Št. 21.
V Gorici, dne 15. marca 1898.
Teestf XXVIII.
SOČA
Uredništvo in oilpravuiStvo
se nahaja v Gosposki ulici'it'9 v Gorici v II. nadstr.
zadoj. — Urednik spi-ejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
»opisi naj se pošiljnjo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo y delokrog madnistva, naj so pošiljajo le nuraviuštvu.                                            i     j j    *«
Neplačanih pisem ne sprejemlje upravništvo.                  __.___
J uredništvo ne
(Izdaja za deželo).
Oglasi in poslanice
se raSunijo ,ki petit-vrefcdi, Se tiskano 1-krat S kr.. 2-krat '. Vr T:,ilt (> kv- vs"*» vrsta. Večkrat po pogodbi. — \ ocje črke po prostoru.
Naročnino in oglase jo plačati lcco Gorica.
»Gorlifca Tiskarna" A. GabrŠ7ek tiska in zalaga razen N)(:(.> m < Primorca, še »Slovansko knJiSnteo", kaic-.a izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do (i pol er _ stane, vselotno 1 gld. 8() kr. __ <j|rlllsi v .Slov. knjižnici > se račuriijo po 20 kr. potit-vrstiui.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
•>»> Bog: in narod! €€«-
Y <Jo r i i* i, iln« IV. su'-i\i.
Novi iiiininli-r.-ki predsednik, grof Tinin se je baje v '/.i lilij i in času, kakor piše ,Ni'iic Ireic Prosto", pogovarja! n sedanjem položaju z mnogoterimi veljavnimi os.''.Mini. iu iz Mi po/ovorov liisiMl.il, ako iii bilo to resnično, postu-ii njegov program. (Jrof Tinin ne namerava na sedanji u-tavi prav nič. spremeniti in ludi obstoječih določb glede na po-lop.nijc v državni zbornici nir poo-drili. Ako hi si> * ča-oma p«ika/.ila potreba razširili delokrog deželnih zborov, se baje w ho temu branil, ali vsi zadeva hi morala ostati v okviiu sedanjo iMave. Nasproti obslrnkciji, ako m- pojavi, hoče tako postopati : kakor pnčito ob*lriikoijouisli motiti redno delovanje državnega /bora, zaključi grof Thtiti zasedanje l<'r skliče državni zbor še le čez kaka dva meseca, in ako si- potem v zaM-danni spel poka/.' ohsStuki ija, bi zopet zaključil dižavni zbor, tretjič pa bi ga razpn-dil. Ako bi novo volitve zop.-t privedle ohsttukcij-ki zivelj v državno zbornim, pa bi grof Thun podal ostavko. No, lo j.' jako neverjetno, tla bi grol 'liiim na tak neumestni način Irali! ras in s letu bi par iu- kazal mk.iki' t'ii''i/.ijf proti olistrukriji temveč na-proliio.
(Jrol' 'riniu je poznan /a j.iko energičnega moža in pričakovati je, da mlini uhslrukcijo do eeia. Na kak muhi se bo d.ilu to storiti, pokaže na-lopno zasedanje. Iti obstriikcijo innra odpraviti, ako se hoče «.im obdržali. Dna ima namun nuditi državni zlior še naprej, priiejati škandale itd., lorej ali jo ^r...{' TIiuii oslabi tako, <\.i more ili/..ivoi zbor redno zborovali ali pa <c jej oda. l'o-sledlijcjra menda Iie stori, temveč bo *-kt:j-.il z o.-,tnmi določbami, odpr.aiti ,o. Dalje pra\i ,N. Vv. IVi-.-s.i-, da j.> \>tuj.iS lifirt-nreitlnT v !nmi>Urslvo pod tremi p.,-<. i. nan.reč. tU m-mč ne .-pretneiii na >ed.mji n-davi. d.i se iKispridi Neuu-ern ne ukrene uič i,\ker',i, k.-.r bi škodovalo inhovim n.sro liiim i)ifiT«-.-.u;[i. ter da i.na.o bberaini tu m*ki velepo-esliiiki libii v,\ n.ipn-i prosto rolo nasproti \l.uti. Da bi vlada ka,; iiktvi.ra proti iianidiiitn in-ler.sotn Nemicv, m., na t.i mil misliti ni. in da imajo nemški veleposestniki prosto roko nasproti v koli, je nmeviio.  Vezati m: gotovo
BEH-HUR.
Homan iz časov Krrttuisvih.
ANtU.E^K* SPISAT. LUDVIK AVALLACE. Poslov. Podravski.
TRETJA KNJIGA. Kvint Arij.
Na prvih dveh so vesh.rj ?ede!i. n;' poslednji, najviš-J, pa slali: ti so imeli d.dj-svi vesla. Visela ?o na premtčtiih, jtibCnili •enneidh, k,«r je dokaj olajšalo njihov) enakomerno gih.inje. od zgoraj so bila v^sia zalila s svincem ter so šlrleia skozi okrogli; P"tldore. narejeno na straneh broda. Nad tf!a\ami voslarjev so bile železne mreže. -ko. i katero je prodirala svetloba.
Težavno je bilo življenje teh ljudij!
Dan za dnevom, trdovratno molčeči, so sedeli vsak na svoji klopi; ob času dela niso niti mogli videti obličja tovarišev; kratki trenutki oddiha so bili posvečeni spanju in jedi. Nisi tam Cul njihovega glrsu, in čemu tudi govoriti tam, kjer se občutki morejo izražali jedino le z vzdihljeji ali s stokom ?
Njih življenje je, kakor podzemeljski vrelec, teklo v temi in skrivališču — ali mar priplava kedaj na Široki božji svet? Že so izgubili upanj«,
niso dali jjrobi Thunn, če prav mi dovolili Ikrenreitherjii v..(op v miuislof4vo, iu la je dobil od ^rol.i Thnna fjolovu garancije l.i-ke^a značaja, da nemški veleposestniki sploh ne bodo imeli priilke pritoževati se v nikakem ozint. Sicer pa se bavijo s tem pro^rimom iz „Neue Kr. iVesse" vsi listi, ki pa soglasno dostavljajo. d,i je stara Židinja napisala zopel enkrat unče, katerim ni dosti verjeti. |'ra-ve^a pron'tam.i si pa Iu li jrrol" Tinin ne more tis|\jiiiti, 1'oliljiko življenje se menjava od dne do dne in zato bo moral jjrof Tinin raiunali vedno .i položajem ter si po islen hipno urediti v^aki krat svoje postopanje, d; it" razpade spel državni /bor. Vse reči s< na  tako zaiiail.me.   A.i  ni   moLTori«   novedali
<Gor. Tiskarnam A. Gabršček (odgov, J. Krmpotič) tiska in zal.
povedali, las   še  le
pa tako zamotane,   d
kako se razvijejo;   o tem   podi
nastopno zasedanje.
Nasproti    Daniieitheijii   so stopili   -da-jerski \eleposi»>inilxi, ki>r se jim za tnalo zdi, da ni bil kedo izmed njih   poklicni   v luiiii-strrslvo.    A t I e ms   in   SI u r ^ k h   šnijela prav lako proti DartiieiUieijn, kakor m.i svoje čase proti <;ieis;ui'hu.     Vstop dr. K a i z I a v iiimisleislvi)   se   lohnači   med   * '..-hi različno. Pravijo, da so m- s tem   Č«|,i   prodali vladi. Stališče Kaizlovo pa so pojasnjevali  nekateri češki   ••¦ sl.iisri   na    velikem   shodu  v  Novem mestu pri !Va;:i tako, d.i ni  vstopil dr.  Kaizl v miiiisterstvo samo radi lega, da ho minister, temveč   da   se   mu   je yolovo dalo   garancij, vsleil  kalerih  se  ne  ho vladalo proli (lehom. Povrh   lega   p>i   i*'   dobil   dr. Kai/.l   liiiatičui porllelj   in   na   tem   svo,em   mestu, jednem najvažnejših,   bo   mogei   C-hom   veliko koristih.    Mladočeska     strank-,    pa     ob    |ednem I izjavlja, da nima  vezanih   rok   nasproti vladi ter da bo vedela  vedno  varovati češki narod v vsakem ozirm (Hode   na   predsedstvo zali-j leva   leviiv.,   da   naj    od-l^pi z vsi>ini   do-e-I daojmn  svojimi  člani, /lasti  pa  naj odstopila i Ahrahamuvva/. iu  Krainaf. Drvi se je že pro-j shnoijno   umaknil,   kar  se   pa lire  Krama-a. 1 i/javijajo ('»hi, d.i ne -lojii nikak drugi češki ;  po-lanec v   predsedstvo, ako ne ho on i/.vo-] !.;>•!.. Omenja se. da se utegnejo   pri točki o [ pfed-e.htvii ozirali   tudi   na   Slovansko kr-č. ; skupino. — Kot bodoči zbornični pretUednik ¦ >i* imonu.e dr. K u i- h s.
Poleg nago.ibe zOgersko bo v nastop-
7..i vi-slarje so jemali navadno vojaške jetnike, ki so se odlikovali z močjo in vztrajnostjo v boju. Na leh klopeh je poleg liri-tiim-a sede! Skrl, za njim (Jrk - lam bar-barji raz obrežja meockih moč u-ij, čraolasi Fliherijei, modrooki, orjaški Cimbri.
To enakomerno, avtomatično delo ni moglo zanimati niti lako topih možgati. Ko so s takšno občudovanja vredno složno=tjo v gibanju potapljali in dviculi vesla, so blodile njih duše po rojstnih krajih; pred njihovimi očmi so se premikale neprestano jedne in iste, a vedno drage, elmdalje ljubše slike.
Tribun, radujoč se nad gibčnostjo voslarjev, se niti najmanje ni brigal za njihovo usodo.
V onih časih, predno je sladek nauk Kristusov prešinil srca ljudij, suženj ni bil človek ; nihče celo ni mislil, da bi mogel trpeli.
Arij je bil po svoji naravi fiziognoinist, radovedno je ogledoval lako različne človeške tipe, proučeval značaj njih narodnosti, in ko je tako blodil po teh obrazih, se je njegov pogled najpogosteje obračal k jed-nemu. Vesla r je bil zaznamovan s številko 00.
Tem obsojencem ni bilo dovoljeno imeti imena; stopivši za vse žive dni na galejo, so postali številka klopi, h kateri so bili prikovani.
Številka G0 se je nahajala v Irelji najvišji vrsti na levi strani ladje. Svetloba, pro-
nem zasedanju jodna glavnih točk jezikovno vprašanje. Namerava se ustanovili poseben odsek za zakon o jezikovnem vprašanju, kateremu bi se oddajali v pretres in rešitev vsi predlogi in vso uloge v tej zadevi. Dr. pl. II o <• h e n b n r ge r, ki ima v svoji nemški narodni stranki velik ugled, predloži neki načrt o jezikovnem zakonu, in nekateri listi pravijo, da bi se morale pridružili lomu predlogu tudi opozicijske stranke, ako se ima res končno po zakonu rediti jezikovno vprašanje. Naše stališče v jezikovnem vprašanju je lako, da se povsem strinjamo s lom, naj se isto določi s posebnim zakonom. To bi tudi nam Slovencem kaj koristilo, ali če se (o vprašanje reši bre/. zakona, nimamo mi od lega nik.ikega haska iu v letu slučaju veže nas samo simpatija do (lehov. da želimo ugodne rešitve jezikovnih naredeb. (le se bo lorej nemška narodna stranka vsleil lega držala mirno, ostanejo poleni v luVImkeiji le še Shoiiererjaiiei in pa soeijahii demokraljo. Tudi dr. Pallai izmed krščanskih socija-listov predloži načrt o jezikovnem vprašanju. Desnica trdi, da je tesno združena ler pripravljena redno delovali, nasproti temu pa se iz opozicijskih shunk čujejo glasovi, kateri pričajo, tU razni nemški duhovi še niso pomirjeni, \\'oi|', Schouerer iu drugi še ro-goviiijo lako, da rednega poslovanja v državni zbornici ni povsem pričakovati. Mini-slei-skega predsednika čaka pač težka naloga, napravili mir med strankami lako različnega mišljenja. Ali se mu lo posreči, tega pa  ne more  nihče povedali.
Slovenci in mednarodni promci.
1* r i p o m h :i.
dirajoča skozi mrežo, jo je zadostno osvetljevala, (U jo je tribun mogel oj;Ie<>al..
Kakor njegovi tovariši, jo };•* ».uii :•; veslar na pol nag; majhen pred;.?.?!!-!,- rim je pokrival samo bedni ler ka/.ai gole ude, vredne kiparskega dlelva.
Arij, kakor vsak Rimljan, se je klanjal fizični moči. Najpri-jubljenejši njegov prizor so bile borbe borilcev v cirku. Zuslišavši od nekega modrijana mnenje, da je moč odvisna od števila, kakor ludi od kakovosti mišic, in da vršilev težavnih telesnih vaj zahteva noleg moči ludi gotovo mero inteli-gencije, je odslej pri vsaki priložnosti hotel najti potrjila 13 trditve; da. ona je poslala priljubljen predmet njegovih študij.
Redko kedaj pa ga je to opazovanje zadovoljilo tako, kakor v tem slučaju.
Potapljajoč veslo se je mladenič s polovico telesa sklonil naprej; izvkkši ga nase je gibal nazaj, a svoboda in gibčnost tega gibanja je bila tako velika, da je tribun iz poeetka sodil, da ne opravlja vestno svojega dela, toda pregledavši pozornojše, s kako močjo se je veslo uprlo ob val, kako drzno in krepko je obviselo nad njenim površjem, se je prepričal, da ta gibčnost je bila samo slika teorije, kateri se je on klanjal.
Arij si je do podrobna ogledal vso veslarjevo postavo, — ničesar ji ni bilo moči
letnega mucemstva. Zdi ko mi vendar, dn se dola včasih odveč jotliiontr.iiiKko, da so pozabi pri toni na nokujo glavno točko, ki so pozneje bridko maščujejo ter izjalovijo inarsiktoro dobro voljo rodoljubnih, človekoljubno čutečih Brn, Ohrnoin stvar tako-lo: Mi smo Avstrijci n avstrijsko trgovino v strogem pomenu jaz no poznam, kajti trgovina jo dandanes povsod mod. narodna, svetovna, Pri ustanovitvi riiKiilli kmečkih ah pa obrtnih pridobitnih zadrug se lo pro-rado pozablja na ta fnki. Opozoriti, rosno opozoriti nato stran, jo jodiiiinainon mojih člankov, \ so gospodarsko in obrtno težnjo nuj so tudi pri nas postavijo na jedino zdravo in pravo stališče mednarodno g-n svetovnega prometa. Dokler so to no zgodi, ostanejo vsa iiiihii niiHtoJanjii. nuj bojo so tako odkritosrčna, lo jodnostranskis' jako dvomljive vrednosti.
•laz nisem strokovnjak, no v narodnem gospodarstvu no v modiinrndnoj trgovini, temveč, popolnoma priprost, opazovalce. V teli Htro-kali sploh ni priznavati Ktrokovnjaštva. Tirnic, in tisoč .strokovnjakov ponuja dandanes Btotorih sredstev križem sveta, da ozdravijo na papirju siisioo gospodarsko slahojih slojev. Hoh, sušica je kronična bolofon, ki so no da od danes do jutri ozdraviti lo potrpinto: ticiluld briiigt Uosen mir den Sar«- . Jo žo lako. Živo srebro gospodarskega življenja z milijoni in milijoni razlik se no tla ugnati v kozji rog stalnih paragrafov, suhih sistemov, (lospodarsko vprašanje .jo vprašanje živili bilij. slika vodno sproiniiiju-jocega so življenja, slika svetovnega okotuui. '»u kojom so pri jasnem nebu vsponjajo valovi zaradi (vremenskih) sprememb v daljnih, daljnih morjih. Val tišči val. Socijalna veda in zdravilstvo sto sestri, kajti varati vsa-koga. kdor v n j u preveč zaupa. Izmed loon zdravil, kijih vsoučiliščna sloliea izvrstnimi proglašajo, jih !i'.i!» lo. medvedom > ponuigii, kajti ljudi puščajo na cedilu. ("V bi življonska telesna moč sama ne ozdravljala bolezni, ki so sploh ozdravljivo, bi nas zdravnike svet gotovo žo do zadnjega potolkel, in prav bi imel. Kavno isto bi so zgodilo i s strokovnjaki uit Booijalnom polju, čo bi si gospodarsko slabeji ne bi bil žo znal mod tem vsaj nekoliko sani pomagati. Tu zdravilo!? Kogar deset svetovnih zdravniških , oelebritet - ni moglo ozdraviti, ozdravil je po najbolj primitivnih sredstvih dostikrat lajik, priprosti kmečki župnik — Knoipp. Evo nas sredi zagonetek. ki nam jih podaja ,strogo znanstvo". patontovana ,.večna" ^nespremenljiva- ..resnica" slede socijalne vede in zdravilstva.
Pustim bridko resnico, lotim se praktičnih vprašanj. Jaz som skeptik, iz vse gospodarske in socijalne moke ne bo kruha, ki hi bil dosti prida. To je žo podedovani greh vseh, kar lazi ter sklopa pod sohicoin. Izčedimo tedaj vse problematično, negotovo, a zastavimo vendar roke pri toni. kar nam ostaja praktičnega, izvršljivega, •/ eno besedo prakse nam treba, pustimo teorijo. Pri Slovencih naj bi so praktična vprašanja le praktičnim, u ne 'znanstvenim potom reševala. Priprosti smrtnik, ki je ustanovil v svoji občini gospodarsko, pridobitno, obrtno i t. d. zadruga, no da bi ga ohliznlo znanstvo, naj več velja med nami kot deset znanstvenih teoretikov. Stih med nami socijalni demokraciji in drugim teorijam! Kdor jo žalosten, ne hodi med žalostno, kdor je gospodarsko slab, ne. hodi med isto slabo. „so-cijc--. Žalost so z žalostjo ne ozdravlja • vsaj dandanes ne.
očitati; ta mladenič je bil vreden, da nastopi v cirku.
Zanimajo se zanj čimdaije bolj, se je trudil videti sužnja v lice, — profil je bil nežen ter je kazal vshodni tip; sodili po njem je moral imeli največ dvajset let.
»Primaruha! ta fanlin mi je čimdalje bolj všeč. Moram poizvedeti o njem kaj podrobnejšega", reče tribun sam sebi.
Uprav v tem hipu se tudi veslar obrne na njegovo stran.
„IIa! torej je lo zid, in še tako mlad!*
Suženj, videč da ga tribun opazuje, je ves zarudei, toda uprav v tem hipu se oglasi balina horlalorjeva. Slrcpelal je, se odvrnil ter potopil veslo, toda v tem hipu z manjšo močjo. Cez nekaj hipov pogleda znovift Arija jn _ nerazumljivo! — na njegovem licu zapazi prijazen smeh.
O tem Času je galeja, preplavavši Me-siuski rokav, krenila proti vshodu.
Vsakokrat, kadar je tribun zasedel svoj stol, obračale so se njegove "oči neprestano na številko 00.
„Ta dečko ima posebno moč, gibčnost in razum. Žid — to vendar ni barbar. Moram b njem poizvedeti kaj veC.
(Dalje pride).1'
Preveč časa se pri nas potrati z vpra- 1 šanjem tovarničnih delavcev, koiih pri nas ni dosti. A kar jih ]e, so večinoma mednarodni, nemčurji i t. d. Slovenski narod je skoro jedrno le kmečki narod radi dogodkov tekom dolgih 1200 let, in ostal je to še dandanes. Med našo ljudsko maso, med kmete, naj se osredotočijo za zdaj naši napori. Kmečka masa je dandanes velikan, ki nema rok ni nog, da bi si pomagal in se obrnil - ki hoče, da grize, a nema zob. Tii je naša domena, tu so polna tla za one, ki imajo voljo vstvarjati, da pomagajo, kajti ne-dostaje še vsega. Učimo kmete ponajprej varljivosti, družimo jih, vstvarjajmo zatem gospodarske, pridobitne, izvozne, obrtne zadruge — enfin dajmo velikanski, pošasti noge, roke, -obe, da izhodi, da grize, da napreduje. Med Slovenci tu ne gre za metodo, kakeršno koli, vsak po svojem naj skuša vstvarjati. <Kneippi> tu P o navadi več opravijo, ko vseucilišcni profesorji.                             .    ,   ,
Pri kmetih je glavno vprašanje, kako in kje naj prodaja, to je v gospodarskih, podobnih in izvoznih zadrugah —vprašanje: kje naj kupuje, stoji še le v drugi postranski vrsti (konsumne prodaiainice itd.). Pri tovarničnih delavcih, uradnikih itd. stopijo zopet konsumne prodajalniee v prvo vrsto, kajti njih delo se plačuje direktno v denarju. Drugih točk strogo delavskega vprašanja se ne dotikam.
DOPISI.
Iz Dornberga. — Dasi imamo ¦Vipavsko železnico* še vedno na papirju, vendar so že rodoljubni veljaki v Šempasu in riegovi okolici zaCeli misliti na neposredno zvezo svojih občin s tem prevažnim občilom. Te njih misli si sprejela tudi ti, eenj. «Soea», v svoje predale. Z zanimivostjo smo jih či-tali in že takrat smo nameravali, da bi bilo prav, da bi tudi mi povedali svoje mnenje, da ss bistrijo pojmi, ker najbolje je, da me-rodajni činitelji slišijo vse glasove, ker potem lažje potrebno ukrenejo v občo korist in srečo.
Dopisniki so se že izrazili, kod naj bi se gradila Željena cesta, katera bi služila v zvezo z c Vipavsko železnico* in potem dalje s Trstom Šempascem, njih sosedom in naravno tudi vsem prebivalcem trnovskega gozda.
Naše skromno mnenje je, da naj bi bila ta nova cesta najkrajša zveza z železniško progo, ali bolje z najMjižjo njeno postajo. Ker je pa že določeno, da bode glavna postaja «Vipavske železnice» na levem bregu reke Vipave, ne daleč od župnišča v Dornbergu, je naravno in vsakemu umljivo, da bi se morala graditi željena cesta jedino le iz Šempasa v Dornberg b glavnemu kolodvoru toliko pričakovane železnice. Vsak nepristransk in ra^soien človek se gotovo izreče za cestno črto Šempas-Dornberg.
Pripoznamo, da so vmes marsikatere ovire, ki pa nas ne smejo strašiti, ako je ta črta najpotrebnejša, najkrajša in največjega pomenr. Da bi se pa ne mislilo, da nas k tej trditvi vodijo pristranski pomisleki ali le lastna korist, navedemo tudi razloge, kateri bodo podpirali in dokazali, da bode naše mnenje pravo.
Marsikdo poreče, da bode treba za to cestno črto napraviti most čez Vipavo na bodoči dornberški kolodvor, kar bi pa stalo nekaj tisočakov. Ne, mosta ni potreba. Gradila naj bi se cesta iz Šempasa — mimo Visokega — čez Rafutišče do Zalošč ali bolje do železnega mosta v Zalošček. Od mosta do našega pokopališča je dobrih deset korakov, od grobišča do kolodvora pa bode vlada gradila tudi le par metrov dolgo, lepo in široko cesto, katera je že napravljena aa papirju železniškega načrta.
Za to črto nas navdušuje tudi dejstvo, da je v nevarnosti cesta, katera pelje iz Dornberga v Rihenberg na levem vipavinem bregu, da je ne pogoltne pri dornberškem mlinu Vipava v svoje valove. Okrajni cestni odbor v Gorici je žrtvoval že par tisočakov samo za brano ve na tem mestu in vsako leto je treba večjega ali manjšega popravljanja. Da se to nevarnost jedenkrat za vselej odpravi, bode morda treba cesto preložiti na desni breg Vipave in podaljšati prej omenjen® željeno progo Šempas — železni zaloški most po sedanji občinski poti skozi Zalošee in Saksid mimo Pekla na rihenberško cesto pri Steskah. Ta del ceste bi šel po solnčni ravani in bi osrečil zapuščene Zalo-ščane in Saksidovce. Tudi v obrtnem oziru bi bila ta črta precejšnega pomena. Mnogo bi koristila mlinu, žagi in kovačiji v Peklu. Vipava pa bi ji nikjer ne mogla škodovati. Za to podaljšano progo bi se gotovo izrekli tudi Rihenberžaui in KraševcK
Ta črta bi toraj bila najkrajša, najpri-pravnejša in najkoristnejša zveza Šempasa, sosednih, podčavenskih občin in trnovskega gozda splofi z- vipavsko železnico, oziroma z glavnim njenim kolodvorom v Dornbergu, z osrednjo vipavsko dolino, z braniško dolino, z golim Krasom in z velikim trgovskim Trstom. Ta nova cestna proga bi pospeševala promet,
kupčijo in obrtnijo vseh prebivalcev vipavske doline, trnovskega gozda in sivega Krasa, — sploh kratko rečeno, ta črta bi bila v občo korist in srečo.
S Srpenice. — Te dni sem bil po opravkih v Tolminu. Opoldne stopim v neko gostilno, da se okrepčam. Tu najdem pri stranski mizi večjo družbo, kjer se je govorilo razno. Kar začne nekdo, bil je menda Kobaridec, pripovedovati sledeče: „V nedeljo 6. t. m. sem bil na Srpenici. Grcdoe mimo neke hiše zagledam tam komisijo, obstoječo iz župana in dveh podžupanov, nalagajoč hišnemu gospodarju, kako sme popraviti hišo in kako je ne sme. Zelo sem se začudil spdžhavšT v komisiji vse tri "ude za Nesrpe-ničane in sicer so bili eden iz Trnovega, eden iz Kobarida in eden še celd Lah, po vrhu trd Lah. Odšel sem z glavo majaje*.
Na to pripomnim jaz, izdavši se za Žagarja, da imajo Srpeničani župana pravega domačina, katerega pa ni doma. On ostaja namreč skoraj po celo leto na tujem pri kupčiji, a prihaja redno vsako poletje domov, kjer biva pa le po dva meseca. Oni trije udje kc.iisije so bili pa le podžupani, ki so sicer res tujci, a ker je že precej časa, odkar so se preselili na Srpenico, jih nekoji Srpeničani smatrajo za prave domačine. Čast prvega podžupana bi bili sicer izročili rajše komu drugemu, a nihče drugi ni hotel postat, županov »pantofcl", kakor ta.
Eden iz družbe: „Pri nas pa ne maramo tudi takih tujcev v starešinstvo, Se manje pa za podžupane !"
Jaz, boječ se, da bi me ne spoznali: „Pri nas tudi ne?!" To sovaščauom v pre-sodek!                                 Srpeničan.
Iz Kanala. — Nedeljo, 27. februvarja, je priredilo tukajšnje sadjarsko i n v i-narsko društvo poučljtv shod. Kmalu po blagoslovu se je zbralo mnogo občinstva v tukajšnjih šolskih prostorih. Prostorna šolska soba je biia mahoma polna občinstva, med katerim je bila č. duhovščina, kakor tudi učiteljstvo v obilnom številu zastopano, Zbo- i rovanje otvori g. predsednik M. Zega. Govoril je o lepem napredku društva. Ako-ravno je društvo še mlado, je vendar že toliko uplivalo, da se je ustanovilo precej sličnib društev. Namen društva je med drugim tudi to, da se prideljaje take pridelke, katere pridejo tujci sami iskat. A treba z združenimi močmi na to delovati. Tako se bode še le blagostanje povrnilo v našo deželo.
Velika napaka je tudi ta, da se goji premnogo vrst. Potemtakem nam razstave nič ne opomorejo, kajti, ko se oglasijo kupci, pa sadja ni. Društvo je tudi kupilo zemljišče v namen, da bi se pravilno sadjarstvo, kakor tudi vinarstvo pospeševalo v deželi. Na to je govoril g. Klavžar o živinoreji. Tudi pri tej, naglaševal je g. govornik, dogajajo se hude napake. Že to je velika napaka in nemarnost, da se seno prodaja. Glede plemenskih bikov n. pr., so se drugod kar silili, med tem, ko se pri nas ni nikdo oglasil. To je kriva le nemarnost, brezbrižnost in staro kopito. Za vzgled bodi nam Tolminsko.
Letos je storila c. kr. kmetijska družba še korak naprej. Oddajajo se namreč tudi čistokrvne junice in to ; za polovično ceno. Priporoča se pa „belansko pleme, posebno pa, ako se misli na ustanovitev mlekar-n i c e. — 0 zavarovanji goveje živine je govoril preč. g. Š m i d i z M a-rijinega Celja. Ožigosal je tudi nespametno razvado, da se oboleli živini mesto izkušenega živinozdravnika pokliče kakega mazača. — Sploh je v jako temeljitem govoru pojasnjeval namen tega prekoristnega zavarovanja. — Navdušeno poživlja nadalje, naj si duhovnik in učitelj podasta roki in vzja-memno delujeta v blagor ljudstva. Na to je g. predsednik s primernim tovorom zaključil zborovanje. Da niso padle besede gg. govornikov na nerodovitna tla, se »e .videlo iz tega, da jih je še mnogo pristopilo društvu kot udje z letnim doneskom ene krone ter, da so se v velikem številu oglasili za zavarovalnico kakor tudi za mlekarnico.
Iz Avč prt Kanalu. — Čas je, da se tudi iz naše podgorske, prijazne vasi oglasimo. V to me je posebno napotil poučljiv shod, kateri je 6. t. m, tu priredilo sadjarsko in vinarsko društvo kanalsko, radi česar se imamo posebno zahvaliti neutrudno marljivemu predsedniku g. M. Zegi, kakor tudi gg. govornikoma E. Klavžarju in preč. g. Šmidu iz Ma-! rijinega Celja za njih trud in požrtvovalnost,
Po blagoslovu so se zbr; (i nkaželjni možje domače, kakor tudi sosednjih občin Levpe in Ročinja v tukajšnji šolski sobi. Gosp. predsednik otvori omenjeni shod z iskrenim, jedrnatim govorom, s katerim je pojasnjeval namen društva ter sploh primerjal sedanje kmetijsko stanje z nekdanjim. Na to je dal besedo g. E. Klavžarju, ki je bil nalašč zato odposlan od c. k. kmetijske družbe. Govoril je o sadjarstvu, vinarstvu kakor tudi o živinoreji. Gospod govornik nam je omenjal mnogo napak, ki se pri tem dogajajo ter nam navel raznih sredstev, kako temu pripomoči. Glede sadjarstva je med drugim tudi to velika napaka, da se goji premnogo vrst, mesto, da bi n. pr. le jedno, a tisto plemenito. Nadalje imajo seveda prekupci največji dobiček, mesto da bi sami prodajali naravnost na odjem-nike. Vinarstvo bilo bi tudi lahko na mnogo boljši stopinji. Staroslavnega ,cividina* n. pr. kateri je daleč okrog slovel, skoro ni več. — Glede na ž i vinorejo se je priporočalo »belansko« pleme kakor najboljše za naše kraje. — Primerjal se je sploh naš kmetski stan z onim v drugih deželah, med katerimi se mora v prvi vrsti prištevati južna Tirolska ter savinjska dolina vzgled-nim ne glede na Hoiansko, kjer se je po-vspelo kmetijstvo na najvišjo stopinjo.
Mnogo zanimanja je pa vzbudilo, ko je preč. g. Š m i d govoril o m 1 e k a r n i c i, čniur so vsi zborovalci pritrjevali. Vse je bilo za to navdušeno. Izvolil se je tudi osnovalo! odbor za osnovitev kmetijske zadruge, kateri ima nadaljno poskrbeti. — Naglašujo sedanje politično ter socijalno stanje v deželi, kakor tudi izvan nje, je povdarjal moč sloge sploh, posebej pa še med pravimi prijatelji ljudstva, i. j. med duhovščino in uči-teljstvom.
Krasnim kakor tudi prepričevalnim besedam je sledilo burno odobravanje. Saj besede prihajajoče iz srca, morajo tudi seči v srce. Avčani ohranijo preč. gospoda gotovo v najboljšem spominu.
Uvažuje zlato gesto, ki se blišči na čelni strani »Dom in sveta* t. j.: »Kdor noče koristiti, naj vsaj ne škodi", končujem ta skromni dopis z iskreno željo, da bi zlati nauki ne bili »bob ob steno* temveč, da bi tudi obrodili stoteren sad, kajti zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Bog i narod !
Damače in razne novice.
Osebne vesti. — C. kr. sodni pristav v Tolminu g. Anton L a n e v e je imenovan svetovalstvenim tajnikom pri okrožnem sodišču v Gorici. — V Tolminu je uredoval slovenski; radovedni smo, ali bo v Gorici kolikor možno obtoževal slov. uraduvanje.
Sodni pristav g. Josip F o n v Podgradu pride k okrajni sodniji v Gorici. Enako g. svetnik Ivan O k r e t i č ter e. kr. avsknltaut g. Henrik L a s i č. — Te spremenbe bodo le blagodejno uplivale na razmere pri goriški pretu ril
Okrajna soiluija v Goriel. — Ka-košne razmere vladajo pri tej sodniji, je pač znano našim čitateljern. Dasi je velika večina prebivalstva s I o v e n s k a, vendar je imel jeden svetovalcev toli drzno čelo, da je odklonil zahtevo slovenskega zapisnika s skrajno žaljivo in krivično utemeljitvijo, češ: „es-sendo Ia Ilngua del foro italiana*. Da ne bi kdo dvomil e resničnosti te goro-stasne drznosti Slovencem skrajno nasprotnega sodnika, povemo, da se je to zgodilo dne 18. februvarja v pravdi g. Ivana Tomšiča proti g. Ivanu Lokarju pod štev. 8744. Toda proti dejstvu, da se drzne sodnik v Gorici govoričiti o »I i n g u a del foro i t a-l i a n a", moramo Slovenci najostreje prote-stovali in zahtevati, da se takoj odstranijo taki žalilci slovenskega naroda, med katerim živijo! — Dokler se to ne zgodi, naj nikdo ne govoriči o miru v deželi! Tak6 nečuveno se Slovenci ne bomo dali psovati in zaničevati v domači hiši od nikogar, toliko manj od sodnika, ki je za to nastavljen, da p r a v i c o varuje. Sodnik pa, ki tako postopa z narodom, kateremu je postavljen za varstvo pravice in zakona, ni sposoben za službo med nami! — Toliko v tej reči!
V obče pa se ponavljajo proti okrajni sodniji od vseh stranij in dan na dan neverjetne pritožbe. Ko je odšel prejšnji voditelj, se je mislilo, da bo kaj bolje. Toda bolj nego kjerkoli drugod se je tu uresničil rek: Es konimt selten was besseres nach! In v resnici smo pod novim voditeljem veliko na slabšem nego pod prejšnjim, pritožb je mnogo več in ostrejših, da moramo kar pomilovati stranke, ;i imajo pri tej sodniji kaj opraviti. Skoro vsi sodniki so strašno imenitni, visoki, nedotakljivi, ponosno po-koneu glavo noseči gospodje, ki dajejo strankam občutiti oblaslnost svoje službe. Oni nič ne mislijo na to, da so sodniki radi ljudstva tukaj in ne narobe. O kakej dobrohotni po-strežljivosti tu ni več govora, Bivši voditelj
je bil vsaj v tem oziru postrežljiv, blag mož. Zdaj pa so gospodje kar n e p r i s t o p n i; stranke morajo potrpežljivo čakati, kdaj se gospodom sodnikom milostno poljubi, da jih pokličejo! Ako se komu mudi, ako bi kdo rad kako pojasnilo, itd., tedaj bo zaman trkal, k večjemu dobi iz sobe odgovor, da si ga zapomni za vse žive dni. — Stranke so klicane vse" za 9. uro zjutraj; ali gospodov sodnikov takrat še ni v uradu. Gorje pa, ako je sodnik že navzoč, stranke pa še ni, tedaj je kontumacija gotova. Navzoče stranke pa morajo ponižno čakr.ti po več ur, dokler niso poklicane. A dogaja se, da g. sodnik je lačen takoj, ko zazvoni poldne pri sv. Antonu, in takrat kar zbeži iz urada, stranke pa gledajo za njim z odprtimi ustmi. Tako so zapravile cel dan brez uspeha! Komu so podobni taki odtiošaji?
V narodnostnem oziru je pod vsako kritiko. Tu uradu jej o sodniki, nevešči slovenskega jezika! Zapisnike narekujejo laški! Kukd 't Ali jih narekujejo prav? Kdo to ver Stranke ne vedo, kaj je sodnik narekoval, zategadel tudi ne morejo ugovarjali zapisniku ! Zapisniku pa, proti kateremu stranka ni ugovarjala, so polaga popolna vera. Druga instanca sodi le na podlagi takih zapisnikov.
—  Evo, kako važna reč so zapisniki. Zategadel svetujemo našim ljudem, naj ne pripomnijo nijednega zapisnika, ki ni pisan v slovenskem jeziku.
Čujemo sicer, da se bližajo neke spremembe v osebju pri tej sodniji. Zares, skrajni je že čas, ker potrpežljivost Slovencev je povsem pri kraju! Upamo, da vi*je oblasti ukrenejo, kar so slovenskemu narodu dolžne !
—    Saj imamo drugih bojev v deželi dovolj, čemu to večno hujskanje še v ¦¦ modnih dvoranah !
„Slovenskl Narod" je napisal v četrtek na naše skromne vrstice ta-le odgovor:
»Soča" je z nami nezadovoljna; ven-der pa nam milostno dopušča, *U se smemo poslužiti svobodo ter imeli v marsičem drugače mnenje, kot ga imajo njeni gospodje redaklorji. In te svobode se v polni meri poslužimo in tudi v bodoče se je hočemo posluževati in pisati to ali ono, kar ne bode ugajalo dr. Pavlici in drugim goriškim gospodom. Neodvisen jo naš list ter sme brez nevarnosti zastopati svoja mnenja iu svoja načela, mej koje spada tudi načelo, da sprava nima namena, nas poklerikaliti nekako tako, kakor j e u a pr i m e r o s p r a v a n a G o r i š k e m p o k I e r i k a I i I a vmi g o-r i s k o Slo v e n s t v o. V tem pogledu se torej s „Sočo* nikdar ue bomo zjediuili; tu obstajajo bistvene razlike, in kakor od klerikalnega »Slovenca'' hv \'e ne pričakujemo, tako je nismo, in je tudi v prihodnje ne bomo iskali pri »Soči". Kaj ta list - o d i o n a š i p i s u vi v t e k u z a d n j i h d v e h tu e s e c e v, t o j e za nas čist o b r e z p o m e n a, i n č e r a s „S o č a" š e tak o o b s o j a, osla u e m o p r i h I a d n i s v o j i krvi r a v n o lak o, kakor smo hladni tedaj, če nas napada katoliško <, :.• malega semenišča. To je naš odgovo.. „« naj ima veljavo jedenkrat za vselej!"
Ta odgovor smo sprejeli na nanje. Ako se pa "S. N.» tako ubogo malo briga za I o, kaj piše <-Soča», tedaj še bolje, bomo toliko lože včasih še svobodneje pisali o razmerah na Kranjskem, brez strahu pred cepcem iz uredništva *S1. N.», kakoršnega smo žal vajeni vselej, kedar padejo obmejni listi pri neki ljubljanski gospodi v nemilo-st. — Samo bojimo se, da je »Slov. Narod* narobe Se veliko preobčutljiv, ko ni mogel prenesli niti one skromne «Sočine^ ouombice, da nam je kar zaprl vrata pred nosom, dvignivši sebe na silno visoki stolec, raz kateri k večjemu pomilovalno gleda na nas brezpomembna «Sooane>. Gospoda se pač *čuti>, samo de ne vemo <za kaj !»
Da se pa <rSlov. Narod j ne briga ne le za «Sočo», marveč za vse slovenstvo na Goriškem, je dokazal prav s leni odgovorom, ki dokazuje piramidalno ne ved no-1 o razmerah na Goriškem. Ako »Slov. Narod* govori danes o dr. Pavlici (pustile vsaj «inrlve> v miru!}, o epok!erikalenju» na Goriškem ter o 'katoliškem glasilu goriškega malega semenišča*, tedaj ga moramo goriški Slovenci le pomilovaje izključiti iz vrste resnih listov, vrednih, da jih sploh še vzamemo v roke. Da ni častitljive stare firme, bi <S. N.« danes na Goriškem nikdo več ne čUal. Kakor se zdi, hoče «S. N.» zares doseči tudi še ta zadnji vspeh. da na Goriškem sploh ue bo imel več nijednega čilalelja. Potem porečemo tudi mi: „Kaj 'S. N.j piše j in sodi .. ., Lo je za nas čisto brez pome- ] na. . ." Toliko v prvo in v zadnje, ker časi so preresui, da bi se lasali z gospodo za c S. N.? Goriški Slovenci smo tudi prišli že tako daleč, da se zanašamo izključno le na svoje moči. (Za silno važni „ŠaIski dom" j ni došlo od bratov Kranjcev n i t i v i n a r j a med 10.000 gld.!! —), torej ne vidimo radi niti prepira z rodnimi brati ....
Podpirajte narodno obrt: — V Gorici j imamo samo jednega brivskega mojstra, ki je Slovence, in ta je pred kratkim semkaj došli g. Anton Pucelj, ki ima svojo briv-nico na Travniku poleg Paternollijeve prodajalniee. Brivnica je prav ukusno urejena tako, da more g. Pucelj ustreči p. n. občinstvu v polni meri. Goriški Slovenci so zahtevali brivca
—  Slovenca, sedaj pa čujemo, da ne zahajajo v njegovo brivnico tako, kakor zasluži. Za to kličemo prizadetim: Kdor zaničuje se
sam, podlaga je ptujčevi peti! — (Sicer pa ne moremo verjeti, da bi se nahajal v Gorici le eden narodnjak, bi bi ne podpiral tega novega obrtnika! — Ali se morda varamo ? — Prosimo — dokazov!)
Dva Solkanca pred sodiščem. — Danes od 9, naprej je razprava proti 19-let-nima mladeničema Janezu Komolu in Janezu Srebrniča iz Solkana radi »dogovorjenega" pretepa na Goričahe v Krombergu 17. jan. Sodni dvor: predsed. Okretič, prisedniki Ku-hačevit;, Dell'Ara, Govacig; zapisnikar-Gnin--lar. Drž. pravd. Jeglič-. Zagovornik doktor Turna. — Laška obtožnica; zdi se, da je človek čilal ,CorriereB ali BSentiiicllpa in ne obtožnice. — Poročilo prihodnjič.
C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo za. Trst, Priinorje'. 'n^nuijsko nam je poslalo nastopni razglas. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Kozani proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld. j uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal taO gld. za vzdržavo na dan eduokratne pesne zveze s poštnim uradom v Kojskem,
Prošnje v teku štirih tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Iz Loma nad Kanalom. — Dne 9. 1.
m. ob ;i in pol, popoldne, nam je zelo pretresel čute mrtvaški zvon, ko smo ga zaslišali lužno zapeti. Vsak občinar je bil hudo prizadet, vsled prežalostne novice, katero so zvonovi naznanjali, da je Inkajšni naš Jako priljubljeni in blagi prečastiti gospod župnik Anton Pipan svojo blago dušo v miru v Gospodu izdihnil. Pokojni g. župnik je bil rojen v Skrbini dne [). decembra 181:}. ter posvečen dne ',1, februvarja 18*57. Naj v miru počiva J
Trtorejd pozor! — Čas za naročbo modre gotice (bakrenega vilrijola) pri tukajšnjem c. kr. kmet. društvu je do '.{0. marca. Do zdaj se je se primeroma malo kmetovalcev naročilo na to prepolrebno zdravilo proti Irtui strupeni rosi in vse kaže, da nekatera županstva niso zadostno razglasila do-tičnega vabila. Ker so po določenem volni ne sprejme nobena uaročbn več, poživljamo kmetovalce, naj se požtirijo z naročili, da ne bodo morali pozneje za veliko dražji denar kupovati nezanesljivega blaga aH pustili svoje trle v nomar, da jih požge pogubna peronospora.
Listnica uredništva. ~ Gosp. Franu Hogalaju. učitelju na Livku: Potrjujemo Vam, da dopisa z Livka v št. J9 našega lista niste Vi pisali. (»g. dopisnikom »Iz Vrtojbe* in »Iz Ponikev* - - prihodnjič.
Radodarni doneski.
Za 9Sloyine" zavode:
Prišlo je po položnicah društva »Sloge*: Po shodu v Aveah zložila vesela družba 3 gld. (Doposlala gospira Ana Pavšič, učiteljica). — Ignacij Valcntiučič, župnik na Si. Viški Gori, poslal ,'i gld. kot dar in 50 kr. za udnino. - Učitelj Anton Leban iz Komnu doposiai 19 gld. 30 kr., in sicer gld. 7 50 za udnino, (katero so vplačali gjr.: .losip Ko-vačič, Anton Leban, Karol Bunc, Gabrijel Gaspari, Karo! Gibej, France Kovačič, Josip Svara (88), Fr. Culi«, Josip Svara t«0). Mirosl. Kroupa, Josip Kovačič, župan v Komnu, Alojzij Sonc, Srečko Stres in Leop. Stubelj) ter gld. II-SO kot radodaren donesek (kateri so darovali gg.: Aatou Leban 2 gld., Josip Svara (88) gld. 1 -50, Gabrijel Gaspari I gld., dekan Ltikežič 1 gld., Karol Bunc 50 kr., Karo! Gibej 50 kr., France Kovačič 50 kr., Franc Golte 50 kr., Miroslav Kroupa 50 kr., Alojzij Sonc 50 kr!, Srečko Stres 50 kr., Anton Svara (01) 50 kr., Peter Gomei 50 kr.. Josip Forčič 50 kr., Leopold Stubelj 50 kr., Ado!f Zorzi 50 kr. in Anton Ravbar .10 kr.) Hvala neutrudnemu gospodu nabiralcu, kateri bodi v izgled drugim poverjenikom!
Prejelo upravništvo: 1 gid. zbrala vesela družba v županovi gostilni v Solkanu.
Društveni denamičar je prejel: Ferdo Vatolo nabral v Prinčičevi gostilni 1 gld.. k b>mu dodal Anton Jerette i20 kr.
Za 9Sohki dom" ;
Ukljub italijanskemu izzivojočemu petju v gostilni Mtechou v Št. Petru zbrala Frane BaSkin in Marlelanc gld. P07; pri Mervicu 1 gld. in v gostilni Agarini 20 kr.
Društvene vesti.
Trgovsko-obrina zadruga v Gorici.
-~- V zadnji »Soči* se je poročalo, kolik je bil promet meseca i\;brunrija, ni pa bilo povedano, koliko je bilo skupnega prometa celo dobo poslovanja. Vsega prometa je imela zadruga do 1. marca kr. 211933'$9.
Hranilnih vlog je prejela kr. 77898-32, izplačala pa kr. 19266, tako, da ima samo še hranilnih vlog kr. 58.632^2, v tem ko je izposojenega denarja kr. 78495*38; vrhu hranilnih vlog so tudi vsi vplačani deleži obresto-nosno naloženi. Prošnje za predujem ali posojilo se vedno vikšajo, hranilne vloge se pa ne večajo, dasiravno je zadruga z neomejenim jamstvom, tako da so hranilne vloge veliko bolj golove, nego pri vsih drugih goriških denarnih zavodih. Da se zamore prošnjam zadostili ter stem skrbeti za razvoj zadruge, jo naloga vseh slovenskih rodoljubov, posebno pa onih, kateri nosijo d e n a r v neslovenske zavod e, da jo podpirajo z hranilnimi vlogami, katere jim
ista obrestuje po 41/, %, to je za »/«% več nego vsak drug zavod.
Vabilo ns „zabavni večer* s petjem, deklamacijo, trunburanjem in tombolo, koji priredi ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico v nedeljo 20. t. m. v prid »Šolskemu domu" v Gorici, v dvorani Sturskega pevskega društva v Šturji. Začetek ob 7'/a uri zvečer. Vstop dovoljen le onim, ki vkupijo najmanj jedno karlelo za tombolo po 10 kr. Sedež -20 kr. Ker je čisti dohodek namenjen v toli plemenito fsvrho, se radodarnosti nTIŠia^ljajo meje. K prav obilni udeležbi vabi             Odbor.
Opozarja se slavno občinstvo, da se hode vršila veselica v dvorani pevskega društva v Šluriji, ne v prostorih društva »Edinost« v Ajdovščini, katero je dvorano odreklo. (Pač žalostno! Ure dn.j
Razgled po svetu.
13. marca 181H. — Dne 13. t, m. je preteklo petdeset let, odkar je vzbruhnila na Dunaji revolucija, ki je nam dala končno konstitucijoneiuo ustavo, Vrelo je že poprej po celi Evropi in »ločim so dnigodi odpravljali stare srednjeveške ustave, je bilo v Avstriji še mirno. Kar se je začela tudi tu gi> banje. Avstrijski narodi so bili nezadovoljni z zastarelo vlado in dvignili so se. Na Dunaji je tekla kri. Ljudstvo, na čelu visokošolei, se je branilo proti brezobzirnemu postopanju vojakov, bile so se pravcate bitke in v tej borbi za boljše čase je padlo 113 oseb. Proti revoluciji so se udeležili tudi Slovani, hrepeneči po zboljšanju svojega položaja, a koliko so dosegli, kaže nam sedanjost. Le malo, malo pravic je nam do sedaj ' še dala nova ustava^ in še za te, kako smo se morali borili. Koda j pa pridemo do popolne ravno-pravnostiV — Tega volepomembuega dne so se v nedeljo spominjali po vseh večjih mestih, zlasti na Dunaji, v Gradcu in v Trstu, kjer so se vršili shodi in prirejale ovacije žrtvam ustave iz leta 1818.
llerbert llhntark, sin železnega k.m-celarja, se jo prikazal zopet na površje. Listi poročajo, da stopi v diplomalisko službo ter da dobi kako važnejške konsulsko mesto v Evropi. Ta dogodek se smatra za spravo med Berlinom in Friedrichsruhe, bivališčem starega Bismarka,
Henrik Ibsen, slavni pisatelj, znan križem sveta, bo slavil dne i!0. I. m. svojo s o d e m d e s e 11 e t n i c o. Vsa Skandinavija se pripravlja, tla počasti na primeren način svojega velikana prvaka. Naj odličnejši norveški, švedski in danski pesniki ter pisatelji so priredili v ta nam poseben slavnostni spis. Uvodni članek pa spiše sam kralj 0«kur H, ki je tudi pesnik.
PrSkl princ Jurij bo vendarle izvoljen guvernerjem na Kreti. Govori se, da misli llusija prepustiti Francozom in Angležem pravico, i'a nastavijo princa za guvernerja ludi proti volji Turčije.
Amerikanske /jedinjen« držav« in Španska. — Odkar se je razletela ladja .Maine", se je razmerje med Špansko in Zjedinjenimi državami poostrilo. Senat zje-dinjenih držav je dovolil 50 milijonov dolarjev v .ojne namene. Kakor se kaže, ulegne priti do vojne.
Razgled po slovanskem svetu.
Dijaški dobrotnik. — Pred kratkim umrli častni kakonik tržaškega kapilelja, preč. gosp. Jakob S t a r i h a. je voli! svoto 9500 gld. z večletnimi obresti za napravo 5 dijaških ustanov za gimnazijce. Te ustanove ima pravico oddajali knezoškofijski ordinnrijat ljubljanski.
Kakfl govore, kadar nas potrebujejo. Zopet, so našli listino iz leta 1818. tiskano v »vladarski tiskarniei", s katero obeta vlada Istrijancem vsestranski napredek na gospodarskem polju o priliki, ko so se začeli Benečani obračali od Avstrije, ter skušali zvabiti na svojo stran Islrijance. Ta listina jih svari pred Benečani, katere imenuje sleparje. „A 1 i nedajte se tem sleparom o s le p i t i; slad ka beseda na jeziku, pa kačji strup u serdcu". Pripoveduje na dolgo, da jih ni treba skrbeti, če se pretrga vsaka zveza z Benečani, ker domači trgovini bo to le v prid. V tej listini se jim obeta vse to, kar bi ludi v resnici bila morala vlada storiti za primorske Slovane. In če bi se bilo to zgodilo, kaka cvetoča pokrajina bi bilo to celo Primorje! »Edinost* prinaša vsebino te listine v celoti. Najvažnejši odstavek pa se glasi:
»Kaj še več? Dežela, ktera vas vabi k prldruženju nije vašoga jezika, kajti tam se le govori talijanski ali laški, vas pa je naj-veči del slovenske ali ilirske besede; ako bi se vi Italijanom u roke dali, bi vam leti prišli in bi vam u školah in pisarnicah ali kancelijah \oC italijanski napravili; poglejte le samo svoje primorje, vse blo je nekdaj, pred ko so si Benečani Istrijor osvojili slovensko. Glo drugači pa je vse to pri Anstri; Naš premili Gesar nam je obljubil, kaj se vsakoga ljudstva jezik ima varvati, zalo pri-hodnte nebole več talijanskib odgovorov in odpiskov u pisarnicah dobivali, ampak le u svojem jeziku. U učionicah so se že dozdaj vaši otroci posebno slovenski učili, de po takom poller znajo, kar in zakaj srn učijo, de znajo kakšo knjigo brati, kakšo pismo ali j
kar je takoga potrebno zapisati. U našem cesarstvu je čez 17 milion Slavjanov, to je ljudi kt naš jezik govorijo in ki se za svoj jezik branijo, u Italii njih nije clo nič: kdo m se tam za vaš jezik potegnil ?»
In kaj se je zgodilo? Kje sofiste šole na Primorskem, katere ste nam obljubovali kje so tisti uradi, ki rešujejo naše reči nepristranski v našem jeziku, kje je tista gospodarska samoslalnost, o kateri ste v ti listini toliko razpravljali? Nič in zopet nič: 1 ae. storilo se je nekaj. Italijani, so vzrasli ™ naše gospodarje. Ti nas izzivajo, napadajo ob vsaki p-diki, zasramnjejo naše poslance po deželnm zborih ter psujejo na najgrši način naše mirne ljudstvo v Pri-morju. Kaka razlika med letom 184S ia letini« 1898! Morda pa še pride čas, da "bo pisala vladarska tiskernica«: Vzemite, ako bo treba orožje v roke za svoj lasten prid ali hasek m za svojega miloga cesarja, in se pripravite spodili sovražnika od islri ian-ske zemlje.
V obrambo ustanovnili pravic slo-Tenskoffft naroda se jo oglasil v kranjskem deželnem zboru poslanec Hribar ter slavil poseben predlog, kako ima vlada čuvati .slovanske manjšine izven Kranjske. Iz njegovega lepega govora posnemamo le nekaj ni sicer to:
Obupni vzkliki done k nam iz sosednjih dežela. Slovenec borili se mora lam za bili ah no bili. Po jedni strani brezobzirni Nemec, po drugi v svojih sredstvih neiz-birčni Italijan pritiskala nanj z vso močjo. V tej borbi pa je osamljen. Le dobra njegova pravica in domovinska ljubezen ste mu pomočnici. Vlada, ki bi pred vsem poklicana bila, jemali ga v zaščito in branili ga prod nasiljem, gleda samopašnemu Ncranu jed-nako v areno, pričakujoč morda celo, da jej zadoni nasproti Slovenstva poslednji vzklik: ave! morituri to salulant. Kaj čuda torej, ako obmejni Slovenci obračajo svoje oči zaupljivo k nam. pričakujoč, da jim iz središča Slovenije p.i.le pomoč v neravnem boji. In to pomoči so lembolje potrebni, ker ravno v naših dneh valovi politične strasti pluskajo tako visoko, ko še nikdar, odkar smo deležni poslali ustavnega življenja.
Pojasnil j« temeljito, kako so godi Slovencem izven Kranjske in Hrvatom v Islri ler sklenil:
> Dolžnost naša je torej v očigled teh dejstev bila, ko se nemški živelj zbira k odločilnemu naskoku na avstrijsko Slovans' ; da sedaj, ko laški živelj kar besni proti !» . vencem in Hrvatom v Islri, v Trslu in .ia Goriškem, povzdignemo svoj glas za rodne si brate, iu da vlado spomnimo njene dolžnosti, ltavno te dni je objavila »Edinost« nekaj razglasov, kalere so cesarske oblasti v leln 1818. izdale slovenskemu kot «državi in dinastiji zvesto udanemu narodu, na če-gar hrabrost se je vedno zanašali*. Pol sto-iclja je preteklo od tedaj, iu kaj smo doživeli? Onim, proti katerim so nas cesarski uradi leta 181-8. klicali na pomoč, izročili so ravno ti uradi kasneje vso moč; dali so jim celo priliko tlačiti naš rod. Zvesti Slovenec pa je pozabljen. Ali se res hoče na vsak način vzbuditi prepričanje, da se zvestoba povrača vslej s preži ranjeni ?
Gospoda moja! V interesu države bilo bi to obžalovali; v interesi države, katera ms bode na jugu še krvavo potrebovala. Zato pa vzdigamo svoj glas, dokler še ni prepoHio, in resno poživljamo vlado, da nas stori deležne ravnopravnosli, in da nas ščiti samopašno-sli naših sosedov. Ako pozna svojo nalogo, ako res ni še s slepoto vdar-jena, storila bode lo. Pot, po kateri se k temu dospe, pa jej je dana. S podobnimi sredstvi, s katerimi ščiti nemško manjšino na Češkem, ščiti naj manjšine — pa naj si že bodo slovenske, nemške ali laške ~ na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem ali Primorskem. Le po tej poli pride se do sreče Avstrije.
Mednarodna obrtna in živežna razstava v Trasi leta 1898. — Ta razstava, katera bo trajala v Pragi od 15. do 22. maja t. 1. obsega obrlnijske proizvode, vsa sredstva živeža, kakor: hrano vsake vsle, jest-vine, zdravstvene in f.irmacovtične proizvode, predmete športa ter v obče iznajdbe in novosti. Odbor, ki je sestavljen iz Članov mestne občino, trgovske zbornice in konsu-lala, se sklicuje posebno na proizvajalelje deželnih posebnosti za ljudski živež, katere so v Dalmaciji tako dobro in v množini zastopane. To je prva mednarodna razstava le vrste. Gislnim članom za Dalmacijo je imenoval odbor g. Vida Morpurgo, podpredsednika trgovske zbornice v Spletu, Oglasi se imajo nasloviti na upravitelja razstave, g. Aitura Gobiet v Pragi, Karlin. Kaj pa mi Goričani? Vsaj naša vina naj bodo zastopana!
Zanimivo. — Štajerski deželni zbor je dovolil »Sudtnarki* podporo, čeprav to društvo za njo niti prosilo ni. Deželni odbor je kar na svojo roko djul v proračun lo postavo. Tako delajo za Nemce proti Slovencem. Ros, lepo!
Za slovensko vseučilišče t Ljubljani
so se izjavili tudi koroški slovenski o-slanci tako: „Z ozirom na resolucijo slovensRih akademikov v Gradcu od dne 1. februarja 1898. leta se podpisani poslanci na Koroškem pridružujejo sklopom in izjavi slovenskih deželnih poslancev na Štajerskem in Primorskem ter izražajo željo, naj slovenski državni po-
slanci v prvi vrsti izposlujejo veljavnost izpitov zagrebškega vseučilišča tudi za tostransko polovico, dokler nam niso zagotovljeni poboji za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. V.Celovcu dne 28 svečana 1898. G. E i n s p i e 1 e r, Fr. Muri Fr. Grafenauer".                      -           '
. Rusi in Kitajci. — Rusija, F-ancija m Japonska se protivijo nemško-angleškemu posojilu za Kitajsko. Rusija zahteva od Kitajske, naj ji prepusti Port-Artur pod jed nakani pogoji, kakor ima Nemčija Kjao-Cau; Francija zahteva zopet za se koncesije in Japonska hoče od Kitajske zagotoviia, da J>j izplača vojno odškodnino mestca maja t. I. Rusija hoče graditi tudi železnico do Port-Arlura. Poročila trde, da seje Kitajska, vlada-Tušlffi,. zahtevam že udala. — Kitajci so v zadregi.
Ruski car je ukazal pripravi« 90 mi-hjonov rubijev za nabavo vojnih ladij; tega velikega zneska pa ni najeli kot posojilo. Ta vest je vzbudila občno presenečenje.
Javna zahvala.
Podpisani se presrčno zahvaljujem ve-lecenjcnoinu g. dr. /MeksIJii Kojcii, zdravniku v Gorici, za njegovo neumorno skrb, kojo je imel za mene v moji dolgotrajni bolezni. Njegova požrtvovalnost in zdravniška spretnost mi je vrnila zopet zdravje, katerega nisem vefi pričakoval. Ker ne morem veleučenemu gospodi) zdravniku izkazali svoje hvaležnosti drugim načinom, izražam mu tem polom svojo najiskronejSo in večno zahvalo.
V Gorici, dne 12. marca 1898,
Andrej Vodoplree, mitnica!'.
¦pil jfi veliki črni pes •/, belimi prsi, - J"" kateri sliši na ime BLeo\ Kdor ga je našel, naj ga pripelje v cvetličarsko prodajalnico Ferrant na Travniku št. 6, kjer dobi primerno nagrado,                                85
Razglas.
Podpisano županstvo javlja, da bode
letošnji polni trg
mesto 1. četrtek (7. aprila)
2. četrtek, t. j. 14.aprila 1.1.
Županstvo Breginj, 12, marca 1898. župan: 88: '             Jož. Baloh.
Trgovina z Jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski tilid H. 11
ter podružnici na Komu Štev. 2
priporoča to-lo blago: Sladkor      kavo — riž      mast — poper - svtec olje — škrob — ječmen — kavino primeso       moko
—  gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob
—  sol — moko za pitanje — kis — žveplo -   cement
bakreni vitrijol itd.            •'¦ *»   W
Zaloga pristnega J->»matinskega žganja m debelo
ter prlstuegrt črnejra in beleči vina.
Anton Pečenko
— GORICA — Via Giardino 8 priporoča
Vrtna ulica 8 41 62-9
pristna bela in črna vina iz vipavskih,    4? 1 ur lanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vso kraje avstro-ogerske monarhije v sodili od fifi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree.
C«n« zmerna. Postrežba poltena.
id. favlin v Boriti
št. 10
nasproti gostilne ,BeIega zajca'.
TJsoja si priporoCati pree. duhovščini in slavn. ohCinstvn svojo                                                            32—11
veliko zalogo nagrobnih Yenccv
vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d Bar*   Vse po  nizkih  cenahII!   —»O
Goriško pivo
(na Goriičeku II).
Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro uležano izvozno, marčno m ule-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sodčefcih po Vi» '-'a. %U in */« H. kakor tndi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minolem letu svojo pivovarno znatno zboljšal in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljše blago: ŽataCki hmelj in hanaški ječmen.                                                  G 26—7
Proseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zagolovljam, naj-točnejšo postrežbo. Z najodličnejšitn spoštovanje*:!
Gustav Scholz,               Fr. Ifanek,
pivovarski mojster.                                 pivovar.
^              Krojaški mojster             y
S FRANC ČJUPBrI
m                    v Gorici                   k
$ v ulici sv. Antona štv. 1, $
tf^                        izdeluje                        A
VSAKOVRSTNE OBLEKE       |
za moške po meri, bodisi fine ali priprosfe. d
---         10 52-8      i
Priporoča se svojim rojakom v Gorici T in na deželi, posebno pa učencem ljudskih in srednjih sol za obila naročila.
Otvorjenje trgovine!
Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele, da je otvoril pri Sv. Roku, na ulici proti Št. Petru, v lastni hiši št. 30
trgovino z jeflilnim blagom
v kateri prodaja vsakovrstno jedilno blago po pošteni trgovski ceni. Priporočaj? se p. n. občinstvu za obila naročila se beleži z vsem spoštovanjem udani
S. 59 S—S              Viiiccne Podpornik.
P. 37 S —1                         trgovec.
Iva biMb delaraica
v  ulici   Morelli  št. 17. v Gorici.
Velika   zaloga
k oNo v vidi
vrst.   Hake
kocka-t v lilo- j
Sfali  in   kotli
za/ganjt lVan-
en.-ko sisteme. Škropilnice proli pc-ronospori. zagotovljeni« so-lidnosti iu ločuo.-.li. Šprcicmljejo .'t' vsakovrstna v kotlarno stroko spadajoča dela. kakor tnii nikliranjc sabelj, dvokoles ild., iti sicer vse po taksnih cetiali. tli senc lioji tekmovanja . Prosi se, zapomnili si ulico in številko hi-e. Za  obila  naročila se priporoma udani
Anton Tahiij. H'> i»<» - ")                               kollar-^ki  nmjsler.
10 :.o iznajtlmv- (
l;.'i»l i/an;:l.-kr        »uln.»
l{i»/j»OMljau|e   Itlauru   le   /.nschnlkom!
.l.-dcit odrezek {v\.   ::-lu iz dobi-    j
••""¦".•¦»i*.** ; rtoizfa,;   I l'^iw
dd>t«'ii /11 jfdim . .,    v?
možko obleko s(;uu' samo     j ,   l\',-'X, t/. Kam/.
J-l-n odi'/.r|v z,i črno snlon-ko obleko ;rl. 10. l!!:t^. z.i Min..- -iiknje od ubl. K-'-"' /.a im-l.-r il.il).-: b>'l.-n ih.iži-^nih barv, odrezki po ;rl.l. Ii ia -Id. •»•!».-.; p.-nui.-niu- in ."oskn-^s. ld:i;ro z.i državne uradnik- im-h žeb-zni.- in za -..dnij-ke talarj.-. M:ii:n i/, volu- (Kiimrarin iu rln-viols.. kakor tudi Id.i^o  Za   nnifoni,

unij-,   lli -.-nad kol
Ud.

toi
i-kili
™arnsSr,aua KiBsel-Ambof v Brnu (Brunn).
1'zi.r-i /.i-l.mj in fianko. i'o',iljatv- po u/.m-ih. Pozor! V. n. o|p,'in-tvo (ipnzarja — po-i-liin>. d.t -<• bla^-o dobha mtioi;,> c-a-jc, ako m- direktno imniri nj.--f.i pri pi<-kii|>..val<-ih Firm.i Kicscl-Amliof v Ilriiit <Iti-tfimi» r.i^i-.šdja v - ld.i,;o p< resfiičuili touirulvklb cenah brez dodatku ra-t;s             bata, k»ji-vii krojači dobivnjo.      Iti    r>
Jedino pristen
BALZAM
(Tinktura balsamira)
Dobavlja ...» na .In.bno   iti n-.i d-
b.-lo   samo   oblastveno   kon—ii.,-
niriina iti  tr}.'f»iii<-k.,>.idiif.   pioto-
koliiMi.a
tovarna balzama
h-karnarja
A. Thiorrv-ja
v Pregradi pri Rogatcu.
l'ri-ti<n tiiiiio >. to tr;r. sodno . i'ox'istro»ano zeleno \ar<«tv(<iio j                         znamko.
Celot a   priprava   mojega balzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev.
S.i:-:nr->-. mrpreizkui.Mi.jSf. najn-nej;.- in najrei-1-11.^- :ja.U„ .iinnači' zili.uil.. za pi-n- n pIjU.'ii-l».ii. kaJ-ij. izsa.vk.- krč v Ž-Io.lca, manikair- s|,i>!, siab akti-. >:.ibo diieč.. sipo. k..l.Miije, z^.il-o. vetrov . !.ipi!d.-.» trk-a   ild.   r.:i   notranjo   i::   vn.ir.lo   j.»rabo
Da se preprečijo vs: prevare, iirais oliiast«ei:9 regijtra/ar.0 »arsiKBs iraško.
I'.1.'"
¦liljll v
¦!ih.
¦Min
.eklin
i itd.
m' n.trtivnu-! z iti-iov.ua: Tovarna bal/ama lekarnarja A.Thierr} v Tretriatll pri Ko^ateu.
Oni Uankn za \>aki» pošlivv  pi»U;w Av-!-.>.(Vp-er»k-
ina',ili  ali
Mbn
dvejnili =-t-
-d:
\ krone.
ti'»    .       . :;•».......i:; ki»n.
V IJ,,-n.> ia ll-ro-iTovino :ju novč. v-č.
r.«i.ir.-jal.- in p.i-ii:>ni.il.v. k.tk.ir ludi prodaj.il.v takih
t'al.-i!ika!ov btitii-ia ::.i |io(i;,ir:i z..k»na za var.-Lvo znamk
.-!nyo |.;--r-,u:;al >odniin potoni.
Jedino pristno
Ccnfifolijsko mazilo
ihalianslm nazdo It rute cejlifolla'. Nakrepkejse vlaf-no mazilo se-danjosti. Veliko antiieptiiiie »rednosti. Posehtio vnetji na-spnitneura uil lka. Pri vseh Še tako starih \nanjih holiii, ško™ dali in ranah trotov vspeli, j iviiiphhi« VfiXi M:,J"»i'»J zbolj-;-.«nje in olaj-desA.THIERRYlll        Sanje bolečin provzročuje.
PREGRADA                Manj nt^o .Ive Jkatljiei se ».-
razpošiljati: tazjiosija ».- jedrno |e proti poprejšnjemu nakaza ali proli povzetja zneska. Cena s poAirano. voznim listom in zavojem itd. zi 2 lončka 'A k. K) vin Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj in prosim n.i »nkit na to paziti, da jo na \>a-ketn lončku vža^an.i zpnaija varstvena znamka in tirma .Selintzeirel.Apotlioke dos A. Thiorry in Presrada*. V-ak lonček mora biti zavit v navodil-za vporabo. katero ima to varstveno znamko. Po-narejalee in posnomalee mojega jedino pristnega eea-tifolijskept ...azila bodein na podlagi zakona za vat-stvo znamk strogo prekinjal; isto tsko proilajal-i' talsilikatov. Kjer ni nobene zalojje, naroči se naravnost z naslovom :
Lekarna ange'ja varuha in tovarna halziuna A. Thierrj v Prcg-radi pri Rogatcn. Razpošilja se brezizjemno in jtroti pnprcjSnjotnu  tw-G"i L»t;{     knzu ali proli povzetju zneska.
f|