal tajnik Slovenskega du-šnopastirskega urada v Celovcu, organiziral je po farah sestanke župnijskih odbo-nikov, prirejal duhovne vaje, pomagal po župnijah, pridigal po shodih in misijonih. Prevzel je tudi uredništvo verskega lista »Nedelja«, ki je takrat izhajala kot mesečnik. V času nacizma je moral zapustiti
Irski škofje obsojajo gladovne stavke
Konferenca katoliških škofov na Irskem je z odločnimi besedami obsodila gladovno stavko privržencev IRA organizacije, ki jo izvajajo v zaporu Maze v Belfastu na Sev. Irskem. »Prezir do človeškega življenja, težnja po maščevanju, zloraba mladoletnih, vključevanje otrok za gverilske akcije in nasilje, vse to pomeni strahotno zlo. Škofovska konferenca se zato obrača na stradajoče in na tiste, ki jih k temu navajajo, da premislijo o hudobiji svojega ravnanja in tudi na posledice, ki iz tega ravnanja izhajajo.«
Medtem pa je umrl v belfaških zaporih po 45 dnevih gladovanja že šesti član IRE 27-letni Martin Hurson, ki je bil obsojen na 20 let zapora zaradi posesti orožja in poskusa umora nekega britanskega vojaka. Hursonova smrt je ponovno razburila irsko katoliško prebivalstvo, ki vidi v teh gladujočih simbol svojega odpora zoper angleške zavojevalce.
Dolgo potovanje
Kardinal Pironio, ki je na čelu Kongregacije za redovnike, je napravil dolgo potovanje po deželah Latinske Amerike. Bil je v Mehiki, Gvatemali, Venezueli, Ekvadorju in Kolumbiji. Predvsem se je razgo-varjal z višjimi redovnimi predstojniki, kako naj bi redovniki pospeševali vsestranski napredek ljudi.
Ji
l:
s-
š
s:
k
d
Ij
č,
P
0 p sl ii
j(
si
n
S1
h
v
/:
P
h
k
01 tc si
Vt
m
st
st
d,
di
in
Pi
in
ni
Si
sl
sv
m
tu
Vt
la
£o
ni
dc
se
Šk
Ti
in
nc
Pi
nc
in
ra
vc
bc
SE
Va
di
ie
ni
sv
dc
st
ra
Če
Vo
rii
Pi
dc
ri,
Pi
C
1
2 S
tc
0!
Sl
ta
ti;
M
sl
Si
st
v«
Govor tržaškega škofa na Vojni
tržaške novice
Letošnjo ekumensko slovesnost v Marijini cerkvi na Vejni, ki je bila v nedeljo
12.	julija, je vodil tržaški škof Bellomi. V svojem govoru v slovenščini je opozoril številne naše vernike na tri velike krščanske ideale, ki so bili dragi sv. bratoma: katoliška zavzetost, skrb za oblikovanje duhovnikov in vključevanje evangelija v ljudsko kulturo.
Sv. Cirila in Metoda je ves čas življenja, čeprav sta se rodila v Grčiji in se je že Pripravljala ločitev Carigrada od Rima, odlikovala zvestoba rimskemu škofu, pa-Pežu. Zato sta se v vseh zadevah apostolskega delovanja vedno obračala na Rim ■n si tam izprosila uporabo slovanskega jezika v bogoslužju, ki sta ga vpeljala.
Nato je msgr. Bellomi opozoril na skrb sv. bratov za oblikovanje mladih duhovnikov v domačem jeziku. Dejal je:
Proti letu 850 je knez Rastislav poslal svojega poslanca v Carigrad z nalogo, da tam prosi za škofa in za misijonarje, ki znajo govoriti v jeziku njegovega naroda. Izbrana sta bila Ciril in Metod, ki sta, če-Prav iz Soluna, poznala slovanski jezik.
Zanimivo je vedeti, za kaj sta se odločila, da bi lahko postavila temelje novi Cerkvi. Odločila sta se za pridiganje in za oblikovanje mladih duhovnikov. Lahko bi to tudi takole izrazili: pripraviti, da bi ti s svojim pridiganjem ustvarjali skupnost.
Pot, ki sta jo izbrala sveta brata, je zelo važen nauk, ki ga moramo sprejeti tudi nii. Vse najboljše sile krščanske skupnosti, vse najbolj sposobne osebe, vsa sredstva, pa naj bodo še tako draga, moramo dati za rast duhovniških poklicev. Vse drugo bo sledilo. In če res ni druge poti in izbire, potem pa moramo le imeti toliko Poguma, da pustimo vse drugo ob strani in da se vsi posvetimo skrbi in delu za nove duhovnike. Samo tako so Cerkvi zagotovljeni trajnost, njeno poslanstvo in služba ljudem.
Ciril in Metod bolj kot kdaj prej dvigata svoj glas z odločnim in plodnim delom in nas opozarjata na to, kar moramo storiti tudi mi. Naši Cerkvi, predvsem naši slovenski skupnosti, je prišla voda že do grla. Ni več duhovnikov. Ne moremo več čakati. Ne smemo se zgubljati v besedičenju in v drugem delu, ki je sicer potrebno, a ne tako nepreklicno potrebno.
Danes je za nas prav zaradi tega tudi dan za duhovne poklice, a to s prav posebnim namenom: z namenom, ki ga je škof, ki vam govori, začrtal in predložil. To se pravi: bodimo vsi združeni, zaupno in pogumno; vsi povezam v molitvi in pri natanko določenem delu za oblikovanje in Poklicno usmeritev mladih.
Tržaški škof je nato omenil prizadevnost sv. Cirila in Metoda za pospeševanje in krepitev krajevne kulture. Ciril je Mo-ravanom in drugim Slovanom iznašel pravopis in začel prevajati v slovanski jezik bogoslužne knjige. Metod je po njegovi smrti s tem delom nadaljeval.
Msgr. Bellomi je s tem v zvezi poudaril važnost materinega jezika in dejal:
Sveta brata sta predvsem hotela in tudi dosegla, da je ljudstvo molilo v materinem ieziku. Prepričana sta namreč bila, da samo materin jezik daje možnost osebi, da svoja najbloblja srčna čustva tudi izpove; da je materin jezik tisto potrebno sredstvo, s katerim je mogoče resnico jasno razložiti in si jo notranje osvojiti.
Tudi to je razlog, in sicer zelo upravičen razlog, da ju imenujejo apostola Slovanov. Resnično sta ljubila ljudi, h kate-riru sta bila poslana. Zato sta se jim po-Polnoma predala in se z njimi tako zlila, da sta sprejela njihovo čustvovanje, govo-r'co, navade in izročila.
S tem sta dala svetal zgled razumnosti
in ljubezni ter tako začrtala edino pot, vedno odprto in zanesljivo, ki združuje evangelij in kulturo, a ki istočasno upošteva medsebojno različnost, jo postavlja na pravo stopnjo vrednot in tako dosega večjo moč za človekov vzpon po božjem načrtu.
Zahvalimo se torej danes s to sv. mašo še enkrat Gospodu za izredni dar svetih bratov Cirila in Metoda! In tudi obljubimo, da jima bomo sledili v zvestobi do Cerkve, v ljubezni do vseh ljudi in v apostolski zavzetosti za duhovne poklice. Devica Marija v tem svetišču pa naj nam izprosi zaupanje, moč, enotnost v načrtih in plodnost pri delu!
Zahvala iz Vatikana
Ob letošnji obletnici Marijinega svetišča na Vejni je Marijina družba poslala sv. očetu v Rim pozdravni telegram. Državno tajništvo je 17. junija naslovilo zahvalno pismo na tržaškega škofa. Telegram je bil napisan v slovenščini, odgovor smo dobili v latinskem jeziku.
Sedaj za zgodovino in predvsem »za ogledalo teh težkih dni in za spomin« (Ivan Cankar) oba dopisa objavljamo: Telegram:
Sveti Oče - Marijina družba in slovenski verniki zbrani v Marijinem svetišču na Vejni vas sinovsko hvaležno pozdravljamo - Molimo za vaše zdravje - Prosimo da bi darovali svoje trpljenje tudi za nas - V upanju da vas bomo v velikem številu zopet kdaj pozdravili prosimo za vaš očetovski apostolski blagoslov.
Zahvalno pismo iz Rima:
Preč. gospodu Lovrencu Bellomiju, škofu tržaškemu.
Prečastiti gospod! Marijina družba (ul. Risorta 3) in slovenski verniki zbrani v Marijinem svetišču na Vejni pri Trstu so poslali svetemu očetu pozdravni telegram. Želeli so mu popolno ozdravljenje in obljubili pomoč v vztrajni molitvi.
Prečastiti gospod! Blagovoli izraziti voditelju Marijine družbe in vsem udeležencem zahvalo svetega očeta; vsem podeljuje svoj apostolski blagoslov, ki naj bo zagotovilo nebeških darov.
Ko ti to sporočam, porabim priložnost in te vdano pozdravljam.
Martini, subst. v Državnem tajništvu
mm
I
l
Nastop zbora »L. Bratuž« v Trstu Kolonkovec
V	Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu je bil 27. junija koncert mešanega zbora »Lojze Bratuž« iz Gorice. Organiziralo ga je Šentjakobsko kulturno društvo. Dogodek je bil pravo presenečenje, saj v prostorih omenjenega Doma nismo bili vajeni poslušati samostojnih koncertov, poleg tega pa so bili organizatorji novo, oziroma znova obujeno društvo. Občinstva bi lahko bilo kaj več, a treba je upoštevati, da je bila poletna sezona takrat že v polnem teku.
Zbor »Lojze Bratuž«, ki ga vodi Stanko Jericijo in ki je v zamejstvu znan kot ena najboljših pevskih skupin, je predstavil pester program, klasično razdeljen na tri dele. V prvem delu smo poslušali renesančne in druge mojstre klasične polifonije, v drugem pretežno sodobne skladbe, v tretjem pa slovenske narodne. Ves potek izvajanj je smiselno povezovala Marija Ceščut.
Ne da bi se spuščal v podrobno analizo posameznih skladb, lahko rečeni, da je goriški zbor znova pokazal vrsto njemu lastnih kvalitet, od natančne intonacije prek finega zvoka do smiselnega muziciranja. Zdi se mi, da zboru resnično najbolj ležijo skladbe 16. in 17. stoletja. Zanimivi sta bili tudi skladbi, ki ju je napisal dirigent sam, Pod križem in Drevo. Slednja se poslužuje zelo modemih prijemov.
Zboru se je v imenu Šentjakobskega društva že pred koncertom zahvalil g. Šuligoj, a tudi s strani občinstva prisrčna hvala za prijetni glasbeni večer! - tč.
Ekumenske eotovseie v Dalmacijo. Bosno in Slovenijo
Izredni delivci sv. obhajila
V	Neaplju je 636 izrednih delivcev sv. obhajila; med njimi je kar 614 redovnic in le 22 laikov. Ugotovili so, da je služba izrednih delivcev sv. obhajila premalo poznana. Kandidati za to službo morajo imeti tudi zadostno pripravo. Ljudi pa je treba poučiti o vlogi izrednih delivcev, da jih radi sprejmejo.
Javiti moramo nekaj manjših sprememb in popravkov v zvezi s prvotnim načrtom potovanja. Glavna sprememba je v trajektu do Dubrovnika. Ker so na trajektu iz Reke vsa mesta zasedena za ves mesec avgust, smo se morali odločiti za trajekt iz Ancone, ki odrine v Dubrovnik v ponedeljek 24. avgusta popoldne. Zato se bo potovanje začelo tega dne zjutraj v smeri proti Anconi. Kratka postanka bosta v Pomposi in Ravenni, daljši pa v Loretu, kjer bo tudi kosilo in sv. maša.
V torek 25. avgusta je predviden obisk Dubrovnika, rojstnega kraja bi. Leopolda Mandiča v Herceg-Novem in Boke Kotorske.
V sredo 26. avgusta bomo na poti v bosensko prestolnico Sarajevo s postankom
SLOVENSKA SKUPNOST — SEKCIJA DEVIN-NABREŽINA
prireja
NAS PRAZNIK
ki bo v Nabrežini na igrišču »Sokola«.
Sobota 18. julija: ob 18. uri odprtje kioskov; ob 19. uri nastopita mešani pevski zbor »KOROTAN« in folklorna skupina »KRES« iz Clevelanda (ZDA); ob 21. uri ples ob zvokih ansambla »Galebi«.
Nedelja 19. julija: ob 18. uri odprtje kioskov; ob 19. uri koncert nabrežinske godbe na pihala in govor časnikarja dr. D. Legiše; ob 21. uri ples z ansamblom »Iga Radoviča«.
Vabljeni vsi Slovenci!
v Mostarju.
V četrtek 27. avgusta smo ves dan v Sarajevu.
V petek 28. avgusta je predviden obisk v Maglaju, kjer je nastalo prvo večje svetišče v čast bi. Leopolda Mandiča, ki ga obiskujejo katoličani, pravoslavni in muslimani. Torej novo ekumensko središče. Istega dne si bomo na poti v Osjek ogledali katedralo škofa Strossmayerja v Djakovem.
Sobota 29. avgusta je določena kot dan postanka in oddiha v Osjeku, kjer so prav tako zgradili večjo cerkev v spomin bi. Leopolda Mandiča. Predvideno je srečanje s slovenskimi sestrami, ki delujejo v Osjeku.
V nedeljo 30. avgusta je dan našega povratka v smeri Varaždina in Ptuja po Dravskem polju ob ogrski meji. Poleg Ptuja bo morda še čas za ogled Maribora in obisk Slomškovega groba.
Zadnji dan potovanja, ponedeljek 21. avgusta, je predvidena sklepna služba božja na Ptujski gori; zadnje kosilo bo v Rogaški Slatini, odkoder se bomo prek Celja in Ljubljane vrnili domov.
Z ozirom na to, da je potovanje nekoliko daljše in je plačilo vseh hotelskih uslug predvideno v dolarjih, se cena potovanja nekoliko zviša, namreč na 400.000 lir. Rok za vpisovanje je določen za konec julija pri odbornikih in odbornicah ACM ter pri duhovnikih in v Domu Leopolda Mandiča pri Domju, tel. 820356. Ker je precejšnje povpraševanje za to ekumensko potovanje in so mesta v avtobusu omejena, pohitite z vpisovanjem.
nja, ki so v slikovitih narodnih nošah in ob narodnih motivih izvajali stare plese.
Med rajanjem otrok je zagorel kres. Ob njem so se po kulturni prireditvi zbrali vsi navzoči in si ob petju in živahnem kretanju okoli ognja dali duška svojemu slovenstvu. Prav je in hvalevredno, da smo spet iz ropotarnice iznesli na svetlo tudi naše častitljive navade. - D. S.
Ta kraj nad Trstom je zadnje čase stopil pred javnost zaradi znane zadeve razlastitve naše zemlje. Mnogo se je o tem že govorilo in pisalo. V zvezi s tem naj dodamo, da smo imeli spomladi na pobudo prizadetih domačinov sv. mašo na tej zemlji, ki naj bi jo prerasle betonske zgradbe.
Mašni oltar je bil postavljen na plugu, na obeh straneh oltarja sta stala po en traktor, na levi strani pa je bila na kolu pritrjena suha trta, simbol uničenja naših zemljišč. Mašne molitve, pridiga, prošnje in petje, vse je bilo v znamenju tega žalostnega dogodka. Ob koncu maše je spregovoril domačin Lojze Debeliš, ki je navzočim razložil potek in neuspešni konec te dolge in brezupne borbe. Med mašo je ves čas deževalo, tako da je bil okvir te maše še turobnejši.
Vendar, nikar misliti, da se pri nas godijo samo žalostne stvari! Naše prosvetno društvo je dalo pobudo za tečaj slovenskega jezika, ki se je nato tudi začel na začetku šolskega leta. Skrbno ga je vodila učiteljica. Silva Kodrič, Obiskovalo pa ga je 27 otrok in mladih.
Na vigilijo sv. Ivana je isto društvo pripravilo kresovanje, združeno s kulturno prireditvijo. Na začetku je nastopil domači pevski zbor, čeprav skromen in zapel nekaj pesmi. Poleg njega so zapeli tudi otroci iz Skednja, ženski pevski zbor »Tabor« z Opčin pod vodstvom prof. Grgiča pa je dal pevskim točkam še poseben umetniški pridah. Najbolj pa je občinstvo zadovoljil folklorni nastop otrok iz Šked-
Smrt teološkega znanstvenika
V starosti 54 let je umrl 5. julija po težki bolezni na posledicah tumorja v glavi profesor in dekan teološke fakultete v Ljubljani dr. Štefan Steiner. Po rodu iz Beltincev v Prekmurju je maturiral na gimnaziji v Murski soboti, bogoslovne študije pa je dokončal v Ljubljani. Duhovnik je postal leta 1953. Od 1958 do 1965 je bil na specializaciji iz katehetske, pastoralne in moralne teologije v Rimu, kjer je tudi leta 1961 doktoriral iz bogoslovnih ved. Leta 1965 je začel predavati moralno teologijo na teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1978 je bil prvič izvoljen za dekana na tej fakulteti, lani pa ponovno.
Rajni prof. Steiner je bil zelo nadarjen in nadvse delaven kot duhovnik in kot znanstvenik ter priljubljen profesor bogoslovcem. Napisal je številna znanstvena dela. Sodeloval je v reviji »Cerkev v sedanjem svetu«, v listu »Družina« in drugod. Bil je odličen predavatelj. Večkrat je prišel tudi med nas na Tržaško in Goriško, kjer je predaval našim izobražencem.
V ponedeljek 6. julija je ležal v kapeli teološke fakultete v Ljubljani, kjer je popoldne opravil mašo zadušnico veliki kancler fakultete nadškof dr. Alojzij Šuštar in se mu v govoru zahvalil za veliko opravljeno delo. Naslednji dan so truplo prepeljali v rojstni kraj Beltince. Tudi tu je pogrebno slovesnost vodil nadškof Šuštar. Ob njem sta bila še škofa Kramberger in Lenič. Pogreba se je udeležilo 180 duhovnikov. Dolgo sožalno brzojavko je poslal iz Beograda apostolski pronuncij Cecchini. Tudi Mitja Ribičič, predsednik SZDL in Dušan Šinigoj, predsednik Komisije za odnose z verskimi skupnostmi sta poslala sožalni brzojavki dr. Šuštarju. Vsekakor je dosti prerana smrt dr. Steinerja za slovensko Cerkev velika izguba.
Nove provincialke sester v Sloveniji
Za nove provincialne predstojnice so bile na kapitljih izvoljene: za Družbo hčera krščanske ljubezni (usmiljenke) s. Pavla Škrbec; za mariborske šolske sestre sv. Frančiška s. Leonita Rojs; za Uboge šolske sestre de Notre Dame s. M. Alakok Du-gulin. Vsem želimo obilje božjega blagoslova!
Zaradi procesije v kazensko taborišče
Petdesetletna Litvanka Jadviga Stanelyte je bila v mestu Vilna, sovjetska republika Litva, obsojena na tri leta prisilnega dela, ker je organizirala procesijo in s tem žalila čustva nevernih. Na to obtožbo pred sodiščem je pogumno odbovorila, da tudi ateisti pri njih dostikrat žalijo čustva vernih, pa zato še nobeden od njih ni bil kaznovan.
Katoličani v Pakistanu
Število katoličanov v Pakistanu v zadnjih 30 letih stalno raste. Od 150.000 se je zvišalo na 415.000. Za te vernike skrbi 228 duhovnikov. Število katoličanov je skromno, saj predstavlja komaj pol odstotka prebivalcev v državi, ki šteje 81 milijonov ljudi.
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiinmiiniifliinimiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiHiiiiiHMiiiiiiiifitiiHiiiiNiMiNiiiiiiiiiHiHHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
^rancfe Dolinar, Rim Cirilmetodijska okrožnica
Leona XIII. (1880)	(2)
Zahvalno romanje katoliških Slovencev leta 1881 v Rim
Razočarani so bili tudi Slovani v Avstri-Dualistična razdelitev habsburške dr-^vne tvorbe v nemško in madžarsko sfe-ki je vsaj od 18. julija 1866 bila fait "Ccompli (izvršeno dejstvo), kakor jo je °*načil Beust še pred odobritvijo dunaj-skega parlamenta 1867, je razpršila načrte aVstroslavizma, zastopniki vseh slovanskih Prodov (razen Poljakov) so se v takem ta2položenju prav radi odzvali povabilu 1)3 »etnografsko razstavo« v aprilu 1867 v ^°skvo, ki je dejansko bila drugi Slovanki kongres; prvi je zboroval v Pragi 1848. Seveda je nemški tisk spričo te manifestacije slovanske vzajemnosti trobil na v®liko pozavno panslavistične nevarnosti.
Ko je vzbuknila krimska vojna, je Her-
cen vzkliknil, da je udarila ura slovanstva; tako gotovo Nikolaj I., ki se je v svojem oklicu na boj skliceval samo na dolžnosti do pravoslavnih sovernikov, ni mislil. Ob napovedi vojne Turčiji 1877 pa je ruski car govoril v drugačnem jeziku, ko je Aleksander II. izjavil: »Nas vodi slovanska stvar.«
Ruski vojni poseg tega leta je sledil uporu slovanske krščanske raje v Hercegovini in Bosni ter na Bolgarskem leta 1875, ki je izbruhnil s pomočjo Črne gore in Srbije; ti slovanski državi, ki tedaj še nista bili popolnoma neodvisni od Turčije v smislu mednoradnega prava, sta čez čas sami napovedali vojno sultanu.
V	protiturških vojnih dejavah teh let je slavjanofilsko gibanje prvič nastopilo kot stornik ruske zunanje politike. Bojujoče se sile so sklenile predhodni mir v San Stefano ob Mannarskem morju, ki je bil v ruskih rokah. S tem mirom 3. marca 1878, ki ga je narekoval panslavist grof Ignatjev, si je Rusija z Veliko Bolgarijo ustvarila preoblast na Balkanu. Spet se
je vznemirila Anglija, pridružil se ji je avstrijski zunanji minister Andrassy; da vzpostavi ravnotežje med evropskimi velesilami, jih je Bismarck povabil na berlinski kongres 13. junija-13. julija 1878, ki je sanstefanske določbe znatno revidiral, toda Evropi je ostal v spominu prvi slovanski zunanjepolitični nastop.
IZVOLITEV LEONA XIII.
Ko so kardinali po smrti Pija IX. stopili 17. februarja 1878 v konklave, so ve-deli, da ruske čete še stoje pred vrati Carigrada; car ni tvegal ukazati operacij za osvojitev mesta, cilja vekovnih ruskih sanj, ker je grozila evropska vojna; 15. februarja je Anglija preteče koncentrirala svoje vojno ladjevje pri sultanovi prestolnici.
Še zvečer istega dne, ko je bil izvoljen, 20. februarja 1878, je Leon XIII. naznanil svojo izvolitev vsem, tudi nekatoliškim državnim poglavarjem, med temi kot prvemu carju Aleksandru II., četudi je temu nekaj mesecev poprej Sveti Sedež po-
slal hud protest zaradi ravnanja s katoličani na Ruskem in Poljskem.
V	perečnosti vzhodnega vprašanja ob rusko-turški vojni je Leon XIII. izpreumel znamenja časa, ki mu jih je bilo upoštevati pri cerkveni politiki. Velikodušen, kakor je bil, je meril vsevdilj na visoko postavljene cilje. Svojemu prvemu državnemu tajniku kard. Franchiju je dal geslo: »Hočem delati veliko politiko.« S politiko navzočnosti, odprtosti in razumevanja se je odločil vključiti Sveti Sedež v veliko politično dogajanje svojega obdobja. Prav zapleti in razpleti v krizi 1878 so mu pokazali premnoge mogočosti za premišljeno diplomasko dejavnost.
Po svoji izobrazbi in osebnih stikih slovanskega odseka v tako imenovanem vzhodnem vprašanju Leon XIII. ni pobli-že in globlje poznal. Tu mu je bil svetovalec, posebno za južnoslovanske probleme bosensko-sremski škof Josip Juraj Strossmayer, od leta 1851 apostolski vikar za kneževino Srbijo. Strossmayerju predvsem gre zasluga, da je Leon tako ade-
kvatno umel pomen slovanskega stomika v razvoju vzhodnega vprašanja. Srečala sta se dva kongenialna duhova, ki sta stremela za univerzalnimi in transcendentnimi smotri.
Dne 14. marca 1878 že je djakovski škof novemu papežu predložil spommco, v kateri razčlenjuje znamenja božjega kaznovanja, ki se bliža bizantinizmu, in razvija svojo misel, kako je treba iz te nevarnosti, ki grozi Bizancu, rešiti pravoslavni slovanski svet s tem, da se ga pridobi za zedinjenje s katoliško Cerkvijo; v tem kontekstu prosi papeža za naklonjenost balkanskim narodom v njih boju za svobodo in za razumevanje ruske politike na Balkanu.
(Se nadaljuje)
Katekizem za odrasle
Komisija za pastoralo pri italijanski škofovski konferenci je izdala katekizem za odrasle. Knjiga nosi naslov »Gospod, h komu poj demo?« in obsega skoraj 600 strani.
Folkoma skupina »Kres« iz Clevelanda, ki bo to nedeljo 19. julija ob 20.30 nastopia v Katoliškem domu v Gorici s slovenskimi in drugimi ljudskimi plesi. Nastopil bo tudi mešani pevski zbor »Korotan«, prav tako iz Clevelanda, ki ga vodi Franček Gorenšek
Mavhinje
Romarski Izlet. V četrtek 2. julija smo se odpravili na romanje v Marijino svetišče Madonna della Corona ob Gardskem jezeru. Romanje je bilo namenjeno predvsem cerkvenim pevkam, ki se trudijo za lepo petje pri bogoslužju. Vseh romarjev je bilo 52, ker so se nam pridružile še nekatere pevke iz bližnjih vasi. Dan je bil lep in sončen. V slikovietm svetišču v skalah nad reko Adižo je domači župnik J. Markuža opravil sveto daritev. Prisotni italijanski in tuji romarji so občudovali lepo petje. Po maši smo imeli na višini 1000 metrov nad morjem kosilo v obnovljeni restavraciji. Po kratkem oddihu smo šli še v Verono. Tu smo videli znano areno, hišo Romea in Julije ter obiskali stolno cerkev. Ko se je že spuščal osvežujoči mrak, smo začeli s povratkom proti domu.
Pevski koncert. V petek 3. julija je bil v veliki dvorani gostilne Urdih pevski koncert Fantov izpod Grmade in Dekliškega zbora iz Devina. V uvodnih besedah je članica Dekliškega zbora povedala, da oba zbora končujeta letošnjo sezono, ki je bila zares plodovita in ki je povečala število pevcev, ker so k obema zboroma pristopili novi mladi pevci in pevke. Izbrali so pač gostilniški prostor, ker ni bilo drugje najti kaj primernejšega. Prizadevali so si, da bi dobili nov sedež v stari osnovni šoli v Devinu, pa jo je občina Devin-Nabrežina raje odstopila tujim ustanovam in bila gluha za domače potrebe. Največje zadoščenje pevcev je vedno številno občinstvo, ki s priznanjem in ljubeznijo spremlja njihove nastope. Tako je bilo tudi v Mavhinjah, kjer so domačini in sosedje napolnili dvorano in pozorno poslušali koncert.
Najprej je zapel nekaj pesmi Dekliški zbor, nato pa moški zbor Fantje izpod Grmade, na koncu pa sta oba zbora nastopila skupno. Napovedoval je Marko Tavčar. Poleg slovenskih so zapeli tudi eno furlansko. Poslušavci so nagradili nastopajoče s ploskanjem. Po koncertu je bila zakuska za vse. Razšli smo se z željo, da bi oba zbora gojila še naprej slovensko pesem in uspešno nastopala ter da bi krajevne oblasti bile bolj občutljive za njune potrebe.
Zasluženo priznanje. Kmečka zveza iz
Trsta je podelila zlato medaljo in priznanje tudi domačinu Ivanu Antoniču iz Ce-rovelj. Prejel je odlikovanje za zvestobo delu in za gospodarski napredek. Kmetuje skupno s sinom Ivanom, njegov rod pa sega skoraj 200 let v preteklost. Začetnik rodu se je rodil 19. marca 1785 in sicer Ivan Antonič, ki se je preselil v Cerovlje. Sin Ivan, ki je prevzel gospodarstvo, je moderniziral kmetijo in se ji z vso skrbjo posveča. Zato je tudi porok, da bo ta slovenski rod še naprej živel in se razvijal na svoji zemlji.
Devin-Nabrežina
Občinski odbor odstopil. Od zadnjih volitev je našo občino vodil manjšinski odbor, sestavljen iz komunistov in socialistov, ki so hoteli vladati brez podpore ostalih strank. Župan je bil bivši poslanec komunist Albin Škerk. Zaradi spremenjenega položaja med strankami na Tržaškem (pokrajina, občina Trst) se je tudi v občini Devin-Nabrežina pojavila zahteva po zamenjavi v občinskem odboru. Prišlo je do razgovorov med PCI, PSI in SSk, ki so se končali tako, da je SSk glasovala za občinski proračun 1981, vendar ob zagotovilu, da občinski odbor odstopi in se sestavi nov odbor z novim županom.
To se je res zgodilo: občinski proračun je bil sprejet, odbor z županom vred pa je odstopil. Začasno opravljajo župan in odborniki le tekoče posle. Začeli so se razgovori o sestavi novega odbora in o izvolitvi novega župana. Kako se bodo končali, trenutno ni mogoče vedeti.
Nazadovanje duhovnih poklicev v Jugoslaviji
Medtem ko se je leta 1972 pripravljalo na duhovniški poklic 929 študentov teologije, se jih je lansko leto le še 353. Število novomašnikov pa je v istem razdobju padlo od 99 na 59.
Letošnji avstrijski novomašniki
Kakor lani ima Avstrija tudi letos 59 novomašnikov, medtem ko jih je bilo pred dvema letoma 46. Vendar število svetnih duhovnikov še vedno pada: lani
35,	letos 27. Veča se pa število redovnih duhovnikov. Ti so porasli od lanskih 24 na 32 letos.
Novi predsednik Briške gorske skupnosti
Briška gorska skupnost ima od srede 8. julija novega predsednika. Na prvi seji novega odbora, ki je bila v Krminu, je bil skoraj soglasno izvoljen Hadrijan Koršič, občinski svetovalec SSk v Števerjanu.
To je prvi Slovenec, ki je na čelu te pomembne medobčinske ustanove, katera ima med drugim tudi nalogo, da programira ir. koordinira razne posege na vsem briškem področju, ki obsega občine Gorica, • Števerjan, Krmin, Dolenje, Mošo, Koprivno in Šlovrenc.
V	širšem odboru je 28 svetovalcev iz omenjenih občin. Za Koršiča je glasovalo 24 svetovalcev. Edino predstavniki PCI niso podprli slovenskega kandidata za predsednika.
Poleg predsednika je slovensko zastopstvo v Briški gorski skupnosti skoraj izključno po zaslugi Slovenske skupnosti, saj so v odboru še števerjanski župan Stanislav Klanjšček, goriški odbornik Damijan Paulin in števerjanski občinski odbornik Simon Komjanc.
Po izvolitvi se je novi predsednik zahvalil za tako široko zaupanje in obljubil, da se bo prizadeval, da bo Briška gorska skupnost delovala v korist vsega prebivalstva briškega področja. Svoj govor je izvajal tudi v slovenskem jeziku in nihče od prisotnih se temu ni protivil.
DAROVI
Za Katoliški glas: Milena C. 13.000; Zmaga Rebula 5.000; Mila Buscemi 8.000; Dragica Stergar, Kalabrija 100.000; Dušan Hmeljak ob svoji 75-letnici na čast svetogor-ski Mariji 50.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 45.000; Marijina družba 20.000; N. N. 9.000; N. 'N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 10.000; N. N.
2.000 Ur.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: družina Bratuž namesto cvetja na grob ge. Bite-žnikove 30.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti brata Franca:
Veronika Žbogar za Alojzijevišče, za Zavod sv. Družine, za Katoliški glas, za Katoliški dom, za cerkev sv. Ivana v Gorici in za lačne po svetu po 10.000 lir.
Družbenica N. N.: za slovenske misijonarje in za Katoliški dom po 10.000 lir.
Neimenovana družbenica: za slovenske misijonarje in za lačne po svetu po
25.000 lir.
Za cerkev v števerjanu: Terpinovi namesto cvetja na grob Alojzija Maraž 50.000; družina Stanič 50.000 lir.
Za cerkev na Banah: Roža Husu v spomin na moža Ivana ob 7. obletnici smrti
20.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: družina Josipa Tanče v njegov spomin 5.000; Ivanka Fer-luga v spomin na Ivana 7.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Ada Bolčič-San-cin v spomin na moža Danila 10.000; Franca Benetti v spomin na mamo Bianchino 20.000; Bernard Sosič v spomin na mater Antonijo Ravbar 20.000; nabrano pri znamenju sredi vasi 12.000; razni 5.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: N. N., Opčine 20.000; Pavla Berdon, Pulje 20.000; Mariza in Peter Terčon, Ricmanje ob krstu male Ivane 50.000 lir.
Za Dom p. Leopolda pri Domju: N. N., Domjo v zahvalo 50.000; N. N., Domjo 10.000; N. N., Trst v spomin na pok. Marijo Parovel 5.000; Franc Kaluža, Trst namesto cvetja na grob prijatelja Petra Pe-tarosa 10.000; E. Ž., Trst 10.000 lir.
Za misijonarko s. žužek: Slavko Kranjc
25.000 lir.
Za lačne po svetu: Anica Faletič, Sesljan namesto cvetja na grob Angele Simčič 10.000; vnuki none Amalije z Vrha namesto sladoleda, ki so se mu odpovedali
15.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Tržaško romanje na Ptujsko goro
Iz Maribora se bomo peljali v Petrovče v Savinjski dolini.
V	Petrovčah je romarska Marijina cerkev. Zgodovinseki viri trdijo, da je bila prva Marijina cerkev postavljena v Petrovčah že okrog leta 850. Dal jo je zgraditi moravski vojvoda Pribina, ki je dobil pri krstu ime Bruno. Posvetil jo je salzburški nadškof Luipran. Ta cerkev je za Gospo Sveto na Koroškem ena najstarejših cerkva v slovenski deželi.
Ko se je krščanstvo pri nas širilo, je postala ta cerkev premajhna. Zato so celjski grofje v 14. stoletju sezidali v Petrovčah novo, prostornejšo cerkev. Od te cerkve sta ostala samo še prezbiterij in zvonik. V zvoniku so bili zelo stari zvonovi: mali zvon je nosil letnico 1507, večja dva sta bila iz leta 1678. Bili so starinsko okrašeni. Vsi trije zvonovi so postali žrtev prve svetovne vojne. Prelili so jih v topove. Nove zvonove je dobila petrovska cerkev v letih 1929-21.
Sedanjo cerkev je dal sezidati leta 1655 baron Ferdinand Miglio, graščak na Bru-novem gradu. Posebno veličastno je pročelje. Zunanje vzdolžne stene poživljajo tako imenovani pilastri. Kor je križno obokan, ladja in stranske kapele pa kupolasto. Na vsaki strani ima cerkev štiri kapele. Ladjo in kapele je poslikal s freskami leta 1875 Jakob Brollo. Vse slike kažejo svetipisemske prizore, ki se nanašajo na Marijo. Veliki oltar je delo iz srede 18. stoletja. Na njem stoji krasen tabemaklelj, na katerem je na polmesecu kip petrovske Marije. Nebeška Mati se ljubeznivo smehlja, na levici drži kronano Dete, v desnici pa kraljevo žezlo. Okrog podobe so svetli žarki, okvir pa je posejan z zlatimi zvezdami. Ob straneh so Marijini starši sv. Joahim in sv. Ana. V tej lepi in zgodovinsko pomembni cerkvi bomo torej zaključili naše potovanje.
> Šolski uspehi <1
Izidi matur
Klasični licej »P. Trubar« v Gorici: Ivan Bertolini (52/60), Denis Conzutti (50), Igor Cossutta (40), David Klanjšček (50), Niko Komjanc (42), Hilarij Lavrenčič (42), Mirjam Simčič (45), Andrej Sirk (46) in Helena Terčon (36). Obenem s temi sta maturirala tudi dva dijaka s tržaškega liceja »F. Prešeren« Bruna Ciani (54) in Alojz Cossutta (54).
Trgovski zavod »I. Cankar« v Gorici: David Devetak (48), Livijana Devetti (48), Daris Gergolet (38), Anastazija Grillo (46), Adrijana Maraž (50), Igor Pahor (40) in Miran Vižintin (36).
Tečaj za vrtnarice na učiteljišču »Simon Gregorčič« v Gorici: Loredana Frandolič, Bruna Gravnar, Katarina Sobani, Anaro-za Temon, Emanuela Tomšič in Silvija Zavadlav so izdelale. Ena dijakinja ima popravne izpite.
V	cerkvi na Greti v Trstu bo v nedeljo 19. julija ob 17. uri sv. maša za slovenske vernike v čast Karmelski Materi božji. Ta teden je bil namreč v četrtek 16. julija praznik Karmelske Marije.
Radio TrsiH
Spored od 19. do 25. julija 1981
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Poslušali boste; sporedi narodnozabavne glasbe. 11.00 Mladinski oder: »Poslednji Mohikanec«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek.
14.10 Glasbeni sporedi in prenosi; izbori iz tedenskih oddaj in iz arhiva.
Ponedejek: 8.10 Radijski mozaik. 10.10 Koncert. 11.30 Kulturne aktualnosti doma in v svetu; reportaže iz naših krajev. 13.20 Primorska poje. 14.10 Edith Piaf. 14.30 Otroški kotiček. 14.50 Danes smo izbrali-
15.30 Križanovska: »Nemeza«. 16.00 Z besedo in glasbo po Bavarski. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Operna glasba. 18.00 Odnos današnjega sveta do naravnega okolja. 18.15 Priljubljeni motivi.
Torek: 8.10 O psiholoških vprašanjih.
10.10 Koncert. 11.30 Kulturne aktualnosti doma in v svetu; četrtkova srečanja. 14.30 Otroški kotiček. 14.50 Danes smo izbrali-
15.30 Portreti. 17.00 Kulturna kronika.
17.30 »Dva bregova«, drama.
Sreda: 8.10 Radijski mozaik. 10.10 Koncert. 11.30 Poldnevniški razgledi. 12.45 Slovenska skupnost: Splošni in krajevni politični položaj. 13.20 Zborovska glasba.
14.30 Otroški kotiček. 14.50 Danes smo izbrali. 15.30 Križanovska: »Nemeza«. 16.00 Orkester RTV Ljubljana. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klavir; Primorska poje; Roža mogota.
Četrtek: 8.10 Radijski mozaik. 10.10 Koncert. 11.30 Zanimivosti doma in po svetu; na počitnice; moj konjiček. 14.30 Otroški kotiček. 14.50 Danes smo izbrali. 15.30 Portreti naših igralcev. 16.00 Glasba. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Skladbe za zbor in orkester; četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Radijski mozaik. 10.10 Koncert. 11.30 Poldnevniški razgledi. 13.20 Folklorni odmevi. 14.30 Otroški kotiček. 14.50 Danes smo izbrali. 15.30 Križanovska: »Nemeza«. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Umetna glasba; sodobne slovenske novele.
Sobota: 8.10 Radijski mozaik. 10.10 Koncert. 11.30 Kulturne aktualnosti; izseljeniški trenutek. 14.10 Sobotno srečanje. 14.30 Otroški kotiček. 16.00 Portreti. 16.15 Zimzelene melodije. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Poslušali boste; Primorska poje. 18.00 »Gora, imenovana Sin«, drama. 18.45 Vera in naš čas.
Znana trgovina išče fanta od 15 do 19 let, ki ima veselje do dela. Telefonirati na upravo Katoliškega glasa št. 83177.
OGLASI
la vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V soboto 18. julija ob 20,30
nastopita v NABREŽINI pevski zbor iz Clevelanda (ZDA)
.Man"in folklorna skooioo ..Kres"
V nedeljo 19. julija ob 20,30
bosta isti skupini nastopili v dvorani Katoliškega doma v Gorici. Pred nastopom in po nastopu bo deloval bar s pijačo in jedačo. Po nastopu prosta zabava.
Z zaključnega nastopa glasbenih šol v Katoliškem domu v Gorici 18. junija letos: gojenci iz štandreža ob svojih harmonikah
Naša draga mama in nona
Cili Bitežnik roj. Fornazarič
je dokončala svojo življenjsko pot. Pogreb je bil v četrtek 16. julija iz cerkve sv. Ivana na goriško pokopališče.
Njeni Mihajla, Vida, Mitja in Lauko ter ostali svojci in sorodniki
Gorica, 16. julija 1981
C;*v»
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon 84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO 2 VARNOSTNIMI SKRINJICAMI