Poštnina blaSanfi v ^StovfBL
Leto XVin., št. 117
Ljubljana, sobota it. maja 1937
Cena t Din
UpravmStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon fit. 8122, 8123, S124, 3125, 3126.
Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 6 — TeL 3392, 8492.
Podružnica Maribor: Gosposka Ulica št. 11 — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova UL št. 2 Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Dis 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Londonski in pariški razgovori
Našim čitateljem je znano, da so državniki, ki so se iz vsega sveta v tako izrednem številu zbrali v Londonu ob kronanskih svečanostih, porabili to redko priliko za živahne medsebojne razgovore. Prilika je bila tem bolj dobrodošla, ker se močno občuti vrzel, nastala zaradi neobičajno dolgega presledka v ženevskem sestajanju državnikov in diplomatov. Mednarodna situacija je ■vrh tega še vedno tako nejasna in zapletena, da so odgovorni državniki še posebno čutili potrebo, izmenjati med seboj svoje misli in poglede. Kakor lani •po pogrebu pokojnega angleškega krajca Jurija V., so se tudi letos razgovori ipotem nadaljevali še v drugem zapad-noevropskem centru, v Parizu.
Po večmesečni ofenzivi iz Rima in Berlina se je na ta način pretekle dni •težišče mednarodne politike po dolgem času spet enkrat tudi na zunaj preneslo v prestolnici obeh demokratičnih evropskih velesil. Za sedaj se še ne da reči, ali predstavljajo londonski in pariški razgovori tudi že reakcijo na poslednje akcije Rima in Berlina, ki so ponekod dvignile mnogo prahu. Po službenih zatrdilih je treba pripisovati razgovorom v Londonu in Parizu samo informativen značaj, kar bi pomenilo, da se ob tej priliki še niso vodila nikaka direktna pogajanja francoskih in angleških državnikov z državniki iz drugih držav. Vendar je malo verjetno, da bi se bili posveti omejili samo na navadne politične pomenke in ne bi težili h konkretnim ciljem.
Predvsem se ne zdi pretirana ugotovitev, da so londonski in pariški razgovori v znatni meri pripomogli k omilje-nju splošne evropske napetosti, kakor se nam je ta na zunaj kazala zlasti v povečani akciji Italije in Nemčije. Zdaj sta v razvoj aktivno posegli tudi Francija in Anglija ter s tem ustvarili občutek obnovljenega ravnotežja, ki se je zdelo ponekod že popolnoma porušeno. Zaupanje v angleško in francosko zunanjo politiko se je s tem samo po sebi znatno dvignilo, posebno pri malih državah, ki so bile v zadnjem času še največ prepuščene samim sebi. V tem pa je za ohranitev evropskega miru podan prvi stvaren doprinos, ki ga brez pomišljanja lahko vrednotimo za enega izmed pozitivnih rezultatov londonskih in pariških »izmenjav misli«.
Nasprotja med velesilami se samo zaradi tega seveda še niso in najbrž se tudi v bližnji bodočnosti ne bodo še odstranila, vsekakor pa ni brez pomena dejstvo, da se vzporedno z razvitimi akcijami Rima in Berlina uveljavljata sedaj z najmanj enako otinljivimi mednarodnimi akcijami tudi London in Pariz. S tega vidika je bilo nad vse značilno, da je prav med potekom londonskih razgovorov pariški oficiozni »Temps« prvič rabil za angleško-fran-cosko sodelovanje izraz »zapadna os London - Pariz«, dasi je tej »osni« politiki pripisal čisto drugačen pomen, kakor ga svoji »osni« politiki v sedanji Evropi pripisujeta Italija in Nemčija. Med obema zapadnima velesilama, tako je zapisal »Temps«, obstoji danes brezpogojna skupnost čustev, med obema vladama pa stalno sodelovanje, ki ni naperjeno proti nikomur in ki nikogar ne izključuje od sodelovanja, pa naj ima kakršenkoli notranjepolitični režim.
Razumljivo je, da so v takem okviru razgovori, ki so jih imeli pretekle dni angleški in francoski državniki z državniki drugih držav, zadobili poseben pomen, ki ni in ne more biti zabrisan niti v primeru, da so se vsi ti razgovori zares omejili le na medsebojno izmenjavo misli in informacij. 2e samo s tem, da so se nekateri državniki, zlasti zastopniki malih držav, lahko informirali o angleškem in francoskem gledanju na pereča mednarodna vprašanja naših dni, jim je olajšana njih lastna zunanjepolitična usmeritev, kar za ohranitev evropskega ravnotežja ne more biti brez pomena. Zdi se, da je ta uspeh londonskih in pariških osebnih stikov posebno podčrtan v razgovorih angleških in francoskih državnikov z državniki srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, posebno z našim knezom namestnikom, s češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Hodžo, avstrijskim državnim podtajnikom za zunanje zadeve dr. Schmidtom, madžarskim zunanjim ministrom dr. Kanyo, s turškimi državniki, poljskim zunanjim ministrom Be-ckoro itd.
Za položaj v Podunavju so bili še posebno važnega pomena londonski in pariški razgovori avstrijskega državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta, ki so tvorili naravno izpopolnitev razgovorov, ki jih je z angleškimi državniki imel dr. Milan Hodža. Morda so za sedaj še preuranjena ugibanja o konkretni vsebini teh pomenkov, zlasti o morebitnih francoskih in angleških načrtih glede organizacije srednje Evrope, vendar se nam že sedaj ne zdi brez pomena glas dunajske oficiozne ifieichspost«, ki poudarja x svojem r
DR. KROFTA O POLOŽAJU V EVROPI
Okoliščine za ohranitev miru so ugodnejše kakor v preteklem letu Popolno soglasje med državami Male antante
Praga, 21. maja Zunanji minister dr. Kamil Krof ta je podal danes v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice obširen ekspoze o mednarodnem položaju, za katerega je vladalo v političnih in diplomatskih krogih po razgovorih predsednika češkoslovaške vlade dr. Hodže v Londonu in Parizu izredno zanimanje.
Zunanji minister dr. Krofta je pričel svoja izvajanja z ugotovitvijo, da so se uresničile njegove napovedi v zadnjem ekspozeju, ki ga je podal meseca marca, ko je napovedal, da je mednarodna politična kriza dosegla vrhunec. Danes so razmere v Evropi za mir mnogo ugodnejše, kakor pa so bile lansko leto.
Popustltev napetosti zaradi Španije
Trenutno prevladuje v mednarodni politiki problem Španije. Kljub vsem prizadevanjem še vedno ni prišlo do tega, da bi mogli Španci sami odločati o svoji usodi, ugotoviti pa se more, da je napetost zaradi Španije, ki je nekaj časa grozila z resnimi konflikti, že znatno popustila in .ie upravičeno upanje, da bo bratomorne državljanske vojne v Španiji kmalu konec. Češkoslovaška je ostala v tem sporu dosledno nevtralna.
Tudi napetost, ki je zavladala lani zaradi Abesinije, se je polegla in vse kaže, da bo to vprašanje morda že v kratkem definitivno likvidirano. Tudi konferenca v Montreuxu je pokazala, da se dajo po poti sporazuma poravnati tudi najtežji spori in da se da z dobro voljo vsaka stvar urediti na miren način.
O zbližanju Italije z Nemčijo
Vznemirjenje je izzvalo v mednarodni javnosti tesnejše zbližanje med Italijo in Nemčijo, čeprav je na eni strani treba to zbližanje pozdraviti, ker je bilo odstranjeno nevarno tekmovanje, ki je obstojalo dolga leta med Rimom in Berlinom, je na drugi strani danes tudi že jasno, da cs Rim Berlin ne predstavlja nobene resne nevarnosti za pomirjen je Evrope. Ustanavljanje blokov na temelju trenutnih simpatij ni še nikoli dovedlo do resnih ciljev. Trajni bloki se dajo graditi le na trajnih skup
nih interesih, dočim predstavljajo blold sim patij, Id se pač menjajo po razmerah in okoliščinah, le stavbo na pesku.
Nevtralnost Belgije
Prehajajoč na problem Belgije, je dr. Krofta naglasil, da se vrača Belgija sedaj ko se je otresla vseh obveznosti, ki izvirajo iz pakta Društva narodov, k režimu docela nove nevtralnosti, namreč k režimu prostovoljne, a ne vsiljene nevtralnosti. Razčiščenje belgijskega vprašanja je odstranilo tudi resne ovire za sklenitev nove lokarnske pogodbe, o možnosti katere sta se tudi Nemčija in Italija povolj-no izjavili pri nedavnem obisku nemškega zunanjega ministra v Rimu. V skladu s tem razvojem se tudi nadaljujejo prizadevanja za novo ureditev varnosti, za kar se posebno zavzemata Anglija in Francija
Italija in Mala antanta
V svojih nadaljnjih izvajanjih je razpravljal minister dr. Krofta o razmerah v Mali antanti ter o odnošajih Male antante do Italije. Zavračajoč vesti, da je jugosJovensko-italijanski sporazum naperjen proti Mali antanti sami, je dr. Krofta naglasil, da je Jugoslavija, opirajoč se na popolno zaupanje obeh ostalih članic Male antante, dobila že v naprej, še preden so se pogajanja začela, pristanek Češkoslovaške in Rumunije. Italijansko-jugoslovenski sporazum v nobenem pogledu ne škoduje notranji ureditvi in solidarnosti Male antante. Dolga leta sta Rumunija in Češkoslovaška odkrito obžalovali, ker so bili odnosa ji med Italijo in Jugoslavijo tako napeti. Kot zaveznici in prijateljici Jugoslavije in kot članici evropske družbe Češkoslovaška in Rumunija odkritosrčno pozdravljata razjasnitev, ki je nastopila med Jugoslavijo in Italijo po sklenitvi beograjskega sporazuma. S tem je odstranjen kompliciran problem, ki je leta in leta obremenjeval mednarodno politiko. Poleg tega pozdravljamo ta sporazum tudi zaradi tega, ker je s tem povečana izmenjava blaga med Jugoslavijo in Italijo in ker se Italija s tem znova vrača na balkanski trg, kar bo na drugi strani omogočilo udeležbo vseh srednjeevropskih držav in vsega Balkana pri pospeševanju medsebojnih gospodarskih stikov, ki se bodo
Podunavska
zapadnlh velesil
Skupno nastopanje Francije in Anglije v primeru potrebe v Srednji Evropi
Dunaj, 21. maja. b. Pariški dopisnik »Neues Wiener Tagblatta« doznava iz zanesljivega vira, da so se razgovori med francoskim zunanjim ministrom Delbosom in avstrijskim državnim podtajnikom za zunanje zadeve dr. Schmidtom sukali okoli naslednjih glavnih problemov:
1.	Angleško-francosko sodelovanje se razširi odslej tudi na srednjo Evropo, kjer bodo vsa prizadevanja za gospodarsko oživljenje podunavskega bazena našla odslej oporo pariške in londonske vlade.
2.	Prj pogajanjih za zapadni palet, ako do njih sploh pride, bosta Francija in Anglija izhajali s stališča splošne evropske varnostne politike. Zapadni pakt nikakor ne sme predstavljati ozko začrtane kombinacije, temveč instrument splošnega evropskega miru. To stališče sta Eden in Delbos v svojih razgovorih z nemškimi in srednjeevropskimi državniki jasno formulirala.
3.	London in Pariz sta nadalje mnenja, da mora Avstrija ohraniti vsa svoja dosedanja prijateljstva. V primeru resne nevarnosti zanjo ji bosta Francija in Anglija nudili zadostno oporo.
4.	Angleško-francosko sodelovanje v srednji Evropi je s Schmidtovimj razgovori z Delbosom poglobljeno. V Parizu spremljajo še posebej z velikimi simpatijami in z vso moralno oporo avstrijsko voljo in odločnost po ohranitvi lastne samostojnosti in neodvisnosti.
5.	Vladi Francije in Anglije bosta v primeru potrebe nastopali solidarno.
Anglija in konsolidacija Podunavja
Kakor francoska vlada, zasleduje tudi angleška vlada z velikim zan man jem gospodarsko in politično stabilizacijo podu-navskih držav, a za sedaj odkianja v tem področju sleherno pobudo z zunai.jimi učinki, ker smatra, da čas za kakšna Dosebna pogajanja oli pogodbe ni primeren. Zaradi tega se seveda angleški interes, za Podu-navje prav nič ne izpremeni. V Angliji nikakor še niso pozabili, da so bile predvsem napetosti v srednji Evropi povod za svetovno vojno. Položaj se je v tem pogledu zadnje čase bistveno izpremenil. V Londonu s simpatijami spremljajo zlasti akcijo pomirjen ia med Avstrijo in Češkoslovaško ter Izboljšanje in noglobittv odnošajev med Avstrijo in Madžarsko. Za An.erleže je končno razveseljivo tudi zbl"žanje med ■-it-----_____ _ ~ '. r» ■«
uvodniku: »Ze se v še ne povsem jasnih obrisih pojavlja na obzorju sporazum vseh podunavskih držav, in sicer naj-prei na gospodarskem, potem znabiti na kulturnem in končno na manjšinskem področju. Splošni mednarodni položaj v Evropi opozarja vse manjše in šibkejše države v podunavskem bazenu na koristnost, da ne rečemo nujnost medse-
Beogradom in Budimpešto, prav tako kakor ono med Rimom in Beogradom. Anglija je pripravljena, da z vsemi svojimi silamj podpre posebno prizadevanje za izboljšanje gospodarskih odnošajev med po-dunavskimi državami. Politično so v Londonu vsem srednjeevropskim državnikom dali jasr.o razumeti, da želi Anglija pred kakršnokoli svojo obljubo, da Podunavje najprej samo najde osnove za medsebojni sporazum vseh držav. Potem se Anglija ne bo več branila prevzeti napram vsem srednjeevropskim državam tudi povsem konkretnih obvez in jamstev.
Avstrija za sporazum vseh podunavskih držav
Ta poročila dunajskega lista so zbudila v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost in to tembolj, ker je tudi ofi-ciozna »Reichspost« v svojem uvodniku pisala v podobnem smislu in se z vso odločnostjo zavzela za sporazum vseh podunavskih držav, češ da edino tak sporazum lahko ustvari v srednji Evropi prepotreb-no ravnotežje, ki bi velesilam onemogočilo nadaljnje izigravanje podunavskih držav, zlasti ogrožanje njih samostojnosti in neodvisnosti.
Z istega vidika zaslužijo pozornost tudi iziave, ki jih je avstrijski državni podtaj-nik za zunanje zadeve dr Schmidt dal pred svojim odhodom iz Pariza sotrudniku pariškega lista »Pariš Soir«. Dr. Schmidt poudarja med drugim:
Politična linija Avstrije je določena že po njeni kulturi in po njenem geografskem položaju. Označujejo jo na eni strani rimski protokoli 7. Italijo in Madžarsko, na drugi strani pa sporazum z Nemčijo z dne 11. julija lanskega leta. Kar zahtevamo v tem položaju, ie. da se prijazna gesta proti tej ali oni velesili nikakor ne sme smatrati za neprijazno proti drujrim velesilam. Iz Benetk smo se povrniil zadovoljni in ni nobenega razloga za vznemirjanje Sedania nervoznost je prehodna. Dokler so oblaki še tu. moramo ohraniti mirno kri. Ves svet želi danes samo mir Vso sedanjo zmešnjavo povzroča samo deistvo. da si I vsaka država želi mir na svoj poseben način. s svojimi londonskimi razerovori sem popolnoma sadovolien. kei so mi pokazali, da ima An^Mia velik interes za srednjo Rvropo. Enako me je zadovoljil tudi razgovor s francoskim zunanjim ministrom Delbosom.
Schmidt v Bernu
Bern, 21. maja AA. Avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt je bil danes v avdienci pri predsedniku švicarske konfederacije Motti, s katerim je razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo Avstrije in Švice, o političnem položaju v srednji Evropi in o sploSnih oolitlčnih evropskih vprašanjih.
tako vrnili na normalni nivo. Naše globoko prepričanje o trajni notranji moči in solidarnosti Male antante potrjuje tudi samo dejstvo, da niti ena izmed treh držav Male antante ni zapustila temeljev, na katerih sloni vsa zgradba Male antante. Z zadovoljstvom je dr. Krofta ugotovil, da so smernice politike Male antante naletele na odobravanje pri vseh prijateljih miru, kakor je to izrecno naglasil še posebej angleški zunanji minister Eden v svojem Iiverpoolskem govoru.
Razmerje z Rusijo
Govoreč o nedavnem obisku rumunskega min. predsednika dr. Tataresca v Pragi in o skorajšnjem potovanju češkoslovaškega predsednika vlade dr. Hodže v Bukarešto, kamor odpotuje 13. junija, se ie dotaknil dr. Krofta tudi odnošajev Male antante do Rusije. Pri tem ie opozarjal na to, da Jugiv-slavija in Rumunija pač ne morata stremeti ta tem. da bi Se Češkoslovaška odrekla svojemu obrambnemu paktu i Rusijo, prav tako kakor tudi Češkos|ovaša nikdar ni želela in tudi danes ne žel), da bj se n. pr. Rumunjja odrekla svojemu zavezništvu s Poljsko. Vse tri države se skupnosti svojih interesov in pomena svojega zavezništva tem bolj zavedajo, čim bolj se pojavljajo pozkusj r.a oslabitev Ma|e antante, kajti osla" bjtev en© njene članice pomeni nevarnost za obe ostali.
Sodelovanje v Podunavju
Govoreč o razmerju Češkoslovaške z Avstrijo in Madžarsko je dr. Krofta naglasil, da so konferenca v Benetkah, ponovna potovanja avstrijskih vodilnih državnikov v Budimpešto jn končno srednjeevrovski razgo vori v Londonu in Parizu le še bolj opozorili na velik pomen, ki ga ima pomiirjenje srednje Evrope za vso ostalo Evropo. Vedno bolj prevladuje spoznanje, da je problem srednje Evrope prav za prav problem Ev« rope. Odnošajj Češkoslovaške do Avstrije so dobri in v zadnjem času še posebno prijateljski. Tudi Marzadska, pri kateri razumevanja za gospodarsko zavezništvo fred« nieevropskih držav ter možnost in potrebo njihovega tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Ta proces se nadaljuje polagoma, a vendar stalno.
Min. predsednik Daranvj je v svojem nedavnem govoru jasno izrazil svojo priprav-
ljenost za tako sodelovanje. Dr. Krofta je • posebnjm poudarkom naglasil, da bi nič bolj ne škodovalo zboljšanja odnošajev med Madžarsko jn Malo antanto. kakor, če bi se Madžarska odločila za enostransko odpoved vojaških klavzul trjanonske mirovne pogodbe, upravičeno pa je upanje, da bo Madžarska dala prednost sporazuma z vsemi prizadetimi državami prj reševanju tega problema. Glede vesti. kj vedo v zadnjem časa povedati o osnovanju trikota Praga—Dunaj— Budimpešta, gre po njegovem mnenju zgolj za to. da se sistem gospodarskega sodelovanja. ki se s tolikim uspehom izvaja na eni strani v okviru Male antante. na drugI strani pa v okviru rimskega bloka po možnosti enotno uvede med vsem; srednjeevropskimi državami.
Odnošaji z Nemčijo
Prehajajoč na odnošaje do Nemčije, je dr. Krofta glede pripravljenosti za sporazum in za sodelovanje opozoril na nedavni govor prezidenta republike dr. Beneša v Budjejovicah in na veliko sličnost mnogih gospodarskih, socialnih in prometnotehnič-nih problemov, ki le olajšujejo medsebojno sporazumevanje. Zato tudi ne moreno verjeti glasovom, ki so se pojavili po sklenitvi italijansko-jugoslovenskega sporazuma in po sestanku v Benetkah v enem delu tiska, kakor da bi nekateri italijanski či-nitelji v tem sporazumu videli prej instrument za razbitje Male antante tn za izolacijo Češkoslovaške ln ne most za zbližanje med Italijo ter vsemi državami Male antante.
Z obžalovanjem je ugotovil dr. Krofta, da se razmere med Češkoslovaško in Poljsko v nobenem pogledu niso zboljšale. O prijateljskih in prisrčnih odnošajih do Francije ni treba izgubljati mnogo besed. V zadnjem času je to sodelovanje posebno tesno in zaupno.
Zanimanje Anglije za srednje-evropska probleme, posebej pa še za češkoslovaško je zlasti v zadnjem času zelo porastlo. Londonske svečanosti so dale državnikom srednje Evrope priliko, da se medsebojno in z zastopnfikf fcapadnih velesil porazgovo-■re o vseh aktualnih vprašanjih.
Splošen pregled o zunanji politiki je minister dr. Krofta zaključil z besedami:
Naša zavezništva in naše pogodbe ohranijo trajno vrednost in veljavnost in neiz-premenljiv pomen. Tudi naše razmere z državami, s katerimi nimamo posebnih pogodb. se vidno zboljšujejo, Češkoslovaška pa tudi ne vodi politike, ki bi pridobivalo nova prijateljstva za ceno odpovedi starih in izkušenih prijateljstev.
Madžarska se bo oborožila na lastno pest
Po odhodu italijanske kraljevske dvojice iz Peste proglasitev enakopravnosti Madžarske v oboroževanju
Budimpešta, 21. maja. b. Iz zanesljivega vira poročajo, da obisk italijanske kraljevske dvojice in italijanskega zunanjega mi« nistra grofa Ciana v Budimoešti ne bo ostal le simboličnega pomena kot nova potrditev pred desetim; leti sklenjenega prijateljstva med obema državama, temveč da bo imel tudi polftjčne posledice. V madžarskih političnih in budimpeštanskih diplomatskih krogih namreč z vso resnostjo računajo, da bo takoj po odhodu itali anskega kraljevskega para proglašena madžarska enakopravnost v pogledu oboroževanja in s tem enostransko prekršena vojaška klavzula mirovnih dogovorov. Priprave za ta korak madžarske vlade ie baje izvedel že vojni minister Ro-der ob priliki svojih nedavnih obiskov v
Rimu m Ber"'iu. zunanji m nister Kanyj p«
je o tej madžarski namer} obvestil angle» ško vlado ob priliki svojega bivanja v Londonu, kjer se je udeležil svečanosti kronanja angleškega kralja in je imel obenem več važnih političnih razgovorov z angleškimi državniki.
V dobro poučenih krogih opozarjajo v tej zwezi na nedavne znane izjave honvedskega ministra Roderja ob priliki proračunske debate v parlamentu. Madžari so mnenja, da jim v sedanjem trenutku in v sedanjem mednarodnem položaju nihče ne more ospos ravati pravice na lastno oborožitev, ker smatrajo to zadevo kot predpogoj svoje lastne samostojnosti in pogoj ožjega sodelovanja z drugimi podunavskimi državami.
Delbos pri kralju Leopoldu
Zaključni razgovori francoskega zunanjega ministra
z belgijskimi državniki
Bruselj, 21. maja. w. Francoskega zunanjega ministra Delbo=a je danes spiejel v posebni avdienci kralj Leopold, ki se je dolgo razgovarjal z njim o vseh državnih vprašanjih, ki se tičejo Belgije. Pri tej priliki je kralj odlikoval Delbosa z velikim križem Leop:ldovega reda. Kralj je pri-držal Delbosa tudi na kosilu. Popoldne to se nadaljevali razgovori med Delbosom, Van Zeelandom in Spaakom.
O včerajšnjih posvetovanjih katerim ie prisostvoval tudi francoski po lanik v Bruslju Laroche, je bil danes izdan naslednji komunike:
Pomen francosko-belgijskiih razgovorov c zapadnem paktu leži v tem, da se ž njimi pripralja osnova za vključitev Nemčije v zadevna pogajanja. Francoski zunanji minister bo v kratkem predložil belgijskemu ministrskemu predsedniku francoske predloge in ie bo nato proti koncu meseca posvetoval o nadaljnjih m-:todah z angleškim poslanikom v Parizu. Vlade Francije. Anglije in Belgije žele stop ti v pogajanja z Nemčijo. Težkoče obstojajo v tem, da zasleduje Nemčija popolno nev-fcializacijo Belgije, kar pa seveda ni v skladiu niti z ženevskim paktom niti z angleško-francosko izjavo z dne 24. aprila 1937. Poskusiti bo treba spraviti bodoči zapadni pakt v sklad s paktom DN.
V francoskih krogih izjavljajo, da bo treba proučiti dve važni vprašanji: belgijsko stališče v vprašanju čl. 16 ženevskega pakta in v vprašanju belgijske pomoči neizzvano napadeni državi.
Razen političnih, so se seveda francoski in belgijski državniki dotaknili v svojih razgovorih tudi gospodarskih vprašanj v zvezi z napovedano trgovsko konferenco. Verjetno, je da se bo belgijski ministrski predsednik pred svojim odhodom v Ameriko dne 11. junija ustavil tudi v Pa*
rizu, kjer bo nadaljeval sedanja posvetovanja..
Frerejev neuspeh v Berlinu
Bruselj, 21. maja. o. V vladnih krogih naglašajo, da misija belgijskega strokovnjaka za gospodarske in finančne zadev« Frereja v Berlinu ni uspela. Frereja je po slal v Berlin Van Zeeland, da bi zvedel za stališče nemške vlade glede na nameravano sklicanje nove svetovne gospodarske konference, na kateri naj bi se odpravile vse ovire za popolno vzpostavitev mednarodne trgovine. Zvedelo se je, da veže nemška vlada na znatne gospodarske privilegije tudi politična vprašanja, med drugimi nemških kolonij, za katere zahteva vrnitev, preden bi pristala na sklicanje nove svetovne gospodarske konference. Van Zeeland je o nemških zahtevah že obvestil angleško in francosko vlado, ki sta mu poverili misijo, naj pripravi vse potrebno za sklicanje svetovne konference.
»Božanski vihar" z
zopet v Toki ju
Tokio, 21. maja. AA. Letalo »Božanski vihar« se je vrnilo iz Evrope v Tokio ob 14.05 po vzhodnoazijskem času. Sprejema so se udeležili člani cesarske rodbine, zastopniki vlade in vojske in več tisoč drugih ljudi. Listi posebno poudarjajo, da pomeni poslednji del poleta iz Indije v Far-mozo in Tokio, ki sta ga pilota preletela v najslabšem vremenu med dežjem in viharjem, izreden uspeh.
Dunaj, 21 maja. AA. V Baersdorfu na Štajerskem je zgorela neka kmetija z vsemi gospodarskimi poslopji, v plamenih je našlo smrt 7 ljudi, ki jih je požar presenetil x spanju in ae aia> mogU retttt,
Procesi proti katoliškim duhovnikom v Nemčiji
Odgovor hitlerjevskega režima na papeževo proti' hitlerjevo okrožnico — Silna propaganda v nemškem tisku — Obsodbe zaradi protaaaravsiih zločinov
Ljubljana, 20. maja Kmalu po prevzemu oblasti je hitlerjev-eki režim sklenil konkordat z Vatikanom. Vatikan se je napram njemu pokazal enako popustljivega, kakor par let prej napram fašističnemu režicrmi v Italiji. V obeh državah se je s konkordatom odrekel aktivnemu poseganju cerkve in katoliške duhovščine v politične zadeve, čeprav so imeli prej tako v Italiji kakor v Nemčiji močni, dobro organizirani klerikalni stranki. Dočim pa je italijanski konkordat prinesel ne le pomirjenje, marveč vprav intimno prijateljsko razmerje med režimom m Vatikanom, je ostal nemški konkordat samo na papirju. Razmerje med hitlerizmom in sv. stclico se je celo še poslabšalo. Glavni vzrok je v bonbfi za vzgojo nemške mladine, ki jo zahteva hit-lerizem izključno za sebe. Tudi v Italiji so zaradi tega vprašanja nastajala še po sklenitvi konkordata razna trenja, ki pa so se kmalu polegla, v glavnem zaradi popustljivosti Vatikana. V Nemčiji je Vatl-kaa manj popustljiv, a očividno so tudi hitlerjevci bolj intransigentni kakor italijanski fašisti.
Tako se je razvil v Nemčiji verski kulturni boj, ki v mnogem pogledu že pre. eega ostrino slovitega kulturnega boja za časa železnega kancelarja Bismarcka.. Policije Vatikana pa so danes slabše, kakor so bile pred pol stoletja, ko je Nemčija imela še močno katoliško stranko in Bis-marek v katoliških množicah ni bil tako popularen, kakor je danes Hitler. Spremenjene razmere so prišle zlasti do izraza ob letošnjem pjstoiscitu, ki so ga odredile oblasti, da so se starši sami izjavljali, ali naj njihovi otroci obiskujejo cerkvene ali pa drža/vne laične šole. Pri plebiscitu se je ogromna večina staršev, v nekaterih pokrajinah preko 90%, izrekla za državne šole, tako da je v cerkvenih šolah ostalo kcmaj 10»/a katoliških otrok. Papež je nato izdal svojo slovito okrožnico »S pekočo skrbjo«, v kateri je ostro kritiziral postopanje nemške vlade glede vzgoje nemške katoliške mladine.
JKtlerizem odgovora nI ostal dolžan. Kakor svoj čas stari Bismarck je začel tudi hitlerjevski režim zapirati katoliške duhovnike in redovnike, a ne zaradi vmešavanje v politiko, kakor so to delali v Bismarckovih časih, marveč pod obtožbami zločinov proti nravnosti, proti deviznim predpisom in raznim drugim kazenskim paragrafom. Neda/vno so zabeležili listi, da je v preiskovalnih zaporih nemških sodišč okrog 1300 katoliških duhovnikov in redovnikov. Pričeli so se proti njim tudi že prvi veliki procesi, o katerih sedaj nemški listi in tudi nemške radijske postaje obširno poročajo. Spričo političnega ozadja procesov se je naravno pojavil sum, da gre za spretno režirano tendenco. To mišljenje so zastopali klerikalni Usti po vsej Evropi. Nedavno pa so objavili nemški listi pričevanje trier-skega škofa dr. Bornewasserja, ki je bil zaslišan v enem teh procesov in je tam baje izjajvil, da se je prepričal, da je v vrstah nemške duhc-vščine resnično mnogo pregrešnega in pohujšljivega.
Ako so poročila nemških listov točna, se mora velika večina obtožencev zagovarjati zaradi zločinov proti nravnosti. Listi objavljajo o tem stvari, ki jih ni mogoče ponatisniti. Očividno je namen režima ta, da bi zadel katoliško cerkev na najobčut. ljivejšem mestu. Zato se vrše razprave pred raznimi kazenskimi scdišči naenkrat in zato jim je dana najširša publiciteta po časopisju in radiu. Ob osamljenih primerih moralne zablode ostala javnost često
brezbrižna, mimo tega morja umazanosti
pa ne bo mogla, tako vsaj računajo v hit-lerjevskih vrstah. Izzove naj se ogorčenje najširših slojev, ki naj pridejo do prepričanja, da kotoliška duhovščina v Nemčiji ni sposobna vzgajati nemške mladine. Ali bo režim svoj namen dosegel, se bo šele pokazalo.
V	vzhodno pruskem mestu Braunsber-gu je prošli teden sedel na obtožni klopi tamošnji stolni vikar Kranich, ki mu je sodišče odmerilo 12 let ječe zaradi proti-nravaih zločinov. Strogost kazni utemeljuje sodita z navedbo, da je stolni vikar s svojim neprirodnim nagnenjem okužil celo pokrajino in da si je po lastnem priznanju iskal žrtev tudi med nedolžnimi otroki. Podrobnosti razprave so naravnost grozotne in jih iz ozirov javne morale ne moremo iznašati. Iz sodnih zapiskov navajajo nemški listi, da so se vse žrtve opravičevale na enak naiven način: »Kako bi smatrali za greh to, kar dela duhovnik? Seveda se mi je vse gnusilo, toda stolni vikar je vendar duhovnik«.
Sodišče v Bonnu je obravnavalo enako zadevo, le da tu ni šlo le za enega samega duhovnika, maiveč za celo družbo iz samostana usmiljenih bratov. Od 60 bratov jih je bilo obtoženih 53 in vsi so priznali svojo krivdo.Vsem obtožencem je sodišče odmerilo zaporne kazni cd 6 mesecev do 2 let.
Sedišče v Koblenzu se je bavilo z nemoralnimi dejanji usmiljenih bratov tamošnji h bolnic. Obtožba je trdila, da ne gre za posamezne slučaje zablode, marveč za sistematične pojave na bolnem telesu pro-tiprirodne institucije. V tej obravnavi je brat Hieronim dobil 1 leto ječe, ker se je spozabljal nad nesrečnimi pohabljenci, iz. ročenimi njegovemu varstvu v »Domu pre-svetega srca Jezusovega«. Brat Evtropij je dobil dve leti ječe zato, ker je svoja protinaravna nagnenja izvajal nad dvema nedoletnima dečkoma. Iz istega samostana sta tudi brat Si Iveri j in brat Bernward ki sta zaradi enakih zločinov dobila vsak po poldrugo leto ječe.
V	Vratislavi je stal pred sodiščem duhovnik Kari Bernardt, hišni svečenik šolskega zavoda »Marija Pomagaj«. Sodišče je iz ozirov javne morale pripustilo k obravnavi le omejeno število ljudi, predvsem starše otrok, ki so stanovali v tem zavodu. Ta duhovnik je klical mladež na spoved v svojo sobo. Vodil je dečke tudi v kino, jim kupoval slaščice im celo pijače. Sodnik mu je odmeril dve in pol leta ječe.
Razen Bernardta sta bila obsoffema v Vratislavi še dva bivša redovna brata na 2, oziroma 5 let ječe zaradi oskrumbe mladoletnih dečkov. Sodba trdi, da je prednik obeh vedel za njuno početje in ju hotel odstraniti, toda redovni general v Rimu tega nd dopustil.
Porotno sodišče v Koblenzu je obsodilo redovnega brata Gundrama na 4 leta ječe zaradi težke telesne poškodfoe pohabljenega pacienta Alberta Stolle, ki je na posledicah poškodbe umrl. Sodnik je v razpravi posebno grajal, da je baje hotel red prikriti dogodek in da je pisal staršem, da je Albert mirno umrl in se veseli v nebesih. Obdukcija trupla pa je pokazala, da je umrl zaradi hudih udarcev, ki jih je dobil.
V	zvezi z ugotovitvami dosedanjih preiskav in procesov je tajna državna policija v Erfurtu odredila takojšnjo zatoritev škofijskega deškega seminarja Heiligen-stadt. Splošno se pričakuje, da bodo s sklicevanjem na sedanje procese sledili temu primeru še drugi.
Za premirje v
Med premirjem naj bi zapustili španska bojišča vsi
inozemski prostovoljci
London, 21. maja. o. Glavni pododbor Odbora za nevmešavanje v španske notranje zadeve proučuje sedaj možnost odpoklica vseh inozemskih prostovoljcev v Španiji. V zvezi s tem je angleška vlada predložila vsem v Španiji zainteresiranim državam, naj bi pri vojskujočih se strankah predlagale premirje za tako dolgo, dokler bi trajala evakuacija prostovoljcev. Francija je na ta predlog že pristala, niso pa še prispeli odgovori ostalih držav. Če bodo tudi ti odgovori ugodni, bo angleški predlog takoj dostavljen obema vojskujočima se strankama.
Negrin odklanja pogajanja z uporniki
Madrid, 21. maja. o. Iz dobro poučenih krogov se dozmava, da je predsednik va-lencijske vlade Negrin odbil predlog angleške in francoske vlade za posredovanje med republikanci in nacionalisti. Trdijo, da je izjavil, da se nikakor ne more govoriti o posredovanju med zakonito vlado in uporniki, Zdii se, da bo general Miaja igral veliko vlogo v nadaljnjem vodstvu vojne kot vrhovni poveljnik republikanskih sil. General Miaja namerava poslati na severno fronto letala, obenem pa se Katalonci pripravljajo za veliko ofenzivo na jugu, s katero bi radi prisilili nacionaliste, da bi odtegnili del svojih čet s baskovske fronte.
Rezerviranost Italije
Rim, 21. maja AA. V odgovornih krogih se za sedaj vzdržujejo sleherne izjave glede ankete britanske vlade pri prizadetih vladah o sklenitvi premirja v Španiji kot uvod za morebiten odpoklic tujih prostovoljcev. V političnih krogih mislijo, da spada ta stvar v pristojnost sprtih strank samih, ki naj presodita, ali bi prekinitev vojnih operacij bila v skladu z njunimi koristmi.
Usoda španskega predloga v Ženevi
ženeva, 21. maja. o. Kakor trdijo mero-dajni krogi Društva narodov, je malo upanja, da bi na bližnjem zasedanju sveta Društva narodov podprli v večji meri
španski predlog, ki zahteva preiskavo zaradi vmešavanja tujih sil v državljansko vojno, španski predilog, ki ga bo predložil Del Vayo v ženevi 25. maja, bo v glavnem obtožil Nemčijo in Italijo zaradi njunega vmešavanja v korist generala Franca. Več kakor do protesta članov Društva narodov ne bo prišlo. Protest bo sprejet samo na znanje, nato pa bo položen v arhive Društva narodov.
Snovanje mednarodne brigade v Bllbau
Bavonne, 21. maja. o. Kakor poročajo, 6e ie v Bjlbau pričela snovati nova mednarodna brigada, ker primanjkuje ljudi za obrambo utrjenega pasu okoli mesta.
Angleški kredit
baskovski vladi
Pariz, 21. maja. br. »Pariš Soir« poroča, da je angleška vlada dovolila baskovski vladi časovno neomejen kredit v višini 17 milijonov funtov, za kar je dobila važne rudarske koncesije na baskovskem ozemlju. Baskovska vlada bo uporabila ta kredit za nabavo orožja, municije in drugih vojnih potrebščin, predvsem pa tudi za nabavo živil.
General Pozas ustreljen ?
Saint Jean de Luz, 21. maja. br. Po poro-čiilih iz Barcelone ie bil danes izvršen aten« tat na predsednika generalidada generala Pozasa, kj je pred dnevj energično zatrl anarhistične akcije v Kataloniji. General Pozas je bil zadet od petih strelov in je bil takoj mrtev. Tudi na bivšega predsednika katalonske vlade je bil izvršen atentat, ki pa ni usipel. Atentator je bil v obeh primerih anarhist.
Vrnjena španska letala
Pariz. 21. maja. AA. Predsednik medna« rodne kontrole je dovolil odhod 70 španskim letalom, ki so v megli zašla na francosko ozemlje. Letala so odletela proti Va-lenciji.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!}
Beležke
Po gospodarskem ozdravljenju politične reforme
Glavni organ JRZ objavlja uvodnik »Dela namesto besed.« V članku hvali uspehe vlade dr. Milana Stojadinovica. Po informacijah »Samouprave« smo v Jugoslaviji gospodarsko krizo že premagali in se nahajamo tik pred popolnim ozdravljenjem naših gospodarskih prilik. »Na vseh straneh se danes gradi in ustvarja, pravi list. Narod se je oddahnil in gleda z zaupanjem v svojo bodočnost. Kmet si je zacelil težke rane, ki mu jih je zasekal gospodarska kriza, in je sedaj na delu. da nadoknadi čim preje vse. kar je izgubil. Delavec je prenehal biti brezpravno orodje v rokah delodajalcev, odkar je izvedla vlada dr. Stojadinovica svoje socialne reforme. V razmahu je naše obrtništvo in trgovina bo še v teku letošnjega leta docela ozdravljena«
»Sedaj bo prišel na vrsto tudi politični program JRZ, ki ne smatra demokracije za demagoško formulo, nego za narodno potrebo, ki izhaja iz njegove tradicije. Dočim naši nasprotniki samo govore o demokraciji, naša stranka molči, dela in ustvarja.«
Po tej napovedi »cediti se bo vlada končno le odločila izvesti pred dvema letoma v deklaraciji napovedane reforme volilnega zakona, zakona o tisku in zakona o zborovanjih in društvih. Napoved je sicer še močno nedoločna, vendar pa daje vsaj slutiti, da vlada misli na te zakone, za katere ima že dve leti izredna pooblastila.
Referat referenta ministrstva prosvete
»Pohod« objavlja daljše poročilo o »fantovskem taboru« na Šmarni gori dne 2. maja. ki se ga je udeležilo kljub veliki agitaciji listov iz Kopitarjeve ulice samo okoli 200 mladeničev, žena in otrok. Po uvodnih besedah predsedujočega, da se morajo zbirati slovenski fanti na taborih kakor v starih turških časih, je povzel besedo znam referent ministrstva prosvete Franc Erjavec. Govoril je o Rumuniji, kjer dobi lahko vsaka vlada večino in kjer se ni treba ozirati mogotcem prav nič na voljo ljudstva. Obširno je razpravljal o orlovstvu, ki temelji na katoličanstvu. Pohvalil je slovenski narod, da je v svoji večini veren. Centralizem se je porodil 1. 1921., ko je zapadel slovenski narod pri tedanjih volitvah v ustavotvorno skupščino v načelno zmedo. Pravo vzgojo more nuditi samo Orel, ki »ga nismo pripravljeni žrtvovati nobenim frazam in smo ga odločeni zahtevati nazaj, ker odklanjamo z vso odločnostjo vsiljeno, na framazonskem frazer-stvu zgrajeno organizacijo.« Svcj govor je zaključil gospod Erjavec s pobožno željo, da se mora mladina povsod strniti, da bomo lahko upravičeno peli: »Povsod Boga! Vi fantje, vi Orli, pa dvignite krila, krila ponosna, mlade moči k soncu, svobodi! Orel hiti, strela in bliski ga ne plaše. V to nam pomagaj Marija Šmarmogorska iz sinjih višav.«
Regnum Christi
Pod naslovom »Lepo priznanje« čitamo v zadnjem »Domoljubu«:
»Ugledni nemšiki katoliški list »Stimmen der Zeit« piše v poglavju »Katoliški obzor-ni« o mednarodni katoliški propaganda s sedežem v Ljubljani takole: Med gibanji, ki se pojavljajo proti brezboštvu, se zadnji čas odlikuje po svoji gorečnosti najbolj iz Jugoslavije izhajajoči list «Regnum Christi«. To je navdušen bojni poziv mednarodnega odbora za katoliško propagando, ki se vodi iz Ljubljane... Da gibanje prihaja od čisto preprostega slovenskega duhovnika, ki je pod prejšnjo jugoslovansko vlado za svojo vero trpel v ječi, to po skušnjah cerkvene zgodovine govori bolj za kakor zoper uspeh«
Tako »Domoljub« in jezuitska revija »Stimmen der Zeit«. Mišljen je znani duhovnik g. Janez Kalan, ki je bil pred leti res aretiran in izročen sodišču, to pa ne zaradi svoje vere, marveč zaradi neke brošure, ki jo je napisal in ki je bila vse prej kakor venske vsebine. Brošura je bila zaplenjena in je zaplenjena še danes. Kako je (bil g. Kalan izpuščen, tudi lahko povemo, če je njemu in njegovim prav. Kot pošten katoliški duhovnik, ki mu v njegovem delu ne odrekamo velike mere idealizma in poštenja, pa pač ne bo dopuščal, da bi ga proglašali po svetu za nekakega mučenika zaradi katoliške vere, ko je bil aretiran samo zarddi svojih svojevrstnih političnih enunciacij. Prepričani smo, da njega ne zadene krivda za laž v nemškem listu. Vprašati pa se moramo, ali gospodje, ki s takimi očitnimi lažmi skušajo delati reklamo, res ne sprevidijo, da s tem najbolj škodujejo Kristusovemu kraljestvu na zemlji?
Puškin in zamorci
Stoletnico Puškinove smrti so slavili med drugim tudi v Afriki. Vsi zamorska listi, posebno v angleških kolonijah, so objavljali za stoletnico Puškinove smrti cele strani člankov s slikami velikega ruskega pesnika. V člankih so na vso moč slavili Puškina kot — »največjega zamorskega pesnika«. Objavili so razprave, v katerih dokazujejo ,da je bil Puškin največji dokaz vitalnosti in globokoumnosti črne rase.
In zakaj? Kakor je znano je bil praoče Puškina črnopolti Arabec, ki je užival posebno naklonjenost carja Petra Velikega. Ime mu je bilo Ibrahim ter je bil po poreklu verjetno iz Sudana. Sedaj dokazujejo zaimoraki nacionalisti, da je z mešanjem črne in bele rase mogoče doseči tip ljudi, ki so oblagodarjeni z največjim genijem, kakor je bdi slučaj s Puškinom. V zvezi s tem je izšla že tudR prva zbirka Puškinovih pesmi v zamorski republiki Nigeriji, kjer se uče sedaj šolarji odlomke iz »Onjegčma«.
Sreska skupščina JNS za ljutomerski srez
Ker so občinske organizacije JNS v ljutomerskem srezu že imele svoje občne zbore, je sedaj sklicana tudi redna glavna skupščina sreske organizacije za ljutomersko-radgonski srez. Glavna. skupščina bo na praznik, dne 27. t»m. ob 15. popoldne v Seršenovem hotelu v Ljutomeru. O političnem položaju bosta poročala gg. senator Ivan Pucelj in nar. posL Avgust Lukačič.
Lep shod JNS v Dubrovnik«
Izredno velika udeležba — Govori Jovana Banjanina, dr. Andjelinoviča in dr* Vase Jovanoviča
Dubrovnik, 21. maja. o. Snoči je bilo v dveh dvoranah dubrovniškega Delavskega društva zborovanje pristašev JNS, na katerem sta govorila senator dr. Andjeldno-vič in poslanec dr. Vasa Jovanovič. Razen članov vodstva JNS so se zborovanja udeležili tudi senator dr. Nemec ter poslanca dr. K. Kumanudi in Paštrovič.
Shod se je razvil v pravi manifestacrjski zbor. Otvoril ga je predsednik občinske organizacije JNS dr. Milorad Medini. V obeh dvoranah, v katerih se je vršilo zborovanje, so bili postavljeni megafoni. Prvi je govoril senator dr. Andjelinovič, ki je predvsem poudarjal, da ogromna udeležba nacionalnih Dubrovčanov na shodu najbolj demantira trditve režimskih listov, da nimajo nacionalisti v Dubrovniku nikogar za seboj. Nadalje se je bavil z dogodki pred 6 januarjem ter s politiko, ki se je vodila v duhu kraljevega manifesta za pomirjenje v državi. Očrtal jc stališče sedanjih političnih strank ter obrazložil tudi stališče JNS glede vprašanj notranje državne ureditve, ki dopušča poprave in izpopolnitve, nikakor pa ne izpodkopavanja temeljev države.
Poslanec dr. Vasa Jovanovič jc poudarjal v svojem govoru, da je narod pravilno razumel, kaj je pomenil in čemu naj služi šestojanuarski akt. Rečeno je bilo. da smo proti demokraciji in da smo hoteli poko-
pati narodno svobodo, toda po Hkvidaciji
šestojanuarske politike lahko vsakdo vidi, kako sedaj procvita demokracija. Govornik je zatem ilustriral manifestacije na shodih JNS v Splitu in Mostam.
Burno pozdravljen je nato povzel besedo senator in podpredsednik stranke g. Banjanin, ki je svoj govor posvetil šestojanuarski politiki in pri tem ostro polemiziral z nasprotniki, ki so JNS že tolikokrat položili v grob. Pristašem JNS očitajo, da so fašisti, toda vsi od JNS sprejeti zakoni najbolje dokazujejo, da JNS ni storila ničesar proti osnovnim načelom demokracije in narodnih svoboščin. Postopno je gradila pot za povratek iz diktature o resnična demokratski režim. Krivda JNS je po mišljenju nasprotnikov v tem, da je brezkomv
Rromisno ostala zvesta jugoslovenski misli, lato je omenjal stremljenja JRZ, združene opozicije in dr. Mačka za dosego sporar-zuma. JNS ne nasprotuje sporazumu in smatra, da je treba za tak sporazum doprinesti tudi žrtve, ali mora ostati očuvano bistvo narodnega in državnega edinstva. Bolj ko kdaj se danes kaže, da je unitari-zem edina rešitev za vse Srbe, Hrvate in Slovence.
Banjaninova izvajanja so bila sprejete
enako kakor be-sede predgovornikov s fre-netičmhn aplavzom. Ko so člani vodstva stranke odhajali, jim je množica priredila navdušene ovacije.
Brošura o postanku majske deklaracije
V	neznanem založništvu je te dm izša brošurica, ki jo je napisal »Ivan Dolenc, Ljubljana« o postanku majske deklaracije. Iz brošure izvemo, da izhaja jugoslo-vensko gibanje takorekoč iz »Slovenca«, ki je 1. 1878 prerokoval, da bo prišlo do zedinjenja vseh južnih Slovanov, potem ko je mladi dijak Krek že leta 1875 in 1876 razlagal veliko državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.
V	drugem delu razpravlja brošura o tem, kako je prišlo do deklaracije. Inicia-tor ideje je dr. Krek, ki je sicer najprej mislil na trialistično Avstrijo in je porabil izredno priložnost zopetnega sestanka dunajskega parlamenta 1. 1917., da v posebni deklaraciji kaj stori za politično osamosvojitev južnih Slovanov.
Brošurica je spisana v glavnem v proslavo poedinih ljudi in manj kot razlaga pomena in vsebine same deklaracije. Zelo zanimivo je dejstvo, da v celi brošurici tam, kjer se govori o majniški deklaraciji, jugoslovenski narod ni deležen svojega pravega imena, temveč smo kot »sorodni narodi« proglašeni za »južne Slovane«; celo poslanci takratnega Jugoslovanskega kluba so dobili ime »južnoslovanskih« poslancev. Edini kontrast temu nazaranju tvori besedilo same majske deklaracije, iz
katerega pisec brošure vendarle ni mogel izbrisati, da zahtevajo Srbi, Hrvati in Slovenci zedinjenje na temelju narodnega načela in da je to zahteva enotnega naroda.
Novo v tej brošuri je, da je po deklaraciji nameraval pokojni dr. Krek prepotovati Srbijo in Črno goro, da bi tam širil misel zedinitve Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor mano sta bili ti dve deželi takrat pod nemško, bolgarsko in predvsem pod avstrijsko okupacijo, ki bi bila kvečjemu dopustila propagiranje edinstva pod habsburškim žezlom in si je tako propagando tudi želela. Kar se tiče naroda v Srbiji, med njim pač ni bilo potrebno širiti misel edinstva in svobode, ker je ta narod po svojih poslancih v narodni skupščini v Nišu leta 1915. to misel že svečano proglasil za svoj nacionalni program in je zanjo do 30. maja 1917 že prelil cele reke krvi.
Brošurice, kakršna je Dolenčeva, pač
niso priporočljiv priročnik za oceno majske deklaracije. One naravnost izzivajo dir.kusijo ter ugotovitev stvarnega stanja. Pred uporabo te brošurice je zato svariti, ker vsebuje neresničen prikaz dogodkov okrog majske deklaracije, njenega pomena in njene vsebine.
Preosnova bolgarske vlade
Sofija, 2L maja. AA. Predsednik vlade Kjuseivanov je bil popoldne v avdienci pri kralju Borisu. Po avdjeno; je izjavil, da je kralj sprejel ostavke pravosodnega ministra Karadjo-zova, trgovinskega ministra ^Vele-mavamina in kmetijskega ministra Va-siljeva in da je obenem podpisal odlok o imenovanju odvetnika Ovnanova za pravosodnega min's tra, rektorja višje trgovske akademije Brovlova za trgovinskega ministra in predsednika zveze kmetijskih zadrug inž. Bankova za kmetijskega ministra.
Papen z Dunaja v Vatikan?
Ihinaj, 21. maja. Vsi današnji listi objavljajo poročila iz Berlina, Londona in Pariza", iz katerih se razvidi, da je odpoklic sedanjega nemškega jx*slanika na Dunaju Papena, ki se trenutno mudi na dopustu v Nemčiji, zelo verjeten. Papen se bo morda se vrniil na Dunaj, vendar bo takoj nato ods poklican j«n premeščen v Vatikan, kjer bo zamenjal sedanjega nemškega poslanika Bergena. Papen je, kakor znano, največ pripomogel k sklenitvi nemškega konkordata z Vatikanom leta 1933. V Berlinu uradno teh vesti ne potrjujejo, a jih tudi ne de» mantirajo. Verjetno je. da_ je odpoklic Pa-f)ena z Dunaja v načelu že sklenjen, a še ni bil izdan tozadevni dekret.
Edenov odhod v ženevo
London, 21. maja. g. Zunanji minister Eden bo odpotoval v nedeljo zvečer v Ženevo na zasedanje Društva narodov. Dva dnj pozneje bo odpotoval v Ženevo tudi kronski jurjst Macklean. V angleškjh krogih prevladuje mnenje, da bo glavna naloga tokratnega zasedanja sveta Društva narodov sprejem Egipta v Društvo narodov.
Nahas paša pri Blumu
Pariz. 21. maja. w. Min. predsednik Leon Blum je sprejel danes egiptskega min. predsednika Nahaa pašo in člane egiptske delegacije. ki je sodelovala na konferenci v Montreusu. Opoldne jim je priredji kosilo, ki se ga je udeležil med drugimi tudj angleški poslanik Phij>ps.
Angleško časopisje v Italiji spet dovoljeno
Rim, 21. maja. b. Včeraj so bili zopet dovoljeni vsi angleški listi, katerih uvoz je bil dne 8. maja prepovedan, vendar velja to dovoljenje samo za abonente in ne za razprodajo na drobno v trafikah. Zanimivo je, da so bili navzlic temu dovoljenju ustavljeni včeraj na meji vej onj angleški listi, ki eo imeli podroben opis svečanosti kronanja angleškega kralja.
„Hindenburgove" žrtve v Nemčiji
Cnxhaven, 21. maja w. Dopoldne so pripeljali semkaj s parnikom »Hamburg« žrtve katastrofe zrakoplova »Hindenburg«. Na pomolu so pričakovali parnik predstavniki oblasti ter velika množica ljudstva. Ko je parnik prispel v luko, ki je bila vsa v črnem, je vojaška godba zasvi-rala koral. V dolgem sprevodu so nato prenesli krste v dvorane Hapaga, kjer je bila zvečer žalna svečanost. Jutri bodo krste odpremili v razne kraje Nemčije, kjer jih bodo izročili svojcem nesrečnih žrtev.
Potovanja ministrov
Varšava, 21. maja. b. Poljski trgovinski minister Roman se je odpeljal v Pariz, kjer bo podpisal trgovinski sporazum med Poljsko in Francijo.
Pariz, 21. maja. b. Francoski letalski minister Cot je danes odpotoval v Bukarešto. kjer bo ostal tri do štiri dni. na svojem povratku pa se bo ustavil še v Pragi.
Budimpešta, 21. maja. b. Današnje popoldansko časopisje poroča iz Rima. da bo nemški vojnj minister maršal Blomberg svoje potovanje v Italijo združil z obiskom madžarske prestolnice. Verjetno je. da. se bo to zgod lo še pred njegovim odhodom v Rim. Zato domnevajo, da bo Blombergovo rimsko potovanje, kj je bilo določeno na dan 28. t. m., zaradi poprejšnjega obiska Budimpešte odloženo za nekaj dni.
Pariz. 21. miaja. A A. Bivši zunanji minister valencijske vlade Del Vavo bo potoval v Pariz, kjer ee bo pred odhodom v Ženevo sestal s članj francoske vlade.
Ministrski odposlanci pri maturah
Beograd, 21. maja. AA- Prosvetni mfarf-ster je določil za svoje odposlance pri višjem in nižjem tečajnem izpitu na gimnazijah:
V Bijeljčni rniiv. prof .dr. Nfkolo RadoJ-čiča iz Ljubljane; v Kranjiu dr. Lovra Suš-nika, načelnika prosvetnega oddelka pri banski upravi v Ljubljani; v Murski So« boti dr. Konstantina Draganiča, gimnazijskega ravnatelja v p. iz Zagreba; v Ptuju prof. Janka Leskovška, prideljenega prosvetnemu ministrstvu; na učiteljišču T Užicu univ. prof. dr. Frana Vebra v Ljubljani; na nepopolni klasični gimnaziji do-miniJcancev v Bolu na Braču dr. Josipa Pipenbaherja. gimnazijskega ravnatelja v p.; na uršulinsiki gimnaziji v Ljubljani Ivana Dolenca, inšpektorja prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani; na škofijski klasični gimnaziji v št. Vidu dr. Nikolo Popoviča prof. v Beogradu; na zasebnem učiteljišču šolskih sester v Mariboru Martina Mastnaka, ravnatelja klasične gimnazije v Mariboru; na mestni Ženski gimnaziji v Ljubljani univ. prof, dr. Jovana Hadžija v Ljubljani.
Za ministrske odposlance pri skušnjah v državnih in zasebnih meščanskih šolali so določeni: v Vojniku Rudolf Wagner, referent prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani; v Celju Melhior Risman, upra^ vitelj meščanske šole v Slov Bistrici; v škof ji Lcki Rudolf Wagner, referent prosvetnega oddelka v Ljubljani; v Kočevju Ivan škerl, profesor realne gimnazije v Ljubi jami; v Lachtenturnovem zavodu v Ljubljani Ivan Bračiko, profesor realne gimnazije v Celju; pri uršuliekah v Ljubljani prof. Bogumil Bačič prideljen prosvetnemu ministrstvu, v Mariboru Drago-tin Humek, upravitelj meščanske šole v p. iz Maribora.
Vremenska napoved
Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej državi. Ponekod, zlasti v za-padnjh krajih bo deževalo in niso izključene nevjhte. Temperatura bo v zapadnih krajih padla, v ostalih pa bo ostala v glavnem neizpremenjena.
Zagrebška: Naraščajoče poslabšanje vremena. Porast oblačnosti, toplo.
Dunajska; Izpremenljivo. možnost neviht, južni vetrovi, ^
Naši kraji in liadje
Blagi materi v spomin
Ljubljana, 2L maja
V	četrtek je umrla v Ljubljani v visoki starosti 81 let ga. Adela Kabajeva. Pokoj-nica je bila vdova po nadučitelju v Begunjah pri Cerknici Mihi Kabaju in po rodu iz Kopra v Istri, kjer se je seznaniia e Kaba-jem kot tedanjim učiteljiščnikom in se pozneje z njim .poročila. Bila je skromna in dobra žena, ki je živela le za svojo številno družino.
Nad vse požrtvovalno je prenašala hude čase ki ffh je morala Kabajeva družina prestati med vojno. Zaradi svojega napredne« ga in jugoslovenskega prepričanja je bil pokorni Kabaj ob začetku vojne ovaden kot prijatelj Srbov in je bil dalje časa v preiskovalnem zaporu. Pa to m bi>lo najhujše. Poleg tega mu je bila ustavljena plača. Številna družina je morala živeti tako rekoč od dohodkov čebelarstva, kajte pokoj mik je bil odličen čebelar. Vse to gorje je hlaga fokojnica potrpežljivo prenašala itn ga delila s svojim možem. Prišel je prevrat in Miha Kabaj je bil spet postavljen na svoje prvotno mesto. Nekaj časa je celo opravljal posle šolskega nadzornika za cerkniški-loški okoliš. Blagi pokojnici bodi ohranjen lep spomin, njenim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje!
Občni zbor,Napredka'
Ljubljana, 20. maja
V	prostorih hotela štrukla je bil snoči iribčni zbor ljubljanske podružnice hrvatskega kulturnega društva »Napredka«, ki (ie ga je udeležilo lepo število v Ljubljani JSvečih Hrvatov in njihovih prijateljev.
Skupščino je vodil predsednik Fran jo Jlarazim, v imenu sarajevske centralne ttprave pa je prisostvoval tudi univ. prof. «tr. Vrgoč iz Zagreba. Iz obširnega tajniškega poročila, ki ga je podal dr. JuraJ Kallay, je razvidno, da se je število član-frtvn v enem letu po ustanovitvi skoraj podvojilo, tako da šteje društvo danes že nad 200 članov. Notranja nesoglasja, ki so fse pojavila zaradi nekaterih preveč individualnih tolmačenj pravil, so bila srečno premagana in društvo je moglo v polni meri izvršiti program, ki si ga "je ob j>ostanku naložilo, hkratu pa je dalo pobudo za organiziranje »Napredka« še po raznih drugih krajih Slovenije. V februarju je priredilo Prvi hrvatski elitni ples, ki je bil v vsakem pogledu na tako dostojni višini, kakor malokatera prireditev.
Blagajniško poročilo je podal Mate Da-gelič, ki je navedel, da člani svoje obveznosti redno izpolnjujejo; tako je društvo zaključilo poslovno leto z lepim prebitkom. Na predlog revizorjev so zborovalci x aklamacijo odobrili absolutorij. Pri volitvah je bil za predsednika vnovič izvoljen Franjo Harazim, čeprav se je branil odgovorne, malo za vidne funkcije; za podpredsednika dr. Juraj Kallay, za tajnika .Mate Dagelič, v ostalem pa po večini stari odbor. Na koncu je govoril še univ. prof. dr. Vrgoč. ki je pozival članstvo k složnemu delu in poudarjal, da bo mogel »Na-predak« samo z izključitvijo vsakega političnega trenja strniti vrste v borbi za uvoje poslanstvo.
Odkritje spominske plošče dr« Valentinu Rožiča
Moravče, 21. maja Prijazna gorska vasica Sv. Trojica nad Moravčami bo imela v nedeljo 23. t. m. lepo slavje. Odkrila bo svojemu pokojnemu rojaku, dobrotniku, senatorju dr. Valentinu Rožiču na njegovem rojstnem domu lepo spominsko ploščo, delo kiparja Nika Pirnata.
Februarja sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dr. Rožič. Njegovo smrt je obžalovala vsa Slovenija, najbolj pa Korošci, za katerih narodnostne pravice se je bil boril z besedo in peresom.
Pokojnik se je rodil 2. septembra 1.1878. na Viševku nad Moravčami kot sin kmečkih staršev. Po končanih filozofskih študijah je služboval do svetovne vojne pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu. L. 1919. je prišel v Ljubljano in bil profesor na Poljanah in pozneje na srednji tehnični šoli, dokler ni 1. 1931 prosil za upokojitev. Pokojni veliki kralj Aleksander I. ga je imenoval za senatorja.
Dr. Rožič, ki je marljivo deloval na raznih področjih, ni nikoli pozabil svojega rojstnega kraja. Ce mu je le dopuščal čas, tre je oglasil pri Trojičanih, katerim je bil zmerom dober svetovalec. Njegova zaslu-
ga je, da je pri Sv. Trojici vodovod. Za Sv. Trojico in Moravško dolino je imel še več prekoristnih načrtov, katerih pa žal ni utegnil več dovršiti.
Na pobudo domačinov se je osnoval odbor za vzidavo spominske plošče, ki bo v nedeljo na slovesen način odkrita. K odkritju vabimo vse, ki so znali ceniti delo pokojnega dr. Valentina Rožiča.
Spominska plošča bo odkrita ob 11. dop. (po maši). Udeleženci se lahko poslužijo avtobusa Ljubljana—Moravče, ki odpelje iz Tavčarjeve ulice ob 6. zjutraj, in se peljejo do Zaloga, odkoder je do Sv. Trojice pol ure hoda. Iz Zaloga se vrača avtobus ob 19.30. Vlak Ljubljana—Kamnik pa vozi iz Ljubljane ob 8.05. Od Domžal je poldrugo uro hoda do Sv. Trojice. Na domžalski postaji bodo čakali vozniki, ki bodo na razpolago tudi za povratek.
Še jutri razstava v Jakopičevem paviljonu
Jutri, v nedeljo zvečer se bodo spet zaprla vrata Jakopičevega, paviljona. Zaključena bo II. pomladna razstava društva slovenskih likovnih umetnikov, ki je v aprilu in maju privabljala ljubitelje umetnosti. Privabljala jih je, toda odziv ni bil tako velik, kakor bi manifestacija slovenske likovne umetnosti zaslužila. Ampak naši likovniki so skromni možje in če jih pobarate, kako so zadovoljni, vam bodo zatrdili, da obisk tokrat prav nič ne zaostaja za drugimi razstavami — še hvala bogu, da je tako! Zlasti od strani
	
	
	f ^b^H
	šMiM- ■ M i m&BI^KtUA
	P;- .' v-uj^Sia^^^H^H^^^HI
	^^^^^ - .^^BH^BgillHH
	
Zdenko Kalin: Ženski akt (mavec)
naših šol je bila razstava dobro obiskana, pa lahko tako vsaj upamo, da bo mlado pokolenje v bodočnosti posvečalo umetnostnim razstavam več pozornosti kakor današnji rod.
Ko gre razstava h kraju, lahko celo na nekaterih umetninah najdete listek: »Prodano«! In sicer pojdejo krasit zasebne salone: Gasparijeva slika »Ples«, Goršetova terakota »Dekle bere«, Kleinov akvarel »Katedrala na Malorki«, Sedejevo olje »Mati z otrokom« in Br. Vavpotičev akvarel »Na Vodnikovem trgu«, izginila je že Smrekarjeva perorisba »Sedem naglavnih
grehov«. Banovina je kupila G. A. Kosovo olje »Vrtnarjeva hči«. Lepo število por-trejev je bilo izvršenih po naročilu. Pri vsem tem je seveda izbira še velika. Kakor je bila na tej razstavi brez žirije dana možnost 40 razstavijalcem, da -»si sami poiščejo priznanja v mejah titularne in kvalificirane umetnostne tvorbe«, tako je ljubiteljem umetnosti še danes in jutri dana prilika, da si razstavo ogledajo in se odločijo za nakup.
Umetniška komisija iz Beograda
Ljubljana, 20. maja.
Danes se je mudil v Ljubljani predsednik beograjske Narodne skupščine Stevan Čirič s člani umetniške žirije, ki posluje za likovno okrasitev novega parlamenta. S predsednikom Narodne skupščine so prispeli še direktor muzeja kneza Pavla dr. Kasanin, De Rocca in inž. arh. Čeh iz Beograda ter rektor umetnostne akademije dr. Branko Šenoa iz Zagreba, v Ljubljani pa se jim je pridružil še slovenski član žirije konservator dr. Štele. Obiskali so akademska kiparja Franceta Goršeta in Tineta Kosa ter akad. slikarja Rajka Slapernika, katerim je po razpisu pripadla častna naloga, da izvršijo nekaj pomembnih del v palači novega parlamenta, v njihovih ateljejih in si ogledali osnutke. Kiparja Gorše in Kos sta modele že dovršila v glini. Sla-pernaik pa je prav tako svoje osnutke že končal. Žirija se je podrobno zanimala za
delo naflh umetnikov in n ▼ splošnem
prav pohvalno izrazila o predloženih načrtih.
Nevaren požar na Dravskem polju
Ptuj, 21. msja Zadnje dni ie na Dravskem polju, okoli« šu večnih požarov, gorelo na dveh krajih. V sredo je v gospodarskem poslopju posestnika Perneka Jakoba v Zlatoličju, občina Sv. Janž na Eiravskem polju, iz neznanega vzroka nastal požar, ki se je zaradi hudega vetra naglo razširil na vse poslopje. Zgoreli so skedenj, kolarnica, svinjski hlevi, gospodarsko orodje in ves pridelek. Plameni so preskočili še na sosednje poslopje, posestnika Čelana Rudolfa, ki so mu zgore* 1; skedenj, kolarnica in razne lesene ute. Tudi vse gospodarsko orodje je postalo žrtev ognja. Silni vinar je ogiažal vso vas in se ie le gasilski četi od Sv. Janža zahvaliti, da ni bila nesreča še večja. Na kraj požara jj> prihitela tudi gasilska četa tz Hai-dine, pa* ni več stopila v delovanje, ker je bil ogenj med tem časom pogašen.
Orožniki, ki so kmalu po nastopu ognja, prišli na krai nesreče, so začeli raziskovati vzroke požara. Po izjavi Marije Pernekove je prišel na večer pred požarom neki moški, kj fe pokazal legitimacijo na ime Di» mer, Alojz, čevljarski pomočnik in Roeaške Slatine k hiši in je prosil za prenočišče, ki so mu ga dali, ker je rekel, da ne kadi. Di mec je potem okoli 5. zjutrai spet odšel. Marija Pernekova ie mnenja, da je morda ta človek, ki ga zdaj ne morejo najti, kadil na poslopju, kjer je -prenočil, tn tako zakrivil požar.
Te dni je gorelo tudi v Stražgojncfh pri Cirkovrah. Zgorelo ie stanovanjsko poslopje posestnika Maksa Butolena. Požar je baje nastal zaradi slabega dimnika.
(D id® a
zobna pasta
t_e obloge prosti
zobje ostanejo • zdravi zobjel Odo! zobna pasta jih oprosti obloge!
j
Bobra pasta za ztfet
Zagoneten umor pred tremi leti
Celje, 21. maja.
Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se je danes zagovarjal 31-letni, v Žalcu rojeni in tja pristojni, že večkrat obsojeni delavec brez stalnega bivališča Franc Cestnik zaradi umora tri mesece stare Nade Gradičeve z Zg. Ložnice pri Žalcu. Obtožnica navaja:
Franc Cestnik je invalid brez desne noge, ki mu jo nadomešča lesena proteza. Doslej je bil že osemkrat obsojen. Ko je 23. junija 1934. odslužil zadnjo kazen, se je naselil pri svoji materi Mariji Cestni-kovi, ki ima na Zg. Ložnici hišo in nekaj posestva. Pri Cestnikovi sta takrat stanovala kot najemnika delavec Ivan Gradič in njegova žena Elizabeta. Imela sta osem otrok, od katerih pa so štirje pomrli že v prvi otroški dobi. Zadnjega otroka, hčerko Nadico. je Gradičeva porodila 28. junija 1934. Njen mož je bil v tem času zaposlen kot strežnik pri zidarskih delih v Novem Celju in je bil zaradi tega podnevi ves čas zdoma. To moževo odsotnost je izkoristil Cestnik, da je zalezoval njegovo ženo im jo končno premotil. To je prišlo tudi Gradiču na uho. Prve dni avgusta je prišla Gradičeva k svoji bivši redni-ci Frančiški Bohorčevi v Podgorje pri Sevnici ter ji izjavila, da ne more več živeti z možem rn da namerava z nekim fantom pobegniti v Maribor. Čez nekaj dni pa je prišel Gradič po svojo ženo m jo pregovoril, da se je vrnila z njim na Zg. Lož-nico. Drugi dan po njunem odhodu se je pojavil pri Bohorčevi Franc Cestnik in po-praševal po Gradiče vi, Bohorčeva pa ga je spodila iz hiše, nakar se je Cestnik vrnil na Zg. Ložnico. Na Veliki Šmaren 15. avgusta 1934. je Cestnik zahteval od Gradiča, naj podpiše izjavo, da se prostovoljno loči od svoje žene. Tudi žena je izjavila svojemu možu, da se je odločila za Cestnika in da pojde z njim. Zahtevala je polovico kuhinjske posode in dva otroka. Gradič je svojo ženo posvaril, Cestnika pa spodil. Še istega dne okrog 18. sta Ceshvk in Gradičeva izginila z doma in pobegnila. Gradičeva je vzela s seboj svojo najmlajšo hčerko Nadico, ki je bila takrat stara je-dva poldrugi mesec.
Dne 27. oktobra 1934. se je Gradičeva vsa bedna vrnila k svojemu možu na Zg. Ložnico, toda brez otroka. Gradič je sicer siprejel svojo ženo, hotel pa je vedeti, kje je otrok. Žena je na ponovna vprašanja odgovarjala, da ji ga je vzel Cestnik in da z njim berači. Ko je prišel končno tudi do orožništva glas, da se je Gradičeva otroka znebila, je orožniška postaja v Žalcu uvedla poizvedbe in zaslišala Gradi-čevo. Pri zaslišanju je Gradičeva priznala, da je Cestnik usmrti! njenega otroka, ker jima je bil v napotje, da nista mogla dobiti zaslužka.
Proti Gradičevi in Cestniku je bila nato uvedena preiskava zaradi suma umora.
Gradičeva je bila oddana v preiskovalni zapor, za Cestnikom pa je bila izdana tiralica. Kazensko postopanje proti Gradičevi je bilo po končani preiskavi ustavljeno, Cestnika pa so izsledili in aretirali šele letos 26. februarja pri Sv. Petru pod Sv. gorami.
Gradičeva potrjuje svoje navedbe, ki jih je dala pred dobrima dvema letoma
kot obdolženka, sedaj tudi kot priča. Izjavila je, da je 15. avgusta 1934. po pobegu z Zg. Ložnice krenila s Cestnikom proti Mariboru, od tod pa proti Ptuju, Varaidi-nu in Koprivnici. V noči od 3. na 4. oktobra 1934. sta prenočila v Peterancu, približno tri ure hoda od Koprivnice v savski banovini, pri nekem posestniku na skednju. Drugi dan sta odšla proti Koprivnici in se čez kake pol ure hoda ustavila kraj nekega potoka. Tam sta jedla, potem pa je položila Gradičeva svojega otroka na travo, pobrala plenice in jih šla prat k potoku. Cestnik, ki je sedel poleg otroka, je ves čas godrnjal nad otrokom, češ da zaradi njega ne more dobiti zaposlitve. Ze večkrat je bil Gradičevi zagrozil, da bo vrgel njo in otroka v vodo. Ko je Gradičeva prala plenice, je Cestn;k zgrabil tri mesece staro Nado Gradičevo z eno roko za vrat, z drugo pa za noge in naglo okrenil glavo proti nogam ter s tem na mestu usmrtil otroka. Trupelce je nato vrgel v potok. Orožništvo je tudi pregledalo omenjeni potok, a ni našlo otrokovega trupel-ca, ker se je vršila preiskava šele v januarju 1935., ko je že bil zapadel visok sneg.
Franc Cestnik taji dejanje in označuje navedbe Elizabete Gradičeve za izmišljene. Trdi. da z Gradičevo sploh ni bil v Peterancu in da je Gradičeva, ko ga je blizu Virovitice zapustila, odnesla otroka s seboj. Ker razprava ni mogla podati jasne slike, je bila preložena zaradi nekaterih nadaljnjih poizvedb in ugotovitev.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Javorska skrinja
V svojem četrtkovem uvodniku je »Slovenec« skušal omalovaževati naše pisanje o javorskem umoru samem, češ da v dobi, ko je na dnevnem redu borba za samouprave, pač ne gre toliko besed izgubljati za razpravo o tako neznatnih rečeh, včeraj pa je pod naslovom »Neskončni Javor« — vsekakor se mu Javor malo prezgodaj zdi »neskončen«, saj se je komaj začela vsa reč in treba bo še mnogo pisanja — poizkusil osmešiti še naše opozarjanje na zagonetko skrinje, v kateri je pokojna Jožefa Martinčičeva hranila med perilom in obleko tudi svoje dokumente in druge vrednosti, pa je nekdo, kakor kažejo mnogi znaki, nedavno vlomil vanjo in odnesel vse, kar je bilo kaj vrednega.
»Pustite no to staro skrinjo pri miru!« svetuje »Slovenec«, tam ni nič, ne tatu ne vlomilca ne ubijalca! To je samo stara skrinja iz smrekovega lesa, kateri so se že bogve kdaj polomili in omajali panti in je tisti, ki je imel ključe od nje, pribil nove, bolj nerodne in bolj nerodno. »Jutro« je zopet privleklo tisto sliko, katere uporabnost za dokaz vloma smo že v nedeljskem članku ovrgli. Ali ne vidite, da se ji pozna, da je slika levega panta — gledano proti strani skrinje — retuširana, po zgornjem in spodnjem robu lesa, kjer je nekdaj bil pant, odebeljena, da danes v »Jutrovi« opremi vzbuja vtis, kakor da je pant še gori, ko ga že zdavnaj ni več? Nič ne pomaga, če spodaj napišeš:. . . »levo od vi ti pant«.
Ker s tako zagrizeno nedopovedljivostjo v resnici ne kaže polemizirati, smo se rajši odločili, da v izložbi našega inseratnega oddelka na voglu šelenburgove in Knaf-ljeve ulice razstavimo originalno fotografijo, s katere bo lahko vsakdo, ki se zanima, prepričal sam, kako stoji ta stvar. Na desni je namreč jasno razviden list panta, ki je še ostal, na levi pa sled, ki jo je zapustil odviti list.
Zadnjič smo objavili izjavo posestnika Janeza Martinčiča z Veternega vrha v Svibnem, v kateri je brat umorjene župni-kove kuharice posvaril pred posledicami vsakogar, ki bi razširjal govorico, da je v skrinjo vlomil on sam. »Slovenec« se v svojem včerajšnjem članku najprej pošali iz te izjave, češ da je »Jutro« samo
dalo povoda za takšno govorico, ker je »to skrinjo opazovalo tako nerodno«. Citatelji, ki se še spominjajo naše obširne reportaže z dne 9. maja, ko smo prvikrat opozorili na vlogo skrinje pri umoru, se bodo brez dvoma spominjali, da smo že takrat želeli obširneje izpregovoriti o tem važnem poglavju, pa nam ni bilo dano, in bodo lahko tudi samo ocenili, koliko in kakšne morale je v tem zavijanju »Slovenca«. Takoj nato pa nadaljuje: »Ko so namreč v Javoru skladali obleko vanjo, jo pozneje prenesli v vežo, kjer je stala od petka do nedelje, in jo v nedeljo nakladali na voz, jo povezovali in pogrnili s plahto, ni nihče na njej opazil nič posebnega. Neka ženska jo je videla na vozu in je še dejala: »To je pa skrinja, saj ima pante, pa pravijo, da je kišta«. V takem stanju je skrinja romala do Litije, nihče se je ni dotaknil«. 2e prej smo po »Slovencu« povzeli, »da so se bogve kdaj že polomili ali omajali panti« (namreč stari, op. ur.), pa ne more biti dvoma, da je ženska, na katero se »Slovenec« sklicuje, že na Javoru vide!a nove pante na nji. Zato je čisto odveč, da bi se spuščali še v razmotrivanje naivno fantastične zgodbe, ki jo je o odstranitvi starih in o izvoru novih pantov napletel »Slovenec«, obenem pa je jasno, da ne bo nihče mogel za manipulacije ob pokrovu sumničiti nikogar, ki je imel po Javoru še s skrinjo opravka.
»Na Vetrnem vrhu pri dedičih pa »Ju-trov« dopisnik ugotovi vlom, vso reč fotografira in piše o njej, cenzor mu nekaj zapleni, nekaj pa pusti. Radi prozornega »Jutrovega« namena moramo o tem svojevrstnem vlomu pisati tudi mi, vi pa brati. Upamo, da ne bo treba več, ne vam, ne nam. Tak je ta »vlom«.! Tako zaključuje »Slovenec«. In vendar vsa ta zadeva s skrinjo in njenimi panti ni tako smešna bagatela, kakor jo slika Slovenec«. Ko je Janez Martinčič prevzemat dedščino svoje sestre, je bila vsa vsebina skrinje prebrskana in premetana, prihrankov iz 44 let njenega življenjskega dela nikjer, pa tudi nobenega dokumenta ali vsaj znamenja, kje je treba njeno zapuščino iskati. To so dejstva, pred katerimi »Slovenec« žal zaman zapira oči.
Pred 160 leti so prekopavali Gruberjev kanal
Pred dovršitvijo regulacije Ljublja-ničine struge, ki je zahtevala toliko truda in težke milijone, naj se dotaknemo še Gruberjevega prekopa ali Cesarskega grabna.
Stoletni krik in vik preplašenih Ljubljančanov ob vsakoletnih povodnjih je končno vendarle zganil odločujoče gospode na Dunaju, da so resno vzeli v pretres osuševanje ljubljanskega Barja po dolgotrajnih razpravah, ki so se zavlačevale skozi desetletja brez konca in kraja. Obširne spise o tem problemu hrani mestni arhiv ljubljanski. Iz njih je razvidno, da so naši predniki bili zaradi ljubljanskega Barja že od nekdaj v stalnih skrbeh. Neregulirana Ljubljanica je skoro po tričetrt leta povzročala silne povodnji, da so stanovalci Ljubljane, ki je pred 160 leti štela komaj 10.000 ljudi, neprestano obupavali nad svojim imetjem in lastnim življenjem. Ljubljanica je bila od nekdaj glavna prometna žila za blago v smeri proti Trstu. Takrat še ni bilo ne Tržaške, ne Ižanske ceste. Od Ljubljane do Vrhnike ni bilo nikake poti ali mosta. Zgodovinar Valvazor opisuje, da je na pr. 1. 1190. voda segala hišam ob Ljubljanici do zgornjih oken; 1. 1537., torej pred 400 leti, pa baje celo do prvega nadstropja, odkoder so se vozili s čolni. Ob takih povodnjih je utonilo več ljudi in živine in je Ljubljana trpela veliko škodo. Na Barju v prejšnjih stoletjih še ni bilo nobene hiše. Prva hiša na Barju je bila postavljena ob ustju Iške. Ljudje so se naselili na Barju L 1830., najprej v Črni vasi.
V neprestanem strahu so začeli razmišljati, kako bi odpravili nevarnost poplav.
L. 1554. sta to vprašanje proučila italijanska strokovnjaka Nikolaj Vendahalo iz Mantove in Štefan de Grandi iz Bologne, ki sta svetovala, naj se okoli Gradu izkoplje prekop. Toda ta načrt se ni uresničil. Drug zgodovinar poudarja, da sta se imenovana možakarja mudila ob tej priliki v Ljubljani, pa sta bila nemalo začudena, ko so jima naložili, naj povesta svoje mnenje o možnosti osušitve ljubljanskega Barja. Tam se omenja, da je bi! eden izmed njiju »Rohrenmeister«, izdelovatelj ali polaga-telj cevi. Kdo ve, kak »strokovnjak« je tedaj bil v tem primeru. Prvi se je pozneje resno lotil osuševanja Zorn pl. Milden- • heim, ki je osuši! in kultiviral 215 oralov sveta na jugovzhodni strani Tržaške ceste. Oblasti so iziprevidele, kako lepe uspehe je Zoun dosegel, zato so začele razmišljati o velikopoteznem osuševanju Barja. Toda vsi tal$ in enaki projekti so ostali zgolj na papirju.
Šele cesarica Marija Terezija se je energično lotila problema ter je po mnogih posvetovanjih dne 15. aprila 1762. ukazala, naj se prične s pripravami za osuševanje ljubljanskega Barja. Te pa niso šle od rok, zato je cesarica 1769 vnovič zahtevala poročilo o osuševanju močvirja. L. 1771. so navsezadnje poverili jezuitu Gruberju, c. kr. brodarskemu ravnatelju tehnično delo osušitve Barja. Gruber je bil mnenja, da bi Ljubljanica po dveh strugah oddajala svojo vodq. Tako bi se hitreje odtekala, povodni bi izostajale, na močvirju bi vodovje upadalo in zemlja bi se sušila.
Pater Gabrijel Gruber, rojen 6. majni-ka 1740. 1. na Dunaju, je bil tedaj nastavljen na ljubljanskem liceju, kjer je Kranj-
ska kmetijska družba s pomočjo deželnih stanov vzdrževala stolico za mehaniko. Ondi so se poučevali obrtniki in umetniki. Na tej šoli je Gruber učil risanje, geometrijo in hidravliko.
Dva odločilna momenta sta igrala pri osuševanju Barja zelo važno vlogo; pomanjkanje sposobnih tehničnih moči, na drugi strani pa za tiste čase primeroma ze-io visok proračun, da se izprazni in poglobi Ljubljaničina struga ter izpelje novi prekop za Gradom v smeri Codellijevega posestva. V svojem strokovnem spisu »Das Laibacher Moor« podrobneje piše dr. Er-nest Kramer o tem največjem in najzanimivejšem močvirju v bivši Avstriji:
Gruber je dognal, da je Ljubljanica od Vrhnike do Ljubljane dolga 21.804 metre, a ima le 90 cm padca. Na širjavo je merila 94.8 metra. Da bi se voda, zlasti ob vsakoletnih povodnjih, mogla čim hitreje odtekati, je premeril in izračunal, da je svet proti Božjemu grobu in Kodeljevemu mnogo višji, zato je določil, da je treba v to svrho poglobiti strugo Ljubljanice v mestu in pred njim, na sedanji Špici pa znižati in prekopati ves hriboviti svet pod Golovcem nad sedanjo klavnico proti Šte-panji vasi. Golovec in Grad sta bila pred prekopom nekako skupaj zraščena. Ob vznožju teh dveh hribin se je vila dolenjska državna cesta, ki po Karlovški cesti teče naravnost v mesto. Obe strani te ceste je bilo treba zvezati z orjaškim mostom. Gruberjev proračun za izpraznitev in poglobitev Ljubljaničine struge je znašal 74.271.12 goldinarjev, stroški za novi prekop pa so bila proračunjeni na 82.744.17 goldinarjev.
Velikansko breme si je naprtil Gruber na svoja pleča s sprejetjem tega velikopoteznega dela. Ker je takrat nedostajalo
zmožnih tehnikov, si jih je Gruber izbral sam, najbrž iz vrst svojih nadarjenih učencev. Saj si veliki mojstri pomagajo še dandanes na enak način. Vzemimo samo mojstra Plečnika, ki prav uspešno ustvarja s svojimi gojenci. Nekje je bilo citati, da je bil med Gruberjevimi učenci tudi Jurij Vega, naš moravški rojak, slavni matematik in vojak, ki je bil pozneje povišan v baronski stan ter odlikovan z redom Marije Terezije, ki ga je bil prav malokdo deležen. Gruber je bil takrat ravnatelj brodarstva in učitelj na brodarski šoli. Jurij Vega je dovrši! lice j 1. 1775. in dobil takoj službo c. kr. brodarskega in-ženjerja ob Savi in Dravi z letno plačo 600 goldinarjev. Zelo verjetno je tedaj, da je bil Vega kot najboljši njegov učenec in odličen matematik Gruberjeva desna roka ter mu je bil v veliko pomoč.
Sprva so zravnali vso strugo po Barju ter okoli mesta in je merilno orodje pokazalo, kakšna je lega sveta, po katerem si je Ljubljanica izkopala strugo. Merjevci so na raznih krajih ob Ljubljanici nastavljali svoje dioptre in zapisovali razlike v nadmorski višini. Kmetje se niso bogsiiga-vedi kaj ogrevali za take stvari, ker niso imeli pojma o niveliranju. Večkrat so kar čez noč izginjali količi, katere so podnevi zabili pomočniki v zemljo, in nihče ni vedel, kam so prešli. V skale so vsekavali znamenja in zakoličili obe strani cest in potov. Čeprav je mestni bobnar po ljubljanskih ulicah in trgih ponovno razglašal, da se ti znaki ne smejo (pod kaznijo) odstranjevati, so vendar tuintam še vedno izginjali in jih je bilo treba nadomestiti. Zemljišča okrog zmerjenega sveta so se na mah podražila in so posestniki zahtevali za odstopljeni svet pretirane cene. Nekaj posestnikov bi moralo žrtvovati zemljo za
novo strugo, vendar je niso hoteli odstopiti za noben denar, akoravno je bila do-tična zemlja označena za neplodno in najslabše donosno, samo da bi dobili čim večjo odškodnino. Seveda je nekaj uvidevnih gospodarjev ponudilo potrebni svet zastonj.
Kopati so pričeli 1. 1772., in sicer najprej z gradnjo mosta, kakor poroča v »Izve-stju Muzejskega društva za Kranjsko«, XV. letnik, zgodovinar V. Steska. Kopanje prekopa je bilo namreč silno težavno. Kmalu so zadeli na studence, ki so izvirali iz tal ter dvigali šoto in prst tako, da so rasla delavcem tla med kopanjem. Posle-diva pritiska gorskih mas na skrajne točke šotišča je pač bilo to dviganje šote in mehke zemlje. V dolžini 1042 m je leža'a debela in zaokrožena plast naplavljenega gramoza, kar je zahtevalo dvojno množino ročnega dela in seveda denarja. Mate-rijal, ki ga je bilo treba izkopati, je bil tako raznovrsten, da je bil proračun skoro trikrat prekoračen.
V tistih časih še niso imeli toliko tehnično uporabljivih pripomočkov kakor dandanes. Vse je bilo le bolj primitivno urejeno. Poznali niso niti železnice, niti elektrike. Zato so morali ogromni materi-jal tedaj izvažati z vpreženo živino pod dokajšnjimi težkočami in z veliko izgubo časa. Kmetje iz bližnje in daljne okolice so z vožnjami zaslužili lepe novce. V mestnem arhivu je zabeleženih nič koliko seznamov rasnih Jellenzov, Sallokerjev, Po-gatschniggov, Illerschitzov, Suhadolniggov in drugih, ki so prejemali tedensko za dokaj šihtov svoj težko prigarani zaslužek. SpUmiraj i m zvišavali so najprej ve« svet okrog prekopa, saj je bil predvsem v dolnjem koncu celotni teren zaradi majhnega padca Ljubljanice neurejen. V spisih
.Matineja ZJC.D.
Robert Tayk>r
in
Jean Parker
v velikem in napetem pomorskem filmu
Slfočtff v mornarici
(OSVETA PREVARANEGA IZUMITELJA) DANES ob 14.15 V KINU MATICI Cene Din 3.50 in 5.50.
ače vesli
♦ Kongres novinskih agencij vsega sveta na našem morju. Sredi junija bo na na našem Jadranu kongres novinskih agencij iz vsega sveta. Zasedal bo na nekem parniku Dubrovniške plovbe, ki je udeležencem kongresa dan na razpolago. Kongresi novinskih agencij so vsako leto v kaki drugi državi. Glavna točka dnevnega reda letošnjega kongresa je reorganizacija poročevalske službe. Kongresisti se bodo vkrcali na parnik na Sušaku in potem pluli ob naši obali do Dubrovnika in Boke. Iz Dubrovnika se bo parnik vrnil v Split, kjer bodo kongresisti ostali en dan, potem pa bodo odpotovali v Beograd, Obiskali bodo tudi Bled, kjer bo kongres zaključen. Po dosedanjih prijavah se bo udeležilo kongresa 25 ravnateljev največjih svetovnih novinskih agencij, z ostalim osebjem pa bo na kongresu kakih 60 oseb Na parniku bo urejena posebna radijska služba za poročila. Aparate bo postavila agencia Avala.
Tg bc mož l
A dotlej je še daleč. Oče in mati sta z Biomalzom veliko pomagala. Do-rastel je z Biomalzom. Kako se smeje! In če ga bo kdaj pozneje bolezen ali onemoglost napadla, se bo vedno rad spomnil na sladki Biomalz, s katerim se bo zopet hitro opomogel.
Posklisna doza Din 12.50 v lekarnah
*	54-letnico mature na ljubljanskem učiteljišču praznuje letos od 26 maturantov še 7 živečih tovarišev in sicer: Antosie-wi.cz Adoif, nadučitelj v pok. v Klachau-u, Avstrija, Christof Josip, ravnatelj enoletne privatne trgovske šole v Ljubljani, Erker Alojzij, učitelj v pok. v Stari cerkvi, Josin Emanuel, pisarniški ravnatelj v pok. v Ljubljani, Luznar Franc, nadučitelj v pok. v Kranju, Pire Avgust, mestni učitelj v pok. v Ljubljani in Turk Josip, okrajni žclski nadzornik v pok. v Radovljici.
*	Nova odvetnika. Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani sta včeraj napravila odvetniški jzoit odvetniška pripravnika Franc Belec iz Murske Sobote in dr. Zdravko Ka-lan iz Celja Čestitamo!
Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josrfova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče. da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja.	ogi reg. s. br. 15.485/35.
*	Petdesetletnica doma revnih otrok v Beogradu. Vojne v letih 1876 do Ig78 so v nekdanji Srbiji zbudile idejo o varstvu vojnih sirot in že 16. decembra 1879 je bilo osnovano društvo za vzgojo in zaščito dece. Prva leta je društvo pošiljalo svoje varovance v samostan Rakovico, ko pa je dobilo od občine primerno stavbišče je začelo graditi svoj dom, kateremu je položil temelje kralj Milan 18. maja 1887. Dve leti pozneje je bil dom razširjen. Leta 1892 je v domu služboval kot zdravnik slavni srbski pesnik Jovan Jovanovič-Zmaj, ki je za proslavo slave doma napisal »Himno doma sirotne dece«. To himno deklarnirajo še zdaj ob vsaki slavi doma. Decembra leta 1892 je društvo ustanovilo za svoje gojence prvo obrtno šolo v Srbiji. Med balkanskimi vojnami je bila v domu bolnišnica in v to svrho so dom uporabljale med svetovno vojno tudi okupacijske oblasti, revna deca pa je bila premeščena v Lesk ovac. Ob proslavi 50-let-niee bo izdana spominska knjiga o važni dobrodelni ustanovi.
*	Ljubiteljem lepe Dolenjske javljamo, da je prijazna KrjarvPeva koča na Obolnem nad Stčno redno oskrbovana ob nedeljah iu praznikih.
*	»Življenje in svet«, ilustrirana tedenska revija, bo vsebovala v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskega >Jutra«, med drugim: Različna starost, nadaljevanje dr. Debeljakovega potopisnega kramljanja En mav črez izaro, en mav črez gmajnico. A. Ingoliča pripovedno prozo Na robu življenja, nadaljevanje Dumasovih Treh mušketirjev z Norretrandersovimi ilustracijami, rubrike Iz literarnega sveta, Knjige in revije, Ali ee dajo ptice nositi >štuporamo«. Tehnični obzornik, Praktične novote, šah, Za bietre glave. Številka je obilno ilustri« rana.
*	Dve sadjarski službi. Kmetijsko ministrstvo je razpisalo natečaj za dve uradniški mesti po novem proračunu in sicer za ravnateljsko mesto državne sadjarske vzorne postaje v Gorazdi in za uradniško mesto na državni sadjarski vzorni šoli v Sarajevu. Prošnje naj se vložijo v kmetijskem ministrstvu v oddelku za rastlinsko proizvodnjo najkasneje do 15. junija.
*	Otvoritev novozgrajenega postajališča Gozd - Martulek. Jutrišnjo nedeljo se otvo-ri in preda javnemu prometu postajališče Gozd-Martulek v km 17.929 proge Jesenice Rateče Planica. Prvi vlak. ki se bo ustavil iz smeri Jesenice, je dopoldanski potniški vlak s prihodom ob 10.16, ter iz smeri Kranjska gora potniški vlak s prihodom ob 13.10. Opozarjamo občinstvo da se ustavljajo danes še vsi vlaki na starem postajališču; istotako tudi še jutri vlaka z odhodom ob 5.07 odnosno ob 9 46 in vlak s prihodom ob 8.19 v Gozd - Martulek. Od otvoritvenega vlaka, to je od 10.16 dalje se bodo ustavljali vsi potnišk> vlaki le na novem postajališču.
*	Novo postajališče v Gozdu — Martuljku bo otvorjeno jutri v nedeljo ob 10.16 in se bodo slavnosti udeležili zastopniki železniške uprave, oblasti in Nabavljalne
zadruge uslužbencev državnih železnic. Novo postajališče bo zelo važno za naš turizem tudi zaradi tega, ker ie ztrrajeno v zvezi z letoviškim in mladinskim zadružnem domom, ki sta pomembni tujsko-prometni pridobitvi.
*	Nezgoda angleškega letala pri Trebi-nju. Kmetje, ki so delali na njivah pri Trebinju, so opazili, da kroži nad njimi neko letalo in takoj so razumeli, da išče primerno mesto za postanek. S kapami so kmetje dajali pilotu znamenja in letalo je naposled pristalo na neki njivi. Pri pristanku se je letalo malo poškodovalo, pilotu in trem potnikom pa se ni ničesar pripetilo. Letalo je last neke velike londonske tvrdke in je potovalo iz Egipta v London. Pilot in potniki so se napotili v Trebinje, kjer bodo ostali, dokler ne bo letalo popravljeno. Vsi se zahvaljujejo bistroumnim kmetom, ki so takoj razumeli, da hoče letalo nekje pristati, in potem pri pristanku tudi uspešno pomagali.
*	Za cigaretni papir ni nagrad. Uprava državnih monopolov sporoča: Nekateri dnevniki so priobčili vest, da bodo osebam, ki bi v svežnjih cigaretnega papirja našle li3tiče s štirimi državnimi grbi, podeljene nagrade. V zvezi s tem je uprava državnih monopolov prejela z več strani prošnje, naj dotičnim izplača nagrade, ker so našli lističe s štirimi grbi. Poročilo o teh nagradah je brez vsake podlage in je izšlo v listih brez znanja uprave državnih monopolov. Zato naj se nihče ne obrača nanjo po to nagrado.
*	Truplo neznane ženske. Te dni je na« plavila Drava pri Sv. Marku niže Ptuja triuplo neznane ženske. ki po io pokopali na pokopališču r>ri Sv. Marku. Truplo ie ležalo tri do štiri tedne v vodi. Nezn.pinka je bila oblečena v navadno kmečko obleko in čevl:e iz svinjskega usnja. Ne ve se, ali se ie ponesrečila ali pa je umrla navadne smrti.
*	Poljske miši v ogromnem številu so se
pojavile v Bosni. Goratega dela Bosne niso dosegle hude poplave, pač pa ima ta del zdaj drugo nadlogo, ki bo revnim kmetom povzročila, še več škode kakor poplava. Ker zima ni bila huda, so se poljske miši razmnožile v ogromnem številu. Miši zdaj po njivah uničujejo vse. Mnogi kmetje so morali vnovič prekopati svoje njive in še enkrat saditi in sejati. Ker revno kmečko ljudstvo nima denarja za sredstva proti mišji nadlogi, bodo morala priskočiti na ■pomoč oblastva.
*	Kačji človek Mostafa Mujagič, upokojeni računski uradnik v Sarajevu, ki je v prisotnosti novinarjev na svoj skrivnostni način izlečil mladega lovca Sakiča, katerega je v brado pičil modras, je postal po tej demonstraciji, o kateri smo že poročali, še bolj popularen. Zanimiva sta oba »kačja človeka«, priletni Mujagič, ki pravi, da je zadnji potomec slavnega mezopo-tanskega učenjaka, in mladi Muhamed ša-kič, ki nosi strupene kače za srajco ter po žepih in tudi z njimi spi. Sakiča so že nekajkrat pičile strupene kače po golem naključju. Ona zadnja ga je pičila zaradi tega, ker jo je med spanjem preveč stisnil. šakič se zdravi tudi sam. Ce ga, recimo, piči gad, vlovi modrasa, da ga piči tja, kamor ga je poprej pičil gad. Prepričan je, da je strup ene kače p rotiš trup za strup druge kače. Gospodarstvo nad kačami je stara skrivnost šakičeve rodbine. Vsi potomci te rodbine vabijo strupene kače s piščalkami. Ko je Mujagič izlečil mladega šakiča, sta se oba v spremstvu novinarjev podala v muzej k profesorju Zaplati, ki je že mnogokrat polemiziral s kačjim človekom o kačah in o strupih. Prof. Zaplata je tudi tokrat izrazil svoje pomisleke. Menil je, da se ne da ugotoviti, koliko strupa je imel modras, ki je pičil šakiča, v svojem zobu. Mujagič je njegove pomislike potolkel s predlogom, da prav rad pred znanstveniki in zdravniki priredi nov zagovor kačjega strupa, če hočejo biti pri tem njegovi »pacienti« prof. Zaplata, kustos muzeja in nekateri novinarji. Ni videti, da bi prišlo kdaj do te demonstracije.
*	Na progi Ljubljana, Vel. Lašče, Nova vas, Lož, Stari trg, Prezid vozi avtobus ob delavnikih z odhodom ob 4.25 iz Prezida. Odhod iz Ljubljane ob 15.30, ob nedeljah odhod iz Prezida ob 4.25 in 16.25. odhod iz Ljubljane ob 8. in 20. Avtopodjetje Pečnikar.
*	Da se bo jutrišnji izlet v Postojno izvršil v splošno zadovoljstvo, je potrebno da se izletniki držiio vseh izdanih navodil. Zaradi obmejne kontrole ie potrebno, da se vsakdo pelje z onim vlakom, kakor je bilo na podlagi prijav od vodstva izleta odre, jeno. Izletniki naj vzamejo s seboj tudi legitimacijo ali kakršnokoli listino, na podlagi katere bi mogli v primeru potrebe izkazati svoio identiteto Nihče na i ne pozabi vzeti s seboj potrdila o plačilu iz^etne pristojbine odn izkaznic, če jih je že preiel. Kdor ne bo imel nit; polrdila plačila niti izkaznic, se ca bo smatralo za potnika brez vozne karte in bo moral na prvi postaji izstopiti. Vsi izletniki iz Ljubljane se ponovno vabijo, da še danes zamenjajo po!niis la o plačilu za odgovarjajoče nakaznice v pisarni udruženja žel. uradnikov Ljubljana, Kolodvorska 43. — Koncert >Sloge bo na glavnem trgu v Postojni od 11. do 12. ure, Tioiioldne pa v jami.__
Dr. FR. DEBEVEC
do 26. maja ne ordiaaira
*	Cenena »Putnjkova« potovanja na pas riško razstavo. Zanimiva potovanja pripravlja zelo poceni sPutniki na pariško razstavo od meseca junija do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Pariz bo odpotoval 4. junija. Udeleženci izleta
'bodo poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tudi versajski dvor in ^ Benetke. Vse to je vračunano v ceni. Vožnja, popolna oskrba v Parizu za 3 dni, kakor obisk vseh zanimivosti in izleti bo stalo po programu za one, ki potujejo v 3. razredu 2.490 Din, v II. razredu pa 3.260 Din. Isti aranžman od Zagreba stane 2.450 Din odnosno 3.050 Din. Foieg vlakov v pariz organizira >Pulnik« tudi skupinska potovanja do Niče. Oni, ki se bedo udeležili teh potovanj, bodo poleg Pariza in Esnetk videlj tudi Nico in Mon'e Carlo. To poio-| vanje s 5-dnevnLm bivanjem v Parizu sta-| ne od Beograda do Pariza, Niče in nazaj
I 3.040, odnosno 3.870 Din za .potovanje v II. razredu. Prijave sprejemajo že zdaj vsi1 >Pu'r,nikovk uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beograd dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo gotov te dni.
*	Milijoni kupcev obiščejo vsako leto pariški sejem od 22. ma^ do 7 junija. Raz-stavljalcem in posetnikom se nudijo velike ugodnosti na vožnji. Pojasnila daje francoski trgovski ataše, Beograd palača francoskega poslaništva. Pariška 11.
*	Nervozni otrok! Matere, pomislite na to-le: kofein v navadni kavj lahko škoduje živcem tudj še nerojenega otroka. On preide v mleko in zato otrok ne spi, če je doječa mati pila kavo. Kofein lahko še več škodi nežnemu otroškemu telescu kot pa odraslemu Zato se otrok tako lahko razburi. Zato je on plah in nepazUiv v šoli. Zato je on bled Ln lahko nalezljiv za bolezni navzlic najboljš; oskrbi. Otroci naj bi pili le od kofeina oproščeno kavo Hag; tudi odrasli bodo kmalu zapazili, da jim gre bolj v slast kot navadna kava. Privoščite sebi in svojim užitek neškodljive kave Hag, prave, naj« boljše zrnate kave brez kofeina.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3
h Ljubljane
a— 80-letniea sestre pokojnega pisatelja
Milana Puglja. V mes'.nem zavetišču v Japlj&. vi ulici praznuje danes 80-letnico rojstva ga. Juliia Kramaršičeva, sestra pokojnega pisatelja Milana Puglja. Se dosti čila je uča-kala tako visok življenjski jubilej. Saj usoda ji ni prizanašala Poročena je bila « strojnikom, ki pa ji je že zgodaj umrL To je bj|a cela tragedija. Kot vdova je dobila majhno odpravnino, niso ji pa priznali nobene pokojnine. Delala je, dokler je le ma> gla. Ko ie opešala in se ni več mogla sama preživljati, ji je Milan po skromnih močeh, vendar z vso iskreno bratovsko ljubeznijo pomagal. po Milanovi smrti, ki je njo prav tako bridko zadela kakor Milanovo druži-nico je še bila nekai časa pri svakinji, naposled pa je biJa sprejeta v mestno zavetišče. Kljub sladkorni bolezni se neumorna ženica še danes prizadeva in stori, kar še pač more. Prav zaradi 6vojega lepega^ značaja i,n vzorne marljivosti užj.va spoltova« nje nekaterih ljubljanskih dam, ki eo poskrbele. da bo sivolasa jubilantka danes prejela primerno darilce in podporo. Pri tem pa ne bo prav nič odveč, če se zgane še srce kakšne druge ljubljanske dame in pomore 80-letni Julkj z dobrim delom.
Velika TOMBOLA
SOKOLA MEDVODE
v nedeljo 23. t. m. ob 16.
u— Prva slava nove pravoslavne cerkve
sv. slovanskih apostolov Cirila in Metoda v Ljubljani bo na slovesen način v ponedeljek 24. t. m. ob priliki pravoslavnega narodnega in državnega praznika prvih slo« vartskih apostolov. Sv. liturgija bo ob 10. do 11.15, potem bo procesija okrog nove cerkve- v Trubarjevem parku, pred oerkvi-jo pa slovesna blagoslovitev žita jn >eeče-nje kolaorf«. V nedeljo na predvečer slave bo svečana večerna molitev ob 18. Pozivajo se pravoslavni verniki, da se teh cerkve« nih slovesnosti udeleže v polnem številu.
u— Francoski institut opozarja, da bo predaval v ponedeljek 24. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu profesor dr. Boris Furlan o socialnih idejah Anatola Francea. Vabljeni!
Koža ee ne ladol temveč lepo porajavi, 6e uporabljate TSCHAMBA Pil. Drogerija Gregorlč d.bo.b. Ljubljana, Prešernova 5.
u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim ~lanom, da prir&dj v četrtek (na Telovo) 27. t. m. pol dnevni izlet kot zaklju ček čaievih večerov. Čajevega večera v sredo zaradi teiia ne bo. Vsak. ki hoče sodekv-vati na izletu se mora telefonično prijaviti pri društvenem tajniku g. dr. Zdenku Švi-glju tel. 2474.
u - Skupine bojevnikov Ljubljana-osred-nje društvo, Sv. Peter, Trnovo, Bežigrad, Spodnja in Zgornja šiška, Moste in Vič prirode kot pripravo za veliko akcijo preureditve Brezij in postavitev groba neznanega slovenskega vojaka iz svetovne vojne drevi ob 20. v frančiškanski dvorani (vhod v Frančiškanski ulici) svečano proslavo s pestrim sporedom brez vstopnine. Jutri 23. t m. pa bo na Rožniku ob 9. zjutraj služba božja za žive in mrtve člane bojevniških organizacij. Cerkveno opravilo bo imel predsednik bojevniške organizacije g. Ratej. Po cerkveni svečanosti bo pred cerkvijo tabor ljubljanskih bojevnikov. Odbor vabi vse bojevnike, da pridejo 23. t. m. zjutraj na Rožnik.
u— Sadjarska podružnica šiška—Ljubljana priredi jutrj 23. t. m. ob 9. dopoldne praktično pinciranje špaliriev po vrtovih po-i strokovnim vod-tvom. Zbirališče pri Električni zadrugi v Šiški. Člane opozarja« mo na važnost poletnega škropljenja sadnih dreves >po strokovnem navodilu, katero je priobčeno po društvenih razglasnih omaricah, kj ee nahajata na vogalu Cernetove in Verovškove ceste v Sp. š:ški ter na poslopju Kmečke gospodarske zadruge v Žg. Šiški na Vodnikovi cesti. Nadaljni raaglasi bodo prjobčeni v teh omaricah.
n— Perzijske preproge, krasne stare in nove prodajam po zelo nizkih cenah. — Re?ni interesenti se vabijo. ORIENT-KARPET, v palač; Dunav, Beethovnova ul. 14/11, vrata št. 22, Ljubljana.
KINO IDEAL ™
PREMIERA!	PREMIERA!
GIadys Svvarthout, Fred Mac Murray
v razkošni filmski opereti
Šampanjski valček
najsenzacionalnejši in najboljši
glasbeni film. Danes ob 16., 19. in 21.15 uri.
Jutri v nedeljo ob 10.30 dop. matineja VESELI ŠKOTI Stan Laurel, Oliver Hardy.	Vstopnina Din 3.50.
Italijanske svetovno-znane blatne kopeH
ABANO pri BENETKAH
Blatne kopeli — Kopeli — Vse kure r Thermal hotelu, Trieste in Victoria —-
Prvovrsten — Rodbinski hotel — Pensija. od L 32.—. Pavšal 15 dni L 750. Pojasnila: R. Brega & Co.
u— Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi v soboto 22. t_ m. promenadni koncert Delavskega glasbenega društva »Zarje« pred novo cerkvijo sv. Frančiška v Sp. Šiški od 20.E5 do 22. Kapelnik Ivo Gruden.
Velefilm iz življenja ruske carice Elizabete CARICEV LJUBLJENEC Olga čehova — Willy Eichberger, Adela Sandrock
TEI.
27-30
SLO GA
Največja pomorska pustolovščina
UPOR NA BRODU BOUNTY
Charles Langton — Clark Gable, Franehot Tone (v nemškem jeziku) Radi izredne dolžine filma predstave ob 16, 18.30 in 21. uri.
8®HIIZffiE®
Največji originalni španski pevski film z operno pevko Imperio Argentino S P A N S K A KRI
Predstave danes, razen v Slogi, ob 16^ 19.15 in 21.15 uri.
n— Iz šentjakobskega okraja nam pišejo: Regulacija Ljubljanice se je zadnje dve letj vrtela okrog našega okraja. Z nastopom lepih dni bo po več ko dvemesečnem zastoju — zatvornico so odprli dne 6. marca t. L — gradbena tvrdka inž. Dukič & drug vnovič zastavila lopate in krampe ter bodo kamnarji položili zadnje kvadre na obrežju in v etrugino korito. S tem bo še letošnje leto zaključeno regulacijsko delo pred zatvornico na Špiri. Delavci so med zastojem ureditvenih del očistili vse nabrežje in ga zravnali, tudj so znivelivali vsa pota nad obrežno ploščadjo, zlasti na Grudnovem nabrežju. Manjka pa še travnatih ruševin, za katerih posade bi bil pravkar najlepši in najprimernejši čas. Šetalci in dnevni pa-santje po Bregu, Krakovskem nasipu in Grudnovem nabrežju prav zdai pomladi čakajo na ograjo, za katero je bila razpisana licitacija že 20. januarja. S to ograjo bi se preiprečj dohod razposajeni mladini, ki 6e dan za dnem plazi jn drsa po mehkem nabrežju, da se zrahljana zemlja na vsem nasipu ne more utrditi in pognati prvih travnik bilk. Tudi klopic in počivališč, kj so bila na razpolago po Bregu, Krakovskem nasipu in v Prulah pred regulacijo, pogreša naš okraj. Znano re, da tod prebivajo najrevnejši stari Ljubljančani. Upokojenci naj-različneših vrst, očanci in ženice so kaj radi posedali po klopeh, kj jih je odnesla regulacija. Menda ne bo vzpostava teh sedežev ob bližajočih se poletnih mesecih preogrom-no breme za mestno občino ljubljansko.
n— Obsodba po zakonu o zaščiti države.
Veliki kazenski senat, v katerem so sodelovali kot predsednik s. o. s. Ivan Kralj, kot prjsedniki pa s. o. 6. gg. Brelih, Gore-čan, Javoršek in Lederhas, je včeraj dopoldne sodil po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi za zločinstvo po čl. 1./2. 45 letnega krojaškega mojstra Ivana K. iz Ljubljane in ga obsodil v smislu ob« tožbe z uporabo § 71./4. k. z. na 8 mesecev strogega zapora in na plačilo kazenskega postopanja. V kazen pa mu je bil vštet pripor in preiskovalni zapor, ki znaša toliko, da je njegova kazen že prestana. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Egon Stares. Nje« gove soobtožence ključavničarja Albina S. in kovača Franca G. z Jesenic ter tovarniško delavko Malvino H. jz Zagreba, kj jih je obtožnica dolžila v smishi § 141/1. k. z. prestopka zoper pravosodje, pa je senat v dvomu oprostil vsake krivde in kazni v smislu § 280. k. p.
u— Vagabund aretiran, iščejo se njegova dejanja. Organi kriminalnega oddelka so te dni aretirali mladega vagabunda, ki že delj časa brez dela roma po Sloveniji in se preživlja na razne sumljive načine. Pri njem so našli razen druge drobnarije tudi nekaj denarja in pa vitrih,, o katerem pa zagotavlja, da ga doslej še nikoli ni rabil. Pravi pa, da bi vlomil, če bi ravno nanesla prilika. Med drugim je imel s seboj tudi poročni prstan, v katerega je na notranji strani vrezana beseda »Neu-gold«. Prstan izvira brez dvoma iz kakšne tatvine, ki jo ima fant za seboj.
stnega arhiva stoji beležka, da je struga kanala dosegla najglobokejšo nižino okrog takozvanega Tolstega vrha pod sedanjo gostilno Novakovo (:Speckhiigel:).
Stroški so rasli... Proračun, ki ga je Gruberju nazadnje znižal kameralni in ženjer Žiga Huebert z dvornim dekretom z dne 28. septembra 1. 1771. še na 63.500 goldinarjev, je komaj zadostoval za most, ki ga je Gruber najprej zgradil. Prvotno je nameraval postaviti most s tremi loki. čigar gradnjo je preračuni! na 11.000 goldinarjev, moral ga je pa pozneje razširiti na 11 lokov, tako da so stroški narasli na 50.000 gold. Pomenljiv je bil zaradi prekopane zatvornice. močan in trden, kakršnega ni bilo daleč naokrog. Stroški za prekop so v petih letih zaradi nepredvidenih težav narasli na 139.372 gold. in je bil s to vsoto proračun prekoračen za 75.873 gold. Vsega dela je bilo dovršenega le komaj za dobro polovico, namreč most in 464.5 metra dolg prekop. Kranjski stanovi so bili zaradi rastočih izdatkov in neuspeha silno nezadovoljni V Ljubljani so že mislili, da je ves denar zavržen in so nekateri kar predlagali, naj se zasuje že izkopana struga. Dvorni odloki z dne 28. oktobra 1. 1775., 9. marca 1776. in 19. aprila 1777. izpričujejo, da je bila nejevoljna tudi cesarica Marija Terezija sama. vendar je ukazala, naj se s kopanjem kanala nadaljuje.
Zaradi manj ugodnega uspeha pri prekopavanju je Gruber moral pretrpeti mnogo jeze. O njem so krožile razne anekdote še mnogo let po njegovi smrti (: I. 1805:). Ko so postavljali most pri preko pu, se je pogreznilo pol mosta. Učenca ki je Gruberju sporočil, je nahrulil, češ, »ni mogoče, saj sem vse natančno prera-
čunal.« Nato se poda z učencem k mostu in se prepriča- da je na žalost istina. kar mu je gojenec pripovedoval. Tako .so bili njegovi računi osramočeni zaradi izrednih krajevnih razmer.
Pod pe.zo neizpodbitnih dejstev zaradi neuspehov pri izvrševanju naloženega mu dela je dvorni dekret z dne 6. decembra 1777. 1. naposled Gruberja razrešil nadaljnjega vodstva in vmešavanja v kopanje prekopa, poveril nadaljevanje vseh del pi-jonirskemu podpolkovniku Vincenciju Strupi ju, kranjskemu rojaku, ter zahteval določen proračun in zagotovilo, da bo s predloženo proračunjeno vsoto res izvršil delo. Strupi, ki je b'l prej sezidal Jožefinsko cesto iz Karlovca v Senj, je sestavil proračun na 72.291 gold. in zajamčil izgotovi-tev prekopa. Medtem so Strupija pobaro-nili. Kot vešč inženjer je prekop točno in srečno dovršil ter od predloženega proračuna še nekaj prihranil. Njegovo delo je bilo seveda lažje; ker pritisk je bil največji med ljubljanskim Gradom in Golovcem, manjši pa zunaj te dolinice, kjer je bil teren skoro popolnoma raven, težiega in zamudnejšega je itak prekopal Gruber. Otvoritev prekopa so zelo slovesno obhajali v Ljubljani dne 25. novembra 1780. 1. Cesarica Marija Terezija sicer ni dočakala otvoritve, pač pa je njen sin cesar Jožef II. ob nastopu vladanja prejel kot enega prvih aktov poročilo o srečni dovršitvi del pri osuševanju Barja.
Gruberjev kanal ali Cesarji graben je dolg 2000.3 m, na vznožju ob koritu na šir meri 32.96 m, zgornji vrh obeh bregov pa ima razdaljo od 47.4 do 66.36 m. Ves prekopani prostor obsega 6.564 ha. Skupni stroški prekopavanja z gradnjo mosta so znašali 219.809.18 gold.
Ker je po otvoritvi prekopa voda na Barju pričela vidno upadati in so se nekateri močvirnati kraji skoro povsem izsušili, so se ponekod jeli pečati z nasajevanjem sadežev, ki so dobro uspevali, na višje ležečih mestih pa začeli postavljati bivališča. V naslednjih letih so od leta 1826. do 1838. zgradili na Barju cest v dolžini 37.201 m in izkopali stranskih jarkov, dolgih 49.634 m. Čez te ceste so izpeljali 25 mostov. V tej dobi se je gradila tudi glavna cesta Ljubljana-Ig, s katero so pričeli 1. 1828. Tej zgradmj.i v spomin je postavljen ob cesti pri mositu čez Ižico spomenik. ki so ga slovesno otvorili 16. maja 1833. 1.
Danes po poldrugsto letih se z vidnim zadoščenjem lahko oziramo po številnih, prav ličnih kmetskih naseljih na tej svoj-čas povsem neplodni, a uedaj kultivirani zemlji, kjer ima svoj stan in kruh nad tisoč ljudi. Skrbno negovani travniki, seno-žeti, polja in vrtovi so plod dolgotrajnih ureditvenih del pri osuševanju Barja. Zgodovina, ta učiteljica naroda, more še prav posebno poudariti, da nadčloveški trud in dragocene žrtve za to delo niso bile zaman.
Z izvršitvijo Gruberjevega prekopa pa še ni bilo konec osuševanja ljubljanskega Barja. Zadnjo tretjino prejšnjega stoletja 90 se odločujoči činitelji vnovič kar najresneje lotili barjanskega problema. Okrog 1. 1880. je poljedelsko ministrstvo na Dunaju poverilo civilnemu inženjerju I. pl. Podhagsikyju z Dunaja nalogo, naj izdela generalni projekt za zopetno regulacijo Ljubljanice. Ta je res izdelal in po
več letih predložil načrt s proračunom v znesku 1,703.200 gold. Najbolj je pritiskala — kar je razumljivo — mestna občina ljubljanska in v mestnem arhivu čitarno, da je n2 neki seji 1. 1886. predložil višji inženjer Žužek celotni načrt Podhagskvja z utemeljitvijo, da sta osuševanje Barja in uravnava Ljubljanice ter Gruberjevega prekopa velike važnosti za razvoj Ljubljane. Z osuševanjem Barja, odnosno z uravnavo Ljubljanice bi se zboljšale v prvi vrsti komunikacijske razmere. Ljubljansko Barje neugodno vpliva na zdravstvene razmere ljubljanskega mesta. To močvirje povzroča sopilmim organom nevarno in nadležno meglo, mnogo padavin, vlažnost podnebja ter je vzrok visokemu stanju talne vode v južnem delu mesta. Vse to pa spet povzroča -mnogotere bolezni, zlasti kataralične. L. 1889. je poljedelsiko ministrstvo na Dunaju odprlo kredit za ta znesek, vendar do njegove realizacije je prišlo iz zgolj zavlačevalnih ozirov šele po 25. letih. Ta Podhagskvja načrt se izvršuje pravkar in se približuje svojemu končnemu uresničenju.
Letos poleta bodo začeli in v prihodnjem dovršili dokončno regulacijo Ljubljanice s postavitvijo jezu in zatvornice ob bivši šentpetrski vojašnici. Ves proračun za to delo znaša okoli 4,300.000 din in bo morala ljubljanska mestna občina prispevati tretjino v znesku 1,433.000 din. S tem bo zaključen program regulacije Ljubljaničine struge Ustreženo bo tedaj dolgoletni vroči želji Ljubljane, da se povsem ukinejo ali vsaj zmanjšajo vsakoletne poplave barjanskega dela našega mesta, da se odpravi nehigienično ozračje in nelepo lice struge ter obrežja, obenem pa se napravi iz Barja plodna zemlja.	— ipl —
Iz sodne dvorane
Spokorna požSgalka In moški, ki z ženskami nima sreče
Ljubljana, maja.
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Ivan Brelih, se je danes zagovarjala 311etna italijanska državljanka, rojena v Trstu, pletilja Pavla Sulčičeva, ki ima svoje stalno bivališče v ljubljanski okolici. Poleg nje pa je na zatožni klopi sedel že poštami in precej zgaranl krojaški mojster Matevž žvab iz Lesc. Žvab poseduje na Lescah hišico, ki je bila že nekaj časa nekoliko zadolžena in ni bilo kaj čudno, da sta s Pavlo, katera mu je gospodinjila, pomalem pričela premišljevati, kako bi se dalo otresti se teh dolgov. Posledica teh pretehtavanj je bila pač ta, da sta stala danes pred sodniki pod obtožbo, da je ona 20. marca leta 1935 na podstrešju podtaknila ogenj na kupu stare šare, ki ga je on pripravil. Žvab je bil pri zavarovalnici »Slaviji« zavarovan za hišo na 40.000 Din, za prav tako vsoto pa je imel zavarovane tudi premičnine, ki so se nahajale v hiši. Po požaru, ki so ga še pravočasno pogasili, je zavarovalnica plačala 21.000 Din za popravila in dala na roko žvabu od tega tudi 4000 Din.
Sulčičeva, ki se je lz preiskovalnih zaporov pojavila pred senatom v temn»plavi svileni toaleti, ki ji je segala do tal, tako da je še pokrivala blatne športne čevlje, je vse odkrito ln zelo zgovorno priznala, kar ji je očitala obtožnica. Povedala je, da je prišla k žvabu na zimo 1935 da bi v družini nadomestovala njegov«?
n— Ali be Ljubljana res ostala bre«
kopališča? Letno kopališče na Ljubljanici, ki je vsako poletje prava atrakcija Ljubljane — saj druga velika mesta v tako neposredni bližini pač ne premorejo tako zavidanja vredne prilike za kopanje — bo pod novo mestno upravo, kakor se pripoveduje, prjllo v nove roke. Zadnja leta je kopališče imela v najemu lastnica bara ga. Tinca Grošljeva. ki je brez ozira na vre* menske razmere plačevala mestni blagajni 10.000 letne najemnine. Pred kratkim se je mestna uprava odločila, da zviša letno najemnino na 15.000 din, obanem pa eo se začeli za zadevo zanimati že razni diugi interesenti. Tako bi radi prevzeli kopališče na Ljubljanici tudj f-alezijanci z Rakovnika, ki so mestni občini baje že predložili svojo vlogo. V prošnji navajajo, da je zavodu treba kopališča predvsem zavoljo tega. ker njegovi gojenci v poslopjih na Rakovniku pogrešajo naprav za kopanje. Zaradj ugodnih zvez, ki drže od Rakovni« ka do sedanjega magistrata, je prav verjetno da bo mestna občina prošnji salezi-janrev ustregla. Jasno pa je, da bo Ljubljana v tem primeru izgubila svoje najjjo-membnejše iavno kopališča, sa; si ne mo« remo misliti, da mu bodo sledniki dona Boska, ki uživajo sicer sloves precej širo-kosrudnih sobratov v občestvu matere cerkve, ravno najbolj pripravni gospodarji.
h Celja
Razvitje dečjesa prapora sokolskega društva bo jutri ob 15. uri na dvorišču mestne osnovne šole. Podrobnosti so razvidne z lepakov. Vabljeno je vse narodno občinstvo. za člane in članice je udeležba seveda obvezna.
e— Koncertno življenje v Celja. Moški
tbor odličnega jugoslovenskega akademske« ga društva ^MladostBalkan« iz Zagreba bo priredil v soboto 12. junija v veliki dvorani Narodnega doma v Celju koncert pod vodstvom skladatelja Jakova Gotovca. Celjska društva naj blagovolijo upoštevati ta datum. — Šolski koncert gimnazije in meščanskih šol bo v nedelio 30. t. m. točno ob 10.30 v gledališču. Nastopaj bodo pevski ▼bori brez spremljave in s 6premljevaniem klaviria ter dijaški godalni orkester Glasbene Matjre Vstopnice so v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. — Koncert v počastitev spomina F.mila Adamiča bo priredilo Celjsko pevsko društvo 4. iunija. Na sporedu ltodo samospevi, moški jn mešani zbori ter spominski govor.
e— Huda prometna nesrefa. Ko se ie peljal 80;letni posestnik Mibael Žolnir od Sv. Ruperta prj Rra-loveah v sredo z vo-7om po cesti, je privozil nasproti avtomobil. Konia. k; sta vlekla Zolnirjev voz, sta se spa.šija in zdirjala po cestj. Pri tem je padel Žolnir pod voz. Kolesa so šla čez starčka ter mu zdrobila prsni koš in ga poškodovala tudi po ostalem telesu. Žolnirja so prepeljali v cpij^ko bolnišnico.
e— Obupanka ie skočila v Savinjo. Včeraj okrog 13. ie skočila služkinja Marija L. iz Celja z levega brega Savinje nad moškim Tiokopal:ščem v Savinjo. K sreči sta bila v bližini dva moška, ki sta se takoj pognala v Savinio ;.n potegnila obupanko na suho. Dekle je hotelo v smrt zaradi nesrečne ljubezni.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velpfiJm »Amok« z Valeriiem Inkišinovim in ?ed,n:k, ob 1S?0 matineia.
KINO METROPOL prinaša danes ob 16.15, 18.15 Ln 20.30 »ŽENSKI RAJ«. Ob 14.30 matineja »DIVJI LOV« (Indijanci).
11 Maribora
a— Proslava 20 letnice majniške dekla«
racije. V Mariboru ee je osnova] poseben pripravljalni odbor za proslavo 20 letnice majniške deklaracije. V soboto 29. maja zvečer bo bakljada do spomenika Jugoslovanske matice, kjer bo zbrana srednješolska mladina. Nato bo v parku promenadni koncert, po okoliških gričih pa bodo goreli kresovi. V nedeljo ob pol 12. ur; bo v veliki Unionski dvorani manifestacijsko zborovanje. Govornik ie g. dr. Josip Leskovar.
a— čajanka Angleškega krožka. V proslavo kronanja angleške kraljevske dvojice bo v soboto, 22. t. m .ob 18. uri v »Vesni« čajanka Angleškega krožka v Mariboru. Na sporedu so glasbene in pevske točke. Sodelujejo iz prijaznosti ugledni mariborski umetniki. člani in prijatelji društva prisrčno vabljeni. Odbor.
a— Podporno društvo železniških usluž* bencev jn upokojencev v Ljubljani obvešča članstvo XVI volišča Maribor gl. kol. in XIX. volišča delavnice Maribor, da se na podlagi oblastvenega odloka volitve teh dveh volišč ne bodo vršile 23. t. m. O ponovnih volitvah bo prizadeto članstvo pravočasno obveščeno.
a— Drevi bo premiera zanimive drame »Bele bolezni«, delo češkega pisatelja Karla čapka. Pri vprizoritvi je zaposlen skoro ves ansa.mbl. Odmora po 5. in 11. sliki. V ponedeljek gostuje ~ ljubljanska opera z opero »Madame Butterfly«. Zasedba: čo- čo-G jungi e-nčeva, Suzuki: Go-lobova, Pinkerton: Gostič .konzul: Janko, bonec: Zupan. Dirigent; gtritof. Za to go stovanje je veliko zanimanje, zato nabavite pravočasno v-sttpnice! (Telefon 23-82). To je poslednje gostovanje ljubljanske opere v tej sezoni.
S— Glasbena Ma »Drave« ima ob zaključku šolskega leta tri javne produkcije, ki bodo v veliki dvorani Narodnega doona! V sredo 26. t- m. to v petek 28. t. m vsakokrat z začetkom ob 17 uri bodo nastopali posamezni instnimentalisti, v četrtek (praznik) 27. t. m. z začetkom ob 20. pa bo skupni nastop. Tu nastopi pripravljalna dola, violinski ansamibl, solo-violina, mladinski zbor in šolski orkester, to sicer kot godalni ter mali orkester. Ta bo izvajal skupno z mladinskim zborom Zajčev koncertni kolo »Svatovac«.
a— Nov vozni red Mestnega avtobusnega podjetja stopi v veljavo danes. Važnejše spremembe so: Proga 1 vozi po Frankopanovj cesti mimo kasarne kralja Petra, po Delavski ulici in Betnavski cesti in ne več po Magdalenski. Ob nedeljah in praznikih vozi avtobus redno od ptujskega vlaka ob 22. — V Selnico vozi avtobus ob torkih, sredah in sobotah iz Maribora ob 6.30 in 15.15, kakor do sedaj, vrača se isto-tako kakor do sedaj. Ob nedeljah in praznikih odhaja iz Maribora ob 7., 13.15 in 18.30, iz Selnice v Maribor pa se vrača ob 7.45, 13.50 to 19.15. — V Sv. Martin odhaja ob torkih, sredah in sobotah ob 6.10 in 12.15, vrača pa se od Sv. Martina ob 7, to 13.15. Ob nedeljah to praznikih odhaja iz Maribora ob 7, 14.30 in 19., vrača pa se od Sv. Martina proti Mariboru ob 8., 16., in 20. uri. — V Ruše odhaja avtobus ob sredah to sobotah iz Maribora ob 10., vrača pa se iz Ruš ob 10.45. Ob nedeljah in praznikih odhaja iz Maribora ob 15., vrača pa se iz Ruš ob 18. uri. — V Radvanje - Lim-buš odhaja iz Maribora dnevno ob 6.30 in 12.35, vrača pa se iz Limbuša ob 7. in 13. uri. Ob sredah in sobo tali odhaja proti Lim-bušu ob 9. in se vrača iz Limbuša ob 9.28. Ob sobotah in dnevih pred prazniki odhaja iz Maribora ob 15.10 in se vrača iz Limbuša ob 15.35. Ob nedeljah to praznikih vozi voz redno ob vsaki uri od 14. dalje do 20.30, v prvih popoldanskih to večernih urah vsake pol ure in sicer do Peker, gostilna Tomše. Vse druge spremembe so razvidne iz voznih redov, ki so nabiti na običajnih mestih in v javnih lokalih.
ženski orožniki so našli ob robu oeote pri gozdu na koncu Ptujske ceste y nezavesti in krvi 22 letnega delavca Franca Piberč-nifca iz Sv. Miklavža nižje Ptuja to 19 letno Julko Marcijuš izNedeligča pri čakov-cu. Ponesrečenko, kii ima zlomljeni nogi, in ponesrečenca, ki ima poškodbe m glavi, so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico ter je zlasti stanje ponesrečenke zelo resno. Ugotovilo se je, da sta se na skupnem kolesu peljala v noči na petek proti Ptuju, pa ju je spotoma povozil neki tovorni avto iz Hajdine. Tudi so ugotovili tezenski orožniki na podlagi prijave delavca Mlinariča o izgubi kolesa, ki mu je bilo izginilo pred neko tezensko gostilno, da je kolo, ki so ga nadli pri ob»h ponesrečenih ,last delavca Mlinariča. kar pomeni, da sta se oba ponesrečenca hotela odpeljati s tujim kolesom domov.
a— Vlomna tatvina v Sokličevi delavnici
pojasnjena. Kakor smo že včeraj poročali je policija aretirala nekega sumljivega mo; škega. ki ie imel ponarejene dokumente. Ko so mu na policij; izpFašali vest, je na podlagi raznih okoliščin nastal sum. da je identičen 6 storilcem, ki je vlomil v Sokli čevo delavnico na Aleksandrovi cest;. Are-,;ranec se je izdal za 24-letnega Franca Mencingeria iz Murske Sobote. po daljšem zasliševanju je priznal, da je z nekim 22-letnim delavcem Janezom Maričem izvrši 1 v]om v Sokličevo delavnico. Mariča eo res že v teku včerajšnjega dne aretirali orožni« kj pri Sv Barbari v Slovenskih goricah in so našli pri njem še vse ukradene predmete, med drugim pi>alnj stroj, damsko kolo, 61 raznih šiampiljk in malenkosti. Mariča so orožniki skupno z ukradenimi predmeti pripeljali v Maribor. Policija sumi, da imata aretiranca na vesti tudi še druge grehe in se preiskava nadaljuje v tej smeri.
a— Najtežji v Niš. Včeraj so odprem ili iz mariborske moške kaznilnice več zločincev težje vrste, kj so doslej presedevali svoio zaporno kazen v mariborski kaznilnici. Prvotno bi morala oditi v Niš tudi Adler in Govedi?, k; pa sta do nadaljnjega ostala še v Mariboru.
Gospodarstvo
Gradnja novih železnic
Kaj je z železnico Črnomelj—Vrbovsko
Uredba o trasiranju in gradnji novih železnic, ki ie bila izdana lani 10. junija, do« loča v 1. členu da se dograde železniške proge Koprivnica — Varaždin, Št. Janž — Sevnica, Bileča — Nikšič, U6tiprača — Fo-ča in železniški most na Savi pri Zagrebu, in sicer iz kreditov za javna dela. Nadalje določa ta uredba v 2. členu da^ se dovrše pripravljalne študije detajlni načrtj za nor-malnotirne proge Priboj— Pri je polje, Skoplje — Tetovo — Gostivar in Arandjelovac
—	Topola. Po čl. 3. te uredbe naj se pripravijo detajilni načrti za normalnotirae proge Kuršumlija — Priština. Kučevo — Štubik — Dunavski most, Štubik — Nego« tin, Bioče na Limu — Podgorica, Sarajevo
—	Doboi, Prijepolje — Bijelo Polje, Mla-denovac ali Kovačevac — Topola. Beograd
—	Valjovo in ozkotirna proga Nikšič — Podgorica.
Člen 4. te uredbe pa pravi, da 6e bodo poleg prog, ki so navedene v S. L in se že grade, gradile še naslednje proge: 1.) Črnomelj — Vrbovsko (normalnost.), 2) Ba-njaluka — Valjevo (norm.). 3) zveza med progo Karlovac — Glina in progo Bihač — Bos. Novi (norm.), 4) Kraljevo — Valjevo (norm.) 5 Požarevac — Kučevo (dovršitev), 6) Raška — Bioče na Limu, 7) rekoustruk-cija beograiskih železniških naprav, 8) Štip
—	Strumica (ozkot.) 9) Metkovič — prista« nišče ob morju (ozkot.) 10) Foča — Gacko
—	Bileča (ozkot.), 11) zveza proge Bileča
—	Nikšič na Risan, 12) Priština — Podujevo (normalnotirna).
Ko je lani izšla ta uredba je bilo splošno mnenje, da se bodo posamezne proge, navedene v tej uredbi pričele graditi po vrstnem redu, kakor so določene v uredbi sami. Pri tem jmaio prvenstvo železniške proge navedene v čl. 4., ki pravi, da se bodo te proge gradile, medtem ko se za proge, nave« dene v čl. 2. in 3. šele pripravijo detajlni načrti. Ker pa je v čl. 4. zveza Črnomelj — Vrbovsko navedena na prvem mestu in ker je bila naša zveza z morjem uzakonjena že pred 15 leti ter bi se morala graditi že fz Blajrovega posojila, so mnogi zagotavljali,
da bo od železniških prt« v čl. 4. prišla kot prva na vrsto proga Črnomelj — Vrbovsko.
Po vesteh iz Beograda pa se te proge ne bodo gradile po vistnem redu navedenem v čl. 4. Prometni minister je pravkar na osnovi lanske uredbe o trasiranju in gradnji novih železniških prog izdal odlok, da se še letos prične graditi ozkotirna ieleznica Metkovič — Ploče, ki je v čl. 4. navedena šele na 9. mestu, in da se prične še letos z deli za izgraditev nove luke Ploče, ki se bo nazvala Aleksandrovo. Vsa tehnična dela m vse priprave v zvezi s trasiranjem te proge so dovršene. Proračun za gradnjo proge ' Metkovič — ploče in za izgraditev luke Ploče znaša 65 milijonov dinarjev. Prometno ministrstvo je že napravilo potrebne korake zaradi odobritve kredita za ta dela. Nadalje poročajo iz Beograda, da je oddelek za gradnjo novih železnic na osnovi lanske uredbe izdelal tudi že potrebne načrte za gradnjo normalnotirae proge Kraljevo—čačak, ki predstavlja del normal-notirne proge Kraljevo — Valjevo, ki je navedena v čl. 4. uredbe pod 4. točko. Od Kraljeva do čačka že sedaj vodi ozkotirna železnica, ki pa se ima sedaj normalizirati. Stroškj za pretvoritev te ozkotirne železnice v normalnotirno bodo znašali 30 milijonov din. Prometno ministrstvo je že zahtevalo kredit za gradnjo te proge.
Vsiljuje se nam vprašanje, kaj je z gradnjo naše železniške zveze z morjem od-nosno s progo Črnomelj—Vrbovsko. To progo so že pričeli lani trasirati in so menda že končana vsa preddela. Ali ne bi bil že čas, da se prične tudi z graditvijo želez-t niške zveze Slovenije z morjem, na katero čakamo že vsa povojna leta. Zveza št. Janž Sevnica ne bo imela mnogo pomena, če ne bomo obenem zgradili tudi zveze od Črnomlja na Vrbovsko in zveze od Kočevja na progo Črnomelj—Vrbovsko, ki pa še ni prišla v gradbeni načrt, čeprav predstavlja zvezo bivše Kranjske z morjem, medtem ko bomo s progo Črnomelj—Vrbovsko preko Št. Janža in Sevnice dobili šele zvezo štajerske z morjem.
Rekordni izvoz lesa v aprilu
Čeprav še niso znani skupni podatki o našem izvozu v aprilu, so nam vendar že na razpolago globalne številke o izvozu našega lesa v tem mesecu, ki nam kažejo novo znatno povečanje, že v februarju se je naš izvoz lesa povzpel na skoro 8100 vagonov v vrednosti 82 milijona Din, v marcu se je nadalje dvignil na preko 10 tisoč 100 vagonov v vrednosti 92 milijonov Din, v aprilu pa je narasel celo na 11.630 vagonov v vrednosti skoro 110 milijonov Din. Ta izredno velik izvoz smo v aprilu dosegli, čeprav se je zmanjšal v tem
pobeglo drugo ženo, ko je preko časopisov iskal gospodinjo. V gospodinjstvo se je kmalu vživela in prenašala vse tegobe, ki so jih povzročali slab zaslužek, dolgovi in pijači vdani gospodar. Končno pa°mu je postala prava žena, tako da sta imela še sitnosti s sreskim načelstvom v Radovljici. A tedaj, ko je oblast približala svoje prste k novemu gospodinjstvu, Pavla že ni bila več kaj zadovoljna z gospodarjem, čeprav ji je ponujal zakon po starokatoli-škem obredu. Po njenem je preveč pil in razgrajal. Zapustila ga je, za Veliko noč pa ie poiskala svojo mater v Ljubljani. Pobožna žena jo je nagovarjala, naj gre k spovedi. Pavla pa je začela jokati in si kar pri materi olajšala vest: povedala ji je. da ie zanetila ogenj v žvabovi hiši. O tej skrivnosti se je mati posvetovala s Pavlino prvo ljubeznijo iz rane mladosti, nekim škrbcem, ki pa se je izkazal maščevalnega, kakor je Pavla zatrjevala sodnikom. Dasi je bila poročena in je po ločitvi od svojega moža živela pri žvabu ter z niim kovala načrte o novi poroki, ji je škrbec le še ponujal svojo naklonjenost. Ona pa ga je zavrnila, ker je zopet imel nekaj opravka s kriminalom. Zato je ovadil oblasti od matere zaupano mu tajnost o požigu žvabove domačije.
Sodnikom, ki ji niso hoteli prav verjeti, da bi bila podtaknila ogenj res v sporazumu z Žvabom. je trdila, da na svoje izpovedi ne bi prisegla le enkrat, temveč
desetkrat. Nad njenimi trditvami je Žvab zmajeval z glavo. Nekaj sem kriv, je dejal, toliko pa ne kakor ona. Ko je prišla k njemu, ji je res tožil, da ga tarejo dolgovi. Zaupal ji je tudi, da sta že z rajno prvo ženo, katero je pred sodniki omenjal z rahlo otožnostjo, razmišljala, da bi se morda res splačalo hišo zažgati. Pa to je bilo le obujanje spominov in Pavle nI nagovarjal. Res pa je, da ji tudi ni branil, ko se je sama navduševala, da bi prižgala vžigalico ta jo pritaknila h kupu stare šare. Požrl je celo očitek, da Je figar.
Iz vseh teh ostrih ta nežnih odtenkov v zagovorih obtožencev, ki bi jih bilo življenje skoro trdneje združilo, da to v Pavli prevladala ženska muhavost, je kazenski senat izluščil salomonsko razsodbo: vsakega je obsodil kot sostorilca, ki sta v sporazumu zanetila požar, zaradi zločin-stva zavarovanjske prevare na 7 mesecev strogega zapora, v katerega se jima všte-je pripor in preiskovalni zapor, obema pa je tudi odložil izvršitev kazni za 3 mesece. Njej, da bi mogla v tem času zbrati svojo obleko, da bi ji Je ne pokradli, njemu pa, da bo mogel obdelati vrtiček za svojo družino. Pavla si je po tej razsodbi narahlo zbrisala solzo, nato pa sta oba zadovoljna odSla vsak svojo pot. Preden pa je žvab zapustil dvorano, je Se zago-drnial kletvico, da s takimi ženskami ni imeti opravka, da mu bo pa drugačna vsekakor še potrebna — za družino.
mesecu izvoz v Nemčijo na 17 milijonov Din nasproti 24 milijonom v marcu. V primeri z lanskim aprilom se je letos v aprilu izvoz lesa povečal po količini za 4743 vagonov ali za 69%, po vrednosti pa za 45.8 milijona Din ali za 72%. Naš izvoz lesa kaže v prvih štirih mesecih letošnjega leta v primeri z istimi meseci lanskega leta naslednjo sliko:
v vagonih ▼ mili j. Din 1936. 1937. 1936. 1937. januar	3589 7549 37.1 76.2
februar	3941 8075 37.1 81.9
marc	5787 10.132 55.7 91.7
april	6887 P.630 63.8 109.6
V	prvih štirih mesecih letošnjega leta smo izvozili 37.390 vagonov lesa, to je za 17.180 vagonov ali za 85% več nego lani v istem razdobju. Po vrednosti pa se je letos izvoz lesa povečal na 858.5 milijona Din, kar je za 164.9 milijona Din odn. za 85% več nego v istem razdobju lanskega leta.
Odstotek povečanja je pri količini to vrednosti enak navzlic letošnjim višjim cenam, kar pa je razumljivo, ker smo lani izvažali predvsem dražji trdi les, medtem ko se je letos povečal zlasti izvoz cenejšega mehkega lesa.
V	aprilu se je znova dvignil Izvoz v Anglijo. ki je v tem mesecu dosegel vrednost 26 milijonov Din (prejšnji mesec 17 milijonov). Znatno je narasel tudi izvoz v Madžarsko, in sicer na 11.4 milijona Din (prejšnji mesec 7.2), nekoliko pa se je popravil tudi izvoz v Italijo, ki je znašal 13.3 milijona Din (pr. mesec 11.5), v prvih štirih mesecih »mo Izvozili v Nemčijo za preko 79 mllHonov Din lesa, v AmrHjo za preko 70 milijonov, v Italijo za 56 milijonov In v Madžarsko za 25 mtlfjnov.
Nemški uvoz lesa
Nemčija je letos poleg Anglije nastopila na našem trgu kot nov velik kupec našega lesa. Zato so zanimivi podatki, ki jih objavlja Nemčija o svojem letošnjem uvozu lesa. Nemčija letoe ni povečala svojega
temveč ga je celo ananfMa. V prvem letošnjem četrtletju je otafial uvoz lesa r Nemčijo le 602.000 ton, nasproti 807.500 tonam v prvem četrtletju lanskega leta. Večina izvornih držav beleži letos v prometu s Nemčijo snanjfer nje uvoza, razen švedske, predvsem pa Jugoslavije. Nemški uvoz lesa lz Bosi je je padel pod polovico lanske količine, namreč od lanskih 80.250 na 34.740 ton. Skoro na polovico se je skrčil uvoz iz Letonske, namreč od 37.260 na 19.880 ton, za eno tretjino pa je padel uvoz iz Češkoslovaške, in sicer od 296.980 na 197.370 ton. Tudi uvoz iz Poljske se je skrčil od 109.550 na 78.800 ton, uvoz iz Finske od 30.380 na 21.890 ton to uvoz iz Avstrije od 76.670 na 69.630 ton. Uvoz iz Rumunije je ostal na lanski višini okrog 21.900 ton, povečal pa se je uvoz iz švedske od 19.730 na 25.353 ton, predvsem pa uvoz iz Jugoslavije, ki se je početvoril: narasel je od lanskih 9368 na 39.541 ton. Tako je postala letos Jugoslavija poleg češkoslovaške, Poljske ln Avstrife četrta največja dobaviteljica lesa Nemčije.
Zopet dotok deviz
Narodna banka zaznamuje v svojem poslednjem izkazu od 8. t m. nov znaten dotok deviz in zlata, in sicer za S2.4 milijona Din. Zlati zaklad se je povečal za 1.7 na 1666.0 milijona Din, devize izven podlage pa so narasle za 30.7 na 745.0 milijona Din. Zaloga kovanega denarja se je v prvi četrtini maja povečala za 12.7 na 428.3 milijona Din. tako da je bilo 8. t m. v obtoku le za 772 milijonov Din kovancev, tj. za 26 milijonov manj nego pred enim letom in za 185 milijonov manj nego pred dvema letoma. Menična posojila so se v prvi četrtini maja povečala za 21.9 na 1438.1 milijona Dto, lombardna pa so se zmanjšala za 1.1 na 249.6 milijona Dto.
Kakor običajno v začetku meseca, se je tudi v prvi četrtini maja obtok bankovcev skrčil za 87.0 na 5360.7, vendar pa je pri tem za 566 milijonov večji nego je bil pred enim letom. Obveznosti na pokaz so narasle za 149.0 na 2173.8 milijona Din (lani ob tem času 1608.6); aiova so namreč narasle privatne žirovne naložbe za 56-9 na 1138.1 milijona Din (lani 645.0) to tudi obveznosti na pokaz po raznih računih za 95.1 na 993.6 milijona Din.
Vrednost zlate podlage je znašala 8. t. m. skupaj z oficielno premijo 2140.7 milijona Din, kar predstavlja 28.41 odstotkov kritja obtoka bankovcev ta obveznosti na pokaz (prejšnji teden 28.61%).
Gospodarske vesti
= Četrto povišanje cen papjrja. Naše tvornice papirja so včeraj znova povišale svoje cene za 10% dosedanjih cen. To je že četrto povišanje cen v kratkem času 3 meseoev in znaša skupno povišanje sedaj že 26«/». Vrhu tega je b:la 1. aprila uvedena skupna banovfrska trošarina na papir in lepenko, ki znaša 15 par pri kilogramu.
= Povečan izvoz koruze. V mesecu aprilu se je naš izvoz koruze znatno povečaL Od lanskega 1. oktobra, ko se je pričel izvoz nove koruze, pa do 30. marca letošnjega leta, torej v šestih mesecih, smo izvozih le 15.426 vagonov koruze. V mesecu aprilu pa je izvoz zelo oživel ta je samo v tem mesecu dosegel 7174 vagonov v vrednosti 68.3 milijona Din. Od začetka nove izvozne kampanje, to je od 1. oktobra lanskega leta pa do 30. aprila t. L smo zaradi slabega izvoza v prejšnjih mesecih izvozili 22.600 vagonov koruze v vrednosti 210 milijonov Dto, to je manj nego polovica lanskega presežka. Spričo okolnosti, da se je konzum koruze zaradi razmeroma visoke prodajne cene pšenice v Jugoslaviji letos povečal, ne bomo imeli za izvoz na razpolago takšnih količin, kakor smo lani pričakovali zato pa bomo izvozili več pšenice. Vendar imamo tudi pri previdni cenitvi na razpolago za izvoz še 30.000 vagonov koruze, ki jo bomo morali izvoziti do konca julija, odnosno avgusta. Zato zahtevajo naši izvozniki, da bi se omilile določbe, po katerih se sme koruza izvažati le proti plačilu v prostih devizah, kar onemogoča izvoz na srednjeevropski trg. Uvozniki zahtevajo, da bi se omogočil izvoz koruze tudi proti plačilu v klirtogu.
=L}ub!janski velesejem od 5. do 14. junija bo obiskovalcem nudil mnogo novega in zanimivega. Z obilico razstavljenih predmetov (strojev, kovinskih, papirnatih, kemičnih, živilskih, usnjenih izdelkov, blaga ftd.) bosta podali naša damača industrija m obrt pregled o svojem delu in napredku v preteklem letu. Privlačne bodo zlasti še posebne razstave: razstava poljedelskih strojev; vzoren sadni vrt, zasajen z najpleme-nitejšim špalirndm sadnim drevjem, kj ga je uredil znani sadjar Frido Lenard; razstava malih žival, ki jo priredi društvo »Živalca«; lovska razstava, ki bo pokazala v skrčeni obfikj stanje slovenskega lovstva ter stati ež divjadi po kakovost j Ln gostoti, nadalje zgodovino lovstva, lovsko opremo, k>v sko statistiko, gospodarsko vrednost lova i. t. d. (na tej razstavi bodo izbralj predmete, kj bodo potem poslani na svetovno lovsko razstavo v Berlin). V priključku lovske rar-stave bomo videli živalski vrt, v katerem bodo zastopane mnogoštevilne vrste d la kaste in pernate divjadi naših gozdov. Razstava pohištva jn avtomobilska razstava bosta nudili bogato izbero najmodernejših kakovostno dovršenih jn v ceni nejraznovr-stnejših izdelkov v skladu z novodobnimi praktičnimi izsledki arhitekture in tehnike. Gospodinje nam bodo letos pokazale vzorno stanovanje, v katerem se more gospodinja res udobno m srečno počutit i. V zvezi s to razstavo bo prirejena velika modna rer vija 2 krat dnevno, popoldne in zvečer. Tu bodo naš; najboljši domači modni saloni, modistke, čevljarji in čevljarne. ter frizerji pokazali najnovejše modne kreacije za dame in gospode, perilo, kopalne obleke L t. d. Ta revija pa bo Se pofivljena z varie-tejnimj točkami mednarodnih artiptov. Ljubljanska tobačna tovarna bo imela razstavo tobačnih izdelkov monopoiske uprave, ki ho gotovo zelo privlačna. Razstavljeni ne bodo samo izgotovljeni tobačni izdelki, ampak bo podan tudi pregled tobačnih vrst njih izvor, predelava tobak« jn tobačne mešanice. Ko si boste vse to ogledali in si marsikaj zapomnili za poznejšo praktično uporabo doma, pa boste stopili na vinskj oddelek velesejma, to je prostor, kjer se obifar no shajajo znanci m prijatelji iz vseh krajev naše prostrane države, da obnove in utrdijo prijateljeva ob kozarcu dobrega vina in ob prigrizku. Številne godbe, plesišča. vrtiljaki avtodrom. tobogan in sljčne prireditve bodo razveseljevale staro in mlado. Priporočamo vam. da ne pozabite obiskat j liublianskega veleseima. ki bo letos od 5. do 14. junifa. Na železnicah imate 50"/» popust za potovamie v Ljubljano od 31. maja do 14. iunija, za povratek pa od 5. do 19. j junija.	*
Na ljubljanski boni 60 se ▼ pqvatnem Uringu trgovali avstrijski šilingi po 8.05. a angleške funte pa je bilo povpraševanje po 23& V zagrebškem privatnem klinngu •o se trgoval; avstrijski šilingi po 8.0250 (v Beogradu po 7.99&8), angleški funti po grški boni pa po 33.75. medtem ko so se španske pezete nudile po 2.80 klirinške nakaznice na lire pa po 2.15. Nemški klirinški Tlr^tai,ejo v Lajanj 12-18, v Beogradu 12.1915 m v Zagrebu 12.1850, odnosno za 10. junij in za konec junija 12.21.
zagrebškem efektnem tržjačn je vojna »oda 'pri stalni tendenci notirala 405 — 406.50 (v Beogradu promet po 407). Do zaključkov je prišlo v 4*/. agrarnih obveznicah po 52 (v Beogradu po 53), v 7% investicijskem posojilu po 88.25 (v Beogradu po 00) m v 8*/$ Blairovem posojilu po 94 Nadalje je bil promet v delnicah PAB po 196 v delnicah Trboveljske po 250 in v delnicah Gutmanna po 65.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2398.16 — 241276 Berlin 1750.52 — 1764.40. Bruselj 734.95 — 740.01. Curih 996.45 _ 1008.52. London 21o.0d — 217.11, Newyork 4326 — 4362.31, Pariz 194.36 _ 195.80. Praga 152.04 -153.14, Trst 228.70 - 231.78.
Curih. Beograd 10. Parh 19.50. London 21.6025. Newyork 437.25, Bruselj 73.5250, Milan 23.0250. Amsterdam 240.3750, Berlin llž lh DunaJ 81.50. stockhofcn 111.40 Oslo 108.5750. Kobenhavn 96.45. Praga'15.26, Varšava 83. Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25
Efekti
Zagreb. Državne vrednote- Vojna Skoda 405 — 406.50. 4% agrarne 52 — 52.75 4°/o severne agrarne 52.50 bL. 6% begluške 75.75 den.. 6% dalm. agrarne 74.50 bi., 7% in-veet. 87.75 _ 88. 7% Blair 84.75 _ 85.50 8"/« Blair 94.50 — 95; delnice: Narodna banka 7150 — 7250, PAB 195 — 197, Trboveljska 250 — 260. šečerana Osjjek 200 bi., šečerana Vel. Bečkerek 650 den., Gut-mann 55 — 65. Osiječka Ijevaonica ifiO — 190, Dubrovačka 370 — 380. Oceania 250 den.. Jadranska 400 den.. Danica 42 bL, Isjs 25 den.
Beograd. Vojna Škoda 407.25 _ 408 (407), za junij 406 __ 4O7 (406.50), 4%> agrarne —
(53). 4% severne agrarne 52 _ 52 50 6V0
begluške 76.25 — 76.75 (76.501 6% dalm. agrarne 74 — 74.50 (74.25). 1% Drž. hip. banka 99.50 den.. 7<>/0 invest. 75 _ 88 25 (88). 1% Rlair 85.75 — 86.25 (86). Narodna banka 7100 — 7200. PAB 197 _ 198, (197.50 - 198).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chioago, 21. maja Začetni tečaji: pšenica: za maj 131, za julij 121.50, za sept. 121.25; koruza: za sept. 109.
-f VVinnipog, 21. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 134, za julij 132.75, za okt. 123.625.
+ NoToeadska blagovna borza (1^. t. m.) tendenca nespremenjena. — Pšenica baška, eremska 173 — 175, slav. 172 — 174 banat-ska 172 — 174. baška. potiska 177 — 179. Oves; baški, sremskj. slav. 102.50 — 105. R». baška 144 — 146 Koruza: baška «n sremska 92 — 94. banatska 90 — 92. Moka: ba3ka in banatska »Og« in »Ogg« 252.50 — 262.50, »2« 23250 — 242.50, »5« 212.50 — 222.50. >6« 182.50 — 192.50. »7« 152.50 — 162.50. >8« 115 — 120. Otrobi: baški. banat-ski 91 — 96.
BOMBAŽ
-f Iiverpool, 20. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 7.09 (prejšnji dan 7.06), za dec. 7.02 (6.99).
4- Newyork, 20. maja. Tendenca stalila. Zaključni tečaji: za junij 12.81 (12.72), za okt 12.76 (12.67), za dec. 12.75 (12.65).
ŽIVINA
-f Mariborski svinjski sejem. Na sejem dne 21. maja je bilo pripeljanih 278 glav, prodanih pa je bilo 136 glav. Cene so bile naslednje: prasci, 5 do 6 tednov stari, 90 do 100 Din, 7 do 9 tednov stari 120 do 130 Din, 3 do 4 mesece stari 145 do 185 Din, 5 do 7 mesecev stari 220 do 230 Din, 8 do 10 mesecev stari 375 do 460 Din, leto dni stari 630 do 1.000 Din Svinje so prodajali za kg žive teže po 5 do 7 Din, za kg mrtve teže pa po 9 do 11 Din.
Objava uredbe o ribjem lovu
Beograd, 21. maja. p. DanaSnje »Službene novine« so objavile uredbo z zakonsko močjo o lovu rib in rakov. Določbe cl. 1 do 8 uredbe, ki urejajo vprašanje ribjega lova v sladkih vodah, se ne nanašajo na področje dravske banovne. za katero ostanejo nadalje v veljavi določbe uredbe o ribjem lovu j z) L 1929.
Iz prometne službe
Beograd. 21. maja. p. Zvaničniku železniške direkcije v Ljubljani Antonu Kokolju je bjl preklican odpust iz državne službe ter mu je bila priznana pokojnina.
Vročina v Nemčiji
Berljn, 21. maja. w. Nad Berlinom jn vso Nemč jo je zavladala za maj docela nenavadna vročina. V Berlinu so imeli danes 30 do 32 stopinj Celzija v senci. To je temperatura, kakršne že 15 let niso zabeležili v tem času. Vročinski val se vedno bolj širi proti jugu.
Športnica:
ČOKOLADNO KOLO* je najboljši trener! Koncentrira mi živce ter okrepi mišice, da sem prožna kot lev.
V čokoladnem koto* so 3 kosi različnih čokolad (mlečna mlečna a kavinim okusom, mlečna z lešniki), vsaka v posebnem stani-Jolu. Prijetni to različni okusi zadovolje vsakokratno razpoloženje to priliko. — Zavitki po Din 3.—, 6.—, 12.—.
MIRIM
KRALJICA ČOKOLADE
Dleta pri raku
Snovi, ki Ščitijo in pospešujejo raka — Škodljivi sladkor
Zdravljenje zločestjh tvorb spada še vedno v tisto poglavje medicine, kjer nj ves napor v nobenem pravem sorazmerju z uspehom. Kirurgov nož in obsevanja imata še danes glavno ulogo protj tem boleznim toda obe metodi učinkujeta pred vsem _ lokalno. dočjm se utrjuje dandanes čedalje bolj naziranje. da so rakasta obolenja obolenja vsega telesa. Dunajski medioinec prof. E. Freund, ki že mnogo let pro-učuje vprašanje teh obolenj, podaja sedaj izsledke svojega raziskovanja v nekem strokovnem tedniku.
Zločeste tvorl>e potrebujejo snovi za svojo ra-st, ki si jih jemljejo iz hrane. Hrano prebavljajo želodci bolnikov z rakom na normalen način V črevesju nastajajo kisla vretja. kj sprem njajo normalne črevesne bakterije. Te spremenjene bakterije ne sestavljajo iz živalske maščobe, kj jim jo dovaja hrana snovi, ki rak uničujejo, temveč, »novi ki raka naravnost ščitijo. Zaščitne lastnosti teh snovi je mogoče dokazati s poskusom. Nahajamo j;h tudi v obolelem tkivu. Iz tega spoznanja sledi, da je treba s pravilno djeto izločiti vse snovi v hrani, jz katerih bi bakterije pro zvajale rak pospešujoče snovj. razen te Ta je treba, telesu dovajati razktiževalne pripomočke.
Prof. Freund priv;. da sestoji pravilna dieta za rakasta obolenja pred vsem iz pra-
vih beljakovin in olja. Meso brez tolšče in
posebno meso divjačine 6ta dovoljena, nadalje je bolniku potrebno mnogo zelenjave. Nedostajanju beljakovine je mogoče odpo-moči e kazejnom. nuklejnom in peptonom. Sladkorja. 6« mora bolnik izogibati, ker pospešuje vretje pač pa ugodno učinkujejo rž, oves in koruzna moka. Za slajenje je še najbolje, da uporabljamo kristalozo. Tudi vino. pivo in sadje so dovoljenj le v toliko, v kolikor ne povzročaj vretja. Konjak pa ne škoduje.
Za razkuževanje je treba jemati eterična olja v podobi kroglic z voskom jn bismu-tovimi preparati. Na razpolago je tudi poseben kvas, ki uničuje raka in učinkuje razkuževalno.
Ce takšna dieta ni mogoča, tedaj je mogoče snovi, ki uničujejo rakaste stalnice, to-di vbrizgavati, jn sicer istočasno z ekstrak-tom iz prižljeca mladih živa-Lj, ki ta učinek še podkreplja. To pomaga posebno pr; zona njih rakih. Več nego 30 odstotkov pacientov z rakom, ki se ni dal več operirati in k; se je povračal. je prof. Freund obravnaval na ta način in jih je ohranil že za leta žive ne da bi čutili kakšne težave. Dieta zoper raka je priporočljiva tudi ▼ primerih. da pokaže preiskava možnost za nastanek rakastega obolenja.
Srečni tujski legionarji
Letala iščejo loterijske dobitnike širom Afrike
Vodstvo francoske državne loterije išče že več nego dva tedna nekatere delne lastnike srečke, ki je zadela pri zadnjem žrebanju glavni dobkek v znesku 3 miitijonov frankov Večino teh srečnikov so že našli. Sicer se sprva na običajne objave v listih in po radiu ni nihče oglasil, toda poizvedbe so pokazale, da morajo bdtj v Alžiru in tam so jih tudi našli.
Vendar se na objave v alžirskih listih, ki so si sledile osem dni zaporedoma, nekateri lastniki srečke še niso javili. To pomeni, da imajo dele srečke v rokah morda tujski legionarji. kj korakajo skozi puščavo kakšnih 520 km od železniške proge. Da bi jih vendarle obvestili o sreči* ki jih je zadeta, so sklenili, na odpošljejo te dni nad oddelke tujskih leg:onariev, ki korakajo skozi puščavo, letalo, ki bo odvrglo natiskana sporočila. Če so dobitniki v resnic} med legionarji,
tedaj njihovo veselje seveda ne bo neskaljeno, kajtj vsak tujski legionar se mora pismeno obvezati, da legije ne bo oetavP pred potekom petih let
Italija prvači v podmornicah
Mornariški izvedenec »Daily Telegra-pha« piše v zvezi z vestjo, da bo Italija zgradila 20 novih podmornic, da bo italijanska mornarica štela potem 108 podmornic, to je dvakrat toliko kot jih ima Anglija Francija ima ta čas 85, Japonska 64, Anglija 54 in Amerika 51 podmornic. Kako se Italija na morju oborožuje, je najbolje razvidno iz tega, da je od 1.1935 do danes zgradila 44 podmornic poleg 50 rušilcev in torpedovk.
V norveški prestolnici se je primerila te dni neobičajna nesreča. Neki tramvajski voz se je zaradi prehitre vožnje iztiril in se zaletel v obcestni zid ter poškodoval dva avtomobila ob njem. Dva potnika sta se pri tem ubila, več pa je bilo ranjenih
Jugoslavija časti Neznanega junaka
VSAK DAN ENA
Mož in žena sta se kregala...
Odšla sta po prepiru z doma, njuna otroka pa sta v zapuščenosti umrla od prevelikega gladu
Strašna tragedija se je odigrala v angleškem mestu Fel/thamu.
Mlada zakonca Percy jn Lilian Mary Da-
„Landru iz Rudnic" obsojen na smrt
Poročali smo o procesu proti 261etne-mu vrtnarskemu pomočniku Svatoslavu Stepanku, ki se je moral pred poroto v Litamericah zagovarjati zavoljo zverinskega umora svoje sestrične Georgine Stasnyjeve, neke mlekarice in 51etnega dečka. Svoja dejanja je Stepanek, ki se je vedel pred sodniki zelo predrzno, izvršil lz sadizma Po petdnevni obravnavi so ga obsodili zavoljo teh umorov in cele vrste drugih zločinov na smrt na vislicah. Sodbo je poslušal, ne da bi trenil z očmi in si Je izprosil samo tri dni pomisleka.
36. žrtev „Hindenburga«
V bolnišnici v Lakewoodu je umrl za poškodbami, kj jih je dobil ob katastrofi »Hmderrbnrga« hamburskj trgovec Otto Ernesi Bii je med potniki nesrečnega zrakoplova. Z njim se je število smrtnih žrtev te moreče zvišalo na 36 oseb.
i viesova sta se sprla zavoljo dkodele čaja. Prepir je postal tako oster, da sla na zadnje s presledkom nekodtiko minut stekla ix stanovanja. Perrv Daviee }e odšel meneč* da je njegova žena ostala dama, k nekemu prijatelju, med tem ko je mlada žena isto-tako v mnenju, da je nje mož ostal doma, pobegnila k svoji materi. Oba zakonca sta bila sklenila vsak zase, da 6e ne bosta ve6 vrnila domov.
Tako se je zgodilo, da ^a ostate oba njw
na otroka, triletni Roland in enoletna Keir nerth, sama doma. Nihče se ni brigal zanju, dvanajst dni ni bido niti moža nite žene domov. Ko se je Lilian po dvanajstih dneh končno vrnila da bi vzela neki kovčeg, je zagledala v stanovanju grozoten prizor. Oba revna otroka sta ležala mrtva od gladu v postelji- Nihče izmed sosedov nj bil slutil, kakšna tragedija se odigrava v stanovanju zavoljo prepirijivosti in nespravljivosti obeh zakoncev. Percy je bil med tem, da bi pozabil na svoj gnev, odšel s svojim prijateljem na potovanje in se vrnil, ne da bi slutil kaj se je doma med tem zgodilo. Sedaj stojita ob« zakonca jok«*foč pred porrotmik} m jih skušata prepričati, da je usodna pomota zakrivila to tragedijo.
Zunanji minister dunajske vlade dE. Schmidt se je zadnje dni razgovarjal 4 francoskim zun. ministrom Delbosom d vlogi sedanje Avstrije v Srednji Evropi
ANEKDOTA
Franza Leharja je neki komponist spremljal domov. Ko sta prispela do Le-harjeve hiše, je menil spremljevalec:
»Nekoč bo spominska plošča na tej hiffl pripovedovala, da je tu bival znamenit
glasbenik___c
»Imam že takšno ploščo«, Je odgovor® Lehar in je pokazal na ploščo, ki je visela na steni ter imela napis:
»Beračenje, krošnjarjenje in muzicira-nje Je v tej hiši strogo prepovedano<
■aršal Windsorskega vojvode, mr. Rogera, daje časnikarjem informacije • bližnji poroki bivšega lagjuifrkralja s mre. WalUs WarfieMov®
Baldwinov pesimizem
Sfcantoy B»it-ln je imel svoj zadnji javni govor ko* angleški manjstrsk} predsednik. Obravnaval je vprašanje, da-lj je dneve, ko se je ustanovilo Društvo narodov in ko m je podpisala veroajska mirovna pogodba vknjjžiti na aktivno stran zgodovine aU pasivno. Pred 20 leti bi se vsj odločili za ak* tivno stran, danes b; bil} odgovori zelo dvomljivi. Oba zgodovinska dneva sta namreč človeštvo b svojjm nadaljevanjem razočarala do dna.
Danes te položaj takšen, da nimaimo niti miru niti vojne. Vsak stoji oborožen na straži. Za vsakega vojaka, k} je padel v svetovn} vojni, je danes pripravljen nov vojak. za vsako potopljeno ladjo voz* nova ladja, za vsako sestreljeno letalo jih je na razpolago dvajset. Najbolj žalostno pa je to, da označujejo nekateri mir za slabe sanje in da poveličujejo vojno kot ideal modernega človeka.
Princesa zbira avtograme
Mala angleška prestolonasledmica, princesa Elizabeta, spada med najfoolj vnete zbiralce avtogramov v imperiju.
Pred nekaj časa so ji starši darovali album za avtograme in tedaj se je princesa odločila, da bo vse važne osebnosti, ki bodo prišle k svečanostim kronanja v London, poprosila za podpise. Seveda se je v album takoj nabralo nekaj podpisov.
Na prvi strani sta se ovekovečila njena starša, angleški kralj in kraljica, dalje so bili tu takoj podpisi drugih članov kraljeve rodbine, gdč. Crawfordcve, ki vzgaja princeso, lorda Baden<a^Powella, osnovate-Ija skavtske organizacije itd. Sedaj po svečanostih kronanja ni pač na Angleškem nikogar, ki bi ne b-1 rad lastnik tega albuma.
Preiskava zaradi katastrofe „Hindenburga"
dani nemške preiskovalne komisije, ki so prispeli v Ameriko za rad1 študija vzrokov nesreče zrakoplova. Od desne proti levi: Dr. Eckener, dr. Dttrr in podpolkovnik Brelthaupt. V zadnjih dnevih se pojavljajo verzije, da je nastala nesreča zaradi nerodnega manevriran ja na pristajališčn
Možakar, ki je hotel najet; poseben vo& za opazovanje londonskih svečanosti...
(»Everybodys weekl?<|
Kronanske svečanosti v Londonu so bile zaključene z veliko revijo ladij angleške vojne mornarice. Parada, ki sta se je udeležila kralj Jurij VL in kraljica Elizabeta, je gledalo nad milijon ljudi — Na sliki: Topovi bojnega broda »Repulse«,
na desni pa znana križarka »Hood«
Mlad veteran zraka
Dick Merrill je zaslužil s prenosom filmov o londonskih svečanostih v Ameriko sto tisoč dolarjev
V dnevih kronanja angleškega kralja je bil ameriški letalec Dick Merrill ena izmed osebnosti, o kateri so v tej zvezi največ govorili. Ta sloviti pilot je v tretjič preletel Ocean, da bi ponesel filme s posnetki kronanskih svečanosti v Ameriko. Kakor znano, ga je skrajno neugodno vreme potem zadržalo, da se ni mogel vrniti v Ameriko takoj, čim so bili filmi pripravljeni, a med tem je že startal v Ameriko in po sijajnem poletu, ki ga je v četrtič vodil nad oceanom, je s svojim spremljevalcem že dospel domov in omenjeni filmi se v ameriških kinematografih že davno predvajajo.
Dick Merrill je imel izrečno naročilo, naj dospe čim prej na Angleško in naj se od tam tudi čim prej vrne. Svojo nalogo Je opravil, če ne upoštevamo zamude, ko ga je višja vremenska sila zadržala na Angleškem, v polni meri. Samo 21 ur je rabil za polet iz New Torka do londonskega letališča Croydona, kamor je prispel en dan pred kronanjem.
Pristal je pravzaprav najprvo na angleškem vojaškem letališču v North Wealdu, kjer so ga pozdravili njegovi angleški tovariši, po kratkem pristanku se je znova dvignil in 12 minut pozneje je bil že nad Croydonom, kjer ga je že daljši čas pričakovala nestrpna množica. Pilotiral je eno-krovnik srebrne barve z dvema motorjema. Letalo se še ni ustavilo, ko so ga že obdali fotografi in možje ob mikrofonih ameriških radijskih družb. Ko je Merrill splezal iz aparata, se je znašel pred gozdom mikrofonov, v katere naj bi takoj govoril. Amerika je čakala pač z nestrpnostjo na izid tega poleta, kajti vožnja z letalom nad Oceanom pomeni še vedno drzno dejanje, posebno pa, če ga izvrši v rekordnem času, kakor je bilo ob tej priliki.
Trajalo Je nekaj časa. preden Je mogel letalec spregovoriti, kajti navdušeni klici množice niso hoteli prenehati. Končno je mogel izreči besede: »Dobro mi je. Imela sva po poti mnogo dežja in sploh slabega
vremena, sedaj sem pa že tu. Polet sem je bil zelo neprijeten in gotovo najbolj naporen izmed vseh, kar sem jih opravil doslej. Upam, da bom dan po kronanju že spet v New Yorku. Oba motorja sta delovala sijajno. Vzamem jih s seboj domov, da me bosta lahko uspavala«. Za Merrillom je bil njegov spremljevalec, pilot Jack Lambie. Mladi mož se je izkazal za zelo boječega. Edina izjava, do katere so ga pripravili, je bila ta: »Vesela sva, da je vse to za nama.« Potem se je obrnil od mikrofonov in izginil v množici. Med tem sta Merrilla napadli dve mali, elegantno oblečeni Američanki in ga obsuli s poljubi, da je bil njegov obraz potem ves pokrit z rdečilom za ustnice ...
Dick Merrill šteje danes 38 let in spada že med veterane zračne plovbe. Začel je kot letalec angleškega vojaškega zračnega brodovja med svetovno vojno. Od tedaj je preletel že nad 1,500.000 milj, trikrat nad Atlantskim oceanom. V septembru lanskega leta je letel z newyorškim zvezdnikom Harrvjem Richmanom brez pri-stannka iz New Yorka v Llandile na Angleškem. Devet dni pozneje je letel iz South-porta proti New Torku, toda zavoljo pomanjkanja goriva je moral pristati že v Musgrave Harbouru na Novi Fundlandiji. V decembru je bil ranjen, ko je vodil neko potniško letalo z enajstimi potniki. Zašel je v blizzard, enega izmed zloglasnih ameriških snežnih viharjev, in je moral pristati v nekem gorskem kraju. To je bilo prvič v njegovi karieri, da se mu je primerila letalska nezgoda. Za prevoz filmov s svečanosti kronanja v Ix>ndonu v Ameriko je prejel nagrado 100.000 dolarjev.
Avstrijski diplomat v Parizu
ŠPORT
Jutri torej: Ali zeleni ali mi!
Še nekaj besed o pomena jutrišnje tekme med Concordijo in Ljubljano
Glede te odločilne tekme in finala v letošnjem liginem tekmovanju sploh, je potrebno, da si je naša športna javnost na jasnem o nekaterih stvareh izza kulis športne politike, ki so tudi vzrok, da potekajo zadnje letošnje tekme nekam čudno, dejali bi skoraj paradoksno.
Dolgoletna borba za vodstvo v jugoslo-venskem nogometu, se bije že dolgo v znamenju borbe med vodilnima beograjskima kluboma BSKom in Jugoslavijo. Razume se, da ima vsaka stranka svoje pristaše med ostalimi klubi v državi. Večino ima že nekaj let nazaj BSK. K tej večini pripada tudi velika večina slovenskih športnih klubov, med njimi tudi SK Ljubljana. Opoziciji pa, ki jo vodi Jugoslavija, pripadajo zagrebški klubi, beograjski Bask in splitski Hajduk. Borba se je posebno v zadnjem času zelo poostrila.
Pri tem razpoloženju postaja razumljivo. da se poskuša vse mogoče, da se Ljubljana po možnosti izrine iz lige, ohrani pa »opozicionalnega« Baska, Haška in Concordijo. Razumljivo postane potem tudi, kako je mogoče, da najboljši igralec na terenu zabije dva lastna gola na tekmi Jugoslavija - Concordia in tako omogoči zmago Concordije. Razumljive postanejo ležerne igre onih klubov, ki nimajo niče-
Najboljše, kar je videla Ljubljana
Plavalni nastop »VVasserf reunde« iz liannovra
Ko si je Ilirija za svojega prvega letošnjega nasprotnika izbrala moštvo velikega svetovnega slovesa - S. V. Was-
sar-freunde« iz Hanovra, je s tem v prvi vrsti hotela, oddolžiti se ljubljanski športni publiki za dosedanjo njeno tesno sodelovanje z našimi plavači na vseh plavalnih tekmovanjih, ki so že bila v Ljubljani.
Res je, da veliki klubi po evropskih velemestih prirejajo češče gostovanja močnih, renomiranih moštev. Pri nas pa, v naših skromnih razmerah je to zvezano z velikanskim rizikom, ki si ga more prireditelj le tu pa tam privoščiti.
Nastop hannoveranskih 3>Wasserfreun-<3e« bo v Ljubljani športni dogodek, kakršnega naše mesto prav gotovo še ni doživelo. Ne le, da so to prvi nemški plavači, ki pridejo v Ljubljano, da je Gunst prvi posestnik zlate olimpijske kolajne, ki bo nastopil pri nas — Waserfreunde so moštvo, ki brez posebnega truda premagujejo močne državne reprezentance, so morda moštvo, ki mu ni kos nobeno klubsko moštvo na svetu!
Nam bodo prinesli novo razodetje: pokazali bodo priznano vzorno, koristno in lepo nemško igro, ki je na reviji športnikov vsega sveta, lanski berlinski olimpiadi žela splošno priznanje, odobravanje in občudovanje ne samo stotisočglave publike, ampak tudi strokovnjakov in kritikov vseh petih celin!
Športni užitek prve vrste torej, prilika, kakršna se Ljubljani nudi v vsem času udejstvovanja naših športnikov v najrazličnejših športnih panogah prvič in se morda ne bo spet kmalu.
Kajakaši so imeli občni zbor
Kajakaški klub je gotovo eden izmed najlepših športov, saj nudi športniku možnost širokega udejstvovanja. Turistika, veslanje, plavanje, sonce in zrak, vse je združeno v besedah — kajak šport. S svojim čolničkom, ki ga lahko zloži v nahrbtnik in ga dene na ramo, se vozi kajakaš po Bohinjskem jezeru in občuduje očaka Triglava, se nato spusti po divji Savi, kjer pokaže v brzicah vso svojo spretnost lahko občuduje slapove Vrbasa, se bori z divjimi valovi Drine in Tare, za nameček pa si lahko privošči še slano morje.
Te dni so pripadniki tega športa, ki so združeni v kajak klubu Ljubljana, polagali obračune svojega dela. Predsednik ing. Pogačnik je v svojem izčrpnem poročilu podal kratek pregled razvoja kajak športa. Romantika naših pokrajin in voda, želja po novih podvigih, je napotila peščico krepkih fantov, bilo je skoraj pred desetimi leti, da so si nabavili čolne in se pričeli spuščati po divjih valovih Save. Z velikimi žrtvami, z veliko in nesebično požrtvovalnostjo so si člani zgradili na prostoru ob Ljubljanici, ki ga je dala v najem mestna občina, čolnarno, da jim je dana možnost priprav in treningov, za potovanja in tekmovanja. Živimo v dobi športnega rekorderstva in val tega je prešel tudi na kajak šport. Klub je posvečal pozornost tudi temu in uspehi niso izostali. Tudi turistično - propagandnemu vprašanju je klub posvečal svoje delovanje. Pripravil je organizacijo nemških ka-jakašev, ki so prevozili naše reke od Bohinja po Savi, Drini in Neretvi in se usta-vili ob naši obali. Ravno zaradi tega pa bi bilo potrebno, da priskočijo klubu na pomoč z denarno podporo vse zainteresirane instance, kut banovina, Zveza za tujski promet in druge, saj klub deluje v športnem in propagandnem oziru.
Tajniško poročilo kaže, da je klub v stalnih stikih ne samo s svojo vrhovno instanco in drugimi domačimi klubi, temveč tudi z avstrijskimi, nemškimi in belgijskimi klubi, katerim nudi s poročili o naših rekah možnost, da potujejo njihovi člani po naših rekah.
Blagajnik je v poročilu prikazal požrtvovalnost članov za zbiranje denarnih sredstev, ki so potrebna za klubovo delovanje. Nadeja pa se, da bo mogoče le prišla pomoč s strani oblastva, ki bi rešila klub največjih skrbi.
Izčrpno je bilo tudi poročilo klubovega kapetana. Člani so skozi vso sezono pridno delovali. Vožnje po Savi so bile najbolj obiskane, potovanj po rekah v Bosni in črni gori pa si zaradi stroškov niso mogli privoščiti. Klubovi tekmovalci so častno zastopali klubove barve. Na državnem prvenstvu na Bohinjskem jezeru so si osvojili prva in druga mesta. Dva tekmovalca sta tudi zastopala državne barve na berlinski olimpiadi in dosegla časten uspeh.
Po razreŠnici odboru so sledile volitve vi p bil izvoljen cssJodnji odbor: predsed-fclg. ^ogjrfnfe, tssjnak S? unij, blagaj-
sar več izgubiti in lahko potrebnim svojim pristašem dobavijo točke ln gole za goldi-ference.
Toda v nedeljo je vendarle še priložnost, da naši fantje prekrižajo vse takšne račune. Prepričevalna zmaga nad Concordijo jim popolnoma zasigura obstanek v ligi. Prepričani smo, da bodo vsi storili svojo dolžnost in verujemo v zmago naše enajstorice. Marljiv trening pod novim vodstvom jih je usposobil za zmago.
In naše športno občinstvo: Hes je morda Imelo kdaj vzroka, da je nejevoljno zapuščalo igrišče, da je bilo z dopeženimi rezultati nezadovoljno!. Todt smrtni greh nad našim nogometom bi bil, če bi zapustilo občinstvo svojega reprezentanta v ligi v najbolj važnem in kritičnem trenutku. V trenutku, ko gre za čast in prestiž našega nogometa. Tega ne sme in tndi ne bo storilo! Potrebno je, da se zbere v nedeljo v rekordnem številu na igrišču in s svojim bodrenjem da poleta našim igralcem za dosego čim lepše zmage.
Gre za veliko stvar, gre za to, da doka-žemo, da tudi v tej športni panogi nismo zadnji in da nas z mahinacijami ne more nihče uničiti. Ta dokaz se nam bo v nedeljo v harmoniji med moštvom in publiko res lahko posrečil.
nlk Hafner, kapetan Malahovsky, v odbor pa Predalič, Strikberger in 2mavc, za revizorja pa Bernik in Cerar.
Pri slučajnostih se je vršila zanimiva debata, novemu odboru pa je bilo naloženo, da izvede še večjo propagando za naše reke v inozemskih športnih in turističnih revijah, nadalje širi propagando za kajak šport, izvede markacijo nevarnih mest na Savi, tekmovalce pa pripravi tako, da bodo še nadalje dostojno zastopali klubove barve na vseh domačih in inozemskih tekmovanjih.
V nekaj vrstah
Jutrišnjo tekmo med Concordijo ln Ljubljano bo sodil italijanski sodnik Mattea iz Turina. Mattea je sodnik od leta 1919 in je v svoji sodniški karieri vodil že številne važne tekme doma, v zadnjem času pa je znan tudi pri nas, kjer je pred tedni odlično opravil svojo funkcijo na eni najvažnejših letošnjih ligaških tekem, na od-
ločDni tekmi med Jug«lwDq fa
sktm v Beogradu.
Beograjska »Politika« j« objavila pred kratkim zanimivo vest, da se med najMrn in italijanskim savezom vodijo pogajanja za reprezentativno nogometno tekmo med Jugoslavijo in Italijo, ki naj U se igrala v sokolskem stadionu v Zagrebu. 2e ta aranžman sam bi bil velik dogodek, posebno razveseljivo pa je, da bi se ta tekma vršila povrh še v Zagrebu. Tako bi tudi »mi iz province« morda lahko enkrat videli kaj boljšega na zelenem polju.
V tekmah za Davisov pokal smo prUBl že do tretjega kola, ki se mora odigrati do 6. junija. Kakor smo že zabeležili se bodo v tem kolu srečali: V Milanu: Italija in Nemčija, v štokholmu: švedska in Belgija, v Pragi: Češkoslovaška in Francija, v Zagrebu pa Ju gosi ovija in Jnžna Afrika.
Predsinočnjim je v beograjskem radiu imel o naših pripravah za prihodnjo olimpiado v Tokiu predavanje načelnik ministrstva za fizično vzgojo in. Aračič, ki je med drugim naglasil, da bo treba bodoče olimpijske reprezentante pri nas iskati v vrstah najbolj talentiranih juniorjev od 16. do 18. leta. Seveda naša udeležba v Tokiju ne bo takšna kakor je bila v Berlinu, temveč bomo mogli tjakaj poslati samo 20 do 30 najboljših in najsposobnejših Glede zbiranja sredstev za našo udeležbo je g. načelnik najbolj računal s privatno inicijativo, na katero bodo v prihodnjih treh letih apelirali jugoslovenski olimpijski odbor in vsi, ki skrbijo za naš šport.
»Sporttagblatt« objavlja na vidnem mestu vest, da Je Gradjanski zaradi poraza Chelseje v Gradcu odpovedal tekmo £ njim, tako da bo zdaj igrala pri nas samo še z Jugoslavijo, in sicer v ponedeljek 24. L m. v nočni tekmi. Dunajski list trdi, da bo zaradi te odpovedi nastala najbrže afera, ki utegne škodovati vsemu jugoslovanskemu nogometu v odnošajih z angleškim.
SK Ljubljana. Igralci liginega moštva naj bodo drevi točno ob 19. pred Emono. Subjuniorji igrajo v nedeljo ob 10. na Mladiki. Postave liginega, rezervnega, junlor-skega in subjuniorskega moštva za nedeljske nastope so razvidne z objave v oknu tajništva LNP.
ŽSK Hermes (nog. sekcija). Jutri ob 9.30 trening na dva gola med I. moštvom in rezervo. Vsi igralci morajo biti najkasneje ob 9. na igrišču. Po treningu ob 11 bo na igrišču sestanek vseh aktivnih Članov.
Juniorski lahkoatletsld miting v O)ju.
SK Jugoslavija v Celju priredi Jutri ob 10. na svojem igrišču pri Sp. Lanovžu juniorski lahkoatletski miting, ki bo gotovo zelo zanimiv.
Vestnik ZKD
Pred poletnim premorom v knjižnici
V	prosvetnem delu na deželi se čuti v poletnem razdobju zastanek tudi v delovanju društvenih knjižnic. Kmetiški sloj je priklenjen na delo na polju. Tudi ob nedeljah ni več takega zanimanja za knjigo, kakor v zimskem času.
Izposoj i ln i dnevi v naših podeželskih knjižnicah bodo čim dalje bolj pusti, lzosta-jali bodo naši najbolj vneti čitateiji ,ki smo jim sicer le s težavo zadostili v zimskih mesecih. Povsem seveda ne bomo zaprii knjižnic, saj tudi mrtva sezona zahteva od voditeljev knjižnice nekaterih poslov.
Predvsem je treba eterjati knjige, kj jih imajo čitateiji doma že preko določenega časa. Najprej javite na društveni deski, da naj čjitaitelji vrnejo knjige in določite rok, do kdaj naj bodo knjige v rokah kniižni-čarja. Zamudnikom seveda ne boste prizanesli. Pri njih se boste zglasjli ali pa jih boste podregali pismeno.
Ko so vse knjige vrnjene, jih je treba pregledati. Močno obrabljene, ki so že na zunaj take, da jih nerad primes v roke brez rokavic, se izločijo iz seznama Knjižničar tega sam ne bo odločil, ampak predložil seji knjižničnega odseka ali pa društvenemu upravnemu odboru, da odloči o usodi obrabljenih knjig.
Ostale knjige je treba zaviti, da bodo na jesen spet lahko takoj sposobne za izposojo. Knjige, kj so trpele na vezavi, se dado domačemu knjigovezu v popravilo. Zdaj je tudi najlepša prilika, da daste vezat; tudi broširane knjige, ki ste jih nabavili tekom leta.
Vsak knjižničar, ki je res s srcem prf svojem delu, bo vesel, če bo lahko obogatil društvene police. Navadno leži skrb za obogatitev knjižnice na njegovih ramah. Zato bo pripravil seznam, po katerih delih, ki jih knjižnica še nima, je največ povpraševanja. Knjižničar si je gotovo že med letom zapisoval želje iz vrst čftateljev v poseben zvezek in bo zdaj imel seznam brž gotov. Napravil bo nato proračun in pripravil poročilo za sejo knjižničnega, prosvetnega ali upravnega odibora, kakor je pač pni njih doma v veljavi. Zahteval bo od odbora, naj obogatj knjižnico s knjigami po sestavljenem spisku.
Seveda bo največ izgovorov, da društvena blagajna nima sredstev. Knjižničar, ki se bo znal postaviti za svoje pravice, pa bo le dosegel, da mu sta vi. »o za knjige na razpolago vsaj vsoto, ki je bila postavljena v proračun na občnem zboru. Sicer pa je tudi tu, kakor drugod, na mestu iznajdljivost. Ali je že pokrenil knjižničar sam kake korake, da dobi knjižnica lasten fond. Zakaj ne bi priredili čitateiji igro v korist skladu za nabavo novih knfig! Kjer tega niso naredili doslej, je še čas, da to izvedejo ob nastopu nove dramatske sezone. Mislite na to že zdaj, sicer bo stvar zaspala.
V	nekaterih krajih bodo v zadregj glede nabave knjig, glede cen in morda še o drugih zadevah. Tem nai povemo, da ima na.^a ljubljanska centrala ZKD poseben knjižnični odsek. Kakor je povedal zvezni knjižničar na občnem zboru, je prejel v teku lanskega leta več sto vprašanj, ki so jih nan? naslo-viili podeželski knjižničarji. ZKD pa je prejela tudi 61 prošenj za nove knjige. Ljubljanska centrala je vpoštevala v okviru danih možnosti vse prošnje in razdelila 3.628 knjig.
Po svojih zvezah s knjigarnami in založniki pa bo ljubljanska ZKD preskrbela podeželskim članicam knjige s popustom.
Obnovljena in izpopolnjena knjižnica v jeseni ne bo v veselje le društvenih funkcionarjev, temveč bo v ponos vsemu kraju. Saj lahko merimo kulturo posameznega kraja po delovanju knjižnice, številu čitate-Ijev in nakladi knjig, ld je šla med ljudi.
Vendar naj knjižnica zdaj v poletni sezoni ne prestane z delom.
Še se bodo našli nekateri, ki bodo radi radi tudri seda? segali po knjigah. V vae bo prišel leftoviščar. Ob prvem deževnem
dnevu ne bo pobegnil domov. Zato mu dajte priliko, da se razvedri s knjigo v roki tudi ob deževnem dnevu. Domov se bodo vrnili tudi dijaki. Za nie je nastopil zdaj najdaljši delopust. Mladina se bo rada odzvala vabilu knjižničarja in pomagala urejevati knjižnica previjati knjige in sestavljati nove 6ezmame. Vedite, da bodo najbrže ti fantje in dekleta nekoč vašj najbolj vneti društveni delavci, zato >im dajte priliko, da se spoznajo v društvenem dedovanju že v počitnicah.
Tekom poletja boete morda zmanjšali število izposoilnjh dni. Izvesite o tem obvestilo na društvena deski. Javite ipa tudi ime in stanovanje knjižničarja, da bo prijatelj lepe knjige tudi izven določenega dne lahko dobil dobro Stivo.	J.
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kfno predvaja danes in
jutri filmsko komedijo »Konfeti«. Dodatek: »Flip na divjem zapadu« in zvočni tednik.
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Cr* noml ju predva jail drevi točno ob pol 9. in jutri ob 4. popoldne in ob pol 9. zvečer film >Sanje zimske noči«.
MORAVČE. V Moravčah se je poročila gdč. Iza Orehkova. hčerka pokojne go-stilnioarke ge. Kaukove, z g. Jožetom Bar-letom, orožniskim narednikom iz št Vida nad Ljubljano. Za priči sta bila g. Toman Ciril, bančni ravnatelj, in orožniški komandir g. Janez Kralj. Z odhodom ge. Ize iz Moravč je nastala v naprednih društvih občutno vrzel, kajti neumorno je delovala pri Sokolu, Pevskem društvu in Društvu kmečkih fantov in deklet Prav posebno jo bomo pogrešali pri dramskem odseku. V trajnem spominu nam bo ostala kot Majda v »Divjem lovcu«, ki smo ga uprizorili v režiji g. Janka iz Ljubljane na prostem pred zaloško graščino in na Ruso-vem griču nad Ljubljano. Novoporočence-ma mnogo sreče! — Večkrat prihajajo tujci v Moravče in se pritožujejo, da v Moravčah ni telefonske zveze, ki bi zelo koristila tujskemu prometu in tudi domačinom. — Moravski trg je na lepoti mnogo pridobil z novo ograjo šolskega vrta pri cerkvi in s prezidavo zidu med šoldcim in župnijskim vrtom. Popraviti bi bilo treba le še stopnišče, ki drži z banovinske ceste k cerkvi. Stopnice so zdaj v obupnem stanju in je le čudno, da se doslej ni zgodila kaka nesreča.
p0LJCANE. Te dni je po kratkem bole-hanju preminil priljubljeni železniški uradnik v pokoju g. Degen France. Nekako pred pol letom mu ie umria žena in od tistega časa je hiral. Pokojnik je bil simpatičen diružabnik. V Poljčanah je bil več let v službi in znan kot vesten uradnik. Kraj in ljudje so se mu tako priljubili, da je ostal prj nas tudi po upokojitvi. Brl je zvest član Vodnikove družbe in tukajšnjega Sokola. Zamišča sina edinca. Blag mu spomin.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20.30, jutri ob 15.15 in 20.30 veseli film, poln zdravega humorja, smeha in divnih pri rodnih scen »Zmagovalec dne; va«. Za dodatek nov paTamountov zvočni tednik
ŠTRIGOVA. Pred oktobrskimi občinskimi volitvami smo brali v »Slovencu«, da je on pripomogel do gradnje ceste iz Štrigove v Ljutomer, čeprav se ie začela cesta graditi že prej. Ker še ni dograjena, a je v kraju mnogo nezaposlenih delavcev, prosimo »Slovenca«, da vsaj izpoeluje nadaljevanje grad« nje. Naj to stori, pa mu bomo oprostili tisto pavovo perje, s katerim se je takrat krasil
SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Na tukajšnji železniški postaji je naposled zasvetila električna luč. Vse priznanje šefu postaje g. Ivanu Rebolu, saj se je na njegovo prizadevanje odločila železniška direkcija v Ljubljani za elektrifikacijo ene najprometnejših postaj v Savinjski dolini. G. Rebol se je v tem pogledu obrnil za pomoč tudi na razne interesente, ki so ga vsi podprli razen občanske uprave, ki je na seji v marcu odklonila s 15 glasovi proti trem elektrifikacijo postaje. Akcijo g. Re-bola so podprli elektrarna pri Sv. Petru, ki
rifeetft Mat aa postajo, gg. Srebotajak. Staiio Oset te Ar-
tur Jugovič, Savinjska tkalnica Ogrfeeg & Themel pri Sv. Petru in Jugoslovanska tekstilna tvomica Mautner pri Sv. Pavlu pri Preboldu.
Z Jesenic
s— ZvoCnJ kine Radio predvaja danes te johi v nedeljo ob pol 9. zvečer (v .nedeljo tndi ob 3. uri pop.) zabaven veiefilm »Ljubezen na zapoved«. Med dodatki zaba* ven film in zvočni tednik. — Sledi za praznik »Trije smibd učitdjice Kristine« (Učiteljica ljubezni).
IZ Zagorja
z— Del|| teden. V revirju Se vedno via* da beda in ker obljubljenega zloljšanja od nikoder ni, moramo posvečati posebno skrb bodočnosti mladine. Ta skrb je prišla do izraza tudi v dneh dečjiga tedna. V Sokolskem domu je predsed.vk društva za varstvo otrok g. Kolenc poročal o delu za zaščito otrok, g. dr. Slavko Grum je govoril o zdravstveni vzgoja otrok, tajnik unije g. Jagodič iz Ljubljane pa o morali otroka. Predavanja so se potem ponovila v zadruž* nem domu na Lokah. G. dr. Grum je v kinu Triglavu predaval tudi o zračnih napa-
<Bh. To predavanje 3® balo najprej m «da-
dtno, potem pa za odrasle. Zaradi važnosti predavani bi moral bjti obisk številnejši.
t— Dva nora grobova. V ponedetjek so
pokopali 331etno pridno gospodinjo, posest* nico Angelo Dolančevo od Sv. Urha. 1'okoj-nica, ki je zapustila iz prvega zakona tri male otroke, je legla v preranj grob kot žrtev jetike. Druga žrtev te zavratne bolezni pa je bil 361©tni upokojeni nameščenec Ot-mar peterlin iz Toplic pni Zagorju. Dokler je mogel, je služboval pri Bratovski sklad« niči. Vzorno se je udejstvoval tudi ▼ javnem življenju kot član tamburaškega zbora jn Glasbenega društva ter kot tajnik in blagajnik Sokola. Zaslužnega svojega odbor nika je Sokol spremljal do groba. G. Peterlin je zapustil hčerko-edinko in soprogo Fa* ni iz znane nacionalne Blažičeve rodbine. Blag mu spomin, družini iskreno sožalje.
h Ptuja
j— Sreski cestni odbor. Proračun srečke" ga cestnega odbora za leto 1937/38 s izdatki 2,102.442 Din. je od banske uprave odobren- Primanjkljaj v znesku 62(X662 Din 6e bo kril s 16odstotno sresko cestno dokla-do, kar pomeni veliko novo obremenitev vseh davkoplačevalcev.
Vlom v občinsko pisarno na Dobrovi
Ljubljana, 20. maja
Na Dobrovi je bil danes ponoči izvršen izredno drzen vlom v občinsko pisarno, v katero sta prišla iskat plena dva nevarna nočna obiskovalca tuje lastnine.
Kmalu po polnoči je dobrovski cerkovnik Vinko Vampelj, ki je spal v zgornjih protorih mežnarije začul, kako je žvenke-talo steklo na oknu občinskega urada. 2e v septembru lani so skozi isto okno vdrli neki neznanci, a takrat so govorili, da je imel poizkušeni vlom politično ozadje, storilcev pa še do danes niso izsledili. Vampelj je upravičeno zasumil, da je občinska imovina vnovič dobila nevabljene goste, pa je pohitel in poklical Občinskega tajnika Ivana Sadarja, ki prav tako stanuje v me-žnariji, ter župnikovega hlapca Andreja Končana. Tiho so se odpravili na prežo v občinskem uradu, tajnik in cerkovnik sta se postavila vsak za svoj vogal, Končan pa se je priplazil do okna, na katerem so bili šibki, primitivno vdelani križi z železnim drogom toliko razširjali, da se je bilo mogoče človeku splaziti skozi odprtino.
Vlomilca sta očitno začutila, da jima
je nastavljena zasedba, in eden izmed njiju je pomolil glavo skozi okno, da se ogleda. Končan, ki je imel motiko v rokah, je krepko zamahnil proti njemu, a je zgrešil. Vlomilec se je brž umaknil nazaj, trenutek nato pa se je iz okna prikazala njegova roka, oborežena s samokresom, in proti Končanu sta padla dva strela, ki sta ga oba zadela v desno pleče in levo stegno. Eden izmed strelov je od strani rahlo oplazil tudi cerkovnika Vamplja. Ker se Je Končana lotevala omedlevica, ga je moral Vampelj odpeljati v župnišče, da je ostal na straži občinski tajnik sam. Ko se je prvi izmed tolovajev skušal prevaliti skozi okno, da pobegne, mu je Sadar zastavil pot a ko Je prvemu prlhitel še njegov pajdaš na pomoč, se je moral umakniti. Neznanca sta drug za drugim poskakala na cesto in zbežala v smeri proti gozdovom nad Polhovim gradcem.
Občinski tajnik je takoj po telefonu obvestil orožnike v Ljubljani in s policijskim avtom se Je še ponoči pripeljala patrulja na Dobrovo. O nekaterih predmetih, ki so Jih vlomilci pustili na kraju dejanja, so orožniki doznali, da izvirajo iz župnišča na Brezovici, kjer Je bilo vlomljeno prejšnjo noč. Tako je jasno, da gre v obeh primerih za iste storilce. Za revolver, iz katerega je vlomilec streljal, so ugotovili, da je mavzerica. Z zločincema je izginilo samo nekaj drobiža, ld sta ga našla v predalu pisalne mize, medtem ko se blagajne še nista utegnila lotiti. Ranjenega župnikovega hlapca so orožniki z avtomobilom takoj prepeljali na kirurški oddelek, kjer so ugotovili, da poškodbe na srečo niso težjega značaja- Pod vodstvom narednika-vodnika Rebernika orožniki vztrajno vrše preiskavo, ln ker je za sum podanih nekaj konkretnih prijemov, bosta razbojnika najbrž že kmalu v roki pravice.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerzi
21. maja
Ljubljana 7. 759.9, 17.0, 84, SW1, 10, —, —, Maribor 7. 758.9, 17.0, 80, SW1, 10, —, —; Zagreb 7. 758.8, 21.0, 70, ESE3, 10. —, —; Beograd 7. 761.4, 20.0, 70, SE3, 8, —, —; Sarajevo 7. 762.6, 17.0, 60, O. 10. —, —; Skoplje 7. 763i6, 19 ft 70, SE1, 5, —, —.
Temperature: Ljubljana 25.8, 16.1; Mari* bor 25.0, 14.0; Zagreb 28.0, 20.0; Beograd 90.0, 17.0; Sarajevo 31.0, 12.0; Skoplje 28.0, 13.0; Split 27.0, —,
Novi vozni red
Stopi v veljavo v noči od petka na soboto Odhodi vlakov Iz Ljubljane — Prihodi vlakov v Ljubljano
V smeri ura m. Vlak
Proti
0	45	potn.	Zagrebu, Mariboru
4	30	brzi	Beograda, Sušaku. Split«
5	30	potn.	Mariboru, Zagreba
8	00	potn.	Mariboru
9	13	brzi	Zagrebu—Beograd«
13	09	brzi	Dunaju, Pragi (tudi Zagrebu) Maribora, Zagrebu
13	35	potn.	
18	23	potn.	Zagrebu, Maribora
20	00	brzi	Beogradu, Sušaku, Splita
21	48	ekspr.	Zagrebu, Carigradu. Atene
22	01	brzi	Beogradu (od 15. 6. do 15. 9 )
22	32	izlet.	Zagreba (do 12. 9. ned. i praz.)
23	55	bfZl	Dunaja, Berlinu, Budimpešti
1	40	brzi	Rakeku, Trstu, Parizu
5	58	brzi	Trstu, Reki, Rimu
6	15	potn.	Rakeku, Postojni, Trata
8	37	ekspr.	Trsta, Milana. Pariza
10	00	potn.	Reki, Trstu, Milanu. P*rlta
13	40	potn.	Rakeku, Postojni, Trstu
17	07	brzi	Trstu. Reki, Milana
18	20	potn.	Rakeka
5	10	izlet.	Jesenicam (ned. m prazn.)
5	50	pota.	Kranju, Tfiiča (ob delavn.)
6	00	izlet.	Bistrici, Planici (ned. i prazn.)
6	47	izlet.	Jesenicam (ned. in prazn.)
7	15	potn.	Bistrici-B. j., Rateče-Planici
7	55	DfZI	Jesenicam (od 15. 6. do 15. 9-)
9	44	brzi	Jesenicam, Salzb.. Munchena Bistrici-B. j., Rateče-Planici
11	48	potn.	
15	45	potn.	Jesenicam, Rateče-Planic*
17	30	potn.	Kranja, Triiča
18	40	potn.	Jesenicam, Bistrici. Boh. jez.
20	48	brzi	Jesenicam, Munchena. Parizu
23	30	potn.	Jesenicam
5	25	izlet.	Karlovcu, Kočevja (ned. i pr.)
7	50	potn.	Grosuplju—Novemu mesta
13	33	potn.	Novemu mesta, Kočevja
16	15	potn.	Karlovca
19	30	potn.	Novemu mesta ln Kočevja
7	45	mešani	Vrhniki
11	40	mešani	Vrhniki
1 1*	00	mešani	Vrhniki
18	30	mešani	Vrhniki
I 22	20	izlet.	Vrhniki (ob ned. hi pr*zn.)
5	29	potn.	Kamnika
8	05	potn.	Kamnika
11	30	potn.	Kamniku
13	45	potn.	Kamnika
16	05	potn.	Kamniku
18	25	potn.	Kamniku
ara m. Vlak
1	27	brzi
5	20	izlet.
5	54	brzi
6	32	potn.
7	03	potn.
7	32	brzi
8	29	ekspr.
9	00	potn.
9	34	brzi
13	18	potn.
17	01	brzi
18	09	potn.
20	24	brzi
22	00	potn.
4	17	brzi
7	06	potn.
12	59	brzi
13	23	potn.
19	15	potn.
1 21	38	ekspr.
I 22	08	potn.
1 23	50	brzi
1 7	10	potn.
1 7	40	potn.
1 8	50	brzi
1 12	17	potn.
1 15	38	potn.
1 17	56	potn.
1 19	25	potn.
1 19	42	brzi
1 20	35	potn.
1 21	43 1 brzi	
1 22	12 | izlet.	
! 6	50	potn.
i 9	05	potn.
1 15	00	potn.
1 20	37	potn.
|22	10	izlet.
1 C	55	mešani
1 9	20	mešani
1 13	14	mešani
1 17	50 | mešani	
21	20	izlet.
6	46	potn.
7	35	potn.
10	54	potn.
13	28	potn.
15	43	potn.
1 18	08	potn.
121	55	izlet.
1 1»_
Beograda, Sarajeva, Maribora Zagreba (do 12. 9. ned., pral., Maribora, Dunaja, Budimpešte Zaloga (tudi 1445 in 1853) Zidanega mosta. Beograda (od. 15. 6. do 15. %) Beograda, Carigrada, Aten Zagreba, Maribora Beograda, Zagreba, Sušak* Maribora, Zagreba Dunaja, Prage, BndimpeJte Maribora, Zagreba Zagreba, Beograda Maribora, Zagreba
TrsU, Milana, Rima Rakeka
Rima, TrsU, Reke Trsta, Postojne, Rakeka. Trsta, Milana. Pariza Pariza, Milana, Trst* Rakeka, TrsU Rima, Trsta, Reke Tržiča, Bistrice Jesenic, Tržiča, Bistrice Jesenic Tržiča, Jesenic, Bistrice Jesenic Bistrice
Kranja (ob delavnikih) B., Rateče-Planice
Munchena, Pariz* Jesenic, Planice B. j., Rateče-Planice
Kranj*
Salzburga, Munchena B. j.. Rateče-Planice (od 15. 6. do 15. 9.) Planice (ned., praz.)
Novega mesta Karlovca, Kočevja Karlovca. Kočevja Novega mesta—Grosuplj* Karlovca. Kočevja (ned. L pr.)
Vrhnike Vrhnike Vrhnike Vrhnike
Vrhnike (ned. in prazn.)
Kamnika
Kamnika (vozi ob delava.)
Kamnika Kamnika Kamnika Kamnika
JCamnik^fo^^ed^j^^rjzn/)
Odhodi vlakov iz Maribora — Prihodi vlakov v Maribor
V »meri ura m. Vlak brzi potu. potn. brzi
potniški potn. brzi potn.
X> g
ta
•as li U
a S
pota. potn. potn. potn. potn.
potn. potn. potn.
ekspr.
potn. brzi potn. potn. ekspr. mešani potn.
_Prod
Trst, Ljubljana. Beogr. Sušak Ljubljana, Zagreb Ljubljana, Postojna, Zagreb Trst, Ljubljana, Zagr. Sušak Ljubljana, Postojna, Trat. Ljubljana, Zagreb, Beograd Zagr., Sušak, Split Beogr. Lj. Zidani most, Ljubljana_
Murska Sobota, Kotoriba čakovec
Murska Sobot*. Kotorib* Murska Sobota, Kotorib* čakovec, Kotorib*
Ruše
Prevalje, Velenje, Celovec Prevalje, Velenje, Celovec Roie
Prevalje. Celovec
Dunaj, Berlin, Varfav* št. Ilj. Dunaj
Dunaj, Prag* (od 15. 6. • 1). 9.) St. Ilj. Dunaj St. Ilj, Dunaj Dunaj, Praga
St Ilj (Samo ob delavnik9>) St. Ilj, Dunaj_
ura m. Vlak 2 I 53 I brzi
6	36 I potn.
7	I 49 I brzi
9 I 18 11 I 48 16 | 09
potn. potn. brzi potn. potn.
potn. potn. potn. potn. potn.
I	h
Trst, Ljublj.. Beogr., Split Ljubljana
Beogr.. Split, Sušak, Zagr., Lj.
(od. 15. 6. do 15. 9.) Ljubljana, Zagreb Postoj., Ljuhlj., Zagreb. Beogr. Split, Sušak, Zagr., Trst., Lj. Postojna, Ljubljana, Zagreb
Ljubljana. Zagreb_
Čakovec, Kotorib* Kotoriba, Murska Sobot* čakovec
Kotorib*, Murska Sobot* Kotoriba, Murska Sobot*
potn. potn. potn. potn. potn.
mešam
ekspr.
potn.
potn.
ckspr*
brzi n.
Ruše Prev*lje
Celovec, Prer*lje, Velenje
Ruše
Celovec, Prevalje. Velenje
Berlin, Variava, Dunaj St. Dj (nmo ob delavnikih) Dunaj, St Bj Muazzoschlag. Graz, tt Hi Praga, Dunaj Dunaj, St. nj
Pag*. Dun. (od 13. 6. • 15. 9-> P»n«j, St. Ilj_
rA. POLTZER:
34
Maminski napašč
Prigode Patricije Holmove gj
Wliinstane je stopil najprej v višnjevo dvorano, ki jo je že poznal Nocoj je bito v raji obilo gostov, in nadzornik se je zamasn oziral po prazni mizi. Baš ko se je hotel obrniti, se je pokazal zraven njega gospod Jožef Bstofl. Ravnatelj je domneval v zastrti belolasi gosipe žrtev za igralno mizo.
Po mnogih gtabokih priklonih je odvedel novo-došflico v enega izmed sosednjih prostorov, ki jih je Whinstome taikisto že poznal in kjer so igrali »trente et guarante«.
Gospa se je brez besede spustila na prazen stol ob nrtefcni mizi.
Stave so bile ta dokaj skromne, in to je bilo menda vzrok, da se je belolasa gospa, ki si tudi acfcuj mi odgrmila goste kopresne izpred obraza, fcma-m« naveličala in vstala.
In res so nadzornika igra in igralci le malo zanimali. 2e je hotel zapustiti dvoranico, ko se je mahoma obrnil ki hitro stopil za gručo, zgrinjajo, čo se okoli mize, kjer so igrali »trente et quarae-te«.
S svojega mesta je Whinstone opazoval slabot-
nega snožfcSka, U je U pravkar ab^l ▼ ignlnioo.
d asi je bil LooAb Mpcfon Shxfoe to pot skoraj
gizdalinsko oblečen, ga je bil nadzornik takoj spoznal.
Videti je bilo, kakor da se gospod Shšce ne bi mogel odločiti, ali naj poizkusi svojo srečo pri skakljajoči krogli ali pri zanesljivej&ih kartah. V naprsju sta se mu iskrila dva nenavadno velika briijanta in razodevala, da Louis Napoleon Shiice ni bil brez nekih sredstev. To je nadzornika presenetilo, zakaj pri prvem srečanju se mn je bal zdel možiček dokaj reven.
Sluice, ki se menda še vedno ni mogel odločiti, je zdaj spustil svoje bodeče oči po dvorani. Whin-stonu se je zazdelo, kakor da bi se bile za trenutek presenečene ustavile na njem. Vendar se je najbrže motil, kajti že v naslednjem trenutku je Sluice ravnodušno pogledal mimo njega.
Zdaj je Sluice pristopil k ruletni mizi in položil papirnat funt na zeleno sukno. Igral je »prvi tacat« in dobil. Pustil je vse tri funte na mizi, in ker so tudi to pot »klicali števillko izpod trinajste, se je Sluicev postavek iznova potrojil.
Možiček je zdaj porinil svojih devet funtov na »zadnji tucat«.
»Pet m trideset — črno — nepar!« je oonanfi krupjejev glas.
Iz devetih funtov jih je bilo že sedem in dvajset. Pogledi vseh so bili uprti v Sluicea, ko je z malomarno kretnjo porinil bankovce proti sredi mize na »srednji tucat«. Zanimanje igralcev je biio samo-
ta redki.
Whmstooe, kž se je bfi. neopafeno prfcfižal, je napeto opazoval prizor. Njegovo bistro oko je razločno ujelo majhen, povsem razločen mig voditelja igre. Naj je bil videti ta mig Se tako nedolžen, Whinstone je vendar ugasnil v njem skrivno znamenje, namenjeno fcrupjeju. Whinstone hi bil spre. jed vsako stavo, da ne bo pri prihodnjem zavrtija-ju dobila igre nobena številka iz »srednjega tuca-ta«. V večini skrivnih igralnih klubov so imele tudi ruletne naprave majhne skrivnosti.
Očividno je imel Sluice teflepatske zmožnosti, zakaj preden je utegnil krupje zablicaiti »Rien ne va phis!«, je mahoma segel po svojih bankovcih in jih stlačil v hlačni žep.
Ta ukrep je bil resniHSno pameten, zafcaj krupjč-jev raskavi, enolični glas, v katerem je to pot — vsaj Whinstonu se je tako zdelo — zvenelo tudi precej jeze, je v naslednjem trenutku oznanil zlo-vesfeni, za vsakega igralca toli usodni:
»Zero!«
Louis Napoleon Sluice, ki si je h3 tako v zadnjem hipu rešil znatno vsoto denarja, je porinil lorupje-ju obilno napitnino ter obrnil igralni mizi hrbet. Čez nekaj minut je zapustil dvorano.
Whinstome je iz previdnosti še nekoliko počakal, nato pa pohitel za izginulim. Vendar ni mogel Sluicea nikjer več opaziti niti v dvorani, kjer so pri treh mizah igrali >Chemin de fer«, niti v sinji dvorani ni bilo sledu omožščku. Ali Whinstami je bilo
do tega, da bi Ml poučen o Skricevem početja. Mafi gospod se mn zdavnaj ni zdel več tako nedolžen kakor pri prvem srečamju.
Ta čas, ko je Whinstome sledil za SLuicem, je sedel ta v mali palmovi veži gornjega nadstropja nasproti mladega moža, ki je zamišljeno kadil cigareto. Imela je močan vonj, ki ga mi bilo lahko pozabiti.
Shiice je skoraj neslišno gibal z ustnicami Sredi stavka je mahoma obmolknil in se z malomarnim Obrazom naslonil nazaj.
Alice Bradtford, zakaj ta je sedela Sluiceu nasproti, je vzdignila oči, a jih je takoj spet pobesila. Kakih deset korakov od nje je stala zastrta, belolasa gospa.
Tudi nadzornik Whinstome je bfl zagledal dvojico in spoznal v Sluicevem sobesedniku mladega moža, s čigar nehotno pomočjo se mu je bilo posrečilo priti v »Old Mam Cliib«. Ker ga je zdaj našel v Skncevi družbi, je mladega človeka zvedavo meril z očmi
Pristala svetloba to pot ni dala Whinstonn, da bi bil spoznal Aliso Bradfordovo v njeni preobleki. Ko je mladi mož zdaj vstal, je nadzornik pod vplivom nerazložljivega občutka sklenil z vso pozornostjo paziti nanj.
Alice Bradiford je zapustila vežo skazi majhna vrata, ki jih je umetna palma dotlej skrivala nad-zornikovim očem. Whinstone je hotel pohiteti m mladim človekom, a je prišel le neka jo korakov daleč.
NALI OGLAil
Službo dobi
Be*eda 1 Dta. fevak • Dto. m litra aH	wlm
■ Oto. Hajmatij« metek fl Din.
Čevljarski
pomočnik
■možen tndi finejšifc del dobi takoj staino zaposlitev. Josip Pogačnik, Ljubno p. Podnart.
135094
Entlarice
^erfektne, aprej-me takoj tovarna Vidmar, Ljubljana, Bavlje 18.
19483-1
Železninar
perrfektoo, tmožen ssmo-»tojnega del*. vojaščine proet, mlajša moč, dobi takoj mesto. Naslov v vseh poeiovainioafi Jntra.
33160-1
Posojilo
v hranilnih, knjižicah tepe ditne banke ljubljanske do 50.000 Iščem proti vknjižbi na vrednost 400 tisoč Din. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka*.	12572-1
Denarni zavod
sprejme mlajšega uradnika z bančno prakse lxi pripravnika s trgovsko izobrazbo. Ponudbe s prepisom izpričeval in priporočil pod šifro »Le pa prlhodnjo6t< na ogl. odd. Jutra.
12579-1
Mlinarski
pomočnik
dobd službo. Na pismene ponudbe se ne odgovarja. Prosim, predstavite se osebno pri Mesesnei, LJubljana — Vič.
12577-1
Frizerko
dobro moč, takoj sprejmem v stalno službo. Plača 400 Din in cela oskrba Josip Polak, Rakek.	12541-1
Šteparico
mlado, brhko, obenem tudi gospodinjo ln prijateljico. sprejmem. Zenitov možna. Naslov v vseh pcslov. Jutra.
12556-1
Slikar, in ples.
pomočnika
eprejmem takoj. V. To-mazin, Novo mesto.
12562-1
Pekovske
pomočnike
trt, prvovrstne delavce takoj sprejmem. Kern A., parna pekarna in tovarna keksov. Kranj.
12581-1
Krojaškega
pomočnika
za maJe in velik« komade, sprejme Jošks Gaberšek, Griže pri Celju.
13601-1
Službe išče
Vsaka beseda SO par, te-▼ek 8 Dia. «a fctr» Ji te JuJ« mal*«a t Ota; b»> aian® cneMk 18 t>ta
Uradnica 22 let
z večletno prakso z zna nJem domačega, nemškega event. francoskega jezika, dobra strojepiska in stenografinja 1-šče zaposlitve v pisarni Ponudbe pod »Perfekt-na 1937« na podr. Jutra v Mariboru.
12548-2
- Šofer mehanik
trezen ln zanesljiv vozač išče službo za luksuzni voz. ali pa krw mehanik pri trgovini z dtvokolesl ln motornimi vozlld. Naslov v vseh poslov. J utira.
12531-2
Vajenct(ke)
£eaeda 1 Din, torek 8 Dm, m Sfra ail dajanje naelora B Din. Najmanjši gaeaek 17 Dia.
Vajenca
sprejmem v moško mod no ta konfekcijsko trgovino Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje in poštenost*.
12573-44
Prodam
Beaeda 1 Dia, tovek 8 Dtn. za Šifra tU lajanj« naslova 5 Dia. Najmanjši tneeek fl Dia.
Motorni čoln
minimalna poraba bencina, zelo poceni naprodaj. Livada 27, Ljubljana.	12570-6
Kolesa
Beseda 1 Dia, davek 8 Din, sa ftitre ail lajanj« uaalova S Dia. Najmanjši tneeek 17 Dia.
Kolesa
skoraj nova in stara prvovrstnih znamk, poceni naprodaj. PROMET. Nasproti KxIžanske cerkve.	12597-11
Kupim
delnice Ljubljanske kreditne banke. Ponudbe z navedbo cene za komad na ogl. odd. Jutra pod ^Delnice«.
10612-16
		
mE.	k	mv
Beseda 1 Dia, torek 8 Din. i» Šifro Ul dajanj« aaalova 3 Din. Najmanjši tneeek 17 OhL
Trgovino
z mešanim blagom (ma nufakturo, železom, špe-cerijo itd), najstarejšo v Podravini in največjo v mestu, prodam. Skladišče zmanjšano. 20.000 Din potrebno, ostalo na odplačilo. Vprašati Ma-toničkin Ivan, Virje.
12591-19
Stanovanja
Beseda 1 Dia. tovefc 8 Dia. za Šifro lil lajanja naslova 3 Din. Najmanjši tneeek 17 Dtn
Enosob. stanovanje
s kabinetom ali dvosobno, solnčno, ne predaleč od centruma, eventualno • kopalnico, išče družina treh članov za takoj. Ponudbe i navebdo pogojev na: A. Kocjančič, Večna pot 7, pri Faturju.
13496-21»
Sobo
veliko, prazno, s posebnim vhodom, po možnosti s kopalnico, Iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »D 15«.
12585-21«
V nedeljo 23. t m. bo pričetek nove vesele zgodbe s slikami G. Th. Rothmana:
Vrtismrček in šilonoska
nadaljujeta pustolovščine na običajnem mestu med »Malimi oglasi" 2
Glasbila
Beseda 1 Dia, lavefi 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 8 Din. Najmanjši znesek 17 Dia
Gramofoni
različni, popolnoma novi, zelo primerni za gostilne, kakor tudi gramofonske plošče, poceni naprodaj pri špediciji Ranzinger, Masa-rykova cesta 1©.
10614-36
Beaeda 1 Dia, davek 8 Din, za šifra ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia.
Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov, delnic« >o vrednostne papirje
nakup in prodajo
»posluje najboljše proti gotovini takoj koncesijonirana tvnlka AL. PLAN1NSEK Ljubijan.i. Beethovnova nI. WL Telefon 95-10.
39-16
Posojila
dobe državni tn samoupravni uslužbenci v Ljubljani v gotovini in blagovnih bonih. — »HERMES«. Informacij« Tavčarjeva 2.
87-16
Bančno kom. zavod Maribor
Aleksandrova al 40.
Vam IzvrS prodajo ali nakup
hranilnih knjižic
reeb taiarnlk ea vodov najboljde in aajvestnejš«. Same pičita na naslov i« mi Vam po&jemo gotovino po pošti naprej. Za odgovor priložila Dm 8
181-16
IN SERIH A J V „ JUTRU"!
Beseda i Dia. davek 8 Din. za šifra alt dajanj« aaalova 3 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia
Večje število parcel
kompleksov pojeste > go»-dov, trgovaknt in stanovanjskih hiš ter vil ima naprodej gradbeni strokov ni Izobražen; posredovalec Knnaver Ludvik. Cesta 29. oktobra 6 Telet«* 37-33. Pooblaščeni graditelj x »odni cenitei] a* nasvete brezplačno na razpolago.
69-3
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifra ali dajanje aaalova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trosob. stanovanje
v vilski četrti s pritl-kllnami oddam s 1. junijem. Informacije pri dr. Kleserju, advokatu, Maribor, Aleksandrova cesta.	12150-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo oddam z 15. Junijem. Perdan, Zaloška 3., Moste.
12583-21
Solnčno stanovanje
lepo, obstoječe lz 3 sob, kopalnice in prlti-klin, oddam s 1. avgustom. Naslov v vseh poslov. Jutra.
12561-21
Trisobna in samska stanovanja
moderna, oddam za julij. Medvedova, Malgajeva nI. (riirija) nov« vogaJna hiša.
13999-21

tteeeda l Dm, tevek S Din, u šifra ail dajanj« aaalova 3 Din. Najmanjši taeaak £1 Dna
Opremljeno sobo
prijavno ln solnčno, z uporabo kopalnice, oddam. Poizve se v vseh poslov. Jutra
12554-23
Opremljeno sobo
z dvema posteljama takoj oddam v Rožni dolini Ul. 15.
12563-23
Veliko sobo
z dvema posteljama, v sredini LJubljane, takoj oddam. Vprašati Salen-drova 6-III.
12593 23
Sobo
lepo opremljeno, čisto hi separirano, oddam eni ali dvema solidnima osebama. Mbertova ul. 33 pri Gorenjskem kolodvoru.
10011-33
Lepo sobo
opremljeno, oddam za mesec junij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13600-33
Sobe išče
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritikttnami, iščem v bli-žim centra, najrajši v novejši hiši. Dobra, mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Siguren plačnik«.
10560-31»
Med mestom in deželo
posreduje »Jntrov« mali oglasnik
Informacije
Beeeto 1 (Na, tovek • Dta. ca šifra ail fejaaje Mat«** 5 Dia. Najmanj« neaak t« Dto.
Avtobus
na progi Bled-Bled Jezero, kolodvor, prične obratovati šele 12. junija ln ne 22. maja, kot J« bilo pomotoma objavljeno.
12594-31
Razno
Beaeda 1 Dia. tovek S Dia. «a šifro ali lajanj« naslova S Dia. Najmanj« znesek 17 Din.
Mnogo ceneje in boljše si nabavite vse vrste oblek in perila pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
KLIŠEJE
ENO IN VEČBARVNE
SV.PETRA NASIP ST.23
Sokol
Ljubljanski Sokol od mnoga članov in članic še ni prejel vrnjenih obveznic za prispevek gradbenemu skladu v dobi Petrove petletke. Ker ee bliža rok te subskrip-eije koncu, prosimo članstvo, da požuri e prijavami. Začetkom junija moramo poka« zati svojolasfcno moč in vero v uspeh naže stvari, zato naj ne bo med nami nikogar, ki ne bo sodeloval prj prvi etepi načrtnega dela v smislu našega oklica. — Na izrecno željo večine dosedanjih subekribentov, imen ne bomo javno objavljali, so pa članstvu na ogled v društveni pisarni.
Radio
Sobota, 22. maja
Ljubljana 12: Pester program s plošč. — 12 45: Vreme, poročiJa. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 1&40: Gorske železnice (dr. Vinko Šara bon). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Tisk in 6port (g. dr. Kasapinovič ra Zagreba). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: 0 zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Ti presmentani kebri: Pisan večer po zamisli g. Marjana Tratarja. Sodelujejo kvintet Hmtadra, Fantje na vasi, in člani rad. igraJske družine. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za vesel konec tedna (Radio orkester).
Nedelja, 23. maja
Ljubljana 8: Koncert tamburaškega sep-teta. — 8.30: Telovadba (vodi prof. M, Do-bovšek). — 9: Cas, poročila, 6pored. — 9.15: Koncert tamburaškega septeta. — 9.45: Verski govor (dr. G. Rant). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz salezijanske cerkve na Rakovniku. — 11.15: Keiiofon igra (plošče). — 11.30: Otroška ura: Trije god» ci. — 12: Koračnice (plošče). — 12.15: Koncert zbora Tabor. — 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 16: Ura lahke glasbe (Magistrov trio). — 17: Kmet. ura: Pravočasna košnja in pravilno spravljanje sena (inž I. Lah). — 17.30: Koncert radijskega orkestra. — 19: Cas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30: Nac. ura: Prenos iz Pančeva. — 19.50: Prenos šmarnic jtz trnovske cerkve v Ljubljani. — 20.10: Slovenska božja pota IV.: Legenda o Gospe sveti. — 20.45: Rabaudova sinil, pesnitev: Nočni sprevod. — 21: Koncert komornega tria, Brandl—Lobe Škerjanc. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka glasba, (radijski orkester).
Beograd 17: Zborovsko petje. — 18.50: Ruske romance. — 19.80: Narodne pesmi.
—	19.50: Pester glasbeni program. — 22.20 Lahka jn plesna muzika. — Zagreb 20: Taimbura&kj zbor. — 20.45: Orkester. — 22.20: Ples. — Praga: 19.15: Lahka glasba.
—	20.20: Plošče. — 21.05: Orkester in so« listi. — 22.35: Plošče. — Variava 19.20: Plošče. — 21: Zabaven program. — 21.30: Klavirski koncert. — 22: Lahka in plesna muzika. — Duna| 11.45: Koncert dunajskih simfonikov. — 12.56: Koncert po željah. —
norna glasba. — 16.45: Zabaven program. — 18.40: Plošče. — 19.35: Pevska ura. — 20.05: Avstrijski večer. — 22.45: Plesna muzika. — 23: Nadaljevanje plesa.
—	Berlin 18: Vesela urica. — 19: Virtuozna muzika. — 20: »Ljubezen je blaženost«. — 22-30: Godba za ples. — Mfinehen 18: Vesele slike. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.30: Kakor Berlin. — Stnttgart 18: Zvočna igra. — 18.30: Ples. — 19.30: V ritmičnem koraku skozi stoletja.—21.15:. Večer Mozartove glasbe. — 22.30: Plesna muzika. — 24: Nočni koncert. •
ZAHVALA! TRGOVSKI SAMOPOMOČI v Mariboru
izrekam toplo zahvalo za takojšnje in Izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem soprogu OSWATTTSCH MAKSU. — Priporočam pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji posebno trgovcem, kakor tudi drugim gospodarskim osebam, ker nudi imenovana institucija posmrtninsko zavarovanje za nizke prispevke. CELJE, dne 21. maja 1937.
OSWATITSCH MARIJA s. r.; vdova po trgovcu.
ZAHTEVE DANAŠNJE DAME!
»PRIMAWEIX« najnovejši aparat za trajno ondulacijo brez elektrike na glavi, Vam da takoj lepo moderno frizuro. — »OLEOCAP« in »KOLLSTRAL« najnovejši francoski in nemški preparat za nego in zdravljenje pokvarjenih las. — »OREAL, BLANC« najnovejše sredstvo za beljenje las, ne pokvari Vaših las in da krasne nianse. — »SPECIALNO DELO«, Barvanje trepalnic in obrvi, kakor tudi barvanje las v modernih niansah, vodna in trajna ondulacija, moderne frizure, manikir itd.
Vse to Vam strokovno izdela salon »VENA«, Gradišče 4.
Se vljudno priporočamo »VENA«, Potočnik Via.
Krom Irana KODAK »RETENA« s priborom
na odplačilo dobi se pri
JUGOAGENCIJA, Zagreb, Hica 4S/L Zahtevajte brezplačne prospekte.
PRISILNA DRAŽBA HIŠE v Ljubljani
Poljanska cesta 12. in odnosnih stavbišč vse vpis. v zemlj. knj. št 40, k. o. Poljansko predmestje in št 278. k. o. Poljansko predmestje v Ljubljani se bo vršila dne
29. maja 1937. ob 11. url
dopoldne pri sreskem sodišču v Ljubljani odd. E Va soba št 16. Dražbeni pogoji na vpogled pri sreskem sodišču v Ljubljani E Va J 393/35 — 47.
Nase
Drama
Sobota, 22.: Rivala. A.
Nedelja, 23.: Simfonija 1937. Izv. Znižane cene od 20 din navzdoL
G. Ivan Levar, član drame in bivši operni pevec bo praznoval 25 letnico svojega umetniškega dela v naslovni vlogi Rostan-dovega Cyrana de Bergeraca. Roetand šteje med največje pesnike in dramatike francoske literature, njegov Cvrano je umetnina, ki zrcalj romansko viteštvo esprit, poezijo, ter visoko kulturo izražanja v nesmrtnih verzih. Igro bo nanovo naštudiral režiser g. Ciril Debevec.
Igra »Rjvala« zrcali v teku dejanja odnos dveh tovarišev, poročnika in 6erženta, katera veže v sovraštvu zakrinkano prisrčno prijateljstvo, slika nj-uno tekmovanje za dekle Charmaino, življenje v zaledju in na fronti v Flandrijj.
Zadnja predstava »Simfonije 1937«. Pestro, skoro filmsko §iroko zajeto dejanje, slika usode najrazličnejših ljudi, ki imajo zvezo z rodbi.no Jordanovih. Svojevrstna koncepcija dejanja, daje dehi posebno no» to. Med posameznimi slikami igrata pianista gg. VaJens Vodulek in Bojam Adamič na dveh klavirja angleške šlagerje.
Opera
Sobota, 22.: Plamen. B.
Nedelja, 23.: Veseli studenček. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. Ponedeljek, 24.: Zaprto. (Gostovanje v Mariboru: Madame Butterfly). Torek, 26.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Cavalleria rusticana. Gihrmači).
»Plamen«. Dejanje se godi v Raveni v 7. stoletju, za časa bizance. Usodna ljubezen eksarhove žene Silvane do pastorka Do* nella, ki jo privede, obtoženo čarovnije, pred cerkveno sodišče, tvori glavno dejanje opere.
Opereto »Veseli studenček« z go. Brumen -Lubejevo v glavni ženski partiji Dejanje se suče okrog studenčka, ki pripomore do najrazličnejših zmešnjav in končno do srečnega razpJeta.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 22.: Bela bolezen. Premiera. Nedelja, 23.: Zaprto.
Ponedeljek, 21: Madame Butterfly. Gostovanje ljubljanske opere. Izven.
= M O DAf1A=tS
ODPPAVI PRHLIAJ.EKCEME JATI IH H GANI LASIS CE. TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS L Ar JE PORASTEJO TUDI HA PLEŠASTO M MESTU.-
STAKLEMICA PO POVZETJU DIH 40.-POSTNIMA DIH- 7.-MODERNAtfOZMETIkA-SPUT
Vila »SAVSKI TIVOLI«
v Črnučah pri Ljubljani
se odda takoj v najem.
Tujske sobe, deloma opremljene — restavracijski prostori — krasen vrt — kopalne kabine — brezprašna solnčna lega — ugodne železniške in avtobusne zveze.
Resnim ponudnikom daje natančnejša pojasnila Vzajemna posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, med uradnimi urami 8 — 12.

Znana vpeljana tvrdka išče gospode in gospe s finim nastopom in prijetno zunanjostjo za sreske zastopnike po vsej državi v svrho posečanja stano-preparatov. Zaslužek 35 do 45%; vanj, za prodajo znanih kozmetičnih 4.000 do 6.000. — Potrebna kavcija v gotovini za blago din 1.000. — mesečni dohodek zasiguran od din Ponudbe poslati na oglasni oddelek Jutra pod »SAMOPRODAJA«.
INSERIRA JTE V „JUTRU"!
Urejuje Davorin Eavljen< «* fzčafe ta konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskamo d, d. kot tfakarnarja Fran Jena, m Za fnseratni del Je PdffgttMP (&lojg NozaS « KH T ttfubljani.