96
Kam de terma pripelja.
Modra dobrotljiva previdnost božja je človeško drusino tako lepo obravnala, de bi ne moglo med ljudmi kaj navskriž priti, ko bi vsak svojimu stanu odločene dolžnosti po moči spolno val. Kakor v dobro napravljeni uri kolo kolo žene, tako v človeški drušini stan stan domestuje; če se pa človek čez odločene mejnike stega, je drugim v škodo, sebi v nesrečo, je v človeški drušini, ko kolo ure, ki v drugo ko odločeno kolo prijemlje. Ko podložnik pravičnih povelj ne posluša, ko vernik za glas cerkve ne mara , bo slabo zvodil. Resnica tega bi se dala z zgledi na tavžente dokazati: eni ga pokažemo tukej, ki so nam ga nemške novine ;?Augsburger Post-zeitung" oznanile.
V neki vasi na Poruskim v Direnski krasii je živel neki premožen kmet Peter po imenu, drugači brez po-greška, le svoje terme se je preveč deržal. Pred kakimi petimi leti, ko je bil s svojim očetam na polji, se mu kar na enkrat zdi, de vidi na nebu armade, ki se hudo sekajo. *) Oče ne vidi — se ve de — ničesar, in iše sanjača pregovoriti, de se moti. Namesti se udati, si le prevzetno domišljuje: previdnost božja bi ga bila za kaj velikiga odločila, ki ga s prikaznimi poveličuje. Ne dolgo potem mu žena po kratkim — nesrečnim — zakonu umerje; in zdaj si je svest, de ga Bog v duhov-ski stan hoče. Kar se vsakima opravku svojiga stanu odpove, in se ves v bukve utopi: noc in dan sveto pismo bere, in si ga sam razlaga. Kakošne zmotnjave de si je s tem splodil, se lahko misli. K nesreči se perplede v selo neki potepuh, ki so ga v mestu Boni iz šol zbajkali, in ki si je zavoljo svojiga bedastiga vedenja gerd perimik pridobil. Ta se ubogiga Petra loti, in ga v kratkim ob poslednjo betvico zdraviga uma pripravi; — tako popolnama mu je možgane zmešal, de neumnež terdno verje, de bo papež. Iz svetiga pisma in drugih bukev, ki jih je ravno tako malo umel, je sple-tel, de je keršanska vera pri kraji, de se bodo 28. dan svečana 1846 Turki in neverniki vzdignili, tretji del ljudi pomorili, vse bukve pokončali, vse kar je božjiga, zaterli, in de bo samo v njegovim kraji še vera obvi-sela, in še vse pri starim ostalo. Iz njegoviga kraja, je blodil, se bo po triletni stiski vera zopet po celim svetu razširila. Take kvante je začel konec leta 1845 svojim narbližnjišim znancam in prijatlam pripovedovati, ter je vsirn svetoval, de naj se z vsim, kar je za tri leta potrebniga, dobro preskerbe. On sam je pa mesta in mesta obhodil, in povsod skupoval orodje in pripravo za božjo službo, samih bukev je pa vkup spravil čez sto-tavžent tolarjev vrednosti. Kleti si je napolnil z dobro starino za daritev svete maše, olja je oskerbel veliko mero za ohranjenje večne luči; kelhovv in monštranc iz suhiga zlata je tudi lepo reč nakupil. Šest celih tednov je bilo v njegovi hiši polno rokodelcov, ki so vsake baze pripravo za božjo službo ali človeško potrebo pridno delali. Plačati vsega tega sicer ni mogel, pa 20,000 tolarjev, ki jih je po smerti svojiga očeta, ko oskerbnik svojih mlajih bratov in sester, v roke dobil, mu je bilo za začetek, de so mu povsod upali. Neumnež je rekel,
*) Fata morg;ana?
de mu sicer še več ko stotavžent tolarjev manjka: pa Bog, ki ga je doslej tako čudno podpiral, bo gotovo tudi drugo oskerbel, sosebno, ker ga je tako čudno vodil, de je toliko sveta brez posa, in brez vsake nadležnosti obhodil. — Veliko neumnežev je bilo, ki so mu verjeli, in ga papeža častili: papež Peter drugi je bil imenovan!
Med tem pride 28. dan svečana; pa ni sluha ne duha od kakiga sovražnika: prešel je mirno ko vsaki drugi dan. Goljiifni ali goljufan Peter si pa pomaga in pravi, de mu je razodeto, de se je 28. dan res ta strašna vojska začela, tode v Azii: konec sušca> je rekel, se bo že do meje njegoviga kraja razširila. Pa pervi dan maliga travna se zopet ne prikaže nikjer nobeden Turk ne hajd: pa vse polno vozov in kočij se pripelja iz vsih krajev, ker je bilo vsim upavcam obljubljeno, de bodo tisti dan denar za upano blago dobili. Po April so prišli!
Peter da za prihod sovražnikov tretji odlog — na pervi dan velikiga travna; in tisti dan — ga je zmanjkalo. Pobrisal jo je, ko je vidil, kam de ga je njegova buča pripeljala. Pa njegovi učenci še niso vere zgubili: sosebno, ko se je razglasilo, de so sv. Oče papež Gregor XVI. umerli, so mislili, de je v Rim šel, in de bo zdaj za papeža pod imenam Peter drugi poterjen.
Njegovo blago se je zapečatilo, in samih bukev je bilo v mesto Keln 21 vozov odpeljanih in konec leta 1846. poprodanih. Kam je pa Peter potegnil, še zdaj nihče ne ve, če njegova narbližnjiši žlahta ne.
Bodi to v svaritev babjeve'rcam, hinavcam, brum-nežam, vganjevavcam, sanjačam, in vsim, ki te baze ljudem kolikor toliko verjamejo! Tako derhal tako iz serca zaničujemo, kakor pobožne kristjane spoštujemo, ki svoj um resnicam svete vere ponižno uklonejo, glas cerkve spoštujejo , in po njenih napravah življenje ravna vaj o.