St. 7 V Ljubljani, lj. februarja 193® Stdeči vihat0 Povest iz prve indiianske volne za Ohio — Po starih virih pripoveduje Fric Steuben Njegove besede so prevzele Savane z ogorčenjem Njim. ki so že spet sanjarili o popolnj zmagi nad belci, je v bridkih besedah na dolgo razložil, da je zmaga nemogoča Govoril ie med drugim takole: »Mi i iko samo še umremo Pobili bomo žene in otroke in starce in potem še sami iskali smrti — v borbi s sovražniki našega naroda.« — To je Savane zgrozilo in so umolknili. Toda Komstalk je bil neizprosen Ko niso sprejeli njegovih zahtev, je popadel svoj bojni bat in ga le z velikim zamahom vrgel v reko Scio-to, rekoč: »Za vse čase se Kornstalk odreka vojni. Kornstalk sam se bo podal na pot, da izprosi mir « — In pri tem je ostalo Vzel je Savanom ipanje na zmago. V smrt niso hoteli Torej je ostal samo še mir... — In Kornstalk — tako je končal Simon Girty svoje pripovedovan ie — vprašuje zdaj po meni. kdaj se prično mirovna pogajanja Deset dni pozneje. Grof je sedel na svojem stolu pred kolibo, obkrožen od svojih in virginskih častnikov. Na dvorišču je bilo živahne življenje in lord Dentnor se je sme ljai Da, bil je zadovoljen. V nekaj minutah se bodo Kornstalk, Katahekasa in Bukongahelas posled^ njič pojavili pred njim, da bodo pod mirovno pogodbo zabeležili znamenja svojih totemov To je bilo truda! Naj« prej so Virginjci začeli razsajati, uprlž so se, ko so čuli. da namerava lord Den=> mor skleniti mir. V celih gručah so s© zbirali in so rjuli pred njegovo kolibo^ ker so grofa smatrali za nerazumljivega slabiča Med divjem truščem in celo grožnjami so zahtevali, da umakne mi-rovno ponudbo, ki jo je bil stavil Indi* jancem. Virginci so bili pač takšne sorte ljud« je, da so si dali od lastnih poveljnikov samo tedaj kaj reči. če jim je šlo v račun. Zdaj so se morali umakniti pred tem hladnim angleškim plemičem. Zrna* goval jih je s svojo molčečnostjo in d»= stojanstvenostjo. Vsa množica je prav kmalu umolknila. Ko je lord Denmo? hladno in ostro vprašal, ali se hečej@ Prlobčujemo dve aliki značilnih indijanskih kolib kakržne so imeli v Času, ko m ji godila na6a povest, pa tudi Se dolgo pozneje Notranjost Je bila 3eveda Se mnogo bolj enostavna kakor zunanjost, L* neprestano gibanje v svobodni naravi je oRmnju,'«!} Indijance čile in Čvrsta res upreti, so se umaknili, škripajoč z zobmi. Na njihova vprašanja sploh ni odgovarjal. Naslednje jutro je poslal pol čete vojakov staremu Kornstalku .-naproti. Virginci so se dali hitro vneti in se hitro navdušiti, zato so zdaj naenkrat odobravali ravnanje lorda Denmora Močno se je njegovo zadržanje dojmilo teh grobih mož. ki so sicer bili svojeglavi in brezobzirni toda v bistvu vendar pošteni in kremeniti ljudje, ki sta Jim ugajala pogum in trdna volja. Težje je bilo s Kornstalkom Stari si-volasec ni prišel prosit, zaničeval je sladkobno in prilizovalno govorjenje, kakršnega so sicer bili vajeni indijanski posredovalci. Ce si mu ponudil stol. ga je odklonil in se vsedel na zemljo Nikoli tudi ni srknil ponudenega žganja, zagrnil se je v svoi plašč iz bivolje-ga krzna, zrl je predse in stavil svoje zahteve. Grofa je slednjič minila potrpežljivost. Skočil je pokonci in je razburjeno izpregovoril nekai besed Kornstalk je mirno motril njegovo jezo. Ko je grof končal se je Kornstalk mirno obrnil k Simonu Girtyju in ga prosil naj mu preloži besede »belega moža« To je storil, čeprav je doslei pri pogajanjih izvrstno govoril angleško Da tokrat niti ni hotel guvernerja imenovati »belega očeta«, kakor so se tega bili navadili Indijanci, marveč ga je čisto enostavno in prezirljivo označeval za »belega moža«. Naposled so pogajanja potekla vendar tako daleč, da je bil Kornstalk voljan podpisati mirovno pogodbo Prive-del je s seboj osem spremljevalcev, med njimi oba glavarja iz indijanskega taborišča, ki je poslednji dni zraslo iz tal tam vzad za tremi ogromnimi plata-nami. V primerni oddaljenosti mu je sledila truma Šavanov, ki so želeli biti priče sklenitve miru. Bilo je kakšnih osemdeset bojevnikov. Dasi je lord Denmor Indijancem prizanašal, so bili pogoji vendar dovolj strogi. Indijanci so morali odstopiti deželo Kentuki. kjer so imeli najlepša lovišča. Vse njihovo ogorčenje ni nič pomagalo. Zadonela je trobenta, nastala je tišina. Dve četi sta prikorakali. Indijanski glavarji so se približali guvernerju in ne da bi pogledali na levo ali desno, so se pred njim vsedli na zemljo. Molčali so. Potem fe Izpregovoril grof Pozdravil i« indijanska glavarje, izre- kel, »da bo nepotrebno prelivanje krvi gajanja srečno končala »Upam*, je rekel. da bo nepotrebno prelivanje krvi enkrat za vselej končano Nikakoi pa naj nihče ne ruši miru, kajti sicei bom prisiljen, tak prekršek najstrožje kaznovati« Potem je povzdignil svot glas, da je donei čez vse dvorišče Virginci, častniki in vojaki ki so si doslej šepetali te in one ooombe, so onemeli. Lord Denmoi je rekel: — Med onimi, ki so prišli sklepat mir. sem močno pogrešal indijanskega glavarja Logana ki ga Indijanci imenujejo Tagajutah. Ponovno sem poslal •sle, da ga najdejo in privedejo, toda al jim dal k sebi še manj da bi jih poslušal Grozil sem s kaznijo toda Lo-gan se nI premaknil iz svoje kolibe Danes mi je vendarle beli lovec Gibson ki je nekoč bil Loganov prijatelj, prinesel Log a novo pismo. Lord Denmor je dvignil polo umazanega papirja in beli možje so silili spred, tudi Katahekasa in Bukongahe-ias sta dvignila glavi, samo Kornstalk je vztrajal negiben, pogled uprt v tla. Grof je razprostrl pismo in govoril: — Glavar Kajugov je stezosledcu, ki ga je obiskal v mojem imenu izjavil tole: »Pozivam da se javi sleherni beli mož. ki je kdaj lačen stopil v Logano- ! vo kolibo in mu Logan ni dal jesti, pozivam one, ki so kdai prezebaloči ali goli prišli k njemu in jih Logan ni oblekel. Ob zadnji dolgi in krvavi vojni s Pontiakom je ostal Logan mirno r svoji kolibi in je govoril za mir Tako velika je moja ljubezen do belih, da so moji rojaki s prstom kazali name. če sem šel mimo in so govorili: ,Logan je prijatelj naših sovražnikov!' Menil sem, da bom do svoje smrti lahko z vami živel v miru. Toda grozota enega same~ ga človeka je to preprečila. Na pove'je polkovnika Kresapa so bili zadnjo do-mlad hladnokrvno in brez vsakega povoda pomorjeni vsi Loganovi sorodniki, tudi ženskam in otrokom ni bilo prizanešeno. Nobena kaplja moje krvi ne utripa več v žilah kakšnega živega bitja. To me je dvignilo k maščevanju. Iskal sem morilcev, marsikoga sem ubil, maščevalnost sem pomiril Zavoljo moje dežele se veselim sadov miru. Tod« nikdo naj ne misli, da je moje veselje — boiazen Logan ni nikoli poznal strahu, nikoli se ne bo umaknil s svoie Doti, da bi si zgoli življenje rešil Čemu tudi' Kdo rta «e Sivi, da bi Saloni n Logaacan. NI ga> (Dalje) I H A Gabriel Scotts S Prvo poglavje SIVKA DOMA Sivka je sedela nekega večera na hišnem slemenu in se umivala s šapico. Sedela je tik ob dimniku, kjer je bilo toplo zavetje Ce je malo iztegnila glavo, je lahko videla rob me&eca, ki je pravkar prilezel izza gora. Nocoj je bil tako svetel in lep, da je vsakdo obstal in se zagledal vanj. Toda Sivka je bila slabe volje in se za mesec še malo ni zmenila. Prav nič ni gledala v višavo, samo na dvorišče je oprezovala, da bi videla, ali se ni spet brez dovoljenja priklatil Mons, kakor že večkrat v zadnjem času; zakaj ob vratih je klet, ki je bila imenitna podganja kuhinja, ki jo je Mons kdo ve kako izvohal. Sivka pa je hotela imeti vse svoje podgane zase — saj je bilo vendar vse njeno — hiša. klet, dvorišče in vrt! Samo iz prijaznosti je dovolila nekaterim dobrim ljudem, da so tu stanovali, in zaradi tega. ker sama vendar ni mogla vse hiše rabiti. Zato pa so ji morali vsak dan dajati za najemnino veliko skod9'ico mleka, razen tega pa še špilje od klobas in kožo od slanine. Ljudje so jo skoraj ves dan nosili po rokah, v na-ročie so jo jemali, ščegetali so jo pod brado in sploh niso vedeli, kaj dobrega naj ii store Vzlic temu. da so se ljudie kar gnetli okoli nje ji stregli in hoteli ostati z njo DriiateMi. vzlic temu da je bila gospodarica v hiši ir> da je bilo vse nieno. je neprestano orihajal ta nesramni Mons in se šopiril po njenem dvorišču. Še »dober dan« nI rekel. Kavni em nič tebi nič je zavil k podganji luknji in legel tam na prežo. Ce bi jo vprašal za dovoljemje ali pa jo vsaj pozdravil — toda kje! Mons je hodil mimo nje, kakor da je sploh ne bi videL Sčetinasta, umazana brada mu je štrlela na obe strani in rep je vlekel za sabo kakor kakšna lisica. Res se je de* lal, kakor bi mislil, da je vse skupaj njegova last! Najhuje pa je bilo to, da je Mons včeraj ujel podgano prav tedaj, ko so prišli ljudje iz Sivkine hiše. In namestu, da bi se bili razjezili, so rekli: »No, poglejte, kako je ta maček spre-ten — da, kaj takega bi morali tudi mi imeti!« Prav tako, kakor bi ona sploh ne bila nič prida: »... Kaj takega bi morali tudi mi imeti!...« Čeprav je bila kar besna, se je morala smejati — kakor bi bil Mons mor« da spretnejši od nje! Mons se je tako zelo bal psov, da je plezal po brzojavnih drogovih in plotovih, če je le od daleč zagledal pasji rep. Ali ni prav tako kakor Sivka ujel vsak dan svoje podgane? Toda neumni ljudje hočejo seveda, da se bo ukvarjala s tem od večera do jutra in od jutra do večera. S9 na misel ji ne pride! Naposled bodo še mislili, da maček lahko neprestano podgane žre! Ali ne morejo razumeti, da pomeni zanjo podgana prav toliko ka-kor zanje petelin? Koliko petelinov pa lahko na dan pojedo, saj puste glavo,, perje, drobovje in kosti med tem ko> ona ne zavrže niti toliko, kolikor je brade! Ne, kar naj drže jezike za zobmi. Kaj pa bi bilo, če bi podgane dw cela zatrla? Hvala lepa! Pri lovu je po« trebna zmernost, če nočem divjačine docela iztrebiti. In nihče ne sme trpeti drugih lovcev v svojem lovišču. To bi bilo šele lepo! Sivka se je že vsa umila. Iztegnila je glavo, pomežiknila in poskusila, ali bi se lahko ogledala v mesecu. Ta pa je med tem prilezel že previsoko: zato j« mislila rajši splezati po jablani navzdo! in si poiskati kakšno lužo. Potrm hotela iti v hišo in zahtevati evojo aa-jemdsa Toda prav tedaj, ko je stala na Koncu hišnega slemena in hotela skočiti na drevo, se je pokazala iz luknje v kameni tem zidu pod njo kosmata glava. Kakor blisk je bila Sivka v vejah Spustila se je ob deblu na drugi strani navzdol in legla potem za koprivami na prežo. Res — gospod Mons se je bil priplazil, da bi spet pri njej poiskal podganjo pečenko. Kar brez drugega je sedel tik pred podganjo luknjo in pripravil Sapo za udarec. Njegova brada je bita podobna dvema štrlečima košatima vejama, in dolgi rep je visel za njim kakor metlišče. Nevaren je videti in ni da bi se z njim šalila! Njegove oči so ae iskrile kakor zeleni stekleni krogli toda Sivka se ga vzlic temu ni bala. Samo stisnila je zobe in zbrala vse svoje moči. Ali naj se ga zdaj takoj loti? Morda pa bo najbolje, če še malo počaka, potem bo lahko zalotila tatu pri zločinu. Drugo poglavje NOČNI DVOBOJ Oba sta se zdaj potuhnila In prežala Mons na podgano Sivka na Monsa Le-iala sta docela tiho. zato tudi ni bilo treba dolgo čakati, da je iz luknje prikazala podgana Malo je vohljala s smrčkom okoli sebe Čutila je. da ne diši vse prav nedolžno ker pa ni čula nobenega glasu se ie upala iti še zs korak dalie V tem trenutku pa ie švignilo nekai črnega do zraku in ostra šapa se fi 1e zarila globoko v hrbet Tr ae le zgodilo tako hitro da ie bila pod gana mrtva še preden je mogla do-»ssett. kaj se sploh godi. Seveda, Mons je bil spreten, to se mu mora priznati, toda vzlic temu je ostal tat — zato ie skočila Sivka hitro izza kopriv in šavsnila po podgani prav takrat, ko se je hotel Mons izmuzniti s svojim plenom. »Kdo ti je dovolil tu loviti?« Monsov kožuh se je naščeperiL »Kaj te bnga. kuštrovka?« »Kaj me to briga? Se celo dosti me briga Ali ni to moja hiša, moja klet, moje dvorišče, moj vrt in moja podgana? Tu nimaš ničesar iskati, zapomni si, in prepovedujem ti, da bi brez mojega dovoljenja lovil v mojem dvorišču!« »Tebe ne bom prosil za dovoljenje!« »Bomo videli!« »Lovil bom, kjer se bo meni ljubilo!« »Jaz pa ti pravim, da se ne smeš več prikazati sem in da nimaš tu ničesar iskati!« Spustila sta podgano in sta si stala nasproti kakoi dva velika, kosmata klobčiča, Mons skoraj črn in Sivka skoraj bela; oba sta bila tako besna, da sta kakor divja mahala z repom okoli sebe in povešala ušesa nazaj. »Premisli se«, je dejal Mons, »ali pa se ti bo zgodilo prav tako kakor pod-gami, ki leži tukajle!« »Ti si premisli«, mu je odgovorila Sivka, »ali pa jo boš izkupil, da ne boš nikoli več podgan lovil!« »Ali si mar rekla, ali je začvrčala kobilica?« Tedaj se le nad njima odprlo okno. »Pst«. je zaklical neki glas, »mirujta, mi bi radi spali!« »Saj sem le jaz«, je odvrnila Sivka. »Samo Monsa bom malo premikastila, ker je lovil v mojem lovišču«. Takrat pa je izrabil Mons lepo priložnost in udaril Sivko v sredo obraza. To se je zgodilo tako hitro, da ni mogla takoj odgovoriti na njegov napad Pre-kopicnila se je in obležala na hrbtu s šapami navzgor. Toda grizla in praskala je. kar so ji dale moči, in se obesila s kremplji na Monsa. In oba sta se sukala kakor velika, strašna vrtavka po pesku. »Drrr«. se je čulo, »sssit« in vmes je Mons vreščal in cvilil. V tihi mesečini je to odmevalo dvakrat glasneje. Prod se je drobil Dod njima zaletavala sta se ob kletna vrata oihala in napenjala da so se iskre kresale. Poskakovala sta kakor dve gumijasti togi in se sukala v kroeu Prah se je vil okoli njiju kakor vrtinec v morju ., (Dalje) Aml: Alenčica reši mladega Marka Pretekla sta že cela dva meseca, odkar je inladi Marko odjezdil v turške dežele V es ta čas sta prispela po selu dva od njegove roke popisana lista, da je zdrav in mu je vojna sreda mila. Zdaj pa se je že tretji mesec nagibal b kraju, tretjega lista pa še od nikoder in nikoli! Dolge ure je čakala mlada Alenčica m se iz grajskih Im ozirala v ravnine, nestrpno čakala, kdaj za- Eleda sla z listom — pa glejl — že je ar brž pretekel še tretji mesec brez najmanjšega glasu in sporočila. »Gotovo je ujet, ujet ali ubit,« je bog ve kolikokrat zavzdihnila »Kaj naj zdaj reva počnem brez bratca?... Če je ujet — kje ga najdem? Ce ranjen — kdo ga obveže? Čt mrtev, joj-me! —« Tako je premišljala In ker ga ni bilo od nikoder, si je od hudega razpustila prekrasni kiti črnih las. da so se ji vsuli do ozkega pasu Odtorej se ni niti česala niti se ni poškropila z dišavami, kar na vse drugo je pozabila, samo pri bratcu, mladem Marku so se ji mudile misli. Venomer ji je nekaj klicalo: »Kaj se obotavljaš. Alenčica? Vzdigni se, zapasaj meč. osedlaj konja in pojezdi za bratcem! Za gotovo je ujet, iz temne ječe kliče na te » Alenčica je znala ravnati z orožjem Naučila se je tega ob mladem Marku že davno Sprva mu je podajala puščice, ko se je uril za boje, pozneje pa je tudi sama prožila lok. Za šalo sta se kdaj pa kdaj pomerila z meči in zgodilo se je, da sta se v vročici boja udarila čez mero, kar je pa Alenčici le hasnilo Postala je samozavestna in mladi Marko je moral preklemansko paziti, da ga ni kresnila Tam pa tam sta kot buria odjezdMa v ravnico in se skušala v diru »Rajnkega očeta kri imaš v sebi.« se je čudil Marko V družbi je rad govoril o svoji sestrici in se postavljal z njo. »Saj ti suče meč kot eden nas. s koniem se podi kot vsak rtriig Nemara ji ne bo škodilo, ka i se ve « Vsp to ie rq7m's!;lfi in ime- lo io ie da bi nrčeei 7«M-»Jia!a cir-isto kobilo, saj si je počila brez dela v hlevu V kamrici je visela še ena bojna obleka mladega Marka. Kaj se je I obotavljala? Čakala je menda nekak- | šnega znamenja, migljaja z neba, saj res ni vedela, kaj naj ston, kam naj se obrne na pot. Pa je dočakala tudi tisti migljaj. na stežaj mu je odprla vrata, — selu, tako je mislila Pa seveda ni imel pisma ali besede od mladega Marka. Da onga, mladega Marka sploh ne pozna. Kako neki naj ga kdo spozna?... Alenčica je ubežniku nanosila vina in maslenega kruha in pripovedovala: »Kako da ga ne bi poznal, mladega Marka, junaka, ki je znan v Allahovi deželi na vsakem vogalu! Ni enega Turka, ki bi mu ne bil kos. Sabljo ima ostro kot britev, kot sonce je svetla, po sredi ji leži kača, na koncu te pa ogenj ven gori. Rdečo kapo ima na glavi, za trakom tr; žerjavova peresa. Tri mesece, še malo več, je tega. odkar je odjezdil s hlapci v boje. Pomisli, ubežnik, moraš ga poznati, slišal si o njem.« Ubežnik jo je začudeno gledal po« strani, pil, da je klokotalo po grlu in jedel s polnimi usti, pa nobeno rekel. Ko pa se je do dobrega natrupil da ni šlo več vani. se mu je razmaial iezik. »Od Turkov ie bi! en tak ui'kom ;r vi'kom i!mešan;h straž Z* nir> ie obležalo v>!;ko Turr^nov ko lik"r snopov 79 >pnr a!; na trave za kosci ko boe d^bro lef,no da Do vrat se ie prsekala brez doleega po roisleka }e spodbodla kobilo, da se je postavil?, visoko na zadnje noje, f sprednjimi je kopitnila na hrastove vrata, zaiskrilo se je, odletela je ključavnica. »Marko!« je zaklicala na vso moč in se otepala Turčinov. Strgaj verigel« Mladi Marko je zaškrtal. napel prša, enkrat — so se naravnali členi vdrugič — veriga je zapela kot struna, vtretjič — je počila Urno je sko* čil na kobilo pred Altnčico, jo spodbode! in spustil vajeti, m žival je preskočila živ zid turških straž kar tako. Se predno so utegnili zapahniti dvoriščna vrata, sta že šinila venkaj v svobodo Za njima, že daleč, se je vedno bolj zgubiia!o besno kričanje premaganih nejevernikov Kmalu je še to utihnilo in brez počitka sta letela na varnem hrbtu sitaste kobile skozi temno noč Žival je položila uhlje nazaj in se kakor da plava odeaniala v dolgih sprožljajib proti domačim krajem. Proti jutru sta obstala na bregu mejne reke Kolpe Ves cas iiista niti besede črhnila. zadosti jima je bilo, da sta se čutila drug ob drugem Mladi Marko je skočil na tla in pritisnil uho na zemljo Iz skušnje je vedel, da ju bodo nejeverniki zasledovali Zadržal je dih in prisluhnil Čez hip je skočil pokonci »Za nama so.« je rekel »Kaj storiti? Kobila je utrujena, ne b- zdržala.« je menila Alenčica Žal ji je bilo zveste živali Marko se je spomnil stare kovačije ob reki in bistra misel mu je šinila v glav" »Hej star ttovač!« je zakl cal že od daleč »Snemi kobili podkve ampak ročno' P-dkuj io in podkve nazaj obrni. da bodo gledal' krapež' naprej!« Stari kovač je poznal to vojno zvijajo in se. ni čudil. M?.rka Je gomil in mu brž ustregel. Prekoval je kobilo kar se da hitro »Turki so za nama.« je zdaj rekel Marko »Da naju nc izdašl Po plačilo pridi na moj grad. saj veš kje je.« na kar sta odjezdila naprej Kobila pa )e puščala za sabo obrnjene sledove in to je zmešalo Turkom pravi tir Mladi Marko in pogumna Alenčica sta pa zdrava prispela domov. »Saj sem rekel, da ti bojevanje še kedaj prav pride,« je vzkliknil mladi Marko Alenčica se je poredno nasmehnila in požugala »Tebi je prav pnšio nemara.« »Kajpak, seveda ker ti za mene nič ni.« se je delal užaljenega »Kai bi tisto! Zdaj pa rajši za nekaj časa pusti hoje« Mlad« Marko pa na to ni rekel ne bele ne črne Alenčica je vedela po tem da ca dolgo ne bo držalo doma preveč nemirno kri je imel že od nekdaj — Jutrovčki pišejo Dragi stric Matic! Dolgo časa Te že poznam ampak nikoli si nisem mislila, da znaš biti tako hud V nedeljo 22 t m sem tekla za Teboj, ko si šel opoldne domov Blizu doma si se ozrl in zato sem se raje skrila, potem pa sem še enkrat pritekla do Tvoje hiše. a Ti si že tam sta in si me tako grdo Doeledal da si nisem upala mimo Ko sem pa mami to povedala mi je rekla da si že najbrže zvedel, kako sem poredna Jaz ji pa ne verjamem in Te vprašam ali me res poznaš? Prosim Te, če nisi hud name. da mi odgovoriš. Lepo Te pozdravlja Tvoja mala Nevenka Kavčič Moja ljuba mala Nevenka! Kaj Te i ne bi poznal? Vse svoje Jutrovčke poznam Dovolj je če pogledam otrokom na noske in že vem. kdo izmed njih prebira »Mlado Jutro« in kdo ne. kdo izmed njih naaaia mamici in kdo ne! AH. nekaj je pa tudi res Ondan Te nisem videl Gotovo sem bil hudo zamišljen pa še opazil nisem da se suka mlad Skratelj okoli mene Razen tega pa tudi slabo vidim Tn morda tisti trenutek nisem imel naočnikov pri Morda pa tudi Ti ne veš, kakšen je pravi stric Matic? In, čudno se mi zdi, da si prišla pred moje stanovanje... Saj vendar živim za deveto goro, kjer se izliva srebrni studenček v zlato vo» do Kaj si bila res tam! Doslei me še ni nihče našel Oglasi se kmalu spet in nikar ne misli, da sem hud nate. Srčno Te pozdravlja zmerom Tvoi stari _________ ___________stric Matic. Kakšen naj bo prihodnji natečaj? Zelo sem se razveselil, ko sem v »Mladem Jutru« čital. da je stric Matic razpisal novi natečaj, v katerem sta dve vprašanji Takoj sem se lotil drugega. In veselim se tudi. da bom lahko oo-magal stricu Maticu iz zagate, v katero je zapadel Da pa ne bom obširno pisal, ker sem preveč len. bom kar na kratko povedal, kateri natečaj bi bil meni in mogoče tudi vam všeč. In sicer »Moji dragi starši«. Obenem pa tudi povem da so mi bili vsi dosedanji na-tečaii brez izjeme vsi zelo všeč. Upam. da boš Ti stric Matic svoj ko5 oziroma peč zelo okregal. ako bo hotelo požreti katero izmed njih to borno pisemce. Prav lepo Te pozdravlja Tvoj Peter Brložnik, I. drž. real. gimn. v Ljubljani, III. c. Dragi stric Matic! Varčevati moramo zato. ker ie denarja škoda Marsikatera družina, ki je sedaj revna, bi lahko dobro živela Pa jih je uničila pijača, morebiti tudi razkošno življenje Pog eimo v predmestje, kjer so skorai povsod hiše revne, take hiše imenuiejo barake V barakah stanujejo revni liudje. veliko je pa tudi takih, ki so propali zaradi prevelike razsipnosti denaria. So liudje kateri dajo raje za pijačo nego za kruh Koliko milijonov dinarjev bi lahko že imeli ako ne bi liudje denarja tako razsioavalL Jaz pravim da nai liudje v letu 1938 štediio denar, da bodo imeli raje za kruh ne za vino Sai tudi pregovor ora-vi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! Dragi stric Matic: Prihodnji natečaj naj bo »Zakai moraio vsi liudje delati.« Ta natečai sem napisal zato. da bodo ljudie Dosnemali drobno čebelico, ne oa postopa?ev. Do sedaj so mi bili vsi na* tečaji všeč. Te pozdravila Zavil Janko, dijak I.a razr. L drž. b s Ljubljani. Listnica uredništva Uganke In križanke lz zadnjih številk bo pravilno rešili: Herzog Janez, dijak v Ljubljani, Rus Borut, dijak v »Učiteljskem domu« v Ljubljani, Miran Peteriin uč. III razr. v Dolnji Lendavi, Krušnik Vekoslav, dijak III. d razr I. drž. real. gimn. v Ljubljani, Stanko Podgormk, dijak III. c razr. I. drž. real. gimn. v Ljubljani. Janez Bitenc, dijak I. drž real gimn. v Ljubljani, Petrušič Albert, dijak Il.a razr. III. drž real gimn. v Ljubljani, Šinkovec Peter, dijak III razr. I. drž. real. gimn. v Ljubljani, Majda Lubši-na, uč. V. razr. v Ljubljani Rustja Mi-livoj dijak v Kočevju 189 Kraus Drago, uč. IV. razr. v Mariboru. C. M. Lj.. F. Z. K., P. D. Lj. K. R. Z., K. F. M.: Vaše pesmi niso zrele za tisk. Pišite rajši v prozi! Pesništva se ni moči naučiti Trudi in vadi se še tako, imej Je toliko vztrajnosti — kjer ni posebnega daru in prirojene pevske žilice — tam je ves trud zaman! Dobra proza je več vredna ko slabi verzi! T. F„ Ajdovščina: Srčna hvala za obe pesmi. Morda sama uganeš, zakaj ne moremo priobčiti pesmi »Blagor vam«, drugo si pa tako namenila samo stricu Maticu in Ti ni do tega da bi javno razpravljali o »Daj-damu«. kaj ne? Oglasi se kmalu spet in sprejmi mnogo lepih pozdravov od vseh Jutrov- čkov, posebno pa še od strica Matica. ★ Rašuk: Hvala za Vašo pozornost. Ta mah smo z gradivom tako založeni, da »Vinka« ne bomo mogli objaviti. ★ S. Vol£ič v Ljubljani: V eni izmed prihodnjih številk objavimo Tvojo križanko, ki si jo posvetil našemu velikemu pesniku Otonu Zupančiču za šestdesetletnico! Kdo bi rad imel ves letnik 1937 i,Mladega Jutra" t ohllld knfle* «i majhen denar t PSU te na upravo »Jutra«, Knafljeva uJL 6. OČETU ZA GOD Ljubi naš oče. Vaši otroci, vsi veselimo tega se dne. Danes oohaja god se Vaš častni, ki ga želeli dolgo smo že. Oče. veseli z nami bodite, čujte ljubeče dece zdaj glas: »Bog naš preljubi čuvaj očeta sliši, usliši milostno nas. Ti jim dobrote stokrat povrni, ki nam dele jih že od nekdaj, Žalost od njega vselej odvrni, srečno življenje klije jim naj! Nam pa dodeli milosti svoje, da jim v veselje bomd ves čas! Sledniič nas z njimi srečno popelji skozi življenje v rajski svoj kras!« Cerne Ludvik, uf. IV. a razr. v Zgornji Šiški 25. Križanka 10 11 12 13 14 Navpično: 1. goreča grmada. 2 pomožni glagol, 3. veznik. 6 vzklik 9. velik umrli evropski državnik 10. zaimek, 11. veznik. 12 žensko krstno ime, 14. veznik. 16 vrsta blaga, 17 egipčansko božanstvo, 19 žuželka. 20 ploskovna mera. 22. čutila, 25 števnik, 27. kazalni zaimek. 28 italijanska reka. Vodoravno: 1. poljsko orodje. 4 sta-roslovanska pijača, 5. števnik. 7 začimba 8. ima vsak človek. 10 del sobe, 13. nikalnica, 14 vas pri Ljubljani, 15. bosanska reka, 16 del človeškega telesa. 18 nota, 19. čutilo, 20 rimski denar. 21. trgovski izraz 23 veznik, 24 slovenski knez, 26. družinski član, 29. staro mest?