STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA SL 3C9 mirnim Mittrafcnu nM V Trstu« v 99« dtctmbra 192«. Posamezna Številka 30 stot U!HIK Ll I Ift fzfcajs vsak d*n * trwce L 22.—, T f £f Teč. — Poi , iiickc&ti 1 V scrt niče, Ma za t 1-»—- - »i. ,it-i-, idjn. [nrauimi fdh Ido L 74.—, v 30 .stot — O^ianlu za 1 mu ' t%ov*ke In obrtne ogUtt 75 L V^. o|bae denarnih zavodov L teseci* najmanj L 1 LS-. prostora EDINOST Uradatttvo te npravniltroi Trat (3). ulica S. Franceaca d'Aaaaai » Tm[ tefon 11-57. Dopiai um\ m potil*** uklfučno uredmihrn. oflarf. roki* infijt in danar pa upranuitva, Rokopisi se m vračajo. Ntiriakirai pisna ae ne spre emajo. — Last. založba in tisk TIskarne „Edln««t*' Fotiurecnittvo v Gorici: ulica Ciosue Carducci ft. 7,Ll- Teki fit 837! Glavni in odgovorni urednik: prof* Filip Peric. -s**-*. Samci In samice Mnogo se je Že pisalo o razlogih, ki dovedli vlado do tega, da je uvedla davek na samce. Nekateri pisci so iskali vzrok v potrebi novih sredstev, ki da jih mora vlada najti, da se bo lahko uspešno izvajal zakon o zaščiti materinstva in nezakonskih otrok. Drugi so zopet ugibali, da ima novi davek za cilj nekako poveličanje družinskih poglavarjev v njihovih dnevnih skrbeh za vzdrževanje družine, češ da se jim da z obdavčenjem lahkoživih in brezskrbnih samcev veliko moralno zadoščenje s ten> I a bodo oni novega davka pro-*®t« < ka oprostitev od kateregakoli »lav*. 1 je privilegij,- torej moralno poveličanje. Posebno v zadnjem času tik pred uvedbo novega davka so postali samci predmet živahnega zanimanja »razglabljanja in celo umetniškega ustvarjanja. Prav včeraj je objavila «Edinost» • črtico Franceta Bevka, v kateri nam je m zgrnil naš pisatelj samca in njegovo duševnost v obliki pronicave psihološka analize. Te dni je bil objavljen odlok, ki uvaja novi zakon, toda ni pospremljen z nikakim poročilom, iz katerega bi bile razvidne intencije zakonodajalca. Kljub temu da nimamo direktnega vira, iz katerega bi se mogli poučiti o intencijah zakonodajalca, pa je jasno ■za vsakogar, da odgovarja novi zakon popolnoma sodobnim socialnim nazorom in predvsem duhu socialne pravičnosti. Ustanovitelji družin, družinski očetjp in poglavarji stojijo brez dvoma v vsakem oziru visoko nad samcem. Poleg svoje gospodarske vloge kot proizvajalci vršijo tudi enako važno vlogo hraniteljev družin in potomstva, ki tvori stalno obnavljanje socialnega življenja in njegovo nadaljevanje. Breme, ki je združeno s to — rekli bi — socialno življenjsko funkcijo, je sam? cu nepoznano. Svoje dohodke lahko ;porabi za svoje lastne potrebe, medtem ko jih mora družinski oče deliti z materjo in otroki. V vsakem pogledu je torej v popolnem skladu z idejo socialne pravičnosti, da se naloži samcu, ki ne pozna družinskih skrbi, poseben davek, katerega skupiček naj gre v splošno koristne socialne svrhe. Ali bo imela uvedba davka na samce tudi v moralnem pogledu one blagodejne posledice, ki so jih predvidevali nekateri pisci, je vprašanje, na ITatero bo odgovorila bodočnost. Ta moralni uspeh, ki je tudi zaželjen, bo odvisen od tega, ali bodo novi davkoplačevalci raje plačevnli samski davek ali pa se ga skuhali iznebiti s tem, da se odločijo za, ženitev. Vendar pa se z gotovostjo lahko predvideva, da bo imel novi davek tudi v tem pogledu dobre posledice, ki bodo baŠ na jblagodejnejše. S socialnega vidika se zdi ravno ta stran obdavčenja samcev najvažnejša, zakaj družina je temeljni steber vsakesra nar roda in vzpodbujanje k ustanavljanju družin je velikega pomena za demografsko trdnost države. In to tem bolj v naših dneh, ko postaja samstvo čedalje bolj snlošen socialni pojav. Neizpodbitno pa je dejstvo, daj je vprašanje demografskega, zdravja narodov odvisno v zelo veliki meri ravno od številnosti družin. Če bi se zbrali demografski podatki s tega vidika, bi se gotovo izkazalo tudi v onih deželah, kjer prebivalstvo nazaduje, na pr. v Franciji, da je ta poja.v nerazdružno spojen s padanjem števila družin. Ni francoska družina pokvarjena, kot bi se mislilo, temveč je zdrava in krepka kot drugod. Le sorazmerno zelo malo družin je na Francoskem v primeri z drugimi državami. Komodno samčevanje je brez vsakega dvoma eden izmed odločujočih či-niteljev glede številnosti družin. Na drugi strani pa gotovo ni edini proti-družinski in antisociani činitelj. Velik del krivde je tudi na drugi strani, t. j, pri ženskem spolu. Tudi tu izginja z veliko naglico socialni element, ki bi ga imenovali družinski altruizem. Bolj ko omoževanje postaja v teh časih ideal moderne ženske pomoževanje — ma-skulinizacija. K tej «orientaciji« moderne, posebno mestne ženske prispevajo razni socialni činitelji, v prvi vrsti gospodarski. Toda tudi neodvisno od okoliščin te vrste izgleda, da je prva skrb moderne ženske, da si ustvari pozicijo, da dobi mesto ali službo, v kateri bo enaka moškemu, gospodarski neodvisna .Ako se razvija na eni strani samčevanje, pa je na drugi strani tudi moderna «samica» neizpodbitno realen pojav. Nje gotovo ne ustvarjajo v taki meri isti činitelji kot samce niti ni njena krivda, da mora «igrati moškega« po uradih in pisarnah. Glavni krivec pri tem pojavu je moderni kapi-talistično-špekulativni duh, ki preveva vsa podjetja od prvega do zadnjega. Čemu bi sprejemala in nastavljala moške, ko pa lahko dobijo «ženske moci» prav po ceni? Tako se ustvarja položaj, v katerem si delata oba spola nehote gospodarsko konkurenco. In ta konkurenca med moškim in žensko je tudi eden izmed družhiomornih činitelje v nadih dni v gospodarskem pomenu besede. Saj mora poučiti najenostavnejši račun, da pomeni vsaka stalna Namestitev Ženske — razen vdov, ki morajo preskrbovati nedorasle otroke — v zadnji analizi onemogočenje ustar-novitve ene družine, kajti kot ustanovi- telj družine nastopa ravno moški. Rl M jrofinlra Kraljice Hsrsberite Nagrobni kamen Iz nabrešlaskega kamenoloma RIM, 28. (Izv.) V pondeljek, 3. januarja. bodo ^renešeni zemeljski ostanki kraljice-matere Margherite iz sedanje, začasne grobnice v Pantheonu v novo grobnico, ki je bila pripravljena lsto-tam, neposredno pod grobnico njenega soproga, kralja Humberta. Zanimivo je, da bo tvorila nagrobni kamen grobnice tri tone težka, izklesana skala iz nabrežinskih kamenolomov. Na njem bo vklesan kratek napis: «Margherita savojska — kraljica Italije». V smislu odredbe kralja je bilo določeno, da bodo zemeljski ostanki pokojne kraljice prenešeni v najprivat-nejši obliki, zakaj pri prenosu bodo navzoč ni samo prvi kraljevi pobočnik Cittadini, minister dvora sen. MattioU-Pasqualini, naučni minister Fedel* in državni podtajnik Suardo. Naslednjega dne, to je na, dan obleta niče smrti kraljice Margherite, se bo vršila zadušnica, kateri bodo prisostvovali krali in kraljica v privatni obliki. K maši bodo povabljeni tudi drugi visoki državni dostojanstveniki. Salice, župan v Tortoni in generalni konsul falivtovake milice. Neznanci so položili v zid hiše dve ceri želatine ter so z vžigalno vrvico povzročili eksplozijo. Hudega pa ni bilo, ker so radi eksplozije popokala samo stekla hiše generala Salice in bližnjih poslopij. Policija «je izvršila mnogo aretacij. Jugoslovenski klub se ie ni ođloill n vstop v Uznnovićev Upravni svet za novtoarje RIM, 28. (Izv.) Davi se je sestal _____ ^ _____________ svojih društvenih prostorih generalni j Uzunovića, so te vesti zaenkrat neres- BEOGRAD, 2«. (Izv.) Ves politični položaj je bil danes v znamenju pričakovanja jutrišnje seje radikal akega kluba. Dva važna momenta sta, od katerih je odvisen nadaljnji obstoj vlade, in sicer vprašanje, kako se bo končala jutrišnja seja radik^sfcega kluba ter vprašanje vstopa Sl^S v vlado. Danes dopoldne se je vršila seja poslanskega kluba SLS, ki jo je sklical dr. Korošec. Razprava je bila zelo burna. Po poteku seje pa ni bil izdaoi ni kak komunikć, češ da se je niso udeležili poslanci iz Štajerske. V ministrskem predsedstvu se je zvečer vršila daljša konferenca s predsednikom vlade Uzunovičem. Ves dan je v ministrskem predsedstvu potekel sila živahno ter je bilo pri Uzuno-vieu več ministrov in tudi podpredsednik radikalskega kluba lija Mihajlović, ki je zapustil skupino pašlčevcev ter sedaj popolnoma solidarizira s postopanjem Uzunovićeve skupine. Napram novinarjem je Mihajlović naglašal, da je bilo danes v Beogradu le kakih 30 radikaiskih poslancev, da pa jih jutri pride Še nekaj in da se bo na vsak način vršila seja kluba, ki bo sicer zelo živahna, vendar pa se bo vse dobro izteklo. Zvečer so se širile vesti, da so odstopili ministri dr. Miletic, dr. Vasa Jova-nović in Milan Simonovič. Kakor pa je sklepati po izjavah ostalih ministrov in upravni svet podpornega zavoda za italijanske novinarje. Po odobritvi poročila triumvirata, ki je do sedaj uprvaljal ta zavod, so se vršile volitve v upravni odbor. Za predsednika je bil izvoljen z vzklikom Arnaldo Mussolini, kateremu je bila odposlana pozdravna brzojavka. Za podpredsednika je bil izvoljen on. Ermanno Amicucci; za generalnega tajnika — on. Londo Ferret-ti; za gen. podtajnika Vasco Patti, za upravitelja pa Mario Barattelli. Po volitvah so zborovalci prešli na dolgo razpravo o raznih vprašanjih, ki se tičejo organizacije zavoda, in sklenjeno je bilo podpisati znaten znesek za liktorsko posojilo. Končno so bile odposlane pozdravne brzojavke on. Mus-soliniju in pa njegovemu bratu Arnal-du Mussolini j u._ Italijanski register za ladje RIM, 28. (Izv.) Današnja «Gazzetta Ufficiale» prinaša kraljevi dekret-zakon z dne 11. novembra 1926., s katerim se preurejuje italijanski register za klasifikacijo ladij. Nadalje prinaša «Gazzet-ta Ufficiale» kraljev dekret z dne 16. decembra 1928, v katerem so zapopa-dene odredbe o ureditvi notranjih arhivov. __ Odlok o itallj ansko-albanski pogodbi predložen poslanski zbornici RIM, 28. (Izv.) Predsednik vlade in minister za zunanje zadeve je predložil dne 27. decembra predsedstvu poslanske zbornice naslednji zakonski načrt: sprememba kr. odloka-zakona z dne 9 dec. 1926 št. 2063, ki se nanaša na priiateljsko in obrambno pogodbo, Sklenjeno dne 27. novembra 1926. v Tirani med Italijo in Albanijo, v zakon. Nove odredbe za srednješolsko profesorje RIM, 28. (Izv.) V najkrajšem času bo izdan nov pravilnik glede državnih izpitov za srednješolske profesorje. Po novem pravilniku bodo ženske izključene od poučevanja leposlovja, zgodovine in filozofije na višjih srednješolskih zavodih. Pripuščene bodo samo na nekatera učna mesta na učiteljiščih. Angleški minister za zrakoplovstvo prispel v Neapelj RIM, 28. (Izv.) Danes ob 15.15 je prispel v Neapelj angleški zrakoplovni minister, ki se nahaja na svojem zračnem potovanju iz Londona v Indijo. Spremlja ga njegova soproga. Civilna letala bodo v slučaju vojno rekvirirana RIM, 28. Tiskovni urad aeronavtičnega ministrstva sporoča, da bo v kratkem objavljen kraljev odlok, ki poobla/-šča ministrstvo za aeronavtiko, da v slučaju mobilizacije rekvirira vsa civilna letala. Poleg tega bo smelo ministrstvo izdati tudi posebne odredbe glede gradnje letal. Letala bodo morala biti zgrajena na tak način, da se bodo lahko hitro izpremenila iz civilnih v vojaška. Atentat proti stanovanju faštstovskega konsula TORTONA, 28. Te dni je bil izvršen atentat proti hiši, kjer prebiva general nične. Zvečer je bil Uzunović na dvoru, toda o svoji avdijenci ni hotel dati ni-kake izjave. Pri povratku z dvora se mu je pripetila majhna nezgoda; na ledenih tleh mu je lzpodrsnilo in je padel ter se precej opraskal. Za razpoloženje med radikal skimi poslanci so značilne besede, ki jih je izustil danes radikal-ski poslanec Zivojinović v kuloar jih narodne skupščine. Izražal se je o novi vladi in o Uzunoviću izredno žaljivo in robato. Glavni povod temu njegovemu razburjenju je bilo dejstvo, da ga prometni minister general Milosavljević ni hotel sprejeti. V splošnem se v političnih krogih sodi, da vprašanje vstopa jugoslovenske-ga kluba v vlado ni velike važnost L Čeprav naglašajo poslanci SLS, da ne bodo vstopili v kabinet, so tudi danes izjavili radikalski ministri napram novinarjem svoje prepričanje, da SLS ,slej ko prej iskreno želi, da bi bili sprejeti njeni zastopniki v kabinet. Doznava se, da so pristaši SLS na vseh shodih, ki so jih imeli dr. Koroščevi poslanci tekom božičnih praznikov, izrazili željo, da naj poslanci SLS vstopijo v vlado, da dosežejo kakršnokoli pomoč za gospodarsko oškodovano Slo--venijo. Ker je bil popoldne Jugoslovenski klub kompleten, se je tudi popoldne vršila seja, nakar je bil izdan komunike, ki navaja, da se je na seji razmotrivalo o politični situaciji, odločitev pa je odgodena do jutri Komentarji rimskih listov k novi Uzunovidevi vladi RIM, 28. (Izv.) Vesti o novi jugoslovenski vladi so prinesli včerajšnji rimski listi brez slehernih komentarjev. Zato pa se s sestavo nove jugosloven-ske vlade obširno ukvarja današnji «Giornale d'Italia», ki prinaša o tem predmetu daljši članek uredništva in pa obširno poročilo iz Beograda. V članku uredništva pravi «Giornale d'Italia», da sicer še ni mogoče s točnostjo in popolnostjo ustvariti si mnenja o novi vladi, toda že sedaj se lahko brez nevarnosti zmote ugotovi 2 bistveni potezi nove vlade: da je izraz povečane avtoritete kralja in da je izrazito vojaškega značaja. Nadalje je potrebno omeniti, da je to vlada, v kateri so enakomerno zastopane vse tri j ugoslo venske narodnosti: Srbi, Hrvati in Slovenci, kar pomeni znatno oslabi j en je, ako ne popolno uničenje dosedanje srbske nadvlade. To poslednjo okolnost, ki je vredna splošnega, a zlasti italijanskega zanimanja, pripisuje rimski list Pašićevi smrti ». Znano je namreč, da so v italijansko-j ugoslo venskih odnošajih igrali Srbi vlogo nekakih pomirj evalcev napram italofobske-mu mišljenju Hrvatov in Slovencev, katerega so podedovali še od bivše Avstrije. Bo pa tudi to sedanje zmanjšanje srbskega upliva v novi vladi imelo posledice v njeni zunanji politiki? — tako se vprašuje list. — Odgovor prepuščamo odigravajočim se dogodkom, katerim bomo sledili mirno in hladno». Jrfnet vpliv «od zgoraj»; nadalje v dej« jstvu, da je vojni minister general HadŽić («Giornale d'Italia» piše: Agic), ki je kraljev zaupnik in na dvoru uva- . Dr. Beneš bo postal generalni tajnik Družbe narodov? B32RLIN, 28. (Izv.) Neki tukajšnji list zatrjuje, da bo generalni tajnik Družbe ževana oseba, in končno v okolnosti, da ^narodov Sir Erick Drummond v naj- je bil za zunanjega ministra imenovan dr. Perič, ki nima vezanih rok, od katerihkoli prejšnjih obveznosti, radi Česar bo bolj dostopen kontroli krone. Da je nova vlada izrazito vojaškega značaja, pa izhaja iz dejstva, — tako trdi omenjeni list —. da je bil za pro- krajšem času podal ostavko. Sir Drummond želi menda postati poslanik. Vsi listi zatrjujejo, da bo po vsej verjetnosti Drummondov naslednik čehoslova-ški zunanji minister dr. Beneš. Vendar pa prihajajo iz Prage vesti, ki pravijo, da so te govorice brez vsake metnega ministra imenovan general; T>odla„e j ' da ne bo prišlo sedai do ni-Milosavljevič, ki je bil doslej načelnik Kf s^emen^ ^ T^Uu DvuZ prometnega urada pri generalnem šta- j narodov bu. Tb $>omeni nekako militarizacijo j * - jugoslovanskih železnic, zakaj novi! Atentator proti Seipelu pomlloščen prometni minister bo uveljavljal pred-) BERLIN, 28. Izvršitelja atentata proti vsem vojaška načela, če že ne vojaških mons. Seiplu, Jasvareka, ki je bil svoj ciljev. «Zanimivo je tudi, dodaja naposled „Giornale d'Italia", da se „Tempsu** mudi povdarjati, da ima nova jugoslo-venska vlada miroljubne in pomirjevalne namene*. «Lavoro d'Italia» prinaša daljše poročilo iz Beograda, v katerem predstavlja nekatere člane nove jugoslo-venske vlade. O dr. Periću pravi, da je dober poznavalec jadransko-donavsko-balkanskih sporov in pariških krogov, ker se je udeleževal mirovnih pogajanj v Parizu. Zato mu bo prav lahko ugotoviti, ko bo dobro prečital in prevdaril italijansko-albansko pogodbo, da ni v njej nič takega, kar bi zaraoglo vzbujati nemir in skrbi. Ostali listi se omejujejo na kratka i raj. poročila «Stefani» in raznih drugih agencij, iz katerih sledi, da se bo SLS danes odločila glede svojega vstopa v vlado. čas obsojen na več let ječe, je predsednik avstrijske republike pomiiostil na predlog samega mons. Seipla. T^rsr na Lit^^skem štirje voditelji komnnisiov obsojeni na smrt BERLIN, 28. Uradno poročilo litovske vlade pravi, da je vojaško sodišča obsodilo na smrt štiri voditelje litvan-ske komunistične stranke, ker so bili obdolženi, da so kovali zaroto proti sedanjemu režimu ter da so hoteli pripraviti tla za bolj ševi šk o diktaturo. Smrtna obsodba je bila iako j izvršena. Obsojenci so bili ustreljeni že vče- Frankovci so si ustanovili stranko ZAGREB, 28. (Izv.) Tu se je osnovala nova politična stranka, ki se imenuje Hrvatska narodna StarČevićeva stranka. Program te stranke navaja, da obstojajo v kraljevini S.H.S. trije narodi in da se morajo njihovi drž.-pravni odnošaji urediti na podlagi zveze njihovih svobodnih držav. Nova stranka je obnovljena organizacija Frankovcev, znanih avstro* i lov, ki pa itak nimajo terena med narodom. Nemiija In Frantija Nov Incident v zasedenem ozemlju BERLIN, 28. (Izv.) Napad na nekatere francoske vojake v Mainzu s strani pijanih nemških državljanov, tukajšnji listi odločno zanikujejo ter do- Mikadovo truplo prenešeno v cesarsko palačo v Tokiju LONDON, 28. «Timesu» poročajo iz Tokija z dne 26. t. m.: Sprevod, v katerem so bili danes preneseni zemeljski ostanki vladarja v cesarsko palačo, se je mod grobno tišino pomikal po tokijskih ulicah. Na ol eh straneh cest so vojaške čete komaj zadrževale nepregledno, gologlavo množico občinstva. Iz cesarskega dvorca v Hayami je bila krsta položena v poseben vlak, medtem ko je vojna križal ka, ki je bila zasidrana v bližini obale, oddala 48 pozdravnih strelov. Krsto je spremljala cesarica-vdova. Na postajah je mrtvaški sprevod pričakovala tisoč-glava množica, špalir pa so delali šolski otroci Grobno tišino so od časa do časa prekinjali streli s križark, ki so vozile ob obali. Ko je vlak prispel v To- dajajo naslednja pojasnila: Nekateri . .. . . . ^ ^ . vinjeni francoski vojaki so na božični faz™ vojaški dostojanstveniki večer razsajali po ulicah mesta Main- i dvigmU krsto ter jo položili na mrtva-za, pri čemer je eden od njih izgubil: ^^oz^na .ka1teJ5m Je mia Prepeljana revolver; da bi se pa opravičil, si je izmislil zgodbo o napadu. PARIZ, 28. (Izv.) Agencija «Havas» sporoča iz Mainza: Trditev vsebovana v nemških poročilih, po katerih francoski vojaki na božične praznike niso bili napadeni, ne odgovarja resnici. v cesarsko palačo. Truplo bo izpostavljeno v cesarski palači skoro dva meseca, kajti najbrž šele v februarju se bo izvršil pogreb. Nesreča m® m-srlu Štiriindvajset mornarjev utonilo LONDON, 28. Tekom božične noči je divjal na Rokavskem zalivu, ki deli Anglijo od Evrope, silen vihar, radi katerega je več oseb izgubilo življenje. V bližini Portlanda je angleški par-nik «Burutu» zavozil v francosko jadrnico «Eugene Schneider», ki se je potopila. Od posadke so se rešili samo štirje Nemška vladna kriza BERLIN, 28. (Izv.) Uradna pogajanja za rešitev vladne krize se bodo pričela šele po novem letu. V političnih krogih prerokujejo, da bo prevzel vojno ministrstvo bivši kancelar Luther. Nemški nacijonalisti delajo na to, da bi došlo do desničarske vlade ali pa vsaj do vlade, ki bi jo tvorili desničarji mornarji, 24 pa jih je utonilo. Valovi in centrum. Toda težko je predvidevati, so butali s tako silo, da ni bilo več mo-ali bo centrum hotel sodelovati v talti SaCe rešiti nesrečnežev. vladi. Vihar je pognal proti obali pri Kings- downu angleško ladjo «Mistley», ki je obtičala na sipini. Ja,drnici «Nell Yess» nft ,T , „ • - pa je vihar odtrgal jambore in malo je PARIZ, 28. (Izv.) V Parizu Je padla manjkal da se ni potopila. temperatura v božični noči na 40 C Hud mraz na Francoskem kpod ničlo in mnoge družine so preživele prav žalostne praznike. Vsled prevelikega mraza zaznamuje pariška kronika 14 mrtvih in približno 20 o-seb, ki so nevarno ozeble ter so bile prepeljane v pariške bolnice. Na deželi pa je bil mraz še mnogo Žrtve alkohola v deželi prohibicije NEW YOHK, 28. (Izv.) Ker so se preveč napili močnih alkoholnih pijač, je umrlo v Ne\v Yorku tekom božičnih praznikov 23 oseb. Sedem podobnih hujši. V Metzu in Nanciju je znašala slučajev se je pripetilo tudi v Chicagu temperatura celo 10° pod ničlo, v fcter v drugih mestih. Strakbourgu 12«, v Miihlhausenu 16„* v Cleunont-Ferrand pa je mraz dosegel rekordno nižino 19° pod ničlo. — Vsled mraza je večina prebivalstva prebila božične praznike za domačim ognjiščem. Velik mraz se je pojavil tudi v pokrajinah Epinal in Tours. — Predvčerajšnjim sta tamkaj na odprti cesti zmrznila dva kmeta. Belgijski rrcualistl PARIZ, 28. Iz Bruslja poročajo, da je socijalistični kongres zaključil svoje delo. Sprejeta je bila resolucija, v kateri socijalisti izjavljajo, da so pripravljeni sodelovati v vladi. Pripravljeni so tudi še nadalje podpirati sedanij kabinet. _ Trgovinski odnošaji med Italijo In Rnsijo LONDON, 28. «Timesu» poročajo iz Rige: Kergencev, bivši sovjetski poslanik v Rimu, je prispel v Moskvo. Novinarjem je podal nekatere izjave o itali-jansko-ruskih odnošajih. O politični strani teh odnošajev ni govoril. Nagla-Izrazito povečanje avtoritete kralja šal pa je upanje, da se bodo trgovinski . Na prizadevanje oblasti so bile pre-nešene mnoge žrtve alkohola v razne bolnišnice, kjer jih bodo zdravili radi zastrupljenja. Državni uradniki, ki jim je bila poverjena naloga, da čuvajo nad izvajanjem zakona o prohibiciji, zatrjujejo, da je bila večina smrtnih slučajev povzročena radi denaturirane-ga alkohola. Romunska trgovinska bilanca BUKAREŠT, 28. Te dni so bili objavljeni uradni podatki glede zunanje trgovine Romunske. Aktiva bilance o zunanji trgovini za prvih deset mesecev znaša 2.4 milijarde levov. Drobne vesti Mesto baronov. Prebivalci francoskega vseučilišč nega piesta Montpeilier so izsledili, da imajo pravico do baronstva. L. 1537. je umrl baron de Caravette in zapustil vso svojo posest in vse svoje naslove vsem meščanom Montpellier-ja. Posebnost baronskega naslova de Caravettes je bila ta, da so ga lahko podedovali vsi dediči. Sedaj se je sestavil odbor vidi rimski list V Okolnosti, da tvorijo stiki med obema državama zmerom ia ^s^uIa^a^t^Ui bToLu novo vlado stranke, ki si niso sorodne bolj utrjevali, ker je italijanska trgovi- naslov vsem meščanom. Mesto Montpeilier m ki jih je zamogel spraviti v isti ka-lna našla na Ruskem hvaležna tla. Uteje 80.000 prebivalcev. II. •EDINOST* V Trstu, dna 29. decembra 1920. DNEVNE VESTI Puzite no Boslove h pismih 1 i' Poštno ravnatelj«tvo sporoča: •Dosedanje določbe so se izkazalo nezadostne, da bi se doseglo v skladu s kr. odlomkom od 29. marca 1923, Št. 800, da bi »bil naslov vseh poAtnžh poSiljatev iz kraljevine in naslovljenih v kraljevino označen v italijanskem jeziku. Mintetrstvo predpisuje radi tega in v dopolnilo omenjenih določb, da se nimajo odpravljati niti navadne poSiljatve, denje-ne na pošto v kraljevini in naslovljene v kraljevino, če nista označena naslov in kraj naslovljene a v italijanskem jeziku. Navadna pisma, ki se radi tega razloga odklonijo, naj se vrnejo pošiljatelju, če ga je mogoče identificirati; v nasprotnih slu-ajih se vržejo v ko£.» Natečaj za eusIovbo sliko cigaretnih ikotei Finančno ministrstvo — glavno monopolno ravnateljstvo — je razpisalo natečaj za izvršitev olepševalnih risb in motivov, ki se bodo potem tiskali na škatlah nekaterih vrst luksusnih cigaret. Nagrad je pet, in sicer ena v znesku 5000 lir, ena v znesku 2000 lir in tri po 1000 lir. Opozarjamo na hvalevredno pobudo ravnateljstva monopolov in ne dvomimo, da bodo italijanski umetniki poizkusili tudi na tem polju svojo genialno inspira-cijo. Pogoji natečaja so na vpogled pri vseh finančnih intendancah in trgovinskih zbornicah kraljevine. SMRTNA KOSA. Dne 23. t. m. je po dolgem trpljenju za-tisniJ oči v Žičah na štajerskem vlč. g. Emil Sašelj. Rojen je bil dne 21. oktobra 1865. na Dolenjskem. Po končanem bogoslovju je služboval na več krajih v Istri, dalj časa v Šmarjah pri Kopru kot župnik, odkoder je bil imenovan za župnika v Klancu pri Kozini, kjer je bil skoro trinajst let. Bil je silno navezan na ta kraj, a vdati se je moral višji sili in po dolgem trpljenju oditi na Štajersko, kjer mu je mil. g. škof Dr. Karlin podelil faro Žiče. Le tri leta je bil tam. Po težki operaciji ga je la le z mrzlo kopeljo in s prestanim strahom, sicer pa sta ostala nepoškodovana; toda njun tovariš, 35-letni težak Matevž Krt, stanujoč pri Sv. Alojziju - Chiadino št. 1250, ni bil tako srečen; v kritičnem trenutku ga je bila lopata tako hudo oplazila, da ga je ranila na desnem sencu in mu zlomila levo roko nad zapestjem. Nesrečni mož je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral kake 4 tedne. Ravnateljstvo ladjedelnice je odredilo preiskavo, da dožene, kdo je odgovoren za nesrečo. Dva samomorilna poskusa. — Mlada ženska se zastrupila, bolan mladenič skočil skozi okno. Včeraj okoli 17. ure so ljudje našli v bližini vojaške bolnišnice v ulici Fa-bio Seve-ro mlado žensko, ki se je zvijala na tleh v hudih bolečinah. Ker je poleg nje ležala majhna steklenica, so navzočni kmalu uganili, da se je ženska zastrupila. Dva vojaka sta naglo prenesla nesrečnico v ljudi. In beseda ni bila namenjena stražnikoma, pač pa tovarišu, torej ne more biti ialjiva. Toda sodišče je dragega mnenja — oprostilo je Guarrini je glede nepokorščine, a potrdilo obsodbo na globo 20 lir radi žaljivke. Odvetnik Zennaro gre v kasači j o radi besede «zaffo». Gherbetz Kari, o katerega raspravi smo Že poročali in ki se mora zagovarjati radi poskušenega ropa na škodo nekega Giam-ponija, je bil včeraj po zaslišanju poslednjega oproščen obtožbe, ker ni izvršil čina. Gi&mponi* namreč sanj ni vedel in se ni spominjal ničesar o tistem večeru. Ne vztraja več na trditvi, da mu je Gherbetz jemal iz žepa denarnico, ne ve, ali je obtoževati Gherbetza, zato njegov branitelj odv. Turola ni imel ravno težkega dela, da doseže to, kar se je z Gherbetzem zgodilo. da namreč se oprosti, ker ni zagrešil ničesar. Amerlkan-kan zopet prod svdlščem. To je v kratki dobi že tretjič, da se je moral Mieli Izak, tržaški «Amerikan-kan» zagovarjati pred tržaškim sodiščem. Sedaj bližnjo bolnišnico, kjer so ji podali prvo; je obtožen kršitve izgona. Bil je namreč pomoč. Medtem je bila obveščena o dogodku rešilna postaja. Zdravnik, ki se je takoj podal na lice mesta je dognal, da je nesrečna ženska, ki je bila spoznana -za 31-1 etno Marijo Mermolja, stanujočo v ulici Commerciale, izpila znatno količino karbolne kisline; njeno stanje je bilo zelo nevarno. V mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana, je Mermoljeva pri zaslišanju povedala, da so jo privedle do žalostnega koraka nesrečne družinske razmere. Ker se ni razumela s sestro, pri kateri" je odgnan v Livorno, k^er je služi] vojake. Pred osmimi dnevi se je pa vrnil iz Livor-na v naše mesto. Jokajoč in trepetajoč je stal zopet pred sodniki in preplašeno gledal svojega zagovornika odvetnika Kezich-a. Priznava dejanje, a je svest, da ni s tem zagrešil ničesar. Vrnil se je, ker v Livornu ni mogel živeti. Odvetnik Kezich noče prepustiti reveža nemili usodi in zastavi vse sile, da se ugotovi, kako da se je moglo sploh Mielija od- šla nov ala, je pogostoraa .prišlo med njima, gnati v Livorno, kjer ta človek ne more do prepira; včeraj popoldne sta se zopet sporekLi in to pot se je sestra tako razjezila, da jo je spodila z doma. Ker je tako ostala na cesti brez sredstev, je obupala nad svojo usodo in segla po strupu. — Še bolj žalostne so okolščine, radi katerih je hotel v smrt 21-letni delavec Viktor De Carli, stamrjoč v ulici Gregx?rio Ano- nikakor imeti domovinske pravice. Stavi sodišču formalen predlog v tem smislu in prosi tudi, da se konstatira, koliko časa je Mieli že v Trstu in ali je prar vil no naznanjen. Najnižja kazen za te vrste prestopkov je 25-dnevni zapor, z»to se Čutt predsednik 0 . .x . , , .. x . . . , primoranega, da objavi ei -*», katerim se man Št. 8 Mladenič jo že uelj bolehal Mieliju daje začasna svob<*r* v svrho ugo- na z a vratni pljučni bol ♦srn, radi katere ni tovitve navedenega, in prenese obravnavo bil sposoben za nobe.no delo; v letih ko se j na nedoločen čas Človek najbolj veseli življenja, je bil pri- _ . . . x __ x * . J J j j «Kismet» tega Egipčana-Tržačana še ni smrt reštla trpljenja in — pomanjkanja, klenjen na posteljo in razen telesnih bole- kli J( i. *__- _i .u__ _^v fili Pfl io nAnrp«tAnrt .mu/HI liv^m hrvU majjuven.,.. Večno luč in mir želimo možu, ki je Istro ljubil in zanjo dosti delal! FHOMGCIJA. Dne 22. t. m. je bila promovirana na čast doktorice prava na univerzi v Zagrebu gčna Marija Šeber, hčerka pokojnega Teodorja Šeber, bivšega živinozdravnika v Litiji, in Terezije Srčan roj. Jurca iz Postoj-ne. VOŠČILA V0.1AK.QV Čin ga je neprestano mučil dvom, bo-li sploh ozdravil. Kakor se pogostoma zgodi v sličnih slučajih, Je mladeniča sčasoma obvladal obup, ki ga je konečno dovedel do obupnega naklepa, da si vzame življenje. Sinoči okoli 19. ure, ko so se njegovi domači mudili v kuhinji, je siromak skočil skozi okno sobe v prvem nadstropju ng. dvorišče, kjer je obležal težko poškodovan. Na obupne klice domačih, ki so v naslednjem trenutku zaznali, kaj se je zgodilo, so prihiteli na dvorišče ljudje in nekdo je DUTOVLJE. Roparski napadi. ... ---- --------- ------- --------, . .. , . . . _ . . _ _ .K dopisu iz Komna v šitev. 306 glede ro- in srečno novo leto stariSem, bratom, se- ; zdravnik, ki je dognal, da je De Carli za- p^gk^ napadov moram dodati še sledeče: dtram manr-pm rvHiat^lipm nnsphiin na dobil številne huiiVi io Slovenski fantje - vojaki, ki služijo pri. Sel telefonirat rešilni postaji za pomoč. 77. pešpolku v Bresti ji, želimo najboljše j Gez nekaj Časa je dospel na lice mesta Druitvcn« vtttl — Pevsko dnitro «Zvon> na Opčinah javlja, da se bo vršil redni občni zbor, kateri se vrši dne 30. t. m. ob 19.30 uri v društvenih prostorih Konsumnega društva na Opčinah. Iz triaike pokrajina stram, znancem, prijateljem, posebno pa ! aonii sievnne ume poškodbe na raznm z javno varn0stjo v naši bližnji okolici je našim domačim dekletom, ki pozabljajo : delih telesa; razen tega mu je tudi počila kak dol)er mesec sem precej na slabem. Bona nas. Enako želimo tudi uredništvu ] lobanja. Siromak je bil po prvi pomoči parski napadi se vrstijo zaporedoma. Kon- i krompir od L 66-70. V teh cenah se ni upoštevala užitnina. Na drobno (cenik izdan od gor. municipija); pšenična moka (82%) od 240-245; koruzna moka od 110-115; ržena moka od 240-245; ajdova moka od 240-245; žive tete: voli krave in biki od 280-410; teleta od 600-625; prašiči od 580-640; oves od 120-125; seno od 35-45; slama od 23-26; otrobi od 105-110; drva za kurjavo in sicer bukova od 16-18; jelka od 13-15; oglje in sicer žgano od 58-60; premog od 28-32; vse dosedanje cene se razumejo za en stot. Cene, ki slede, se pa razumejo za posamezni kg. Kruh pšenični do L 2.60; ržen kruh od 2.40-2.60; mešan kruh do 2.40; meso goveje od 6 do 9; teletina od 8 do 11; ja-gnjetina, koštrunovina od 5-12; prašičje od 14-20; domači šalami od 18-24; tuji šalami od 14-20; klobase sveže od 11-12; slanina domača od 8-11; maslo naravno od 16-18; maslo umetno od 9-11; kava (Santos) od 24-27; kava Salvador od 29-32; riž od 2.30 do 3.60; ječmen od 2.30 do 3.20; fižol navadni od 1.80-2.30; testenine od 3.40-4.40; krompir od 0.70-080. Prihod novega sodnika. Na goriško preturo je dočel cav. uff. Filip Del Giudroe in takoj nastopil »voje -mesto kot voditelj goriške okrajne sodni je. Padal z lestve. Tri in Štiridesetletni Humar Anton, težak v lesni zalogi Bramo-vi v ulici XXIV Maggio, je izgubil, stopajoč po lestvi, ravnotežje, padel in si pri tem polomil zadnje desno rebro, kakor so ugotovili zdravniki 'v bolnišnici, kamor je bil prepeljan takoj .po nesrečnem padcu. Radi vofne odškodnine. J. Medvešček, ki biva s svojo ženo v ulici Ascoli, je zvedel, da dobi vojno odškodnino, ki mu je bila že likvidirana. Hitel i je poročat to veselo vest svoji ženi. Nato . Je pa Šel, da nakupi potrebnih stvari za ; božične praznike. Ves vesel in srečen se je j vračal z raznimi zavoji pod pazduho in v t rrokah domov in si živo slikal veselje nje- j gove žene, ko bo videla toliko stvari na domači miza. Toda usoda je bila sklenila drugače. Ženo je po moževem odhodu radi ^nepričakovane sreče zadela kap in mož jo je dobit mrtvo na tleh. PLAVE. Nesreča. Državna Železnica ima v Plaveh pri postaji, oziroma blizu postaje svoj kamnolom, iz katerega vozijo z vagoni kamen, ki ga potrebujejo za popravila železniške proge. V tem kamnolomu je vedno zaposlenih 8—10 delavcev. Dne 22. t. m. je delalo tam 8 delavcev, med temi tudi 45-let-ni Ivan Podbršček iz Deskel ter 35-let-ni Rudolf Podbršček iz Plavi. Ta poslednji poročen. Bila sta zaposlena pri vrtanju mine. Ko sta popoldne vrtala eno mino, se kar nenadoma utrga nad njima plast kamenja in zemlje ter zasuje Rudolfa Podbršček. Bil je takoj mrtev. Ivanu «Edinosti», ker nam prinaša novice iz na-čepra rojstnega kraja. Zigmond Franc, Vo-gersko CuŠin Remigij Podbrdo, Zornstein liudolf Št. Peter na Krasu in Runtič Ivan Kal, Mozetič Abraham, Bilje, Lojt Ivan, Renče, Tuta Mihael Tolmin. Nekaj številk Leta 1921. je obiskalo Italijo pol milijona potnikov, 1. 1924. jih je bilo 840.000, 1925. in 192t>. je to Število š>e poskočilo, a podrobnih številk še nimamo. V prvih osmih mesecih tega leta je zapustilo 174.738 Italijanov domovino. Od teh je šlo 62.000 Črez morje, ostali v sosednje države, po večini v Francijo. Z Avstralijo se je dogovorila vlada, da se sprejme v Avstralijo vsako leto 20.000 Italijanov. Enaki dogovori so v teku s Kanado. Kakor poroča «Radio Nazionale», se je italijanski izvoz v Jugoslavijo letos v primeri z lanskim letom skrčil. Italija, ki je zavzemala prej prvo mesto, je sedaj na tretjem. Prvo mesto zavzemlje sedaj Čeho-slovaška, ki oskrbuje 20% vsega jugoslovanskega uvoza, na dragem Avstrija z 18% na tretjem Italija s 14% in na četrtem Nemčija z 12 Yi%. 1 prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Nezgoda pri delo. Pri delu v čistilnici riža pri Sv. Soboti Iz tržaSfcega življenja Dramatična prigoda treh delavcev. V ladjedelnici S. Marco se je včeraj zjutraj dogodila nenavadna nezgoda, ki bi ceni novembra je bil blizu postaje Dutov-lje-Skopo ob večernih urah napaden neki mož iz Skopega. Tolovaj je zahteval, naj _ _______________ ^ ____ _____ mu mož izroči denar, a ta ne bodi len, je je 29-letni mizar" Vid" Pocieffif stanujoč" v ; prisolil tolovaju par krepkih zaušnic, da ulici Bergamasco št. 9, včeraj popoldne se je kar zvrnil v obcestni jarek. Nekoliko Podbršček pa je zlomilo tri rebra in roko* ker se ni mogel hitro izogniti. Nesreča bi bila še hujša, da niso ravno, pet minut prej odšli drugi delavci naklad dat kamenje na vagone malo proč od kam-' notama. Bilo bi gotovo več mrtvih in ranjenih. Pogreb nesrečne žrtve je bil daai pred prazniki 24. t. m. ob veliki udeležbi' občinstva. Zapušča ženo in dva otročiča.1 BESKLB. Dne 24. t. m. je razsajal v celi Kanalski dolini velik vihar, ki je napravil na strehah mnogo Škode. Nekemu posestniku je veter popolnoma razkriti hlev za živino. Posebno je poškodovalo brv čez Sočo, pretrgalo je vse žice ter vrglo v Sočo vse deske, tako da je sedaj vsak prehod nemogoč. Leta 1923. je ta most dvakrat veter poškodoval in enkrat ga je Soča odnesla, a vedno so se nabrali prostovoljni prispevki od zainteresiranih posestnikov in drugih, da so ga zopet vzpostavili. Od 1. 1923. pa so sprejele občine Anhovo-Deskle popravila tega tako potrebnega mosta. Kaj pa sedaj? Že celo stoletje se prosi in misli na ta most med Desklami in An-hovim1. Vojna ga je naredila in zopet podrla. Prosili bi g. kavalirja poteštata, da bi se zato potegnil v interesu obeh občin in splošnega prometa. dioiNjr. Draga «Edinost!» Malokdaj se iz naše vasi čita kakšen dopis. A še takrat vam nič kaj veselega nimamo povedati. Kako naj bomo veseli, ko smo imeli tako slabo letino, ko nismo skoraj skoraj nič pridelali! Mnogo jih je pa takih, ki že sedaj imajo malo, a kaj bo pa pozneje? Ce pomislimo, da je skoraj dnevno skozi vse poletje padal dež na naše polje, potem kako ntj pričakujemo kaj dobrega. A šie to, kar je obrodilo, je pozneje segnilo na polju. Da nepričakovani Časi so prišli na naše po vojni obubožano kmetsko ljudstvo. In marsikateri naš kmetič se s strahom v srcu povprašuje, kako bo preživel svojo družino to zimo. — Naša mladina ima premalo veselja za Čitanje, a še manj do časopisov, ki prinašajo toliko koristnega Čtiva za stare in mlade. Ali bi ne bilo dobro, ko bi si skupno naročili eno ali dve «Edinoeti»? Posebno sedaj po zimi, ko so tako dolgi večeri'l In tako bi se marsikaj dobrega in koristnega naučili. Saj tudi pregovor pravi: Več ko človek zna, /\ ki je od 110-112; navadne testenine (vštevši za-priznana kot žaljivka, priznava, pa napo- boj) od L 335-340; sladkor v kristalih od sled, da Tie pozna siciljanskega narečja. L 690-683; semensko olje od L 735-740; do-Tu se odvetnik Zennaro oprime nove mača slanina od L 750-780; mast od L teze — Žaljivka mora biti razumljiva, da 750-770; navadna kolonijalna kava od L so dali takoj ustaviti stroje in nato vrgli je tožljiva. V Trstu bi pa zelo redki razu- 2275-2325; polenovka od L 500-510; ječmen ponesrečencem vrvi, s katerimi so jih po- meli besedo «zaifo», ki je nekaj pristno št. 10. od L 195-205; fižol (druge vrste) od -tegnili na krov. Dva delavca sta jo izkupi- siciljanskega in Še tam le last neke kaste L 150-160; fižol (prve vrste od L 190-200; UČENCA za pekovsko obrt, 14 do 16 let starega, sprejme Viktor Jejčič, pekarna v Dobravljah pri Ajdovščini. 1958 ČEVLJARSKI poldelavec se sprejme. Dobi hrano in stanovanje. Norbedo, Trst, Via dell'Istria št. 2. če vi jamic a - u sojama. 1959 STANOVANJE 2-3 sobe. kuhinja z vrtom, iš£e mala, slovenska družina. Plača najemnino 1-2 leti v naprej, eventnelno tudi kupi. Ponudbe pod «F. P.» na upravniitvo. 1934 ^TROJ za izdelovanje cementne streSne opeke, i proda po nizki ceni Srečko Bajt, v Idriji. 1914 | 1939! na stalnih in nizkih cenah, ki so označene na vsakem predmetu. MEBURANA soba se odda takoj gospodu. Via Antonio Stoppani Št. 5/II, desno, 1949 VAŽNO. Išče se sedanji naslov Marije Stanič iz Kanalskega okraja. Kdor bi kaj vedel o njej, naj javi upravniitvu proti dobri nagradi. 1950 URADNICA, starejša izvežbana moč, popolna knjigovodkinja, za stalno mesto pri veletrgovini na deželi, za takojšen vstop se išče. Ponudbe pod ^Sioven&ko-italijansko* na upravništvo. 1951 ---——j [Žepni koledar\ i Edinosti i OSLABELI GOSPOD,E (nevrasteniki) dobijo važno pojasnilo. I>opisi na upravo tega lista pod št. 1902 1902 SAMO potom energičnega zdravljenja z GlykoIom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, obne-moglost. Izdelek lekarne Castellanovich, Trst, Via dei Giuliani 42. 1900 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19. 1938 se dobi v Tiskarni Edinost in v Knjigarai-Papirnici Stoka tf usnje vezan stane L V platno vezen stane L PODLISTEK (13) V. I. KRIŽANOVSKA: EMEZA ROMAN Mehanično je Samuel dvignil plašč in šel za deklico; ko je videl, da je padla, je pozabil na vse, stekel k njej, jo dvignil in odnesel naklopico. Ko pa je videl, da ne prihaja k zavesti, ji je podložil pod glavo njen zganjeni plašč in stekel v svojo sobo, odkoder je prinesel kozarec vina in stekle-ničico vonjajoče soli, katero ji je dal pod nos. Čez nekaj minut je grofica odprla oči, toda po motnem pogledu je bilo videti, da je po silnem razburjenju nastopila veliko oslabljenje. Brez upiranja je izpila nekaj vina, toda ko jo je Samuel hotel postaviti na noge, je vnovič brez moči padla na klop. — Kaj napraviti? — je zašepetal. — Nespametno dete, vi niste pomislili na to, kakšni nevarnosti se izpostavljate, če bi vas kdo tu videl? Vaše dobro ime bi bilo uničeno. Ne tresite se tako — je rekel in se sklonil k njej; — povejte, kako ste semkaj prišli? Ali imate ekvipažo, ali vas pa morda kdo Čaka? — Poleg vratec je moja prijateljica Antua-neta, — je s težavo izustila Valerija. Samuel ni izgubljal minute, ampak se je napotil k izhodu. Ko je odprl vratca, je zagledal žensko postavo, ki je bila skrita v senci dolbine. — Ali ste vi gospodična Antuaneta? — je vprašal tiho bankir. — Da; toda za Boga, kje je Valerija? — je zašepetal v odgovor slaboten glas. — Slabo ji je, toda čudim se, da ste vi sodelovali pri tej stvari, ki utegne vzbudit* hudo obsodbo. Ali imate voz? — Da, na oglu ulice naju čaka kočijaž. — Torej pridite, prosim vas, prizadenite si pomiriti vašo prijateljico in poglejte, Če se bo mogla vrniti domov. Vzel je uro iz žepa, stopil na ulico in si prizadeval ob luči svetilke dognati, koliko je ura. — Kmalu enajsta Treba je podvizati; vašo odsotnost utegnejo opaziti. Vkljub svojemu razburjenju je Antuaneta radovedno pogledala mladega Juda, ki ga je poznala samo po imenu in v katerega rokah je ležala Rudolfova usoda in njena lastna sreča Samuel je napravil nanjo prijeten vtis: ta lepi in elegantni mladenič ni niti najmanje odgovarjal njeni predstavi o umazanem, skopuškem Židu, kakršnega si je ustvarila njena domišljija. Šla je za njim nekoliko pomirjena; ko je zagledala onemoglo Valerijo, se je vznemirjena sklonila k njej. — Moja draga vila, kako ti je? Opogumi se, morava se vrniti čim prej domov, ali moreš vstati? — Poskušala bom, — je zašepetala Valerijo. S prijateljičino pomočjo je vstala, napravila nekaj opotekajočih se korakov, toda hkratu jo zopet oslabela in padla bi bila, da je ni bankir pridržal. — Kaj naj napravimo, Bog moj? — je vzkliknila Antuaneta. — Vidim, da je bilo vse zaman, in da ste ostali neusmiljeni napram tej nesrečni družini. — Ne sodite me tako prenagljeno, — je živahno rekel Samuel. — Postavite se na moje stališče: Če bi vi ljubili, ali bi se mogli odreči onemu, kar vam je dražje od življenja? — Ne, — je odgovorila iskreno mlada deklica, ko je v njeni duši vstalo Kudolfovo obličje. — Torej bodite prizanesljivi napram moii slabosti. Zdaj ponesem grolico do voza in vam bom zaSčitnik do vrta grofa M.... Pojdimo!