PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 40 lir Leto XXn. Št. 127 (6414) TRST, torek, 31. maja 1966 PO DOGOVORU VEČINSKIH STRANK Danes v senatu razprava o načrtu in o popravkih zakona o amnestiji Sprejem županov in predsednikov pokrajin pri Saragatu pred 20. obletnico republike - Nezaupnica deželnemu odboru Aoste - Danes in jutri stavka PTT RIM, 30. — Danes so se sestali predstavniki večinskih strank, ki so se dogovorili glede skupnega stališča o zakonskem predlogu o amnestiji. Na sestanku so bili prisotni demokristjan senator Gava in namestnik tajnika poslanec Piccoli, ®pcialisti senatorji Vottorelli. Poet, in Bermani, socialdemokrata senatorja Mongelli in Ip-P?lito. Prisotna sta bila tudimi-n)ster za sodstvo Reale in minister za odnose s parlamentom Scaglia ter poročevalec večine' senator Alessi in predsednik komisije Lami Stamuti. Dogovorili so se, da bodo na zase-Osnju senata predložili skupno besedilo glede nekaterih bistvenih popravkov zakonskega predloga. Pred-vsem gre za popravek, ki se nanaša Pa prvi (len zakonskega predloga o Prekrških, ki so jih napravili partizani v razdobju od 25. julija 1945 l*0 6. junija 1946 in glede česar so osvojili stališče «splošnega pomirje-Pja» m bo torej amnestija veljala Za vse zakonske prekaške v tem razdobju. V bistvu so torej sprejeli Stališče, da velja amnestija tako za Partizane kot za pripadnike republike Sal6. Naslednji popravek se nanaša na prekrške napravljene s tiskom, glede česar so se dogovorili za načelo amnestije za avtorja inkriminiranega članka v primeru, da toženec ne dovoli dokaza resnice. Ko pa toženec dovoli dokaz resnice, amnestija ne velja. V senatu bodo pričeli jutri popoldne splošno razpravo o amnestiji in kot vidimo bodo sprejeli nekatere bistvene popravke, tako da bo moral zakonski predlog ponovno v razpravo v poslansko zbornico. Ker gre za bistvena vprašanja, je kaj malo verjetno, ali skoraj nemogoče, da bi lahko o njih poslanska zbornica glasovala pred predvolilnimi počitnicami. V okviru proslav obletnice republike je predsednik republike sprejel v prostorih Kvirinala župane in predsednike vseh pokrajinskih u-prav. Prisotni so bili najvišji predstavniki oblasti in med njimi tudi predsednik vlade Moro. in, nul ,,,,11,,, ll l,,,iilll,,m„innl,i im n mini il ulil mi mi,n im li ilinmiiiiiiitiliill ml NAPETOST NA KARIBSKEM PODROČJU Moskva ponavlja da bo podpirala Kubo HAVANA, 30. — Kubanski mini-*ter za oborožene sile je sporočil, da so preteklo noč opazili motorik čoln, iz katerega sta se izkrca- m DANES m.... Glede amnestije je prišlo v okvi-*•* vladne koalicije do ponovnega kompromisa, za katerega izraz kompromis ne samo vsebinsko, kniveč tudi formalno, dvakrat ve- saj gre že za drugi, če ne celo teetjl kompromis glede tega ^ vpra-s*nja. Vsebinsko pa je zelo žalost-no dejstvo, da se predvsem nanaša raztegnitev amnestije tudi za Pripadnike fašističnih formacij, ntedtem ko se je glede tega vprašanja popravek, sprejet v poslan-®ki zbornici nanašal na pripadnike Partizanskih in antifašističnih formacij. Zato je tudi kaj malo ver-tetno, da bi parlament mogel odobriti zakon o amnestiji do 2. junija in bo o njej po vsej verjetnosti razpravljal še po medvolil-®em premoru. Predsednik republike Saragat je * okviru proslav dvajsetletnice proglasitve republike sprejel vse italijanske župane in predsednike pokrajin. To je tretji tovrstni spre-jem od proglasitve republike, s katerim se hoče dati izrecen pouda-rek pomembnosti krajevnih samouprav. V Južnem Vietnamu se je nape-.°st znova prenesla v Sajgon, kjer te glavni budistični voditelj včeraj Po dolgem posvetovanju z drugimi voditelji objavil izjavo, v kateri zahteva takojšnji odstop generala Kila in Tiluja ter se obvezuje, da bo Vedno ob strani vseh budistov v njihovi borbi. V dveh dneh so kar šlirje budisti napravili samomor, * tem da so se polili z bencinom m se zažgali, in to iz protesta pro-** Kijevemu režimu in proti ame-riSki podpori temu režimu. V Saj-®°bu so bile v nedeljo nove demonstracije. med katerimi so se demonstranti močno spopadli s Policijo. V Kongu so odkrili zaroto proti Seneralu Mobutuju in njegovi vla-m. Med voditelji zarote je tudi bivši Combejev zunanji minister in bivši predsednik vlade Evariste Rimba. Aretirali so štiri glavne voditelje zarote. Napetost okoli Kube se še ni po-tegla. Včeraj je kubanski minister Za oborožene sile sporočil, da se Je Preteklo noč približal kubanski obali motorni čoln, da bi izkrcal dva vohuna. Pri spopadu s kuban-skimi vojnimi edinicami sta bila Ubita vohuna in dva člana posad' k*, dočim sta bila druga dva člana Posadke ranjena. V nedeljo je sovjetska agencija Tass objavila iz-tevo, v kateri opozarja, na svoje-oasno obvezo sovjetske vlade, da b° pomagala Kubi, če bo napadena. šz Kaira poročajo, da je predsed-1'k kitajske vlade Cuenlai načelno *Peejel udeležbo na svetovni raz-orožitveni konferenci in da bo obrazložil svoje pogoje, ko bo pred koncem poletja uradno obiskal Kairo V Pragi se bo jutri začel trinaj-*te kongres KP CSSR, za katerega ^teda tudi v tujini veliko zanima- vala dva kontrarevolucionarna vohuna. Čoln so začeli obstreljevati iz protiletalskih baterij. Vohuna sta bila ubita, čoln pa se je umaknil na odprto morje, toda nekatere kubanske vojne ladje so ga uničile. V čolnu so našli dva ranjena, ki so ju ujeli. Povedala sta, da so čoln kupili v ZDA ter da je posadka štela šest mož, od-.katerih so štirje umrli. Pri spopadu sta bi. la ranjena dva kubanska mornarja. Na Kubi je v veljavi izjemno stanje že tri dni. Več desettisočev vojakov in rezervistov je zavzelo položaje ob obali in so v bojni pripravljenosti. Včeraj je sovjetska agencija Tass objavila izjavo, v kateri je rečeno, da nova izzivanja proti Kubi kažejo, da je potrebno čimprej zadovoljiti zahtevam kubanskega ljudstva in vlade za normalizacijo stanja na tem področju. Izjava pripominja, da Sovjetska zveza in druge socialistične države v celoti podpirajo te zahteve in prav tako tudi vsi drugi miroljubni narodi na svetu. Agencija poudarja dalje, da nova izzivanja proti Kubi kažejo, kako nevarne so sile imperializma za mir, svobodo in neodvisnost narodov. V tej zvezi menijo v sovjetskih uradnih krogih, da je treba opozoriti na prejšnja sporočila o podpori Kubi. «Tisti, ki gojijo napadalne načrte proti Kubi, ne sme. jo pozabiti, da ima Kuba iskrene in vdane prijatelje;,) poudarja izjava. Današnja «Fravda» objavlja članek, v katerem komentira nova ameriška izzivanja. Med drugim poudarja, da kubanska revolucionarna vlada se ni odrekla svojim pravicam do Guantanama in da je večkrat izjavila svojo pripravljenost rešiti spor s pogajanji. «Pravda» pravi, da je ameriško vojaško oporišče v Guantanamu, ki je žarišče izzivanj, vedno predstavljalo nevarnost za svetovni mir, ker je zadnje pribežališče vseh kubanskih kontrarevolucionarjev. Na koncu pravi članek, da Američani pošiljajo iz Guantanama na Kubo svoje vohune, saboterje in morilce. Predsednik sovjetske vlade Pod-gomi se je danes pogovarjal v Mo. skvi s kubanskim poslanikom na njegovo zahtevo. Agencija Tass sporoča, da so delavci neke moskovske tovarne organizirali solidarnostno zborovanje s Kubo. Jutri ob 12. uri se bo v palači Chigi sestala vlada. Uradno sporočilo ne omenja razlogov za sestanek. Poslanska zbornica je danes zaključila splošno razpravo o zakonskem predlogu, s katerim se bodo od 1. januarja 1965 uveljavile pokojnine za trgovce in njih družinske člane, ki so vpisani v seznam za zdravniško zavarovanje. V senatu se je pričela razprava o drugem «Zelenem načrtu«, ki se bo nadaljevala po upravnih volitvah in torej verjetno 14. junija. Zeleni načrt predvideva za petletno razdobje 1966-1970 izdatek okrog 900 milijard lir, ki je torej znatno povečan, saj je prejšnji načrt predvideval izdatek okoli 500 milijard lir. Ta zakonski predlog je sestavni del petletnega gospodarskega načrta. Danes se je sestal cezeini svet Aoste, ki je z 19 glasovi prisotnih svetovalcev odobril resolucijo o nezaupnici predsedniku in odbornikom deželnega odbora. Niso pa mogli pričeti razprave o sestavi novega odbora, za kar bi bila po pravilniku potrebna dvetretjinska večina prisotnih in bodo to razpravo pričeli jutri ob deveti uri, ko bo zadostovala absolutna večina prisotnih. V diskusiji sta predstavnik socialistov dr. Balestri in demokristjan odv. Bionaz ugotovila možnost novega deželnega odbora, ki ga bodo podpirale stranke levega centra. Univerzitetne oblasti rimske univerze so suspendirale šest študentov, ki so povzročili nerede na rimski univerzi. Študente je 25. maja prijavila policija, ki jih je kasneje prijavila sodnim oblastem zaradi kršitve člena 5 zakona št. 645 od 20.6.1952, ki se nanaša na fašistične manifestacije. Jutri bo rektorat univerze obdolžil drugo skupino študentov. Sindikalne organizacije uslužbencev PTT (CGIL, CISL in UIL) so potrdile 48-urno stavko, ki se bo pričela jutri, 31. maja in zaključila 1. junija. Minister za promet Scalfaro je dopoldne sprejel predstavnike vsedržavnih tajništev sindikalnih or ganizacij železničarjev. Med razgovorom so proučili vprašanja reorganizacije železnic, koordinacije premeta in sistema plačevanja železničarjev. Sindikalna tajništva se bodo ponovno sestala jutri, ko bodo proučila rezultate razgovora. mi sodobne proizvodnje, rentabilnosti in novih potreb, ki jih prinaša čedalje večje vključevanje Madžarske v mednarodno delitev dela. Glavno obeležje novega sistema bo torej v tem, da bodo dobili proizvajalci mnogo večjo svobodo in da bo načrtno usmerjevanje državnih organov pri določenju osnovnih smeri gibanja gospodarstva za sred-nje in dolgoročno obdobje. V novih razmerih bodo podjetja sama odločala o proizvodnji — o obsegu in vrsti proizvodov, finančnem načrtu in realizaciji svojih proizvodov. Velike investicije bodo v novem sistemu še nadalje financirali iz cen. tralnih virov, precej pa bo razširjena graditev, ki jo bodo financirala podjetja sama. V investicijski politiki bodo imeli krediti čedalje večjo vlogo. Cene bodo oblikovali na tri nači. ne: za del proizvodov bodo določali cene iz centra, za drugi del bodo določene z dogovorom med proizvajalci in trgovino, za tretji del pa bodo povsem proste. Zaključeni razgovori Nikezic-Gromiko MOSKVA, 30. — V Moskvi so se končali danes politični razgovori med državnim tajnikom za zunanje zadeve Jugoslavije Markom Nikezičem in zunanjim ministrom Sovjetske zveze Andrejem Gromikom. Marko Nikezič se bo jutri po večdnevnem uradnem o-bisku v Sovjetski zvezi vrnil v domovino. Poročilo o razgovorih in obisku bo objavljeno po njegovi vrnitvi v Beograd. URADNO SPOROČILO KONGOŠKEGA RADIA V Kongu so odkrili zaroto proti Mobutuju in njegovi vladi Zarotniki so nameravali ubiti gen. Mobutuja in vzpostaviti civilno oblast - Štiri glavne organizatorje so aretirali J. Kadar na Bledu BEOGRAD, 30. — Na vabilo predsednika Tita je prispel danes na neuraden obisk v Jugoslavijo prvi tajnik CK Madžarske socialistične delavske stranke Janoš Kadar v spremstvu generalnega tajnika Zveze sindikatov Madžarske Šandora Gašpara Na letališču Brnik pri Ljubljani so Janoša Radarja pričakali in pozdravili predsednik republike Tito, člana izvršnega komiteja ZKJ Miha Marinko in Vladimir Bakarič in člana CK ZKJ Ivan Maček in Koča Popovič ter član izvršnega komiteja ZK Slovenije Janko Smole in druge osebnosti. Po prihodu sta Tito in Kadar odpotovala na Bled, kjer bo Kadar bival med obiskom v Jugoslaviji. Popoldne je Kadar prispel na obisk na Brdo pri Kranju, kjer ga je ---> razgovorih predsednik republike zadržal na večerji. BEOGRAD, 30. — Včeraj je odpotovala z letalom v Prago na 13. kongres KP Češkoslovaške delegacija CK KPJ pod vodstvom člana izvršnega komiteia CK ZKJ in predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča. KINŠASA, 30. — Radio Kinšasa (Leopoldville) je sporočil, da so odkrili zaroto za odstavitev generala Mobutuja in njegove vlade. Organizatorje zarote so aretirali. Glavni organizatorji so štirje, in sicer bivši Combejev zunanji minister v Katan-gi in lansko leto nekaj časa ministrski predsednik Evariste Kimba, obrambni minister v A-dulovi vladi leta 1964 Jerome Anany, bivši minister v Adulo-vi vladi Aleksander Mahamba ter bivši finančni minister in bivši tesni sodelavec predsednika Kasavubuja Emanuel Bam-ba. Radio Kinšasa je sporočil, da so vmešana v zaroto nekatera tuja poslaništva. Radio je dalje sporočil, da je več oseb sestavljalo tako imenovan »odbor za povratek k zakonitosti«, ki so ga bili ustanovili v zvezi z načrtom za državni udar. Med temi osebnostmi so tudi bivši zunanji minister v Kimbovi vladi Kami tatu, bivši minister za delo in pravosodje v prvi Leovi vladi Albert Delvaux ter dva poslanca. General Mobutu je popoldne objavil naslednji razglas: «Preteklo noč so nekateri neodgovorni politiki pripravljali zaroto proti meni in proti novemu režimu. Ti so bili aretirani in bodo sojeni zarad- veleizdaje. Zarota je bila preprečena za- radi budnosti in lojalnosti kongoske narodne vojsae. Pozivam vas, da še enkrat pokažete svojo zrelost, s tem da ohranite hladnokrvnost. Imejte zaupanje v pravico naše deže'e in vzdržite se te sleherne manifestacije. V miru in dostojanstvu boste dokazali svojo privrženost k režimu in obsodbo dejanja majhnega števila ljudi, ki so željni oblasti in so bili pripravljeni izdati svojo domovino.« Po sporočilu o odkritju zarote je radio objavil tudi razglas, ki so ga bili pripravili zarotniki, da bi ga prebrali po radiu. Zarotniki so nameravali prikazati razglas kot sporočilo vrhovnega poveljstva vojske. V razglasu je bilo med drugim rečeno: «24. novembra 1965 je vrhovno poveljstvo kongoške vojske prevzelo oblast, da reši tedanje politično stanje v deželi. Toda pozneje je postalo jasno, da je bila dobra vera poveljstva prevarana. Nikoli se m govorilo o prevzemu ob- ..................... IZ PROTESTA PROTI KIJEVI VLADI IN PROTI ZDA V dveh dneh samomor štirih budistov ki so se polili z bencinom in se zažgali Glavni budistični voditelj poziva generala Kija, naj odstopi - V nedeljo so bile v Sajgonu nove demonstracije - Bombni napadi na Severni Vietnam SAJGON, 30. — Danes sta napravila samomor še druga dva budista Prvi je budistični bone Kuang Kien, ki se je polil z bencinom in se zažgal v Dalatu. Zvečer pa je podoben samomor napravilo v Sajgonu budistično- 'i9-istno dekle. To je četrti po doben samomor v dveh dneh iz protesta proti Kijevi vladi. Včeraj je v Hue napravila samomor neka redovnica, v Sajgonu pa mlada ženska, mati dveh otrok. Gospodarska reforma na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 30. — Centralni komite madžarske socialistične delavske stranke je objavil resolucijo o gospodarski reformi, ki jo bodo začeli v celoti izvajati 1. januarja 1968. Letošnje in prihodnje leto bosta pripravljalni obdobji, v katerih bodo ves dosedanji gospodarski sistem izboljšali, da bi nove ukrepe čim uspešneje izpolnili. Resolucija je bila sprejeta na pravkar končanem plenumu CK, ki je obravnaval tudi madžarski petletni načrt za obdobje 1966/70. Njen cilj je, da se gospodarsko življenje dežele preuredi v skladu z zahteva. Redovnik, ki se je zažgal danes v Sajgonu v bližini budističnega zavoda, je bil mlad bone. Sedel je s prekrižanimi nogami in s sklenjenimi rokami na kup slame, polil se je z bencinom in se zažgal. Obraz in zgornji del telesa sta bila popolnoma ožgana, nog pa se plameni skoraj niso dotaknili. Ko so plameni še švigali v zrak, je 300 vernikov sedelo v blatu ter so molili in vzdihovali, medtem ko so se drugi budistični verniki zbirali na ulici blizu zavoda. Med borbo budistov proti Diemu leta 1963 se je zažgalo sedem budističnih vernikov, šest moških in ena ženska. Prvi je bil budistični voditelj Kuang Duc. Samomor je izvršil na zelo slovesen način pred vsemi budističnimi dostojanstveniki. Po današnjem sestanku glavnih budističnih voditeljev je predsednik budističnega zavoda Tan čau, ki se , . je vrnil danes v Sajgon s triteden- Jem- jem Kao Ki naj takoj prepustita oblast civilni vladi. 2. Vsi bonci in vsi budistični verniki naj se vzdržijo samomora z ognjem. 3. Obvezujem se, da bom vedno ostal ob strani boncev in svojih sopatriotov. da se uresničijo ljudske težnje in predvsem narodna solidarnost, da se zagotovi obnovitev dežele.« Zvedelo se je, da sta se na zborovanju, ki je trajalo dve uri, izrekla za iskanje kompromisa, samo Tam čao in druga dva bonca. Ker je predsednik Tam čao ostal v manjšini, je bil prisiljen sprejeti voljo večine, da se izogne ostavki. Sinoči so budistični voditelji izja- volilo novega predsednika republike. Kandidata sta dva: Ramon de Valera in Thomas 0’Higgins. De Valera je bil izvoljen leta 1959 in sedaj ponovno kandidira v imenu večinske stranke «Fianna Fail« (»vojaki usode«). 0’Higgins je 48-letni advokat in glavni predstavnik opozicijske stranke «Fine Gael«. namski natakarji postreči Američanom. ((študentovski odbor proti državljanski vojni v srednjem Vietnamu in za zaščito volitev« je ukazal vsem študentom, naj ne pridejo na izpite iz protesta proti sajgonski vladi. Tudi včeraj so bile v Sajgonu velike demonstracije budistov, ki so vzklikali protivladna in protiameri-ška gesla. Demonstracije so se začela, takoj ko so dobili sporočilo, da si je v Hue-neka redovnica vzela življenje iz protesta proti politiki generala Kija. Demonstranti so se spopadli s policijo. Napetost v Sajgonu narašča. Vse kaže; da se je režim generala Kija kljub zmagi I rim, 30. — Altera D’Angelo, ki proti budistom in upornim četam » jg bila porotnica v procesu proti v Danangu znova znašel v neugod- j zakoncema Bebawi, je bila že dru-nem položaju in v začetku nove gj^ obdolžena, da je izdala uradne skrivnosti z nekim intervjujem ne- Altera D’Angelo je drugič izdala uradne skrivnosti jela kompromis z generalom skega potovanja po tujini, objavil sporočilo, v katerem pravi: «V višjem interesu države jaz predsednik budističnega zavoda zahtevam: 1. Generala Ngujem Van Tieu in Ngu- V Hue se vietnamsko osebje, ki dela za Američane, ni javilo danes na delo v skladu z navodili odbora za borbo proti sajgonski vladi. V številnih restavracijah nočejo viet- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllili lili lililllllllIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllilitlllllllllllllllinHilliIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII Demonstracije proti ZDA na Japonskem JOKOSUKA, 30. — Pred ameriškim oporiščem v Jokosuki, 40 kilometrov južno od Tokia je danes demonstriralo več sto levičarskih študentov v trenutku, ko je v to oporišče priplula ameriška jedrska podmornica «Snook» na obisk, študentje so se spopadli s policijo, ki je enajst od njih aretirala. Pozneje so se študentje pridružili drugi večji demonstraciji, že sinoči so bile demonstracije pred tem oporiščem, kjer je policija napadla demonstrante. BANGKOK, 30. — Indonezijska in malezijska delegacija sta začeli danes uradna posvetovanja, da bi mimo rešili spor med obema državama. OB 50. OBLETNICI ZMAGOVITE BITKE Govor generala de Gaulla na proslavi pri Verdunu Predsednik je iz verdunske bitke povzel tri nauke - Omenil je tudi maršala Petaina PARIZ, 30. — V Verdunu, kjer je bila leta 1916 in 1917 poražena nemška armada, ki je prodirala proti Parizu, je bila včeraj največja povojna vojaška slovesnost v Franciji. V Verdunu se je zbralo kakih 200 tisoč preživelih vojakov in prav toliko drugih državljanov iz vse države. Pri grobnici, kjer so posmrt-ni ostanki nad sto tisoč branil- ostre krize. Budistični voditelj Tl Kuang je včeraj Izjavil, da mu je general Tl vili, da je 42 redovnikov prosilo za j sporočil, da je pripravljen ponov-dovoljenje, da se zažgejo. Sam pod- j no sodelovati s sajgonskim režimom, predsednik združenja redovnikov in ! toda s pogojem, da general Van redovnic je Izjavil, da bo napravil | Tieu zapusti vojaški direktorij. Zdi samomor, če bo budistična cerkev j se, da je general Ti ((dejanski« po-zavzela zmerno stališče in bo spre- i veljnik prvega taktičnega področja KI- ! od kar se je v četrtek sestal z generalom Kijem. Včeraj je general Ti izjavil, da se je že prej sestal z neko drugo osebnostjo sajgonske-ga direktorija. Obsodil je protiame-riške demonstracije in požig ameriške knjižnice v Hue. Ameriška letala so danes ponovila v večjem obsegu bombne napade na Severni Vietnam, ker se je vreme nekoliko Izboljšalo. Prav tako so ameriški bombniki nadaljevali bombardiranje osvobojenih področij v Južnem Vietnamu, kjer je prisl j tudi do več spopadov v raznih krajih. Ameriški predsednik Johnson je govoril danes na pokopališču v Ar-lingtonu v Virginiji med proslavami na čast padlim v vojni. Govoril je predvsem o Vietnamu in ponovil, kar je že tolikokrat izjavil s tem v zvezi ter je na koncu dejal, da je namen ZDA ((okrepiti atlantsko skupnost m s te trdne podlage postaviti mostove za sodelovanje z vzhodom«. Ponovil je tudi, da je namen ameriške politike zadrževati komunizem. kemu rimskemu dnevniku. S temi izjavami, ki jih je Ust objavil v soboto, si je D’Angelo še poslabšala svoj položaj, potem ko je že dala intervju za televizijo, čeprav potem ta ni prišel na spored, ker je to prej preprečilo sodišče. lasti za pet let, ker imajo oborožene sile dobro določeno funkcijo, t.j. braniti narodno ozemlje, ter varovati ljudi in imetje. Sedaj pa so že šest mesecev zakonodajne ustanove mrtva črka. Naši poslanci In senatorji nimajo praktično nobenega vpliva na politiko dežele, ker so brez zakonodajne oblasti.« Razglas je našteval vrsto ukrepov, o katerm je bilo rečeno, da jih je sprejelo vrhovno poveljstvo vojske: ((General Mobutu je danes razrešen svojih funkcij skupno s svojo vlado, ki jo vodi general Mulamba. Ker želi sodelovati z vsemi dobrimi elementi v državi, kongoška narodna vojska, ki nima nobene politične funkcije, vrača politično oblast civilistom. Zaradi tega vrhovno poveljstvo poziva Jeroma Ananyja, naj sestavi izvršni odbor za obnovitev zakonitosti in naj zagotovi delovanje in nadaljevanje te zakonitosti.« Kongoški visoki komisar za Informacije Jean Kande je na tiskovni konferenci izjavil, da so zarotniki sklenili aretirati generala Mobutuja danes zjutraj ob štirih ter ga vreči v reko Kongo. Dejal je, da se je zarota začela organizirati 15. marca, ko je Bamba predlagal nekemu visokemu častniku državni udar proti generalu Mobutuju. Častnik, major Efoni, se je delal, kakor da sprejema predlog, toda je takoj poročal generalu Mobutuju. Cez nekaj tednov je bil major Efoni imenovan za podguvernerja prestolnice, kar mu je omogočilo, da je lahko zopet stopil v stik z Bambo, kateri ga je zaprosil, naj najde druge višje častnike, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri državnem udaru. Skupina štirih voditeljev zarote je bila že sestavljena. Major Efoni, ki se je vedno delal, da sodeluje z zarotniki, je našel drugih šest častnikov, j med katerimi je bil tudi guverner prestolnice polkovnik Bangala. Civilni zarotniki in vojaki, ki so se delali, da sodelujejo, so Imeli tri j sestanke, od katerih bi moral zadnji biti pred državnim udarom ln so ga organizirali sinoči v rezidenci polkovnika Bangale. Na sestanku je Anany izjavil, da je prišel trenutek, ko je treba začeti akcijo, «tudl če bo državni udar povzročil smrt tisoč oseb«. Toda zarotniki niso mogli izvršiti svojega načrta. Po navodilu polkovnika Bangale so štirje orožniki, ki so bili že prej obveščeni, vdrli v dvorano in aretirali štiri civilne zarotnike. Minister Kande je Izjavil, da bodo vsi štirje zarotniki prišli pred vojaško sodišče, ki jih bo obsodilo na smrt in bodo obešeni. Dodal Je, da so bila štiri tuja poslaništva ne-afrišklh držav obveščena o zaroti. Dve sta privolili, da bosta podpirali gibanje, drugi dve pa sta to odklonili. «Takoj ko bodo elementi, s katerimi razpolagamo, potrjeni, bomo prekinili diplomatske odnose s prizadetimi državami,« je doda* Kan-de, ki je na koncu izjavil, da za sedaj ni še moč vedeti, ali sta bivši predsednik vlade Combe In bivši predsednik republike Kasavubu vmešana v zaroto. cev Verduna, je predsednik republike de Gaulle pregledal e-note francoske vojske in podelil najvišja odlikovanja «Legijo časti« in vojaško medaljo skupini vojakov in častnikov, ki so se bili udeležili verdunske bitke. Po podelitvi odlikovanj Je de Gaulle skupno s člani vlade in z veleposlaniki zavezniških držav iz prve svetovne vojne, med katerimi je bil tudi jugoslovanski veleposlanik, pregledal mimohod enot francoske vojske. Opoldne so se svečanosti konča-le z govorom de Gaulla pred grobnico. Iz verdunske bitke je de Gaulle povzel tri nauke. Prvi se nanaša na same Francoze, ki so na tem bojišču premagali svojo tradicionalno razcepljenost ln skovali solidarnost, ki je postala simbol narodne enotnosti. Drugi nauk velja narodom Fran- cije in Nemčije, ki iz dogodkov, vezanih na to bitko lahko povzamejo sklep, da so plodovi njihovih bojev konec koncev bili samo trpljenje. Zato de Gaulle priporoča narodom obeh držav, naj v okviru «celotne in združene Evrope« hodijo po novih poteh. De Gaulle je pri tem poudaril, da je Francija leta 1963 sklenila z Zahodno Nemčijo pogodbo «polno obljub«, izrazil pa je nezadovoljstvo, da Nemčija posveča sodelovanju obeh narodov premalo pozornosti. Tretji de Gaullov nauk se nanaša na francoske odnose z vsemi narodi sveta «Naša dežela je storila, kar je storila, pretrpela, kar je pretrpela, in žrtvovala, kar je žrtvovala, pri Verdunu kakor vedno za svobodo sveta in zato ima pravico do zaupanja drugih. Ce je to dokazala včeraj, ko se je borila, dokazuje to tudi danes, ko deluje povsod na svetu, ne zato, da bi osvajala in vladala, marveč da bi povsod pripomogla k ravnotežju na svetu, k napredku ln miru.« «Zato je nauk Izpred Verduna neposredno povezan, z našimi sedanjimi prizadevanji. Ta nauk naj okrepi delo vseh Francozov z upanjem vseh ljudi v stoletno vlogo Franclje,« je dodal de Gaulle. De Gaulle je -v svojem govoru omenil tudi maršala Petaina, ki je vodil zmagovito bitko pri Verdunu. Med drugim je izjavil: «Ce je ob skrajni meji svoje starosti, ko so ga zajeli dogodki večji od njega in zaradi teže let maršal Petain, na žalost napravil napake, ne more domovina oporekati in iti mimo slave, ki si jo je pridobil pred 25 leti v Verdunu in ki Jo je potrdila avtoriteta, s katero je pozneje vodii francosko vojsko k zmagi.« S temi besedami je de Gaulle priznal zasluge Petaina v prvi vojni, ni pa ga rehabilitiral, kakor to že dolgo časa zahteva skrajna desnica v Franclji, ki hoče, naj bi pozabili Petainov kolaboracionizem z Nemci v drugi vojni. Prav danes je na nekem zborovanju desničarski advokat Isorni, ki je branil Petaina pred vojaškim sodiščem leta 1946, ostro reagiral na de Gaullov govor in dejal, da bo prišel čas, «ko bo tudi Petain pokopan v grobnici blizu Verduna«. Nov primer, ki se je dogodil v Alabami, priča o žalostni usodi ameriških črncev, ki jih pošiljajo v vojno v Vietnam «za obrambo svobode«, ko pa se morajo v domovini še boriti za enakopravnost, katere jim ne priznavajo niti po smrti. Mlad 19-letni vojak, doma Iz nekega kraja v Alabami, ki je padel v Vietnamu, bi moral biti pokopan na pokopališču v rojstnem kraju v A-labami. Toda tamkajšnje oblasti so sporočile njegovi materi, da na tem pokopališču ni mesta za njenega sina, ki ga kvečjemu lahko pokopljejo na kraju, ki je določen «za reveže in za izredne primere«, praktično, kjer so skupni grobovi za ((neznance«. Zaradi tega so danes vojaka pokopali z vsemi voj a ni častmi na državnem pokopališču v An-dersonvillu v Georgiji. Jutri na Irskem predsedniške volitve DUBLIN, 30. — V sredo, prvega junija bo nad poldrugi milijon Ircev V južnovietnamskem mestu Hue se je mlada redovnica polila z bencinom in se zažgala iz protesta proti Kijevi vladi in proti ameriild vojni v Vietnamu. Gornja slika kaže plamen, ki zajema truplo redovnice. Na levi pa je budistični bone, ki moli. Na spodnji sliki M sandali mlade redovnice, ki jih plamen ni zapel «Morali bi oditi iz Vietnama« pravi mlada Carol Black (ZDA) Medtem ko nam je Slovenski oktet poslal s svoje ameriške turneje pozdrave iz San Francisca, objavljamo še ta članek, ki ga je za svoj Ust, ljubljansko Delo, napisal Bogdan Pogačnik, ki vedno potuje z oktetovci. DULUTH, MINNESOTA, maja. — «V čem naj bi bila predvsem vloga Amerike v današnjem svetu? Gotovo imamo odgovorne naloge V Vietnamu ima tudi svojega fanta. Vrnil naj bi se septembra; potem naj bi se vzela: »Ce bo prišel, lahko mu tudi rok podaljšajo.« Gloria je prišla v Avditorij Slovarskega doma skupaj z večjo družbo; zlasti z mladim 27-letnim Ircem, Jamesom C. Duffyjem, ki mu pomaga v kampanji pri vo-Utvah za državnega poslanca. «Vo- v zunanji politiki. Toda predvsem lite demokrata Jamesa C. Duffyja v 53. okrožju; že 25 let živi v vašem okrožju!« sem dobil tudi jaz za volilno reklamo listič z njegovo sliko in vžigalično škatUco s podobnim geslom. Duffy je proti vojni v Vietnamu. Tako upa vsaj Gloria. Toda, ko sem uspel v Chicagu dobiti v roke «Chicago Tribune«, sem bral, da se pri predhodnih guvernerskih volitvah v državah Florida, Indiana, Ohio, New Merico in Oklahoma demokrati, nasprotno prav republikanski tekmeci sklicujejo v boju zoper demokrate «na ljudsko nezadovoljstvo zaradi vietnamske vojne in življenjskih stroškov«. «V naši diplomaciji je nekaj narobe,« se je intelektualno spopadel z zunanjim ministrom Deanom Ruskom pogumno razmišljujoči senator iz Arkansasa J. W. Ful-bright. «Ce se nikoli ne bi vtaknili v to zadevo, bi bila vietnamska kriza že davno urejena, pa naj bi bile glavne sile v Vietnamu že katerekoli..» Najnovejša številka revije «LOOK» je prinesla na uvodnem mestu zelo zanimiv intervju Eriča Sevareida z voditeljem zunanjepolitičnega odbora v senatu: «Ah ni nesmisel že v tem, da dopuščamo komunistični režim na Kubi pred samimi vrati ZDA, hkrati se pa dvomljivo borimo tisoče kilometrov stran, v Vietnamu...« Ozadje upora v senatu so podkrepili s celo vrsto odlično zamišljenih portretov samega Fulbrigh- mislim, da bi morali oditi iz Vietnama. Seveda: predsednik Johnson ni tega mnenja.« Tako mi je mimo odgovorila drobna Carol Black, šestnajst let stara predsednica dijaškega sveta v gimnaziji industrijskega mesteca Glasport. Bila je skromno, a ljubko oblečena; njen oče dela v železarni. In ko nas je pozdravila v imenu dijakov šole skupaj z ravnateljem Royem Seibertom, mi je povedala, da njihov dijaški svet skrbi za povezavo s profesorji (ocenjevanje je seveda stvar profesorjev), za zabavne prireditve in za vsakoletno podeljevanje šolske študijske štipendije. Na vprašanje, česa se sama najraje uči, je odgovorila, da matematike ne, pač pa družbene vede in zgodovino, zlasti ameriško. «V čem bi bil torej po vašem danes glavni prispevek ZDA k svetovnemu razvoju?« In ko mi je odgovorila, je mirno naredila razliko med svojim mnenjem: «Predvsem bi morali oditi iz Vietnama« ter mnenjem predsednika ZDA. Vozil sem se po deželi, opazoval živahno vrvenje po ulicah, promet po cestah in trgovinah, bankete in zabave, delo po tovarnah in predavanja po šolah. Na prvi pogled sploh nikjer ne opaziš, da bi bila ta dežela kakorkoli v vojni. Res, ogromna je in materialno bogata, tako da se ji daljna intervencija niti ne pozna «A vendar odtekajo milijoni dolarjev in mnogi naši mladi fantje padajo Roberta Kennedyja, sivolasega po nepotrebnem. Nekaj malega se čuti vojna v nekaterih gospodarskih panogah, ki so vezane z izvozom strojev, letal, orožja in drugih podobnih izdelkov, — še posebej pa gradbenega lesa. Doma v Ameriki nam ga zdaj pogosto primanjkuje, ker ga toliko pošiljajo na Daljni vzhod, ali pa ga moramo tudi doma plačevati po zvišanih cenah Nedavno so ameriški in kanadski gospodarstveniki na konferenci v Port Arthurju združeno postavili vprašanje: kaj bo z našim lesom?« G&voril sem z ameriškimi študenti. «Kličejo nas v vojsko, čeprav bi morali po dosedanjih predpisih počakati, da svoj študij dokončamo. Pa tudi ne glede na to se vprašujemo: zakaj moramo v Vietnam? Mnogi so tako ogorčeni, da svoje naborne lističe v znamenje protesta javno sežigajo...« A vendar ti fantje le odhajajo v vojaški uniformi v daljni Vietnam. «Jaz sem 1-A. To pomeni prvorazredno blago, smetana moškosti nad 18 in do 28... Mi bomo ostali v Vietnamu...« Tako je med drugim začel svojo pravkar izšlo . . , , , , .. _ T „, „ , . , ... Avenue v Avalonu pri Pittsburghu, knjigo «The LBJ Brigade« pisatelj • Stuarta Symingtona in drugih. «Fulbright obžaluje vietnamsko tragedijo«, je napisal v naslovu svojega drugega intervjuja časopis «The Christian Science Monitor«. «Mi se ne moremo posvetiti svojim lastnim notranjim problemom, če smo v vojni,« je protestiral Fulbright in hkrati podvomil, če bi v sedanjem stanju lahko izvedli v deželi veljavni ljudski referendum glede vojne v Vietnamu. «Love», »Ljubezen«, je črkoval duhovnik, ki je v nedeljo v eni izmed čikaških televizijskih oddaj vodil pogovor o «public relations« v cerkvi, ter naštel sedem kanalov, sedem ustanov v Chicagu, preko katerih gledalci lahko izkazujejo svojo bratovsko ljubezen. Toda komaj sem v Duluthu vzel v roke lokalni časopis, sem že bral mastno tiskan naslov: »Duluthski pilot F. C. Goldberg je sestrelil pilota letala MIG...« 6e bolj tragično pa se mešajo v nesrečno vietnamsko vojno «zvončki svobode«, s katerimi pozdravljajo padle junake vietnamske vojne Berlinčani. Gospa Elva Cawley na 109 Harrison Vietnamu sina, Theodora Wino-witcha, se je fotografirala pred sliko padlega sina z nemškim zvončkom v rokah, časopisi pa so se razpisali o zvončkih, ki jih s posredovanjem nemške in ameriške vlade pošiljajo Berlinčani, češ da so ti mladi Američani «padli v boju proti komunizmu, tako kot smo se mi borili zoper komunizem v našem mestu«, zaradi česar predstavlja to «simbol prijateljstva med ljudstvom Zahodne Nemčije in ZDA«. Pri vsem tem je mala Carol iz Glassporta rekla, da se ne strinja s predsednikom ZDA in da si veličino Amerike predstavlja drugače. BOGDAN POGAČNIK SAK u,.Y mpm .v >, ■ . ,> ■ , :>( - - sli C-SRS::: i'! k K;k ?: t .ijjigkj :.KKi <:j iS>S K ! S: iKi ojls VIDEM 30 - Okro-r Čedada Je temnerrtrra močno padla V mestu je b’lo 4 stopinie. v dolinah Be- ti «Surveyor» proti neki točki, ki I ne*ie pa samo 1 stopihja Približ- je krog 400 km južno-zahodno od točke, ki je bila določena za pristanek. Danes v Padovi zr.četek velesejma PADOVA, 30. — Jutri uopoldne ob 10.30 bodo v Padovi odprli 44. mednarodni velesejem z mednarodno udeležbo. Slovesnosti se bo udeležil minister za usklajevanje znanstvenega in tehničnega raziskovanja L. Rubinacci. Razstave se z raznimi eksponati udeležuje 3500 razstavljavcev iz Italije in 53 no tako je bilo tudi v Trbižu PEOGRAD, 30 — Slabo vreme, ki ie pr°d dnevi zajelo Jugoslavijo, se še vedno ni umirilo. V hribovskih krajih Slovenije in Bosne in Hercegovine še vedno sneži, v Primorju pa razsaja burja. V Črni gori je v nekaterih krajih zapadlo okrog 30 cm snega in je sneg prizadejal veliko materialno škodo na sadju in posevkih Od vseh krajev Jugoslavije je najbolj prizadet San-džak. posebno področje okrog Tu-tina, kjer Je od sobote zaradi hudih zametov, visokih od 40 do 70 cm, odrezana od ostalih krajev Jugoslavije. Bili so poškodovani številni električni in telefonski dro- govi. V Ljubljani je bila danes zjutraj temperatura samo 3 stopinje. PRAGA, 30. — Ob gornji Moravi je preteklo noč močno snežilo. V sadovnjakih se veje upogibajo pod težo snega. Posebnost so rdeče češnje, ki gledajo iz belega snega. RECIFE (Brazilija), 30. — Silno deževje, ki traja že nekaj dni, je povzročilo smrt najmanj. 73 oseb v mestih Recife in Salvador. Guverner države Pernambuco je razglasil stanje »javne nesreče«. RIM. 30. — Torbo, polno ur, vrednih okrog pet milijonov lir, je včeraj pozno popoldne našel 34- letni Roberto Luicidi na klopi v nekem javnem lokalu v gozdiču pri Castel Fusano. Torbo z urami je oddal karabinjerjem, ki sedaj preiskujejo, ali jo je kdo pozabil ali pa jo je tam zapustil kak tat, ki se je skesal tatvine. VIDEM, 30. — Z zasedanjem žirije za esejistiko — v žiriji so Diego Valeri, Rodolfo Pal-lucchini in Fabio Todeschini — ki je bila včeraj v Vidma, za kulturno nagrado «Zlati Moretti», so vsa tri razsodišča končala svoje delo. V strogi rezerviranosti sestavljajo sedaj člani razsodišč utemeljitve, ki jih bodo v sredo u radno prebrali med slovesnostjo nagraditve, ki bo v videmskem gradu. Slovesnost se bo pričela oh navzočnosti najvišjih predstavnikov oblasti ob 11. uri in med slovesnostjo bo —dru gače kot je bilo prej napovedano — razglasitev nagrajencev in tudi podelitev nagrad. Letos bodo nagrade prvič podeljene. Letos so prišle za nagraditev v poštev literatura v vsedržavnem merilu, esejistika in likovna umetnost v deželnem merilu. Ves tisk spremlja z velikim zanimanjem to prireditev, ki je prva te vrste v Furlani ji-Julijski krajini. Predsedstvo nagrade «Zlati Moretti» sporoča, da bodo septembra med «11. deželnim srečanjem tiska», ki ga bodo sklicali isti organi nagradne ustanove, objavljene važne spremembe in pobude v okviru U nove kulturne ustanove. Koze v Indiji NEW DELHI, 30. — Po vesteh, ki so prispele v New Delhi, je pretekli teden 47 oseb umrlo zaradi koz v okrožju Jhansi (Uttar Pra-desh), približno 500 km jugovzhodno od New Delhija. V Zagrebu pripravljajo velik festival jugoslovanske folklore Včeraj je v enem izmed tržaških hotelov imel Mladen V Ujčič, svetovalec za informacije mestne skupščine Zagreba, tiskovno konferenco, med katero je sporočil, da bo letos v Zagrebu v času od 24. do 31. julija velik festival jugoslovanske fol- klore. Gre za nastop prstnih folklornih skupin — torej ne profesionalnih in ne s stilizirano folkloro — i z vse Jugoslavije ter za prikaz prav tako PTlS ne folklorne dejavnosti. V n®' vedenem času bo nastopilo veliko šteuilo folklornih ansamblov in ob tej priložnosti bodo °°l' skovalci lahko slišali mnogo komaj odkritih pesmi Videli P® bodo tudi celo vrsto glasbenih inštrumentov, ki jih gotovo še ne poznajo. Letošnji festival se oslanja na sodelovanje skoraj izključno domačih ansamblov, vendar P« tudi računa na nastop nekateri skupin iz drugih slovanskih držav. Organizatorji pa računajo, da bodo mogli že drugo dati festivalu še bolj mednaro no obeležje s sodelovanjem sKu' pin tudi iz drugih sosednih dr-žav. Posebej je treba omeniti tu“ veliko razstavo tako imenovanih •naivnih* slikarjev. Mladenu Vujčiču, ki mu je bn Za tolmača novinar iz Zagreba Vjeko Dobrinčič, se je zahvalil za vabilo predsednik Letoviščar-ske ustanove odv. Di Giacomo- Najbolj brane knjige v preteklem tednu RIM, 30 - Sledeče knjige so šle v preteklem tednu najbolj v prodajo (poleg imena založbe je v oklepaju še število mesta, ki ga je imela knjiga prejšnji teden)- 1. Capote, A sangue freddo. (Garzanti, 1); 2. Rt/an, Vultima battaglia, (Garzanti, 2); 3. Bevk lacqua, Questa specie d'amore, (Rizzoli, V: 4. Prisco, Una spirale di nebbia, (Rizzoli, 5); 5. Cro-nin, II medico delVisola, (Bompta■ ni); 6 Sciascia, A ciascuno » suo, (Einaudi, 6); 7. Cialente, Un inverno freddissimo, (Feltrinel-li); 8. Bedeschi, II peso dello žalno, (Garzanti 9); 9. Golon, Angelica e il nuovo mondo (Garzanti, 10); 10. Pegrefitte, Gli ebrei, (Lon-ganesi, 8). ..................ntilliiilllililllllliiiiiMiilllllliiiiliiitiiiiiiiliiimiililttlillHliiiilllliiniiillilllllliiillliiiiittiliiiiiiiiM'iiiii»"llt,ll> «Goriška srečanja» - lepa novost med slovenskimi revijami Na vprašanje, ali je potrebno izdajanje revij v manjših krajih, je najbrž najbolj prepričljiv odgovor: je potrebno, če se izkaže, da revija lahko živi In. red-*no izhaia. Revija, ki ima nekak pokrajinski značaj, mora črpati iz dovolj bpgajib^Jgl in imeti mora dovolj širok krog pi-šočic ljudi. To je prvi pogoj, da lahko revija živi in uspeva. Drugi pogoj, nit manj važen, pa je. da ima revija dovolj odjemalcev. Da bi se to obojno v obilni meri iznolnilo, želimo novi reviji «Gori>ka srebanja«, še preden smo jo nredstavdi »Preden ie lahko izšla prva številka Goriških srečanj, je bilo treba premagati marsikatero oviro in dokazati, da so pomisleki, ki so Goriškim srečanjem odrekali smoter in življenjsko upravičenost. neutemeljeni» Tako so zap'sali na rob prve številke člani uredniškega odbora, ki se zahvaljujejo vsem. ki so jim pomagali. zlasti predsedniku skupščine občine Nova Gorica Jožku Štruklju.- Nova revija se je pojavila v Zaščita in razvoj narodnostnih manjšin tnalih narodov Pod tem naslovom Je imel dr. Theodor Velter, eden najvidnejših poznavalcev vprašanj narodnostnih manjšin v Evropi, v petek 13. maja v predavalnici Slovenske matice v Ljubljani predavanje, v katerem je govoril o svojih pogledih na problematiko narodnostnih manjšin v Evropi. Predavanje je priredil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, med udeleženci pa so bili tudi predstavniki koroških Slovencev. Uvodoma je po orisu pojma naroda in narodnosti dr. Velter naglasil, da pri vprašanju pravic ln zaščite naroda njegovo število ne sme igrati nobene vloge in da je tudi zgrešeno, če veliki narodi podcenjujejo in omalovažujejo male ln manj razvite narode in narodne skupnosti. Tako pojmovanje mora preiti v preteklost, kakor mora preiti v preteklost tudi teza o »brezzgodovin-stvu« nekaterih narodov, ki so Jo zlasti širili nemški nacionalisti. Ko Je prešel na podrobnejšo obravnavo vprašanja zaščite in razvoja narodnostnih manjšin, ki Jo je Ilustriral z vrsto neposrednih primerov, Je najprej govoril o potrebi zaščite malih narodov, nato pa o narodnih manjšinah na splošno in o oblikah njihove zaščite Svoje predavanje je zaključil z nanizanjem oblik za o-hranitev malih narodov in narodnostnih skupin, za katere ni mogoče uresničiti teritorialne avtonomije. Njegova izvajanja so se končala z zaključkom, da so narodnostne manjšine vredne zaščite in varstva in da more kot njihov predstavnik nastopiti le, kdor se sam k manjšini prlšte va in ki je z njo in z matičnim narodom jezikovno hi kulturno povezan. Potrebo o zaščiti malih narodov je dr. Veiter utemeljil s prakso stoletne preteklosti, ko je bil veliki in močnejši vedno spet sovražnik malega ln slabejšega. Proti tej praksi je prvič nastopila francoska revolucija s svojo izjavo o človečanskih pravicah, podrobneje pa Je to potrebo utemeljila Organizacija Združenih narodov, ko je postavila načelo: pravica pred silo. To načelo velja zlasti za odnos do malih narodov, ki so zaradi gospodarske šibkosti in s tem povezanega odseljevanja v območje gospodarsko močnejših in razvitih narodov v nevarnosti, da se med velikimi narodi utopijo. Ne glede na potrebo po zaščiti pa morajo tudi mali narodi doprinesti svoj delež za obstoj in ohranitev. S temi ugotovitvami je predavatelj prešel na narodnostne manjšine. Po orisu pojma, nastanka in zgodovine njihovega razvoja v Evropi je dejal, da je pojem narodnostna manjšina najtesneje povezan z njeno avtohtonostjo na ozemlju, kjer živi. Narodnostne manjšine je namreč treba ločiti od narodnostnih skupin, ki nastajajo po EvtopI s preseljevanjem na ozemlja drugih narodov. Za take skupine Je prinesel pojem »potujoča manjšina«. Z ozirom na to, da v Evropi skoraj ni države, kjer ne bi živela manjšina druge države in narodnosti, je zaščita manjšin splošno evropski problem. Ta zaščita pa mora biti predvsem usmerjena na njihovo ohranitev, na ozemlju, kjer so avtohtone, pri čemer je treba ostro zavrniti preganjanje in nasilno odseljevanje manjšine in njenih pripadnikov s tega ozemlja. Obseg zaščite in tudi pravic, ki jih mora biti deležna narodnostna manjšina v neki državi, se ne more in ne sme ravnati po številčnosti ln moči matičnega naroda in države, še manj pa se sme dopuščati, da bi bile narodnostne manjšine predmet, na katerega bi večinski narod izvajal pritisk različnih oblik, kakor se je to dogajalo koroškim Slovencem. Stvar večinskega naroda mora nasprotno biti, da se bori proti upadanju in zoževanju števila pripadnikov manjšine, kajti vsako njeno upadanje vodi k kulturnemu osiromašenju in uniformiranju dežele in države. Treba je namreč upoštevati, da imajo ravno narodnostne manjšine zelo žilave in tvorne umetnike in kulturnike. Najboljša pot za zaščito narodnostnih manjšin je njihova teritorialna avtonomija. Kjer pa lete ni mogoče uresničiti, se je treba posluževati drugih prijemov, da se narodnostne manjšine ohranijo. Med temi prijemi je dr. Velter postavil politično delo in delo organizacij manjšine na prvo mesto, na drugo pa navzočnost predstavnikov manjšine v politično upravnih enotah države, kjer živi. Narodnostnim manjšinam, ki niso zaščitene s teritorialno avtonomijo, tudi formalna enakopravnost ne zadostuje. Ta enakopravnost mora biti materialna. Po njegovem je treba zavrniti tudi vsako politično cepljenje sil manjšine. Se bolj kot v primeru teritorialne avtonomije pa Je v teh primerih važno in potrebno, da je narodnostna manjšina v svojih prizadevanjih za ohranitev svoje kulture ln svojega jezika najtesneje povezana z matičnim narodom ter njegovimi kulturnimi in izobraževalnimi središči. Ko je govoril o nadaljnjih prijemih za zaščito takih manjšin, je dr. Veiter dejal, da je potrebno, (n. pr. na področju šolstva) in da se prepreči da se za nje ustvari vsaj osebna avtonomija vsako odseljevanje pripadnikov manjšine in naseljevanje večin- skega naroda na ozemlju manjšine. Podoba pokrajine, kjer manjšina živi, in njen socialni sestav naj ostaneta nedotakljiva. Pri tem je dr. Veiter govoril proti industrializaciji in razvoju turizma na takem ozemlju in je bilo razumeti, da se v gospodarskem pogledu zavzema za to, da bi o-zemlja z manjšinami ostala neki umetno stvorjeni rezervati, pred katerimi naj bi se ustavil razvoj industrijske družbe in njene pridobitve in kjer naj bi življenje po malem odmrlo, ker bi se morali, pripadniki manjšine iz gospodarske nuje s trebuhom za kruhom odseljevati na druga o-zemlja in v druge države. Ta del njegovih izvajanj je bil torej v protislovju z njegovim uvodnim orisom potrebe zaščite malih narodov Zaključno lahko rečemo, da Je bilo predavanje zanimivo in na ravni gledanja na problematiko narodnostnih manjšin med znanstveniki zahodnoevropskih držav. Kar smo v predavanju pogrešali, sta bili jasnost in doslednost v gledanju problema narodnostnih manjšin v moderni industrijski družbi in v razvoju integracije. Poleg tega pa — kar se nam zdi tudi bistveno — smo pogrešali Jasnost, da sta zaščita ln razvoj narodnostnih manjšin sestavna ln neločljiva dela dosledne demokratizacije javnega življenja in mnenja v državah, kjer živijo. Predavatelj tudi ni posvetil nobene pozornosti vprašanju odnosa med državo, kjer narodnostna manjšina živi in med njeno matično državo. Prav širokogruden dobrososedski odnos in vsestransko sodelovanje takih držav pa Je nedvomno eden najboljših prispevkov k zaščiti, ohranitvi in nadaljnjemu razvoju narodnostnih manjšin. (bi) zelo elegantni zunanji obliki in natisnjena je na odličnem papirju. ?.e po tem se močno loči od drugih slovenskih revij; pa tudi format je drugačen. Ovitek s posrečeno fotografijo iz Nove Gorice je izdelal Pavle Medvešček. Besedo «Goriškim sretanjemn na pot je napisal Jožko Humar, predsednik založniškega sveta. Med drugim pravi Humar, da «želijo Goriška srečanja seznanjati občane z vsemi vpraSanfi, ki zadevajo konkreten družbeni razvoj na Goriškem v občinah Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Idrija in Sežana:» ter tako nakazuje pokrajinsko področje, ki ga naj zlasti zajema zanimanje revije. Ze prva razprava «Perspektive medobčinskega sodelovanja na Goriškemu, ki jo je napisal Cvetko Vidmar, kaže. kako je avtor v tej razpravi zajel vse to področje. Branko Marušič je v članku «Posočje in Goriška» podal sumaričen pregled zemljepisnih razmer, zgodovinskega razvoja in z njim tesno povezanih upravnih izprememb na ozemlju, ki ga označuje naslov. Zelo zanimivo temo si je izbral Marjan Tavčar, ki jo obdelava v razpravi »O (ne) družabnem značaju Novogoričanov». Ze tisti (ne) — v oklepaju — nakazuje Tavčarjevo trditev, za katero skuša avtor najti vzroke. K temu vprašanju se namerava avtor povrniti še v enem svojih prihodnjih prispevkov. «Problemi trgovine v občini Nova Gorica» so predmet razprave, ki jo je prispeval Rudi Simac. Tako za urbaniste kakor za botanike je zelo zanimiv naslednji članek «Nova Gorica — hortikulturni spomenik», ki ga je napisal Ivan Marušič. Avtor pravi takoj v začetku, da je Nova Gorica ie zaslovela kot «mesto v cvetju in zelenju» ter o-menja zamisel, da naj Nova Gorica postane •mesto v botaničnem urtu». Iz članka izvemo, da v Novi Gorici res nastaja o-krog hiš botanični vrt, čeprav nima tega imena. Avtor pri tem opozarja na turistično atraktivni aspekt ter na higienski pomen velikih zelenih površin. Kar nemogoče bi bilo, da ne bi revija, ki izhaja tik meje, posvetila kakega članka enemu ali drugemu vprašanju, ki ga postavlja ie sam obstoj meje. To pot je Marijan Drobei napisal članek •Obmejni stiki v našem prostoru., V tem članku podaja razvoj teh stikov — od takih, ki so jih terjali razlogi izključno praktične narave P a do sedanjih tako rekoč vsakdanjih stikov na vseh področjih in ravnih. V zelo zanimivi razpravi »Vipavski Križ. nas Emil Smole popelje v kraj, ki ga je — po vsem, kar o njem beremo — vredno obiskati_ •Arheološka podoba gradišča pri Sv. Pavlu nad Planino» je naslov članka, ki ga je prispeval Drago SvoljŠak. Gre za •posebno zanimivo, po legi in zunanjem izgledu vsekakor najmarkantnejie gradišče ne le na Vipavskem, ampak verjet- no v Sloveniji«. Na področje li-kovne umetnosti sega članek • Srečanje z Josipom Srebrni■ čemu Marijana Breclja. Clane\ izzveni skoraj kot očitek, ko v začetku beremo: •Grafik in slikar Josip Srebrnič živi že dolga leta med nami, pa ga vendar širše občinstvo malo pozna,* tn • Čeprav ga do danes nobena slovenska umetnostna publikacija ni še vključila na svoje strani, niti Slovenski lesorez, v katerega so zašla tudi dela, ki so pod vrednostjo nekaterih Sre-brničevih, niti Steletova Umetnost v Primorju...* (Revija objavlja odtise treh njegovih lesorezov.) Sledi več strani recenzij, med katerimi je tudi recenzija Špan- gerjeve knjige Bazoviški spov**; nik. Marsikdo bo rad prebral prispevek Marijana Breclja ‘Drobec iz Stritarjeve korespondence*. Na koncu je kratek sapi> o študiji goriškega rojaka nislava Zimica v •Boletin la Biblioteca de Menendez Pela!/0-Santander.* Revija je tudi dovolj ilustrirana, kar jo dela še privlačnejšo. Ker je papir lep, bi želeli, bi bili tudi klišeji boljši, tako da bi bile potem tudi slike še. Prav zanimive so napovedi vsebine prihodnjih številk. Želimo le, da bi revija res izhajala vedno v pravem času. (Prihodnja številka je napovedana za zate’ tek julija.) 1 R. Filmski igralec Franco Nero je eden izmed mladih igralcev, ki ae 3e krepko uveljavil tudi v Ameriki. »Uveljavi!« se je zlasti z velikanskimi honorarji »»»»»»®»»®®*®»»»»»»».»***»»*,»»»»»»i»»i»»»»i»»>>*»»»»»»»»»»»ii»»»»»»i»»»»iiifMiiifitiii(iiiniinniimnmmmiii».iiM*»i**»®*® «Dolgolasec» aretiran ker se je na cesti slačil RIM, 30. — Angleški vikont Niko-las Gormanston, star 26 let, doma iz Andovera, «dolgolasec» in po svojem zatrjevanju pisatelj, Je bil preteklo noč aretiran po policijskih agentih, ki so ga presenetili, ko se je slačil v Ulici Teatro Marcello Gormanston Je pri tem agente napadel. Nikolas Gormanston je prišel v Rim 14. maja s scenaristom Johnom Dallasom, ki sodeluje pri filmu, ki ga bodo v Viscontijevi režiji ln z Romy Schnelder v glavni ženski vlogi pričeli snemati prihodnje leto. Preteklo noč okrog enih se Je Anglež sprehajal z nekim prijateljem, ko se Je nenadoma — češ da mu je vroče — začel slačiti. Komaj sl Je slekel srajco, ko sta prišla mimo dva agenta Javne varnosti ter mu ukazala, naj se takoj popolnoma obleče. Obenem sta zahtevala, naj pokaže dokumente. Gor- manston pa ne samo ni hotel dokumentov pokazati, temveč se J® tudi zagnal v agenta. Po spopadu, pri katerem tudi agentoma ni tako gladko, je bil Gormanston *" retiran. Vendar so ga morali najprej peljati v bolnišnico, kjer s° ugotovili, da bo ozdravel v os mil1 dneh. Potem so ga prepeljali tudi v nevrološko kliniko, kjer pa mu niso našli ničesar nenormalnega, nakar so ga spet pripeljali na pOj Ilkliniko. Za agenta so zdravniki dejali, da bosta ozdravela v nekaj dneh. Gormanston pa bo zaradi Prl' Jave imel Se opravka s sodiščem- VIDEM, 30. — V osrednjem p«r' ku v Arta Terme je neka srna P°“ vrgla dve mladi srnici, ki so jim® dali imeni »Gerri« in »Corri«. Srn* in mladiči so zdravi. To Je prvi* na karnijskem področju, da h*1* kaka ujeta srna mladiče. AMERIŠKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA JE v INDIJI ZELO AKTIVNA Agenti CIA kot gospodarstveniki, novinarji, diplomati, zastopniki... — zahtevajo v tisku — mora biti o tem obveščeno! Program IARD v Beneški Sloveniji Ob stoletnici priključitve k zedinjeni Italiji Indijsko ljudstvo NOVI DELHI, konec maja. — ™ed plemeni v Madia Pradešu s*a se pred nekaj meseci pojavila dva ameriška misijonarja, za katera se je kmalu odkrilo, da z misijonarskim delom in verstvom nimata kdo ve kaj zveze. V Novem Delhiju se je nepričakovano pojavila mlada Američanka, ki se je izdajala za novi-narko in zbirala podatke za študijsko disertacijo o Karali po z rušenju komunistične vlade. Naknadno pa se ugotovi, da mlada Američanka — novinarka niti ne piše dopisov niti ne piše disertacije. Na pogrebu Sastrija sta se s podpredsednikom ZDA Humphre-yem pojavila dva spremljevalca, ki sta skušala za vsako ceno zvedeti, katero smer bo ubrala indijska politika po predsednikovi smrti. Na kongres pravnikov v Novem Delhiju je prišla med druid11! tudi kubanska pravnica, za katero se je pozneje zvedelo, da ®* bila kubanska delegatka, pač Pe da je bila kubanska protire-volucionarka iz Miamija. . V času nemirov v Kašmiru se le tu nenadoma pojavil neidentificirani Američan, za katerega je bilo pozneje dokazano, da z smeriškim veleposlaništvom v Delhiju n; imel nobene zveze. To je le nekaj poučnih prime-r°v. s katerimi se v zadnjih dneh skuša podkrepiti tisti del odkritja lista «New York Times«, v katerem se omenja obveščeval-®a dejavnost ameriške obvešče-v®lne službe CIA v Indiji. Naštevanje gre tudi dalje. Naceja se, da je bil na določene indijske osebnosti vršen resen Pritisk, naj bi se opredelili za atomski »dežnik«, na poslovne liudi pa da bi naj vplivali na vlado za sprejetje ameriških ekonomskih konceptov. Pri izdelovanju tretjega ekonomskega načrta za Indijo je prišlo v Indijo de-8et ameriških gospodarskih strokovnjakov s harvardskega vseuči-jjkča, ii so prišli tudi do naj-n°ij zaupnih dokumentov o teh načrtih. Ko pa je zadeva grozila Ze z afero, je teh deset Američanov kar čez noč izginilo iz Indije... List «New York Times«, ki je Pisal o dejavnosti ameriške obveščevalne službe v Indiji, teh »podrobnosti« ni povedal, vendar pa 1® njegovo pisanje izzvalo v Indiji vihar. V omenjenem listu je ugotovljeno, da je CIA vrgla v Indijo določeno število ljudi odkrivanje tajnosti indijske atomske proizvodnje ter da je bi'a CIA vpletena v priprave za atentat na Nehruja. Toda že to je bilo dovolj, da je 3° vladnih in opozicijskih poslan-cev postavilo ustreznemu mini-*tru za notranje zadeve Gulzari-'alu Nandi vprašanje: kaj je od Vsega tega res Odgovor na to vprašanje je bil *®anj razburljiv, v skladu pač s konspirativnim značajem teme !aWe, Načelnik oddelka notranjih aadev je pojasnil, da ni bil ugo-tovljen ali odkrit noben primer vohunstva v indijskem atomskem centru, hkrati je isti funkcionar Zljubil, da bo storil vse, da se taikšna dejavnost tudi v bodoče Prepreči. Dodal je. da so bili Podvzeti tudi vsi previdnostni Ukrepi: vstop v atomski inSti-*ut je prepovedan: osebje, ki je tam zaposleno, mora pred nastopom službe podpisati izjavo, da Pozna predpise o uradni tajno-*ti, pri zapustitvi službe pa osebje Prav tako podpiše izjavo, da *Watra ohranitev tajnosti še ved-J10 kot strogo obveznost. Poleg ,*a je bilo rečeno, da je neki 'Nsokii policijski funkcionar, ne- Radio Trst A , 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Migldoli; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Flavtist Miloš Pahor; 19.00 Plošče za vas; 19.30 Romantične melodije; 20.00 Šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 pregled slovenske dramatike; 22.00 Pleši te z nami; 23.00 Rudolf Kol-terbom: Kammersymphonie I. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 14.15 Pacchiori-j*vi solisti; 14.40 Orkester Safred. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški konček; 11.20 Kvintet Shearing; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Nove plo-*če; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.50 Jug. narodni plesi; 14.15 Jugoslavija v svetu; 14.40 Fantje na vasi; 15.00 Za mlade Poslušalce; 15.15 Poje Dušan Jak-sjč: 18.00 Orkestralne melodije; ij.45 Domači ansambli in pevci; 17.15 Izbrani motivi: 17.30 V Gli-8°rič predsednik Srbske akademije znanosti; 17.45 Mali umotvori; 18.00 Pevci; 18.45 Trobentač Al Hirt; 19.00 Prenos RL; 20.00 Šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Or- ki višji inšpektor, dolžan skrbeti za varnost v Trombeju. Ker so se poslanci zavedal; delikatnosti svojega vprašanja in tudi odgovorov nanj, niso rinili v podrobnosti. Protiameriško razpoloženi tisk pa ni ostal pri tem; ZDA imajo v južni in jugovzhodni Aziji svoje daljnosežne politične in vojaške interese — se glasi premisa —. Napori, da se Indija preusmeri na tir te politike, pa je končni cilj široko razčlenjene in razvite dejavnosti njihove močne obveščevalne organizacije. Prav nedavni obisk Indire Gandi v ZDA je dal povod tudi za določeno konkretno ilustracijo. Po podatkih časopisa «Main-strean« je bil v razgovorih med Indiro Gandi in ameriškimi funkcionarja dosežen neformalen sporazum o izmenjavi obveščevalnih podatkov o Kitajski. V tem ni nič nenavadnega, če upoštevamo, da gre za deželo, glede katere tako Indija kot ZDA imata svoje določene obveščevalne interese. In vendar je sodelovanje z močnim partnerjem, kakršna je CIA, lahko zelo nevarno in škod- Solsko leto se bliža koncu, na kar nas opominjajo tudi zaključne šolske prireditve in razstave, ki bodo sedaj na dnevnem redu na naših šolah. Šolske prireditve in razstave so vedno najboljši znak, da je tudi za naše učence za letošnje šolsko leto učenja konec, razen za maturante. Pa pustimo to in se vrnimo k šolskim prireditvam. Letošnje šolske prireditve so otvorili o-troci slovenske osnovne šole v Barkovljah, v nedeljo pa so imeli zaključno šolsko prireditev dijaki nižje srednje šole iz Doline. Na prireditvi v Dolini je nastopilo 40 učencev dolinske nižje srednje šole, to se pravi skoraj polovica vseh učencev, saj obiskuje to šolo nad 100 dijakov Za letošnjo zaključno prireditev so dijaki dolinske šole naštudiral i mladinsko opereto v treh dejanjih »Čudežne gosli*, ki jo je napisal Ernest Tiran, u-glasbil pa prof. Ciril Pregelj. Pobudo, da je omenjena opereta prišla na šolski oder, je dal prof. Ivan Theuerschuh, ki je delo tudi režiral. Pri klavirju je nastopajoče spremljala prof. Bernarda Pahorjeva, ki je tudi na- kester Bostdc; 23.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Wagner in Puccini; 10.30 Sola; 11.15 Pianist C. Curzon; H.15 Plošča za poletje; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 SVmf. koncert; 18.50 Znanost In tehnika; 19.10 Oddaja za delavce; 20.15 Gl-ro dTtalia; 20.25 Recital Elene Zareschi; 22.10 Varesejeve skladbe; 22.35 Plesna glasba. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Poje Gianni Morandi; 9.35 Pisan spored; 10.35 Mednarodni sejem v Padovi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkester; 14.00 Pevtf; 14.45 Glasbeni koktal); 15.00 Plošča za poletje; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 E-notnl razred; 18.50 Vaši Izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 20.10 Pozor na ritem; 21.10 Spored iz New Yor-ka; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz. III. program 18.30 Nabožne vede; 18.45 Bachova sonata štev. 5; 18.55 Knjižna novosti; 19.30 Koncert; 20 40-Mozartov duo K 423; 21.20 Chopinove klavirske skladba; 21 50 Glasbena vzgoja v Italiji. ljivo. CIA lahko indijski obveščevalni službi, torej vladi, posreduje tudi izmišljene ali prena-pihnjene podatke Q kitajski nevarnosti, kar bi moglo pospešiti uvajanje Indije v sicer nezaželeno globalno strategijo ZDA na tem področju sveta. Trditve «New Yorka Timesa«, da je v ameriških diplomatskih predstavništvih precejšnje število pripadnikov CIA, so v Novem Delhiju vzbudile posebno pozornost. Uradni seznam ameriškega veleposlaništva beleži krepko število 111 ameriških diplomatov v Novem Delhiju. Ne bi mogli reči, da se je Novega Delhija lotila neka proti-vohunska histerija, vendar se na vse strani ostro opozarja na določene kategorije ljudi, ki bi mogli biti sumljivi. Obtožbe «New York Timesa« se v indijski prestolnici dopolnjujejo tudj z domačimi «kategorijami ljudi«. V indijski obveščevalni službi in policiji je vrsta oficirjev, ki so se specializirali v ZDA. So ti ljudje vredni zaupanja? Nemalo funkcionarjev na viso- študirala vse pevske vložke. V opereti nastopa zbor, na programu so seveda solospevi, balet in nekaj veselih prizorov. V igri so se dobro izkazali vsi nastopajoči. Omeniti moramo seveda najprej tiste, ki so imeli v opereti »levji« delež: Mano Cuk v vlogi Pavla, Ester Kuret v vlogi ministrove žene, Oto Valter, minister, nato pa Sonja Lo-vriha, Nerino Mohor, Boris Pangerc. Divna Sancin, Franko Svetina, Walter Žerjal, Robert Ota, Valter Maver, Adrian Sik in Di-no Lavriha. Nastopile so seveda še vile, stražarji: dvorjani in pevski zbor. Prireditev so ponovili dvakrat, popoldne za mladino, zvečer pa za starejše. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani ter bi bilo res priporočljivo, da bi jo še uprizorili. Med odmorom je dr. Aldo Stefančič. ravnatelj srednje šole v Dolini, pozdravil prisotne ter v kratkih besedah orisal pomen slovenske šole na Tržaškem. Da je prireditev dobro uspela, gre ' pohvala, poleg nastopajočim, tudi vsem profesorjem, ki so pomagali in mlade igralce pripravili za nastop. M. M. Slovenija 7.00 Jutranji dnevnik; 9.05 Glasbena matineja; 9.55 Radijska šola: Maribor; 10.25 Veliki zabavni orkestri; 11.15 Iz Verdijevega «0-thella«; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Pianist Svjatoslav Richter; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli planšarji; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Radijska šola: Rdeči tiger; 15.35 Rado Simoniti: Mlin; 16.20 Zabavni intermezzo; 16.40 V torek na svidenje; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Koncert po željah; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Plesni orkestri; 19.50 Na mednarodnih križ-potjih; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Zbor «Zarja» iz Trbovelj; 21.20 Barry Bermange: Poniževanje; 22.20 Pesem godal; 22.35 Iz fonoteke radia Koper; 23.15 Jugoslovanska glasba; 24.05 Plesna glasba. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Plavanje; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «La dalia azzurra«; 22.30 Likovne umetnosti; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Športni tednik; 22.25 Turizem in kultura. Jug. televizija 19.15 Film: Boj za obstanek; 19.48 Torkov večer; 20.00 Svet na zaslonu; 20.45 Obzornik; 21.00 Film: Velika domovinska vojna; 23.25 Za lahko noč; 23.35 Poročila. kih položajih v upravi prav tako vzdržuje iskrene neuradne stike z uradnima in neuradnim; A-meričani — pišejo tukajšnji časopisi. Vse to se je sedaj začelo tehtati z določeno dozo previdnosti in suma. Pri tem se omenja tudi dejstvo, da skoraj ni vseučilišča v Indiji, na katerem bi ne bilo ameriških predavateljev in študentov. Po škandalu s «profe-sorji« michiganskega vseučilišča v Vietnamu, ki so bili dejansko le agenti CIA, to prav gotovo ni najboljše znanstveno alj študijsko priporočilo. «Senca CIA nad Indijo«, »Zahteva se budnost«, »Previdnost nad CIA« — se glasijo te dni neuradna opozorila glede nevarnosti, kj jo predstavlja CIA in se zahteva, naj se uvede najširša kampanja za pojasnitev nevarnosti tudi preprostim ljudem, tudi tistim ljudem, do katerih «New York Times« ni prišel. In to z namenom, da bi ljudje zvedeli in da bi se znali ustrezno ravnati. PARIZ, maja. — Največja želja katerega koli močno uveljavljenega in hkrati ambicioznega Francoza je, kako priti v Francosko akademijo. Akademija namreč zagotavlja nesmrtnost, pa čeprav je tudi res, da so mnogi nekdanji člani te visoke ustanove že povsem pozabljeni. Čeprav živimo danes v dobi »praktičnosti« in »vsakdanjosti«, se mnog) Francozi potegujejo za to, da bi prišli v to akademijo. Toda akademija šteje le omejeno število mest in težko je zlesti na razmeroma majhen seznam. Glede tega bi mogli uporabiti celo svetopisemski rek. da je mnogo povabljenih in malo izvoljenih. Se celo sedaj, ko so nekatera mesta akademije prazna, mnogim uveljavljenim Francozom ni uspelo zriniti se na to častno mesto, še ni dolgo tega, ko so bili odbiti Paul Rei-naud, Gilbert Cesbron, Yves Gan-don, Henry de Mondreid, da ne govorimo o Ferinandu Lopu, ki mu pravijo, da je «večni kandidat« za akademijo. V zadnjih časih se glede kandl datov za akademijo omenjajo se imena generala Chamba, bivšega veleposlanika Gabriela Puauxa, Jeana Mistlera, omenja se tudi ime Jeana-Paula Sartra, nadalje Imena Jeana Anouilha, Aragona, Jonesca in Plerra Marciihacyja, ki Je kandidiral celo za mesto predsednika republike. Ta imena se omenjajo, nihče od teh pa ni Izvoljen in mnogi med njimi se tolažijo, da Je bil tudi Vlctor Hugo štirikrat odklonjen. Hkrati s tem pa se v določenih pariških in francoskih krogih nasploh razpravlja tudi o tem, čemu bi ne kandidirale odnosno čemu bi ne sprejeli v akademijo tudi uveljavljenih francoskih knji-ževnic. Sicer so v Franciji ženske prišle že v akademijo znanosti ln srečamo jih v parlamentu, na najvišjih položajih v sodstvu, skratka povsod, kjer se od človeka terja največ. Ne smemo pa misliti, da Je ta problem glede članstva žensk v francoski akademiji nov. O tem se Je že govorilo, se še govori in se bo govorilo. Trenutno se omenjajo imena treh znanih francoskih književnlc. Te so Simone de Beauvoir, Marie Noel in Marguerite Yourcenar. V Franciji se mnogi zainteresirani krogi postavljajo na stališče, da bi morale tudi ženske, ki so se uveljavile v književnosti, pesništvu ali kjer koli na sorodnem področju, biti vključene v akademijo, pa čeprav Je ustanovitelj akademije Richelieu v pravilniku akademije omenjal le «gospode akademike« ln ni omenjal žensk. Toda že pred kakimi petdesetimi leti je vodstvo Francoske akademije Izglasovalo v pravilniku popravek, da se smejo v akademijo vključiti tudi ženske. V sami akademiji sta v zvezi s tem dve fronti: ena za ženske, druga proti njim. Leta 1923 oi bili nasprotniki žensk kmalu do živeli svoj polom ob kandidiranju pisateljice Colette, ki pa so Jo (Nadaljevanje iz nedeljske številke) Razlogi, ki so jih javno navedli v listih pobudniki za izvajanje programa IARD v coni Speter na srednji šoli, spadajo na področje predloga za državni zakon o kazenskih odredbah za zaščito narodnostnih manjšin, kot ga je odobril 16. marca 1966 deželni svet dežele Furlanija - Julijska krajina. Ti razlogi so žaljivi za vso slovensko narodno manjšino v deželi Furlanija-Julijska krajina in še posebno za prebivalce s slovenskim narečjem v videmski pokrajini. Stavek ....»zona in cui e ubicata la scuola media di San Pietro al Natisone ...SOPPORTA ancora, e proprio a causa del proprio iso-lamento le tracce d’un dialetto slavo« je žaljiv za tradicije Slovencev, naseljenih v tako imenovani «Slavia Italiana«, kakor se je imenovala pod oglejskimi patriarhi, beneško republiko in še pod zedinjeno Italijo do fašizma ozemlje v videmski pokrajini, naseljeni po Slovencih. (Glej Carlo Podrec-ca: Slavia Italiana, 1885, Udine, in Carlo Podrecca: Vicinie, 1887, Udine, in toliko drugih spisov, člankov in razprav iz časov do fašizma. Slovenci «Slavie Italiane» so bili v bojih za risorgimento l. 1848, 1859 in 1866 ter v obeh svetovnih vojnah zvesti italijanski državljani, ki niso imeli nikdar v svojih vrstah dezerterja, pa so z večino glasov vendarle odklonili, posebno zaradi vztrajnosti, ki jo je glede tega kazal Rene Boy-lesve. Colette je odklonitev svoje kandidature sprejela s svojo značilno duhovitostjo, zato pa kmalu pozneje doživela ustrezno zadoščenje, ko Je bila sprejeta v belgijsko akademijo. Tedaj je Aridre Maurois v Bruslju ta dogodek takole komentiral: «Zavidamo vam našo veliko Colette. Njeni slavi ne manjka nič več, zato pa ona manjka sedaj naši slavi. Edino tolažbo najdem v tem, da Je njena slava povečala vašo slavo.« Andre Maurois, kot vidimo, zagovarja vstop žensk v Francosko akademijo in ima na svoji strani še več znanih pristašev, med ka terimi je tudi pastor Marc Boeg-mer, ki meni, da je v akademiji nujna tudi ženska prisotnost, ker bi ženska prinesla v ustanovo ((nekaj dobrote«. Ker nasprotniki vključitve v a-kademijo nimajo drugih razlogov, vlečejo na dan problem obleke Znano je, da mora član akadem; je nositi ob določenih svečanostih poseDno »uniformo« ln pa sabljo, ženskam, pravijo, ta uniforma ne bi pristajala, prav tako bi jim ne pristajala dolga sablja. Seveda Je to le Izgovor. Toda tudi temu izgovoru je našel rešitev nekdo Je to neki znani krojač, ki je najprej rekel, da tudi duhovniki člani akademije ohranijo svojo duhovniško obleko, zakaj bi torej ženske ne mogle namesto vse ostale obleke nositi le dolgo tesno, temno večerno obleko z določenimi krojnimi dodatki, za katere je sam napravil podroben načrt. Potemtakem ni več za nasprotnike žensk niti tega izgovora In vendar je v Francoski akademiji nekaj mest praznih. Mnogi pravijo, da bodo ta mesta kma lu zasedena in da Je zelo verjetno, da jih bo zasedla kaka pred stavnica nežnega spola, za kar je kandidatov ali bolje kandidatk veliko in to kandidatk, ki lahko povsem enakopravno tekmujejo z moškimi kandidati. skrajno ljubili in čuvali ter še dandanašnji čuvajo svoje slovensko materino narečje, ki ga imenujejo «slovenjščino». Stoletja jim je beneška republika priznavala v številnih odlokih uradno veljavo njihovega jezika v krajevni samoupravi landarske in mersinske banke, ki jo je šele avstro-ogrski režim odpravil po napoleonskih vojnah od 1815 do 1866 in to ukinitev je na žalost potrdil državni aparat zedinjene Italije. Slovenci v Beneški Sloveniji torej ne smatrajo svojega materinega narečja za «tracce d’un dialetto slavo«, ampak za «slovenjščino)>, za svojo večstoletno pravico pod beneško republiko. «Le tracce d’un dialetto slavo« ima poleg tega še, kakor ga rabijo dvajset let po vojni politični krogi, polemičen prizvok nekega panslavizma, kar beneški Slovenci odločno odbijajo kot žalitev, ki jim je zelo škodljiva. Ce bi bilo navedeno, da gre pri njih za «un dialetto sloveno«, je to znanstveno točno in ustreza njihovemu lastnemu poimenovanju svojega materinega narečja s «slovenjščino». Žaljiv pa je izraz »le tracce d’un dialetto slavo« ne samo za njihovo slovensko tradicijo «Slavia Italiana« in za tradicijo njihovega od državnih oblasti beneške republike priznanega jezika, ampak tudi za žaljivo podcenjevanje m norčevanje njihovega slovenskega narečja, «slovenjščine», ki je živo slovensko narečje, tako kakor se govori v pokrajinah okoli njihove «Slavie Italiane«, ki ni samo drobec kakega narečja, ampak sposobno opisovanja in izražanja konkretnih in abstraktnih dejstev. U-porabljala ga je in ga še uporablja na primer katoliška cerkev vseh sto let zedinjene Italije v Beneški Sloveniji, z izjemo žalostnega in-termezza fašizma. Cernu bi hoteli nekateri speljati visoko kulturno pobudo internacionalnega IARD na že zarasle kolesnice fašističnega valjarja. Katoliška cerkev spet u-porablja po padcu fašizma in z nastopom idej papeža Janeza XXIII. ter sklepov vatikanskega koncila prav to slovensko narečje v duhovnijah Spetra in Sv. Lenarta, kjer ji to dovoljujeta razpoložljivost duhovnikov, ki so ali slovenskega porekla ali pa so se v krščanski ljubezni do svojih vernikov naučili njihovega slovenskega narečja. Ne morejo biti samo »tracce d’un dialetto slavo«, ko pa v tem narečjem berb svete maše po novih navodilih vatikanskega koncila, opravljajo vse liturgične molitve in še učijo verouk. Iz vrst beneških Slovencev so vstali duhovniki in še vstajajo, ki so pesnili in pesnijo v tem jeziku in ki so poznani v italijanskem in slovenskem kulturnem svetu,. Na) imenujemo dva njihova začetnika pesništva: Ivana Trinka in Petra Podreko, da ne omenjamo niti tistih še zgodnejših med njimi, ki so pesnili spodbudne risorgiment-ske pesmi, ki so klicale k novi svobodoljubni in pravični Italiji tudi njihove zveste Slovence ob Nadiži. Od plejade mlajših pesnikov s te zemlje naj omenimo pesnika Zdravka — don Valentina Birtiga Z razlogi za izvajanje programa IARD v časopisih so žalili slovensko materino narečje teh ljudi, da so mladi ljudje očitno v slabšem položaju («le tracce d’un dialetto slavo che pone i giovani in una condizione di evidente svantag-gio«), ko pa ni narečje krivo, da nimajo po ustavi določenih jezikovnih pravic in s tem takšnih šol kot Slovenci na Tržaškem in Goriškem. ki učijo le-te popolne ita lijanščine Sicer pa so ti slovenski učenci v prav tako slabem gmot nem stanju in brez perspektiv za uspehe v življenju, kakor so vsi učenci m dijaki ostale Furlanije, kjer se ne uporabljajo »le tracce d’un dialetto slavo«. Žaljeni sta v tem vrimeru, in morda po pravici, tudi italijanska država in dežela Furlanija-Julijska krajina, da vladata v njih tako prajmo stanje in neenakopravnost. da je za državljane s slovenskim narečjem škodljivo (svantaggioso). da ga govorijo, pa čeprav le do ma, ker ga v šoli ne smejo. Za radi tega nt umestna šola izključ no v italijanskem jeziku in se za radi takšne šole ne morejo na učiti italijanščine in je zato vse zgrešeno in na žalost tudi program IARD ki ga hočejo vcepiti na napačno podlago Prav v čudni luči prikazuje pa navajanje razlogov za izvajanje pragrama IARD tudi sam deželni odbor, ki se je po eni strani zavzemal za predlog zakona o kazenskih odredbah za zaščito na rodnostnih manjšin, a po drugi strani dopustil, da so zmagali za slovensko narodno manjšino žaljivi razlogi za vpeljavo programa IARD na srednji šoli v Spetru in da so se dne 14. maja 1966 v dvorani restavracije Boschetta v Vidmu na sestanku Rotary Cluba deželni predsednik dr. Berzanti, odbornik za prosveto dr. Giust skupaj s stotino najodličnejših osebnosti vseh kategorij javnega življenja pridružili hvaljenju v letošnjem šolskem letu opravljenega programa IARD na srednji šoli v Spetru, ki temelji pravzaprav na krivih, za slovensko narodno manjšino žaljivih razlogih. Leta 1966, ob stoletnici priključitve Spetra in vseh krajev v Beneški Sloveniji, kjer govori prebivalstvo še živa slovenska materi-na narečja, bi bilo želeti le to, da je bil deželni odbor dežele Furlanija-Julijska krajina skupaj s prefektom dr. Bevivinom slabo informiran o javno objavljenih žalitvah v razlogih za izvajanje programa IARD. Slovenska narodna manjšina v Italiji ne želi, da bi se ponavljale eno stoletje trajajoče napake, ki so jpripeljale do tega, da zlorabljajo zaupanje vrhovnega vodstva IARD krajevne «tracce» videmskega nacionalizma, da bi se še IARD preizkušal v popravljanju stoletnih protipedagoških šol v Beneški Sloveniji. Ne želimo, da bi IARD vpeljal novo stoletje napak 1966-2066 2 brezuspešnim popravljanjem napak, ki so povzročile »le difficolta nella retta pro-nuncia delTitaliano e ai fini della slcurezza delTesposizione«. Leta 1866 so bile še nekako razumljive utopistične napake v takratnem risorgimentalnem zanosu, ko je Giornale di Udine v svoji številki z dne 22.XI.1866, torej komaj nekaj dni po zedinjenju «Sla-vie Italiane« z Italijo, predlagal, in kakor se je v sto letih do seda) pokazalo, utopičen recept za naglo italianiziranje Slovencev v Italiji preko izključno italijanskih šol. Zdi se nam, kakor da bi brali sedanje žaljive razloge programa IARD, objavljene v letošnjem majskem Messaggeru Venetu, ko prelistavamo Giornale di Udine, kjer brutalno in tudi utopično, ne pa žaljivo kot današnji italijani-zatorji, vidi v zanesenem nacionalističnem transu, kako že govori nova generacija beneških Slovencev povsod italijanski: »Supponiamo che tutti i giovi-nettl slavi che appartengono alla provincia di Udine sopra Cividale, Faedis, Attimis e Tarcento e nelle valli di Resia, venissero istruen-dosi alla lingua e cultura Italiana e che in quelle valli si leggessero libri popolari italiani, č certo che la trasformazione sarebbe accele-rata e con la nuova generazione sl parlerebbe la nostra lingua dap-pertutto.« f»Vženiimo, da bi vse mlade slovenske ljudi, ki spadajo v videmsko pokrajino nad Čedadom, Fnjdo, Ahtenom poučevali v italijanščini in italijanski kulturi ter bi brali v teh dolinah ljudske italijanske knjige, potem bi se prav gotovo posjpešUa preobrazba bi bi z novim rodom že povsod govorili naš jezik« j. Kot je zgodovina sto let takšnih poskusov pokazala, je prav tak recept romantično zanesenega »Giornale di Udine« z izključno italijanskimi osnovnimi šolami zelo podaljšal in podražil ter zamotal proces, da bi se beneški Slovenci naučili perfektno italijanščine v dikciji in ekspoziciji. Se hujše, povzročil je celo, da so ti nesrečni naši slovenski ljudje v Beneški Sloveniji postali zaprti vase, da niso takšni, kot sosedni Slovenci in Furlani, ki so veselega in odprtega značaja. Slovenci v Italiji prosijo vse Italijane v deželi Furlanija-Julijska krajina, zlasti pa krščanske demokrate, na katerih leži sedaj po vatikanskem koncilu največja zgodovinska odgovornost, da pomagam na pragu drugega stoletja zedinjenja Beneške Slovenije z Italijo, zaustaviti to nesrečno prakso italijanskih šol, ki so hermetično zaprte sleherni materini besedi teh učencev in ki nikamor ne pripeljejo. Saj so vendar ti krščanski demokrati le jaotisnili iz videmske jpokrajine zadnje ostanke fašizma, naj tako kot katoliška cerkev verouk, učijo te ljudi v njihovem materinem jeziku Prosimo pa, seveda, vse levičarske in delavske ter resnično demokratične italijanske stranke, ki delujejo na ozemlju dežele Furlanija-Julijska krajina, da nam zvesto kot doslej pomagajo priti tem ljudem do šol, koristnih za življenje, do enakopravnosti njihovega jezika tudi v šoli. Sto let utopičnega nasilnega eksperimentiranja je vteplo v glave teh ubogih ljudi prepričanje, da so jim te čisto italijanske šole nujno življenjsko potrebne in se ne zavedajo, da se prav zaradi teh šol niso naučili poštene italijan-ščine in da so čedalje bol) daleč od znanja prave italijanščine. Ali se je čJiditi. da po sto letih pritiskov. izobračanj. izmaličeni, zasmehovanj njihovega jezika in zgodovinskih talsifikatov ne moreš najti v Beneški Sloveniji ljudi, ki bi mogli ali si uvali pokazati, da ni v sedanjih šolskih eksperimentih izključno italijanskih šol nobene poti. da bi se naučili prave italijanščine? Revizijo mora napraviti Italijan-ska javnost v deželi, zlasti v videmski pokrajini, ki je skuha’! to neužitno kašo šol ki ne morejo ničesar pošteno naučiti, najmanj pa italijanščino Za meščanske stranke je le ena pot. tista, ki jo je prakticirala katoliška cerkev z učenjem verouka v materinem jeziku svojih vernikov in jih povsod tam vse ohranila. ako so se duhojmiki držali njenega Kristusovega nauka, a za levičarske delavske stranke pa morajo biti veljavna socialistična načela prarjičnostj in enakosti posebno za tlačene m ponižane in pa za pobijanje nacionalističnih načel, kar spada med temeljne smernice vseh socialističnih programov. Sramotni madež ravnanja z beneškimi Slovenci v videmski pokrajini morajo predvsem oni pomagati, da izgine. Nastop drugega stoletja, odkar sta Furlanija bi Beneška Slovenija zedinjeni z Italijo, mora prinesti tem obmejnim pokrajinam ne le mimo sožitje, gospodarsko koeksistenc o in sodelovanje, ampak tudi še koeksistenco slovenskega narečja z italijanščino v šolah, da pridejo vsaj do tistega razvoja, kakor so ga deležni vsi drugi kraji v Furlaniji-Julijski krajini. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ko pripravite načrt, ne izgubljajte časa. Skušajte se otresti določenih obveznosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Težko bo dati nasvete tistim, ki od vas toliko pričakujejo. V svojih sodbah bodite previdni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Spoznali se boste z zelo vplivno osebo, ki je ne zgubite iz vida. Resen problem, ki pa bo vendarle našel svoj konec. RAK (od 23.6. do 22.7.) Veliko se boste morali potruditi, če boste hoteli ostati na dosedanji ravni. Neko staro prijateljstvo ponovno oživlja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Naglo boste morali odločati o zadevah, ki niso lahke. Pripravite se na to. Ne kdo je ljubosumen. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Določen uspeh vam je zajamčen, vendar ne bo odveč, če se boste potrudili. Nimate vedno prav. TEHTNICA (od 23.9. do 23 Nepričakovane možnosti za fina; uspeh. Neko globoko prijatelj se bo ohladilo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 Ce se ne morete upreti tekmi vsaj pridružite poslovnemu n asi niku. Soglasje v družini. STRELEC (od 23.11. do 20 Več previdnosti pri trošenju de ja. Neka oseba vas močno 1J pa ne zna tega izraziti. KOZOROG (od 21.12. do 21 Opravka boste Imeli z grobimi 1 mi. Po vesti ravnajte s svojimi bližjimi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) živite svoje pobude in okrepite jo dejavnost. V ljubezni neka i na mlačnost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Naj velike obljube ne spravljajo v previdnost. Več razumevanja do be, ki jo imate radi. PRIMORSKI DNEVNIK tl M A.1.4 IM *************** TV STUDIO UNO *************** NAUKADNO TEKMOVANJE POVEDANO C oddajo »STUDIO UNO« 28. MAJA 1966 ime tn priimek ....... Naslov......... ‘' o£n. p,s.TP4n„naro?rnonC d°msn,c° *" “ "s RAJ •>§ J? ^V?0 ri proti Miramaru je 26-*ou delavec Luciano Pulin iz Ul. irncio Lago 4 vozil avto dancia PPla» TS 66169, v katerem sta se PMjah 24-letna Maria Soje iz Ul. usternone 57 in 25-letna Liliana S9?Ha por. Giamporcaro iz Ul. ^Sata Casale 59. Blizu pokopali-«, kjer so zadnje ^ase v teku za novo kanalizacijo, je nas-PJ°u s fiatom 1100 TS 38690 pri-oaj 22-letni Bruno Civita iz Ul. viw?sin' 10- Oba šoferja sta zavrla J*1*1, kljub temu pa se nista iv?Ta izogniti čelnemu trčenju. Vpsiei karabinjerji, ki so na kra-nesrete opravili potrebne formalnosti, niso mogli ugotoviti, ka-,LJe prišlo do trčenja, paradi silovitega sunka so se v °.tra.inosti Pulinovega avta ranili »n & potniki. Nekaj časa potem vv, i ■2 rešilnim avtom prepeljali oolmšniec), kjer so Sojcovo spre-J “ na ortopedski oddelek s pro-wozo okrevanja v 10 dneh zaradi ini m udarcev po desnem kolenu «vi nogi, Pulinu in Scoriovi pa dali prvo pomoč zaradi lažjih po spodnjih udih in bosta o-revala v enem tednu. Civita je nepoškodovan. taksija se verjetno ni zavedel nesreče in je nadaljeval vožnjo, ne da bi ponesrečencu nudil pomoči. Gerussija so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga pridržali na zdravljenju zaradi rane po desni nogi. Tatova v skladišču na glavni postaji Agenti železniške policije so prejš-ajo soboto aretirali in prijavili so-“jsču 32-ietnega Silvana Matelicha i? Istrske ulice 146 in 35-letnega eramanda Alessia iz Ul. San Marji1, 38 zaradi tatvine z obteževalni-.L okoliščinami. ..“latelich in Alessio sta kradla v “Sladiču na glavni železniški po-‘aji, odkoder sta odnesla več ba fJJNih predmetov, bakrene žive in rJdPbne ropotije za približno 18 ti-“Jp lir vrednosti Ko sta zapustila , uzorišče tatvine sta tatova bila ta-L. Neprevidna, da sta prečkala že-nez.N'ške tire. Pri tem ju je opazil S 'cist, ki ju je hotel samo opozo-. haj ne prečkata tira. Tatiča pa j.;, se prestrašila in policist je ne-i,-* zasumil. Povabil ju je na ko-lil-h riat’ kjer sta Alessio in Mate-jJ^N,morala pokazati, kaj nosita v -Kraja je bila očitna. Tatiča sta JJ^edala, da sta izkoristila prilož-'“st, ker sta poznala skladišče, kjer ‘a nekoč delala. Na koncu preiska- li,30 Alessija in Matelicha areti-411 ‘n ju pospremili v zapor. Nemškega turista rešili na morju .-Jfočan sunek burje Je predvčeraj®1! im popoldne pred Miljami pre-iiH I jadrnico, s katero se Je nem-državljan Heinrich Dosel podal J* °dprto morje. Na pomoč turistu 7 z motornim čolnom takoj prlhi-agenti s komisariata v Miljah, ,4.Potegnili na krov in jadrnico avlekli v pristan. Dosel se je za-*sn° nastanil v campingu pri Sv. “rneju, odkoder se Je z jadrnico jj^Pravii na plovbo po Tržaškem za- Taksi ga je podrl ,.*%> je v nedeljo ponoči 32-letni lni k Mauro Gerussi iz Ul. Catul-»tev. i na zebrastem prehodu ijrečkal Trg Oberdan na vogalu Tria Oalmazia, ga je dregnil taksi, ki Je vozil proti glavni postaji, šofer Tatovi v vili Na komisariatu v Devinu se je v nedeljo zglasil 36-letni zemljemerec Dario Alberi iz Ul. Capitolina štev. 3/1 In povedal, da so mu neznanci odnesli daljnogled «zeiss», ki ga je hranil v svoji vili v Ses-ljanskem zalivu. Tatovi so v nočeh med nedeljo 22. in petkom 27. vdr-rli v vilo skozi zadnja vrata. Agenti so uvedli preiskavo. Razpadajoče truplo pod trbiško cesto Dva zakonca, ki sta se v nedeljo popoldne z izleta vračala po trbiški cesti proti mestu, sta pod omenjeno cesto na gozdnem pobočju, ki se spušča s ceste proti Rocolu, zagledala truplo moškega v že razpadajočem stanju. Izletnika sta se takoj povzpela na cesto, ki sta jo malo prej zapustila, ker sta se hotela sprehoditi po stezah, in obvestila karabinjerje, ki so nemudoma prihiteli na trbiško cesto blizu odcepa Ul. Brigata Casale. Preiskovalci so se podali na označen kraj in na majhni travnati Jasi zagledali truplo. Mrtvec je imel na sebi hlače in volneno majico, jopič pa je ležal nekaj metrov daleč. Nekaj minut kasneje Je prihitel sodni zdravnik dr. Reich, ki je po pregledu trupla ugotovil, da je smrt nastopila pred več dnevi. V žepu jopiča so karabinjerji našli osebno izkaznico na ime 57-letnega zidarja Ferdinanda Mazzaroilija, rojenega v nekem mestu v Združenih državah in ki je stanoval v Skednju št. 523. Po dovoljenju namestnika republiškega prokuratorja dr. Pascolija in s pomočjo gasilcev ter uslužbencev pogrebne ustanove, so truplo prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem, šele po opravljeni obdukciji bo mogoče vedeti, ali se je pripetila nesreča, ali pa se je Maz-zarolli sam odločil za usodni korak. Mazzarolli se Je oddaljil od doma 24. aprila in od tedaj ni bilo za njim nobenega sledu več. živel je sam in v našem mestu ni imel sorodnikov. Zadnje čase je dobival podporo od občinske podporne ustanove in je hodil v menzo v Ulico Conti, kjer je dobival hrano. 24. aprila Je zapustil dom okrog 8. ure zjutraj in od tedaj ga ni bilo več domov. Včeraj so v mrtvašnici opravili obdukcijo trupla, ki pa ni dala nobenega konkretnega rezultata, ker je bilo truplo že skoraj razpadlo. Mnenje sodnega zdravnika je, da si je Mazzarolli vzel življenje. Obvestilo brezposelnim iz Sovodenj Občinski urad za brezposelne v Sovodnjah obvešča vse prizadete, da zaradi stavke poštnih uslužbencev ne bodo mogli izplačati mesečne podpore brezposelnim Jutri 1. junija kot običajno. Izplačevali pa jo bodo v soboto 4. junija in takrat naj se upravičenci zglasijo v tem uradu. OB «DNEVU ČEŠENJ IN TRETJEM OBMEJNEM SREČANJU Naša lepa pesem je v nedeljo v Dobrovem združila srca vseh obmejnih Slovencev Pozdravna nagovora predstavnikov ZKP0 in SPZ ■ Nastop sedmih pevskih zborov - Sodelovanje godbe na pihala z Vogrskega ■ Po nevihti so se Brda pokazala v vsem svojem sijaju V Dobrovo, briško metropolo, je v nedeljo prišla iz vseh obmejnih krajev na Goriškem ogromna množica na 3. obmejno srečanje, ki so ga priredile kulturno prosvetne organizacije iz Gorice in Nove Gorice ter turistično društvo «Brda» iz Dobrovega. Ker se je vršilo srečanje v času zorenja češenj, je dobilo srečanje podnaslov «dan češenj». Podjetni Brici tega sadeža, ki je poleg vinske trte najbolj značilen za njihov kraj, niso pustili samo na drevju, ampak so ga prodajali v številnih stojnicah, ki so jih postavili na vseh krajih, tako da si ga je za majhen denar mogel vsakdo hitro privoščiti in se ga najesti. Pred vhodom v slikoviti grad, ki ga po nekaterih govoricah nameravajo obnoviti ter postaviti v službo turizma, se je v dopoldanskih urah zbrala številna množica, ki'je prisostvovala poteku tretjega obmejnega srečanja. Srečanje je otvoril predstavnik krajevnih družbeno političnih organizacij iz Brd, ki je ob tradicijo-nalnem briškem prazniku in tretjem obmejnem srečanju toplo pozdravil vse prisotne, zlasti pa tajnika SPZ Edvina Švaba, deželnega svetovalca Jožeta Jarca, občinskega Predstavnika prosvetnih organizacij iz Gorice in Nove Gorice Humar (na levi) in Križmančič (na desni) tajnika ZK Stefana Cigoja, predsednika občinskega odbora SZDL Jožka Martelanca, predsednika Zve. ze kulturno prosvetnih organizacij Nova Gorica Jožka Humarja in taj-nika Marjana Kovača, skladatelja Rada Simonittija, in diuge. Obenem je vse skupaj povabil, naj se jeseni udeležijo dneva grozdja. Nato sta pozdravila prisotne predstavnika obeh prosvetnih organizacij, ki sta priredili srečanje, ZKPO in Slovenske prosvetne zveze iz Gorice. Jožko Humar je najprej dejal, da je bilo prvo srečanje v Mirnu, drugo v Sovodnjah. že ti dve srečanji obmejnih slovenskih prosvetnih društev sta prerasli v množično srečanje znancev in prijateljev na obeh straneh jugoslovansko - Italijanske Združeni zbori iz Goriške so pod vodstvom Pavline Komel zapeli Zdravico Delegacija goriške UDI obiskala Novo Gorico Novo Gorico je včeraj obiskala delegacija Zveze italijanskih žena 'iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiMui*............................................................... Venček Žižmond. Z jugosiovan- i ske strani so nastopili zbori Vogrsko VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE (pevovodja Branko Marvin), Miren (Anton Klaučič) in Vrtojba (Ciril Silič) z naše strani pa zbor «Srečko Kosovel* iz Ronk (Pavlina Komel', «Jezero» iz Doberdoba (Silvan Križmančič), «Oton Župančič« iz štan-dreža (Franc Lupin) in «Briški grič« iz števerjana (Silvan Križmančič). Zbori so zapeli po tri pesmi. Vsi so i zeI° ugajali ter so bili deležni iskre-] nega priznanja. Ob koncu so zbori SPZ pod vodstvom Pavline Komel zapeli Vrabčevo Zdravico, s katero so zaključili koncertni del obmejnega srečanja. Ko so izzveneli zadnji akordi je prihrumela nevihta in vlil se je gost in debel dež. Nastal je lep popoldan s čistim ozračjem in lepim razgledom vse naokoli. Morda je bil to najlepši dar, ki so ga Brda pripravila svojim obiskovalcem. meje. «že takrat se je porodila mi-1 darskih, kulturnih in turističnih to-sel, naj bi ta srečanja postala tra-1 kov z državami podonavskega ba-dicionalna in stalna oblika bratski zena. vezi, ki združujejo Slovence na obeh straneh meje. Eden izmed najbolj intimnih izrazov teh vezi je ravno naša lepa pesem; zato so tudi glavna vsebina teh srečanj nastopi pevskih zborov. Pesem je bila tista, ki nas je bodrila v narodno-osvobodilnem boju, pesem je danes tista, ki združuje Slovence iz socialistične republike Jugoslavije in republike Italije. Naj ob tej priliki izrazim zadovoljstvo, da je ravno politika mirnega sožitja med narodi, ki jo vodita obe državi, omogočila nam, Slovencem tu in onstran meje, da ohranimo in naprej gojimo bratske medsebojne vezi. želim, da bi tudi današnja pesem, ki bo zadonela iz grl slovenskih pevcev, združila srca vseh Slovencev.* Tajnik Slovenske prosvetne zveze v Gorici Silvan Križmančič je pozdravil vse navzoče ter nadaljeval: «Danes smo se zbrali tukaj, da še enkrat manifestiramo našo povezanost v veliki prosvetni družini, ki jo povezuje naša lepa pesem v kulturno celoto. «Kdor poje zlo ne misli!* Naj bo tudi na tem zborovanju to naše geslo, po katerem se bomo vedno ravnali pri našem delu. želim, da bi današnja prosvetna manifestacija še bolj utrdila vezi med nami in obenem pokazala naš napredek/ v prosveti. Mi. v zamejstvu moralno delati v veliko težjih pogojih ter se boriti z veliki materialnimi Rovirami pri naši prosvetni dejaVnoOT. ‘Žito” je potrebno mnogo vere in požrtvovalnosti pevcev, pevovodij ln drugih kulturnih delavcev, da naša pesem za mejo Se živi.* Sledil je pester vokalni program, ki ga je izvedlo sedem pevskih zborov, trije iz jugoslovanskega in štir-" je iz italijanskega goriškega obmejnega pasu. Pred pričetkom in po koncu pa je igrala lepe poskočnice godba na pihala z Vogrskega, ki jo Zaradi manjšega števila otrok bodo verjetno zaprli dve šoli To nevarnost grozi slovenskima vasicama Kodermaci in Čjubci v Idrijski dolini - Nagrada šolarjem za naloge o solidarnosti in varčevanju ;'SS‘v MafdoTniT,.™.: fr ££ 2'5ke občine ,ki sta imeli do sedaj > ® Aolf, kamor so prihajali v šo- ‘Ndi učenci iz bližnjih naselij. V Ih drugo šolo prihajajo le še {Jr. ‘rije do štirje učenci ter se kS® šolske oblasti ukvarjajo z .Jl8Njo, da bi v prihodnjem šol-fij:eiN letu 1966-1967 ukinili obe Pa vsaj eno. Gre za pojav ra-ra5Nfcga padanja otrok: nekaj za-n,?* emigriranja, ker se vasi praz-v manjši meri pa tudi zaradi tlnei ga števila otrok v družinah. so že vsako leto zaprli po klS, ali dve šoli in pa tudi po žaiTi n otroški vrtec. Do sedaj so Suf^ali -Sole bolj v zahodni Bene-nT Sloveniji, zdaj se je pa uki-j^NJe šol razširilo tudi na vzhodniki krajevnem furlanskem časo- 10 se Ja spet pojavila vest o 3* dijakih v najvišje ležeči vasi UrNeške Slovenije, v 954 m viso-( Prišel nadzorovat šolske re-t0rje sam pokrajinski inšpektor delujejo no hrano dajejo učencem. Spremljal ga je didaktični ravnatelj Sv. Lenarta. Da bo ostal v lepem spominu pri otrocih, je dal razdeliti karamele, slaščice in podobne sladkarije. Kako ne bi bili otroci zadovoljni s takim nadzornikom, a kuharice in ekonomi ter voditelji šolskega patronata so se oddahnili od skrbi, da ne bi bilo kaj narobe. šolski patronati občin Dreke, Grmeka, Sv. Lenarta in Srednjega so se pobrigali za vrnitev stroškov za šolske knjige revnejšim učencem v osnovnih šolah. V štirih občinah so plačali tako knjige 120 učencem v vrednosti dveh milijonov lir. Stotine učencev osnovnih Sol so bile v Furlaniji nagrajene za naloge o solidarnosti in o varčevanju. Dobro je, da razvijajo v mladih šolarjih čut človeške solidarnosti, ker je bila ta plat vzgoje zmerom zanemarjena v Beneški Sloveniji. Nekaj nagrad so dobili tudi učenci po šolah slovenskih vasi. Izredno priznanje so dobili le 4 učenci, med njimi Marisa Cuffolo iz Podbone.sca. Navadne nagrade pa so dobili naslednji u-čenci iz Tipane: Nina Simiz v četrtem razredu, Gino Bombardler v petem, Lidija Colozza in Ivano ludri v prvem, Vinicio Gervasi in Giancarlo , Abbate v drugem, Se-rena Conti in Pierino Pontremoli v tretjem, Marisa Comelll in Pierino Grassi v četrtem, Maria Ora-zla Venturini in Sergio Picco v petem razredu. Za Tipano kar precej nagrad. Na šoli v Cmeji pa so imeli naslednje nagrajence: Sergio Meneghinl, Fulvio Orlando, Claudlo Gallina, Daniela Scuntaro. V Viskorši so nagradili učence. Karla Noacco, Pavlo Biasutto, San. ta Levan, Emilija Giacomini, Elija Cencigha, Donata čenciga. V Matajurju sta dobila nagrado Lo-reta Tomasino in Carletto Tomasi-no. V Subidu Ivana Tomasino, Di-no Cragnaz, Pavla Balogh in Wal-ter Guion. Mopedist iz Jamelj padel pred Tržičem Včeraj ob 8. uri zjutraj Je padel mopedist 20-letni Miroslav Soban iz Jamelj, ki ima stalno bivališče v Tržiču, Ul. Amarina 18. Padel je pri žičnici tovarne SOLVAY, ko je bil namenjen na delo. Pri padcu se je hudo pobil po obrazu ter si prerezal brado skorajda do ustne votline. V civilni bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni. Med Zagrajem in Redipuglio je zapeljal s ceste mopedist 19-letni Giusto Furlan iz Foljana. Zapeljal je v mrežnato hišno ograjo ter se udaril v glavo, ranil po obrazu in udaril v desno nogo; okreval bo v 20 dneh. Interpelacija KPI o mejnih prehodih Pokrajinski svetovalci KPI Seličeva, Menichmo in Marizza so poslali pokrajinskemu predsedniku interpelacijo o shodu, posvečenem mejnim cestnim prehodom evropskega obsega v deželi Furlanija-Ju-lijska krajina, ki bo 17. in 18. junija v Vidmu in Tržiču. Goriško pokrajino od blizu zanima ta shod zaradi važnosti cestnih in železniških zvez s sosednjo federativno republiko Jugoslavijo in o-stalimi državami Evrope. Podpisniki interpelacije sprašujejo odbor, s kakšnimi predlogi namerava okrepiti obstoječe mejne prehode in odpreti še druge, kakor so to predlagale občine, da bi Gorica postala naravni most gospo- KliO .IWI8» P BOS K K Predvaja danes, 31. t. m. ob 19.30 url barvni film: SFIDA ALL’0. K. CARROL (IZZIV O. K. CARROL) Igrajo: BURT LANCASTER in KIRK DOUGLAS Pogled na del množice, ki se je zaradi močne sončne pripeke zadrževala pod orehi in murvami — UDI italijanske goriške pokrajine. Članice delegacije italijanskih žena so se v razgovoru z družbenimi in političnimi delavci občine Nova Gorica razgovarjale o skrbi za predšolske otroke, vzgoji in zaposlitvi mladine, družbenem in političnem delovanju žena v Jugoslaviji in o raznih drugih vprašanjih, ki zanimajo matere in zaposlene žene. DANES SEJA ODBORA V TRŽIČU Razlike med strankami glede javnih služb Temu je pripisati zakasnitev v obravnavi proračuna za leto 1966 Trst, ki bo Drevi se v Tržiču sestane občinski odbor. Najvažnejše vprašanje, s katerim se bodo ukvarjali odborniki, je razprava o proračunu za leto 1966. Zakasnitev razprave o proračunu pripisujejo različnim gledanjem predstavnikov koalicijskih strank levega centra. Sporna točka so mestna podjetja, ki naj bi po novem obsegala vse javne službe, ki jih ima občina sedaj v zakupu. Občinska podjetja naj bi najprej združevala vodovod, mestno snago, pogrebno službo in javno reklamo, pozneje pa naj bi mu pridružili še javne mestne avtobusne prevoze. Različna gledanja na reorganizacijo javnih služb izhajajo predvsem zavoljo stroškov. Nekateri sodijo, da bi se utegnil občinski strošek za novo podjetje občutno povečati, ker bi morali namestiti vodilni kader, izvršiti razne nakupe itd. Sedaj stanejo občino vse službe, razen prevozov, 55 milijonov lir na leto. «Giro d’ltalia» tudi skozi Gorico Včeraj popoldne se je v Trstu ponovno sestal izvršni odbor, ki skrbi za organizacijo prihoda zadnje etape kolesarske dirke po Ita- itti"iiiii||||,|i "i""ii "iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii 111111111111111111111111111111111111111111111111)11111111)11111,1 umnim im m d nn immu m 111111,111111111111111111,11111111111,11111(11111 VESTI IZ OBČINE DOBERDOB Podjetje Mattiroli je na Krasu pričelo asfaltirati vaške poti Delo dobro napreduje v Doberdobu in na Poljanah - Pogovor o sodelovanju s krvno banko - Žuželke povzročajo kmetom škodo in skrbi . Kako je s strupi Pred dnevi je goriško podjetje Mattiroli pričelo asfaltirati notranje ceste v Doberdobu in na Poljanah Kakor vse kaže v sedanjem roku ne bodo asfaltirali vseh poti, vendar je upati, da bo podjetje načrt kmalu v celoti izvršilo tako v Doberdobu kakor tudi v drug‘h vaseh, da se ^prepreči prah in odpravilo nevšečnosti', ki se z njim pojavljajo. Ob/navzočnosti ddberdobskega župana Andreja Jarca in nekafe?lfi občinskih svetovalcev je bil v prostorih prosvetnega društva živahen pogovor o vlogi prostovoljnih krvodajalcev v današnjem zdravstvenem stenju. Glavno besedo je imel u-gledni tržiški zdravnik dr. Turazza. K besedi se je priglasil tudi predsednik tržiških prostovoljnih krvodajalcev, ki je omenil možnosti oživitve krvne banke tudi v doberdob-ski občini, kar so številni prisotni pozdravili. Doberdobski kmetje se že dalj časa pritožujejo, da se je letos pojavilo zelo dosti mrčesa, ki jim povzroča občutno škodo. Za uničevanje raznih uši, mušic, gosenic, rdečih pajkcev, polžev in drugih žuželk morajo potrošiti veliko denarja in vložiti precej truda, preden jih uničijo. Čestokrat se za borbo proti tej nadlegi poslužujejo strupov, ki se pozneje izkažejo za premalo učinkovite, zategadelj pripominjajo, da bi bilo zelo na mestu, če bi jim priskočilo na pomoč kmetijsko nadzomištvo. že prejšnji mesec, ko se je raz širila vest, da bo nadzomištvo razdeljevalo stmp vsem kmetovalcem goriške pokrajine brezplačno, so Kraševci pričakovali, da bo to veljalo tudi za njihovo območje. Posebno odločno bo potrebno poseči v borbo proti koloradskemu hrošču, ki postaja proti strupom vedno odpornejši in se ga s težavo uničuje. Kmetje s Krasa pričakujejo, da bodo njihovim željam čimprej ugodili. prvo in tretjo sredo v mesecu. Izbrali mu bodo tudi novo lokacijo. Namesto v Ul. Carducci bo poslej na Trgu Cavour, kjer bodo mestni stražniki poskrbeli za prepoved parkiranja vozil med semanjimi dnevi. S to odredbo so skoncentrirali tržne prostore (pokriti trg je v neposredni bližini), kar bo. olajšalo zdravstveno nadzorstvo. Ker običajno prihaja na sejem kakšnih 20 prodajalcev, jim ne bo treba zasesti bližnjih ulic XXV. aprila in Ul Don Fanin, medtem ko bodo del prodajalcev zelenjave (po navadi kakšnih pet), lahko namestili znotraj pokritega trga. nesreče, ni ugotovila kakšne poseb. ne škode na obeh vozilih. Poletni vozni red mestnih avtobusov Jutri 1. junija stopi v veljavo poletni vozni red goriških mestnih avtobusov. Ta prinaša le nekaj nebistvenih sprememb. Tako odhaja prvi avtobus na progi št. 1 z železniške postaje ob 5.10 (do sedaj ob 5.15). Zadnja dva avtobusa odpeljeta iz štandreža ob 23.20 in ob 0.10 uri. Na progi št. 5 odhaja avtobus iz Ul. Torrione proti letališču ob 9.10 (prej ob 9.30) in v obratno smer ob 10.10 (prej ob 10.35). Število voženj je na posameznih progah ostalo nespremenjeno. Pravna pomoč pri Kmečki zvezi Kmečka zfvezsf v Gorici sporoča, da bodo v prihodnjih dneh v njenih uradih v Ul. Ascoli 1/1 naslednji odvetniki■: dajali brezplačne pravne nasvete kmetovalcem: odvetnik Avgust Sfiligoj bo uradoval v sredo 1. junija od 12. do 13. ure, odvetnik Peter Sancin v ponedeljek 6. junija od 9. do 10. ure in 'dvetnik Karel Primožič v sredo 3. junija od 11. do 12. ure. g Drevi ob 21. uri se v Gorici sestane občinski svet. liji, Vittorio Veneto 9. junija. Predsednik dr. Soncini je sporočil, da je vodstvom dirke po prizadevanju deželnega podpredsednika Devetaga sklenilo preusmeriti tekmovalno progo zadnje etape tako, da bo vodila tudi skozi Gorico. Kolesarji bodo privozili iz Loč-nika do križišča pri Madonnini, se usmerili po Dolini voda (Vallone delle Acque), prekoračili pevmski most čez Sočo, se spustili po Kor-zu navzdol, ponovno prekoračili Sočo čez most «9. avgusta*, znova dosegli križišče pri Madonnini in se nato usmerili na levo proti Fari, Gradiški, Tržiču in naprej proti Trstu. Kongresa manjšin vlada ne dovoli Italijanska vlada ne dovoli, da bi bi) 16. kongres Federalistične zveze evropskih manj lin v Gorici. Razlogi za takšno zadržanje italijanske vlade niso znani. Kongres bi mora) biti od 1. do 4. junija v Katoliškem domu v Gorici ob prisotnosti kakrnih 50 delegatov najrazličnejših manjšin. Pričakovali so, da bo posebno številno zastopstvo nem ke manjšine. Svoje delegate so nadalje nameravali poslati Sardinci, Ladinci in drugi. Popoldanska zapora trgovin z zelenjavo Pokrajinska zveza trgovcev v Go. rici sporoča, da bodo uvedle trgovine s sadjem in zelenjavo v Gorici od prvega junija dalje poletni urnik z zaporo trgovine v popoldanskih urah. Šahisti iz Kopra so zmagali v Gorici Preteklo nedeljo je bilo v kavarni Garibaldi v Gorici šahovsko srečanje med goriškim šahovskim krožkom ENAL in predstavniki ša-histov iz Kopra. Ker so v goriškl ekipi manjkali trije močni igralci kot so Kusterle, Portelli in Perini, so Koprčani brez posebnega trud# zmagah z rezultatom 5:3. Da bi igra potekala hitreje, so i-grali na osmih deskah. Točke za Goričane sta pridobila SilU, ki je premagal Omladiča in Calabrese, ki je premagal Markoviča. Segatiju pa so prisodili zmago nad Klanjškom za forfait. V vseh igrah so zmagali gostje: Gerželj, ki je premagal Bellantona, Urek-Portellija, Jevni-kar-Soravio, Bljelobaba - Coceanija in Novanivič - Culota. Srečanje je potekalo v najlepšem razpoloženju. Mopedist je trčil v avto na Travniku Včeraj ob 1645 se Je peljal 28-letni delavec Giuseppe Brescia z Rafuta 8 s svojim mopedom sachs po Travniku v smeri proti Ulici Bombi. Na križišču pa je trčil z avtom renault UD 117269, ki je pri. hajal iz Ul. Rastello v smeri proti Ul. Carducci. Avto je last zveze lekarnarjev iz Vidma, ter ga je vozil 23-letni Raffaelle De Coretti iz Vidma. Pri trčenju je Brescia padel s svojega vozila ter se poškodoval. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 20 dni na zdravlje-lju zaradi udarca na prsni koš in zloma leve noge. Cestna policija iz Gorice, ki so jo poklicali na kraj Semanji dnevi v Tržiču poslej dvakrat mesečno Mesečni sejem v Tržiču so občinski organi spremenili: poslej bo dvakrat na mesec, in sicer vsako SINOČI NA KRIŽIŠČU V UL. LEONI Mopedist se /0 zaletel v avto in obležal v krvi na cesti V bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju Sinoči ob 21.10 sta na križišču uho Leoni in Paolo Diacono trčila avto mini morris, ki ga je vozil dr. Tristano Pausi iz Gorice, ter mopedist 18-letni Vincenzo Miranda iz Ul. Mameli 6. Pri trčenju je dobil precej hude poškodbe Miran, da, ki so ga z avtom Zelenega kri-ža odpeljali v civilno bolnišnico. Tam so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju zaradi udarca v glavo, zloma desne ključnice, rane na levi nogi z zlomom ter številnih odrgnjenj. Kot je ugotovila izvidnica cestne policije, ki je prišla na kraj nesreče, je Pausi prihajal z avtom mini morris GO 33968 po Ulici Leo- ni v smer proti središču mesta. Iz Ul. Diacono pa je privozil na omenjeno križišče na mopedu be-nelli Miranda, ki je od strani zadel v avto ter z vso silo treščil v šipo vrat in jo razbil. Avto je potegnil neaaj metrov za seboj mopedista, ki je nato obležal v krvi pred Grosuvo gostilno kjer so ga pobrali bolničarji Zelenega križa. Avto je napravil nato še kakih 30 metrov po cesti proti središču mesta preden ga je dr. Pausi, ki Je bil sam v vozilu, lahko ustavil. Obe vozili sta utrpeli znatno ško-do. Avto / ima vdrta zadnja desna vrata, razbito šipo in druge poškodbe, pri mopedu pa se je razbil srednji del. NESREČE NA CESTI IN NA DELU Motociklist podrl otroka ki je nenadoma prečkal cesto V žganjarni mu je zmečkal tovor nogo - Nezavesten skuterist na cesti V nedeljo zvečer nekaj pred 22. uro so z avtom Zelenega križa pri. peljali v goriško civilno bolnišnico 8-letno Marino Favero iz Ul. Ci-priani 107, ki je bila malo prej žrtev prometne nesreče na Tržaški cesti. Zdravniki so ji ueotovili udarec glavo, bulo na tilniku ter več odrgnienj. Pridržali so jo za 10 dni na zdravljenju. Mati, id Je deklico spremllala, Je povedala, da sta se s hčerko peljali vsaka s svojim kolesom iz Štandreža Droti domu. Ko je dekli, ca s svojim kolesom prečkala Tržaško cesto blizu gostilne Nanut, pa Je privozil mimo na motociklu 28-letni Jožef Prinčič iz Jazbin št 8 od Rupe proti Gorici. Prinčič ni mogel preprečiti trčenja in je od strani malo zadel deklico. To je bilo dovolj, da je izgubila ravnotežje, padla in dobila navedene poškodbe. Zapisnik o nesreči Je napravila izvidnica cestne policije iz Gorice. Včeraj dopoldne okrog 10. ure pa se je na delu v žganjarni Rigonat ponesrečil 17-letni Armando Fani Iz Cervignana Ul. Manzoni 32. V civilni bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju, ker ima zmečkano desno nogo. Ponesrečenec Je povedal, da je v žaganjami porival neki tovor, ki mu je padel na nogo ter ga ranil. V nedeljo ponoči pa se Je ponesrečil v Ul. Casale mopedist 61-letni Pietro Barbieri iz Stražic, Ul. Colombo št. 44. Mimoidoči so ga našli blizu hiše št. 22 v omenjeni ulici nezavestnega poleg njegovega skuterja. Poskrbeli so za njegov prevoz v bolnišnico, kjer so ga pri. držali z rezervirano prognozo, ker so mu ugotovili prebitje lobanje. Zapisnik Je napravila cestna policija iz Gorice, ki še ni mogla zaslišati ponesrečenca, da bi ugotovila vzrok za nesrečo. Po vsej verjetnosti Je Barbieri zaradi nenadne slabosti izgubil kontrolo nad svojim vozilom ler z vso težo padel. Gorica VERDI. 17.30 «11 caro estinto*, R. Steiger m D. Andrews. Cmobell ameriški film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.15: «Una questione d’o-nore», Ugo Tognazzi in Nicoletta Machiavelli; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.15—22.30: «La soglia deirinfemo*, W. Corey in M. Rooney. Cmobeli ameriški ki-nemaskopski film VITTORIA. 17.00: «1 nove di Dry-fork», A. Margret in R. Bottons; ameriški barvni kinemaskopski film. CENTRALE. 16.30: «La sfida degli implacablli*, G. Martin in A. Am-ber; barvni kinemaskopski film. Tržič AZZURRO. 18—22: «Jaguar — pro-fessione spia», R. Danton in Pascal Petit; v barvah. EXCELSIOR. 17—22: «Menage al- lTtaliana«, U. Tognazzi in A. Moffo. NAZIONALE. 18—22: «L’uomo ch9 viene da Canyon City», Robert Wood in Fernando Sancho, kinemaskopski film v barvah PRINCIPE. 18—22: «Paperino e C. nel Far West». Izven Pecos Bill — barvna risanka. Banke RIO. 19.30—22: «Passaggio di not-te», J. Stewart in A Mumhy. Kinemaskopski film v barvah. EXCELSIOR. Zaprt DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO*. Korzo Italija št. 89, tel. 24-34, TEMPERATURA VČERAJ Včeraj v Gorici najvišja temperatura 21,4 stopinje ob 15 30 In naj. nižja 4,8 stopinje ob 6.30 uri. Povprečna vlaga 70 od sto. JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA I. ZVEZNA LIGA IZIDI Vojvodina—Radnički (N) 1:1 (0:0) Radnički (B)—C. zvezda 2:2 (1:1) Zagreb—Vardar 3:2 (2:1) željezničar—Dinamo (danes) Velež—Hajduk 2:1 (1:1) Partizan—Beograd 0:2 (0:0) Rijeka—Olimpija 1:0 (0:0) Trešnjevka—Sarajevo 1:1 (0:1) LESTVICA Vojvodina Velež Beograd Rijeka Dinamo C. zvezda Partizan Olimpija Radnički (N) 27 8 Vardar 27 11 Sarajevo 27 9 Hajduk 27 10 Zagreb 27 8 Radnički (B) 27 6 željezničar 25 9 Trešnjevka 27 6 27 15 9 3 26 12 7 7 27 10 10 7 27 13 4 10 26 11 7 8 27 10 27 10 27 10 7 10 42:23 35:27 53:40 38:35 40:29 48:46 7 10 41:41 6 11 9 10 3 13 7 11 8 9 6 13 9 12 7 9 6 15 40:39 38:31 42:38 36:42 38 32 35:53 28:51 27 :8 34:60 II. ZVEZNA LIGA Sloboda—Famos Šibenik—Čelik Maribor—Segesta Bosna—Borovo Istra—Zadar Leo tar—Slavonija Varteks—Rudar Borac (BI.)—Split 2:0 1:2 3:0 1:1 4:2 1:0 0:0 2:0 (1:0) (1:0) (0:0). (2:1) (0:0) Čelik Sloboda Borovo Lokomotiva Maribor Šibenik Slavonija Istra Segesta Famos Leo tar Bosna Borac Varteks Rudar Zadar Split 28 19 28 17 29 16 28 16 28 14 28 14 58:24 59:24 69:27 64:40 44:27 (0:0) 42 4 10 46:41 29 10 10 9 44:36 28 12 6 10 41:37 29 12 3 14 41:54 28 10 6 12 48:44 28 9 8 11 29:40 28 8 8 12 35:45 28 9 5 14 45:49 28 10 3 15 36:43 29 6 9 14 29:46 29 8 5 16 37:78 28 3 10 15 25:52 41 39 36 34 32 30 30 27 26 26 24 23 23 21 21 16 S N L IZIDI Kladivar—železničar 5:0 Aluminij—Rudar (T) 5:0 Koper—Ljubljana 4:4 N. Gorica—Mura 2:2 Branik—Triglav (preloženo) Rudar (V)—Celje 3:0 (2:0) LESTVICA (1:0) (2:0) (1:3) (1:1) Aluminij Triglav Celje Ljubljana Rudar (T) železničar N. Gorica Mura Branik Rudar (V) Kladivar Koper 21 15 29 12 21 13 21 10 21 10 21 11 21 8 62:21 43:29 38:24 34:29 39:37 34:45 31:34 21 20 21 21 21 6 10 41:46 4 10 34:52 3 12 34:52 3 13 31:48 6 12 34:58 Pari prihodnjega kola železničar - Rudar (V); Celje • Branik; Triglav - Nova Gorica; Mura - Koper; Ljubljana - Aluminij; Rudar (T) - Kladivar (5. junija). 13. ETAPA ČIRA DITALIA Vittorio Adorni nova roza majica Anquetil drugi v etapi na kronometer PARMA, 30. — Vittorio Adorni je danes dosegel dvojni uspeh: zmagal je v etapi na kronometer in osvojil roza majico. Sicer se ne smemo čuditi, če Anquetil ni danes zabeležil, kot so mnogi pričakovali, najboljši čas. Francoz je sicer odlično vozil, vendar je Adorni, ki je startal za njim, napel vse sile in ponovil lanski exploit iz Taormine. ko je zmagal v etapi na kronometer in osvojil roza majico, ki jo je ohranil do zaključka v Firencah. Se mu bo posrečilo tudi letos? Odgovor bo prišel v prihodnjih etapah in predvsem v gorskih. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. VITTORIO ADORNI, ki je aiiiiiMiiliiii>iiiiiiitiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiifiliiiiiiiiiiaiii«iiiiiiiiKii>>*>tiBiiiiiiiiiiiiiiii|i«iiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiii>*iiiiiii|iiiiBiiiiiiin|iiiiiii|iii|1iii|l|i|,llial'ii|ia'BI>|i,BIII,II>fl PRIJATELJSKA TEKMA V B0LJUNCU Vesna-Breg 4:3 Juniorji Brega naivno klonili z 2:3 Fortitudu V nedeljo sta se v Boljuncu srečali v prijateljski tekmi enajsterici Brega in Vesne, ki nastopata na prvenstvu tretje kategorije. Srečanje se je končalo z zmago kriške Vesne. Tekma je bila zelo lepa in razgibana, ter je bila v popolnem prijateljskem vzdušju, ki se je zaključilo ob kapljici domačega v gostilni. Gostje so prevladovali ves prvi pol- čas, medtem ko je bilo stanje v drugem polčasu bolj izenačeno, z lahkim prevladovanjem Brega. Sodnik je bil nepristranski in je popolnoma zadovoljil. Nekaj kronike: Vesna je takoj dobro začela in stisnila Brežane v obrambo, že v 9’ se je lepa akcija Vesne končala z golom desnega krila Košute S. Brežani so odgovorili, toda Klabjan je zaključil akcijo v out. Le 2’ kasneje je Ota z drznim posegam rešil svoja vrata nevarno^ sti V 20’ je po lepi skupni akciji Vesne Košuta R podvojil rezultat. V 23’ je sodnik dosodil ena j strne-trovko zaradi prekrška nad Ralco. Ciacchi je s prisebnim posegom ubranil ostri strel Raiče. Vesna je spet prevladovala in v 30’ so zadeli drog, na odbito žogo je prvi prišel Cussoli, ki je brez težav realiziral. Brežani so se zbudili ter pričeli o-grožati vrata gostov. V 42’ je Klabjan zadel prečko. Raiča pa je 2 kasneje zaključil polčas z izrednim strelom iz precejšnje razdalje, ki ga je Cah lepo ujel. V drugem polčasu so Brežani lahno prevladovali, že v 3' je Raiča na glavo Grahonje premagal odličnega Caha. Vesna je znova povečala razdaljo v 10’ z lepim golom Michelinija, ki je z glavo točno usmeril žogo v mrežo na lep kot Ruana. Brežani so bili nato skoraj ves polčas v napadu, Grahonja je v 29’ zadel prečko. Na žogo je prišel Bubnich, ki je realiziral. 1’ kasneje je vratar za las rešil mrežo nevarnosti na šibak strel Grahonje iz bližine. V 32’ je Bubnič zadel prečko. 3’ pred koncem pa je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi prekrška nad Bubničem. Realiziral jo je Rodella, Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: VESNA — Cah, Sulič D.. Sosič, Sulič S., Hrvatič, Renner, Košuta S. (Ruan), Michelini, Košuta R., Cussoli, Frontah BREG — Ota (Nardin), Kozina, Valentič K., Kariš (Valentič M.), Maver, Bertessina, Klabjan (Bubnič), Rodella, Raiča, Grahonja, Žerjal. • * • Juniorji Brega so v nedeljo zaključili prvenstvo s tekmo s Fortl-tudom. Na prvenstvu so zasedli drugo mesto in se tako uvrstili v finalni del turnirja skupaj s Ponziano B, Triestino A in Triestino B. V nedeljski tekmi so mladi Brežani z naivno in nepožrtvovalno igro podlegli Fortitudu z 2:3. Krivdo tega poraza nosijo brez dvoma igralci sami, ki se na igrišču sploh niso potrudili, da bi lepo igrali. Tako neodgovorno ravnanje Igralcev bi bilo treba strogo kaznovati. Fortitu-do ni pokazal nobene izredne igre in ni bil za Brežane nikakršna ovira. Nekaj kronike: Brežani so prišli v vodstvo v 13’ s Samcem, toda Fortituto je prevzel vajeti igre v roko in v 32’ je desno krilo izrabilo napako Rapotca in izenačilo. V drugem polčasu so Brežani še bolj popustili in srednji napadalec je izrabil ponovno napako Rapotca, ter v 11’ podvojil rezultat. V 18’ je Forti-tudo še povečal rezultat z golom desnega krila. Brežani so se nato nekoliko potrudili ter stisnili For-titudo v obrambo. Rodella je v 34’ zmanjšal razliko in Mikuš je imel tudi priliko za izenačenje, ko se je znašel v 39’ sam pred vratarjem in mu je streljal v naročje. Postava Brega: Rapotec, Žerjal, Hrvatič, Petaros Z., Zocchi, Zahar, Samec, Mikuš, Rodella, Petaros V., čuk. K. V. ZENSKA B LIGA Bor in Breg s porazom iz Pordenona in Vidma V moški C ligi poraz zgoniškega Krasa V nedeljo je druga ženska ekipa Bora gostovala v okviru prvenstva B lige v Pordenonu. Kot že v prvi tekmi v Trstu, so tudi tokrat borovke povsem odpovedale in prepustile zmago domačinkam. Te so brez velikih težkoč osvajale točko za točko, saj so jim borovke pri tem s pov- odločilno pomagale z banalno zgre šenimi žogami in servisi. Lahko bi rekli, da je bila na slovenski strani prava «šagra» napak. 5 to tekmo so glave zdrknile na četrto mesto v lestvici in težko se bodo povzpele do tretjega, kar je bil njihov skriti cilj. Dekleta namreč prvič nastopajo v prvenstvu in so še povsem neizkušene. Prepričani pa smo, da jim bo njihova trdna volja in predanost odbojki privedla do vedno boljših nastopov in seveda zmag. Izid Pordenone — Bor B 3-0 (15:9. 15:9, 15:3) Postavi: PORDENONE — Pignattin, Rigo, B IZIDI »Alessandria — Reggiana »Mantova — Trani »Messina — Catanzaro Lecco — »Monza »Novara — Genoa Verona — »Piša Livorno — »Potenza »Pro Patria — Palermo Modena — »Reggina »Venezia — Padova LESTVICA 2-1 2-2 1-0 2-0 1-1 2-1 1-0 2-1 1-0 3-1 Venezia 35 17 13 5 50 28 47 Lecco 35 16 12 7 41 26 44 Mantova 35 14 15 6 45 26 43 Reggina 35 14 12 9 42 32 40 Genoa 35 13 13 9 38 32 39 Verona 35 11 17 7 31 26 39 Messina 35 9 19 7 25 22 37 Livorno 35 11 13 11 29 29 35 Catanzaro 35 10 14 11 32 33 34 Palermo 35 9 15 11 34 31 33 Padova 35 12 9 14 39 39 33 Potenza 35 13 7 15 35 38 33 Novara 35 7 19 9 29 28 33 Modena 35 5 21 9 27 28 31 Reggiana 35 8 15 12 29 34 31 Alessand. 35 5 21 9 27 28 31 Piša 35 10 10 15 24 36 30 Monza 35 1” 5 18 32 45 29 P. Patria 35 9 11 15 34 48 29 Trani 35 6 17 12 28 42 29 Prihodnje tekme (5. junija) Catanzaro - Trani; Genoa - Pro Patria; Lecco - Palermo; Mantova • Potenza; Modena - Livorno; Monza - Reggiana; Padova - Messina; Piša - Venezia; Reggina - Novara; Verona - Alessandria. Alessand.—Reggiana (2-1) 1 Mantova—Trani (2-2) X Messina—Catanzaro (1-0) 1 Monza—Lecco (0-2) 2 Novara—Genoa (p.p.) (0-1) 2 Novara—Genoa (d.p.) (1-1) X Piša—Verona (1-2) 2 Potenza—Livorno (0-1) 2 P. Patria—Palermo (2-1) 1 Reggina—Modena (p.p.) (1-0) 2 Reggina—Modena (d.p.) (0-1) 2 Venezia—Padova (p.p.) (1-1) X Venezia—Padova (d.p.) (3-1) 1 KVOTE 13 — 144.048.000 lir 12 — 5.144.500 » 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — Serov X Prince Tady 2 Epistola X Sannicandro in Tulba 1 2 Glasgovia Miss Moffo Ilex Ruspoli Boon Napea Buffone Oger 2 1 1 2 2 X 1 1 Pez, De Roia, De Marinis, Ros, Pa-scoii, Mongiat, Missinato in Mazzon. BOR B — Švab, Pahor, Bufon, Bandelj, Stegu, Rogelja, Rauber in Pernarčič. f. v. * * * Brežanke so v nedeljo igrale v okviru prvenstva B lige v Vidmu proti tamkajšnjemu Porziu. Zmagale so domačinke s 3:0 (15:10; 15:4; 15:7). Igra Brežank je povsem zadovoljila, in pri njih je opaziti precejšen napredek. Por-zio je zmagal samo zaradi večje izkušenosti. Breg je nastopil v postavi: Kri-ščak, Slavec D., Slavec N., Foraus, Cesnik, Cuk, Glavina, Uršič. K. V. LESTVICA prevozil 46 km v 56’46’ prečno hitrostjo 48,617 km 2. Anquetil (Fr.) z zaost. 27” 3. Altig 56” 4. Motta 58” 5. Gimondi 1’26” 6. Maurer (Šv.) 1*37” 7. De Rosso 1’54” 8. Zilioli 2’22” 9. Baimamion 2’47” 10. Huges (Hol.) 2’52”, 11. Bitos-si 59’56”, 13. Zandegu 1.00’44”, 14. Bailetti 1.01’05”, 15. Schiavon 1.01’ in 08’,’ 16. Manza 1.01’13”, 17. Par-tesotti 1.01T5", 18. Jimenez (Sp.) I. 01’22", 19. Boons (Belg.) 1.01*25”, 20. Vicentini 1.01’29” itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. VITTORIO ADORNI 64.24’11” 2. Motta z zaost. 47” 3. De Rosso 1*13” 4. Altig (Nem.) 2’02” 5. Zilioli 2’34” 6. Baimamion 2’51” 7. Jimenez (Šp.) 3’10” 8. Taccone 312” 9. Gimondi 3’26” 10. Anquetil (Fr.) 3’35” II. Bitossi 64.27’51” 12. Maurer (Šv.) 64.28’00” 13- Zandegu 64.29’24” 14. Schiavon 64.32’24” 15. Polidori 64.3311” 16. Battistini 64.33’28” 17. Passuello 64.33’31” 18. Fontona 64.34’36” 19. Mugnaini 64.35’27” 20. Maino 64.38’39” itd. NA 500 MILJ DOLGI DIRKI V Indianapolisu zmaga Angleža Hilla INDIANAPOLIS, 30. — Kakih 200 m po startu letošnje dirke «500 milj Indianapolisa« je prišlo do strahovitega trčenja. Na srečo ni bilo mrtvih, medtem ko je bilo poškodovanih 13 vozil. Nekaj pi. lotov se je laže ranilo in nekaj ranjenih je bilo tudi med gledalci. Teh je bilo ob progi 300.000. Po enourni prekinitvi se je dirka nadaljevala. Zmagal je Anglež Graham Hill s Ford Lola pred rojakom j Jimom Clarkom (Ford Lotus) in 1 Američanom Jimom McLeath (Ford Brabham). Sacile Pordenone Porzio Bor B Breg AGI B 23 5 20 7 18 11 15 12 4 21 0 24 14 12 10 10 2 0 TURNIR UEFA Neodločen finale: pokal Italiji Jugoslavija tretja BEOGRAD, 30. — Finalna tekma letošnjega mednarodnega mladinskega turnirja UEFA med Italijo in SZ se je končala neodločeno brez gola. Ker pravilnik ne predvideva ne podaljškov ne žrebanja zmagovalca, so prvo mesto podelili obema reprezentancama. Izžrebali so samo kdo bo hranil pokal do prihodnjega turnirja. Žreb je bil naklonjen Italiji. V tekmi za tretje mesto je Jugoslavija premagala Španijo 2:0 (0:0). Za Jugoslavijo sta bila uspešna Dakič v 60’ in Popivoda v 78’ MomiKuim V nedeljo za ^Nagrado Loke> Dva nova (v SO in 3S0 ccm) kategorijska rekorda Smola Tržačana Gilberta Parlottija ŠKOFJA LOKA, 30. — Približno 50.000 gledalcev je v nedeljo zaman čakalo na absolutni rekord škofljeloške proge, kjer je “■ motociklistična dirka za «Nagrado Loke«. Gledalci pa so vseeno pristvo-valj res zagrizenim borbam v imiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiMiiiimiiiiiitiiiimiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiii 12. TRADICIONALNI DVOBOJ Nfl PROSEKU Na Veliki Rouni so zmagali stari Po dolgih letih so voz morali porivati neporočeni Na znanem igrišču Velika Rouna so se v nedeljo že dvanajstič pomerili med seboj proseški «stari» (ali poročeni) in «mladi» (ali neporočeni). Igralci obeh ekip so imeli sicer še razna druga imena, omejili pa se bomo le na stare in mlade. Po mnogih zaporednih porazih so lani stari končno le izbojevali neodločen izid, letos pa jim fižol, namenjen premaganim, očitno ni dišal več in tekmo so mislili odločiti v svojo korist. Ob igrišču se je zbralo rekordno število gledalcev, čeprav vreme v prvih popoldanskih urah ni obetalo nič lepega. Pred tekmo je le posijalo sonce in nevarnost velike katastrofe je bila mimo. Pred začetkom tekme je pro-seška godba zabavala ljudi, ko pa je zaigrala himni obeh moštev je nastopilo svečano vzdušje. vratarju mladih ni ostalo drugega kot, da je žogo pobral iz mreže: 1-0 za stare. Mladi se še niso zavedeli kaj se je zgodilo, ko so bili stari napadalci že zopet pred vrati. Visok predložek je Longo spretno z glavo usmeril proti golu. žoga je zadela ob vratnico in se odbila v mrežo: 2-0 za stare. Nepopisno je bilo veselje špikerja starih, ki je na vso moč zbadal mladega ko- lega na drugi strani igrišča. Mlade je razvoj igre začel skrbeti in spu-^ ^ stili so se v napad. Najbolj aktiven Mednarodnemu sodniku Oleniku je palek, ki je izvedel precej so se predstavili naslednji igralci: STARI: Točo (Geki), Muco, Ci-len, Toda, Fula, Pedal, Rošo, Sra-nja, Longo, Kiblja, Kapus (Garde-lin). MLADI: Gugla, Klik. štraca, Pir-ri, žžk, Ualka, Palek, Pinca, šenape, Jona, Urca. Igra je postala takoj živahna in v 10’ je Urca ostro streljal proti vratom, vendar je žoga šla proti Briščkom. Po tej akciji mladih so stari vzeli pobudo v svoje roke in v 13’ je Pedal izvedel prosti strel na robu kazenskega prostora. Strel je bil izredno močan in točen in aiiimiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiinuiiiiiiiiiiiiiiiiuiimmiiuiiMUiiiiiiiiiittiiiiiiii SMUČANJE V NEDELJO POD JALOVCEM V moški C ligi je zgoniški Kras gostoval v Turjaku, kjer je moral po zelo ostri in razburljivi tekmi prepustiti zmago s 3:2 domači šesterki (12:15, 15:13, 15:6, 13:15, 11:15). NARAŠCAJNIŠKO PRVENSTVO ENAOLI 2 Zarja 0 KVOTE 12 — 2.884.549 » 11 — 160.769 » 10 — 11.253 * Kot smo napovedali ,se je sinoči začelo naraščajniško prvenstvo v A skupini. Na sporedu so bile tri tekme, a tokrat so odigrali samo eno, ker se šesterka CRDA ni predstavila sodniku. Bazoviška Zarja, ki je prvič stopila na pozornico uradnega prvenstvo, je morala tokrat kloniti bolj izkušenim fantom ekipe ENAOLI, ki so vrhu tega igrali v lastni telovadnici. Medtem ko se igralci Zarje v prvem setu niso znašli, so v drugem nudili tekmecem več odpora. Izid Jožko Morelj (SPDT) (kjub hudi konkurenci) 12. v veleslalomu V nedeljo so se v dolini Tamarja na plazu pod Jalovcem pomerila planinska društva v vele slalomu za VTK Memorial, ki ga organizira Akademsko p. d. v spomin treh svojih članov, ki so se ponesrečili na teh strminah. Slovensko planinsko društvo iz Trsta je v prespektivi bodočega delovanja smučarskega odseka poslalo na to tekmovanje precej okrnjeno ekipo, ker je bil za naše razmere termin tekmovanja precej pozen. Moramo poudariti, da je ta prvi uradni nastop smučarskega odseka, ki se je do sedaj izživljal le v internih društveni tekmovanjih. Naši fantje, ki so bili zelo simpatično sprejeti, in sicer Antek , Terčon, Niko Kosmina in Jožko ENAOLI - Zarja ~:0 (15:3, 15:11) Morelj so tekmovali v kategoriji Zarja je nastopila v postavi Marc, žagar, Cuk, Babuder, Kosmina, Spetič in Križmančič. »planincev« kjer je bila konkurenca zaradi prisotnosti zelo perspek- tivnih mladih smučarjev izredno huda. Na zelo strmi kilometer dolgi progi, kjer sta se menjavala led in sneg, so prva mesta pobrali tekmovalci iz Kranja in Mojstrane. Jožko Morelj je zasedel dobro 12. mesto, druga dva pa sta si pokvarila s padci boljšo uvrstitev. Razveseljivo dejstvo, da so končno naši zamejski smučarji stopili iz ozkih meja društvenih tekmovanj, nalaga SPD Trst večje odgovornosti za prihodnjo tekmovalno sezono, tekmovalcem pa naj bo spodbuda za marljivo vadbo, da bodo kos konkurenci v pokrajinskem merilu. strelov. V 24’ je preigral celo obrambo in nato še Točota: 2-1. Po lepi paradi vratarja starih v 40’, so mladi izvedli po Palku ponovno hoter protinapad in Točo je moral ponovno pobrati žogo iz mreže. Izenačenje 2-2. Malo pred koncem polčasa so mladi oblegali svetišče starih. Pinca je ostro streljal, Točo bi žogo verjetno ujel, dotaknil pa se je je branilec in že so bili mladi v vodstvu s 3-2. Drugi polčas se je začel z premočjo mladih, ki pa so bili jalovi. Urca (očividno ni bila legalna, ker je tekla po igrišču z vsaj enourno zamudo) ni znal izkoristiti ugodnih priložnosti, pa niti Palek se ni več znašel. Stari so po kakih 10 minutah igre začeli čutiti koristi masaž in injekcij dr. Vincencusa. Začeli so napadati in Gugla je moral nekajkrat posredovati. V 20’ je bil pri žogi Pedal. Streljal je ostro v kot. Vratar mladih je bil pokrit in se je vrgel prepozno, tako da je bil rezultat 3-3. Stare je ta uspeh tako spodbudil, da so zaigrali kot bi morali mladi. V 41’ je Pedal izvedel skoraj sam hiter protinapad, se sam predstavil pred vratarjem mladih in ga z močnim strelom premagal. Minuto kasneje je Pedal skoraj ponovil prejšnjo akcijo in tudi tokrat je bil Gugla premagan. 5-3 za stare in velika sramota za mlade, ki so ob vzklikanju ogromne množice malo kasneje že porivali s starimi natovorjen voz proti vasi. Tekmo si je ogledalo Izredno ve liko ljudi, neposredno pa je potek igre prenašala tudi proseška televizija, ki je bila preko satelita «Bo-ljunik« povezana s polovico sveta. vseh kategorijah in so bil' '.. priča izboljšanju dveh skih rekordov: v razredu 50 c • kjer je Nemec Knuz z vozd Kreidler prevozil krog s ' ’ km na uro in v kategoriji 360 cc ’ ki je postal plen Italijana settija. . . bj Tržačan Gilberto Parlotti, K' se prav gotovo v marsikate razredu uveljavil, je imel v deljo res smolo. V kategoriji ^ ccm, kjer je nastopil z vozl Tomos, je moral že v drugem gu zaradi okvare odstopit'-lotti se je pojavil tudi na sta . vozil do 250 ccm. Tržačan je naj hitreje potegnil in je bil d0 ca tega kroga prepričljivo v vods • Nepričakovano pa se je ®°. ustaviti pri svojih mehanikih, mu je puščala zadnja zračnica-prav je pri popravilu precej tekmec; so mu ush za mudil poldrugi krog — se je bojev'^ Parlotti vseeno pognal po cesti. 4. 5. rariocu vseenu vendar nasprotnikov ni mogel hiteti. V tej kategoriji je pripadla presenetljivemu do nu Alešu Mrzelu, ki je kustos fjeloškega muzeja. Izid; tekmovanja v posame kategorijah so naslednji: 50 ccm (8 krogov) nn,,i"0, 1. Knuz (ZRN, kreidler, 20 2' najboljši krog 107,856 km/n kategorijski rekord) 2. Smith (Avstralija, derbi) 21’02”3 3. Nielsen (Dan., kreidler) 21’07’’3 Eser (ZRN, honda Cr liw Bernetič (Jug., tomos itd. 125 ccm 10 krogov) ...ig 1. Goosen (Irska, bultaco) 20 (najhitrejši krog 113,924 ** na uro) 2. Kormann (Švica, bultaco) 24’19”2 3. Bernetič (Jug., bultaco) 24’28”1 Parlotti (Italija, morini) Coulter (Irska, bultaco) it°-250 ccm (12 krogov) - 1. Mrzel (Jugoslavija, s.erva chi) 28’05”4, najboljši Kros 117,733 km na uro sc.) Ooulter (Irska, bultaco T» 28’U”0 „h1) Riziero (Italija, aermaccm/ 28’40”2 4. 5. 2. Rlchman (ZDA, bultaco TSS) Drixl (It., aermacchi) , Seidl (ZRN. norton manx) »"• Rosandra Zerial v četrtek v Rivignanu V četrtek 2. junija bo enajsterica Rosandra Žerjal gostovala v okviru kvalifikacijskega turnirja za II. ligo v Rivignanu. Tekma bo ob 16.30. Ob tej priliki klub organizira izlet v Rivignano. Navijačem bo na razpolago avtobus, ki bo iz Boljunca odpeljal ob 13. uri. Bevanda (Jug., morini) itd’ 350 ccm (15 krogov) ....n 1. Grasse«! (It., bianchi) 33« (najboljši krog 127,359 km uro — kategorijski relc°r,%'j 2. Voung (VB, AJS 7-R) 34 *?,, 3. Radberg (švedska, aermaccm/ 34’24”4 5. Seidl (ZRN, norton i 500 ccm (15 krogov) 1. Young (VB, matchles 31’52”0 (najhitrejši krog km in 393 m na uro) 2. Lenz (Avstr., matchless 33,00”° -n«) 3. Hawthorne (VB, norton 33’04”0 4. Allner (ZRN, BMW RS> , 5. Howe (Kanada .norton man* itd. Prikolice (12 krogov) 1. BuHcher • Neumannova (Z ,, BMW RS) 28’14”1 (najhitrej krog 116,547 km na uro) 2. Wolhart - Schylps (ZRN, BMW RS) 28'25”0 . 3. inž. šnajder - Rogan (Jug°sl“ vlja, BMW RS) 28'26”0 4. Vogel • Leissing (Avstrija- BMW, RS) , 5. Jelen - Gerden (JugoslaviJ BMW R 61) itd. IVO JUVANČIČ 3. Italijanska publicistika o Slovencih V brk vsem tistim, ki so narečja, male narodiče podrejali velikim, je pel Prešeren in za njim je šlo slovensko ljudstvo, ki je preraščalo v narod. V brk vsem idejam ultranacionalistov, ki so govorili o «naravnih» «strateških» mejah (Nemci in šovinistični Italijani so jih preko slovenskega ljudstva potegovali, govorili o ((asimilaciji«, je Prešeren pel: «žive naj vsi narodi, da koder sance hodi prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! (Zdravica). Pokazal je s tem svojega demokratičnega duha in stal višje od tujih kulturonoscev. Verjel je v pravice, v sile tudi malega, zelo malega ljud- (Nekaj pripomb k obdobju prve svetovne vojne) stva-naroda na zelo, zelo ogroženem področju, kjer se je stikalo germanstvo. BilO je leta 1844, doba Meternichovega absolutizma. «V marsičem je ((Zdravica« kar podobna miselno in čustveno izvirnemu ter čisto umetniškemu odzivu na geslo: Vsi ljudje so bratje in na programu Društva bratovskih demokratov, ki so ga prav 1844 ustanovili v Londonu revolucionarni emigranti z levim krilom chartistov« (A. Slodnjak, «Prešemovo življenje«, Ljubljana 1964 str. 261). Padovski univerzitetni profesor Arturo Cronia je izdal zelo obsežno knjigo, nekako bibliografijo, toda s svojimi ocenami, kaj vse je italijanski svet napisal o Slovanih («La conoscenza del mondo slavo in Italija«, Padova 1958). gre za pregled tisočletja in vendar je moral zapisati o slovenski literaturi, dasi jo sam ko slavist pozna in ceni, da je za Italijane nepoznan, dobesedno «eclissata» (d. c, str. 547), rekli bi pod sončnim mrkom. Tudi temu se ne bomo čudili. Slovensko prebujenje ni bilo lahko. Leto 1848, je prineslo zahtevo po ((Združeni Sloveniji«. Malo jih je bilo, ki so jo zahtevali, ostali so čakali, da pride po milosti cesarja. To leto in nato 1859, 1866/67 so pa le mejniki slovenskega prebujenja, kakor so prelomnice v italijanski zgodovini in dodajmo in priznajmo tudi slovenski narod je šel s časom prav po zaslugi prebujajoče se Italije, dasi italijan-cki meščanski tok ni bil vedno progresiven niti za Italijane; o tem pišejo zadnje čase v Italiji precej, ne malo gre za zasluge levomeščar.-skemu Gobettiju in komunistu Gramsciju, ki se je, dasi in-ternacionalist, zavedel svojega italijanstva in pred vsemi, prvi iskal tudi novo, italijansko pot v socializem. Liberalni so bili tvorci nove Italije, demokatični ne; ne kmeta ne delavca ni znal risorgimento pritegniti. Veliki Mazzini je bil le ideolog, ne pa organizator; vojaški orga- nizator Garibaldi se je slednjič pod silo razmer poklonil kralju. Bilo je v tem času, da so vstali možje, ki so pometli tudi z «naravnimi», «strateškimi» mejami vsaj v teoriji. Med njimi F. Engels («Po und Rhein« Bd II str. 725), ker je s svojo dialektiko in včasih celo kljub njej le čuti «živ-ljenje je močnejše od teorij, načeb. Narava ni pisala meja; kamen in voda, vrh in reka ne moreta biti več kot človek, kot ljudstvo. Tako meni še živi švicarski zgodovinar (J. R. von Salis, «Im Lauf der Jahre str. 129). Švicar, državljan ene države, kjer že stoletja žive složno trije kulturni narodi kot en državni narod. III. «V Trstu proglašajo,... da bi tudi majčkena slovenska šolica v mestu bila nar pad na prevladujočo na-cijo». A. Vivante «Lega nazionale je zakrita v ooiaK aogmatizma. Razpravljati o njenem de lu je svetoskrunstvo... V Istri se bori, da otroke slovenskega pokolenja po šoli prepelje do italijanske zavesti.» A. Vivante. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Slovenci niso imeli mest, kaj naj bi kmet počel v mestu. Doma, na zemlji se je trgal za zemljo, vedno manj je je bilo. Pa je presežek kmečkih brezličnih množic začel prihajati v mesto, ki je potrebovalo hlapce, dekle in radi so jih sprejemali. In prišel je čas, ko je mesto potrebovalo delavce vseh vrst, težake, cestne pometače. No, najviše so se povzpeli še do male obrti. «Pek» je še danes znano ime v tržaškem narečju. Toda prišel je dan, ko je brezlična množica začela od doma prihajati s slovensko zavestjo in lepega dne je za svoje otroke zahtevala: šolo hočemo v svojem jeziku! Pa še to: Spoštujte naš jezik na sodniji, v uradu v javnosti! Konec je bilo lepega patriarhalnega razmerja med gospodom in hlapcem, gospodarjem in delavcem, med «šjoro» in deklo. Hlapec se je z zahtevo po narodnem priznanju povzpel do revolucionarnega dejanja. «Akcija je rodila reakcijo« (Marx, ne morem drugega citirati, ga ni; da se opravičim, če je komu ime neprijetno!) In začelo se je; Tu gospodarji tisočletij, branilci svetih izročil italijanstva, tam «Slavi». V ter liniji se nekako odvija boj prejšnjega stoletja, ki še ni končan. Liberalna gospoda ni bila demokratična, da bi rekla: «No, ena slovenska šola, pač ne bo napravila mesta slovanskega, zlasti če gre za osnovno, če gre za: A-B-C junake. Ne, ne in ne!« Tako v Trstu, Gorici in po vsej Istri, kjer je imel besedo italijanski gospod. In samo na zgodovino se je skliceval: na rimstvo, na izročilo, na statute mest. Toda po dolgih desetletjih boja so tudi v italijanskem svetu začeli posamezniki spregledovati. Iz liberalnih idej so povsod po svetu začeli poganjati novi brsti, silili v vrhove: demokracija (zaboga že stara Grčija in stari Rim sta poznala besedo ali duha!) Republikanec Mazzini ni znal u-resničiti svojih demokratičnih idej, žal tudi današnji njegovi učenci, mnogi mazzinijevci, republikanci so marsikje in v marsičem ostali le pri idejah, pri besedah (Trst uči: Ime «Hreščak» pove vse!) Za Trst in Gorico velja, da Je bolj za uveljavitev demokratičnih idej začela socialna demokracija, tako italijanska kot slovenska. Ob tej so stali še posamezniki, ki so prišli ne iz vrst proletariata, pač pa iz meščanstva: posamezni občudovanja vredni mazzinijevci, ki so šli dalje kot sam njih učitelj pri Italijanih. Masary-kovci pri Slovencih. Pozno se je to zgodilo, sožitje ob Soči in Jadranu bi lahko že ob začetku tega stoletja bilo drugačno. Drugačno, če bi bil mogel dvigniti svoj glas Angelo Vivante že tam v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Mož bi zaradi svoje knjige «Irredentismo adriatico« (Fi-rence-Voce 1912) zaslužil spomenik. Ne vem, če ima kakšna ulica njegovo ime, vsaj tam, kjer žive Italijani in Slovenci skupaj. Ne zato, ker je pisal zgodovino iredentizma, pač pa ker Je bil prvi, ki je Italijanom napisal prospekt slovenske zgodovine, kratek zgodovinski pregled slovenskega razvoja. Najbrž mu je stal ob strani na pol pozabljeni dr. Henrik Tuma s svojim znanjem in s svojimi prijemi. V Trstu in povsod med italijansko liberalno gospodo so te bukvice izzvale strahovito ogorčenje, odpor, protest. Se toliko ga niso upoštevali, da bi iz njegovega dela študirali malo bolj temeljito osovražene nevarne «Slave» in «perico-lo slavo«. Vojna strategija in taktika daje imenitno važno* obveščevalni službi, ki zbir podatke o sovražniku. Ved je za to Napoleon, zapis®! J. to resnico nemški gener® Clausewitz (1832. leta), k° L trdil, da je vojna nadaljevanj politike z drugimi sredstv • Nujno sledi, da bi resna P°‘ tika morala imeti svojo re no temeljito obveščevalno slu bo o nasprotniku. Študira nasprotnika samega, njego* zamisli, delo, podvige, razvoj-Nikjer ne najdemo v Sov«* stični italijanski literaturi, <* bi Vivanteja brali, upošteva • Brali že, toda da so ga sramotili in napadali. Sovin zem je slep. Podcenjuje, P*' žira, ignorira in to še zlasti, cf je nasprotnik šibkejši, in »i venci so bili. Zgodovinar, a se bo hotel temeljito ubadati vprašanjem odnosov med « , lijani in Slovenci, bo m°rL, upoštevati izsledke moden* psihologije, ko bo prebiral ra^ ne šovinistične izpade. 2e citirani Arturo Cronia, * je zbral vse, kar so Italija^ napisali o Slovanih, o , vencih, prinaša, da so nekaj pisali in natisnili o beneški Slovencih (1. c. stran 63, stra* 414). (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONlECCHI 8,11., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 • II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20- Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - VnaPr«^ Četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), meseCno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 *■ )() SFRJ- ADIT D2S ’ Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaSK® goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst. _______________________________________________________