1 Leto XII. j Štev. 271 TELEFON 25-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 29. novembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prcjeman v upravi ali po poSti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25.— din Cena 1-— din Pred težko preizkušnjo v Franciji Vi&dc: se z mrzlično naglico in odločnostjo pripravlja, da stre splošno stavko, ki se bo pričela nocoj o polnoči po vsej Franciji — Mobilizacija prometnih nameščencev — Vojaštvo zasede vse železniške naprave PARIZ, 29. novembra. Tako vlada kakor levičarji se pripravljajo z vso naglico in odločnostjo na jutrišnjo splošno stavko. Včeraj je izdala vlada ukaz, s katerim so vsi uslužbenci vseh javnih prometnih ustanov v Franciji mobilizirani. Od polnoči bodo morali opravljati službo kot mobiliziranci pod vojaškim poveljstvom. Daladier je dal vsem prefektom n uročilo, da morajo takoj javiti vse državne nameščence, ki bi se pridružili stavki, ker bodo odpuščeni. Člani strokovne zveze železničarjev pa so dobili od svojega vodstva naročilo, naj odidejo jutri, v sredo, na svoja mesta, a se od 4. ure zjutraj do 19. zvečer ne smejo dotakniti nobenega dela. Od 4. ure dalje ne sme noben vlak več zapustiti nobene postaje. Za jutrišnji dan je izdala vlada celo vrsto posebnih ukrepov. Generalna železniška dlrekcijaje odredila zasedbo vseh važnejših postaj in naprav po vojaštvu, ostale pa bo zasedla policija. Vlada je optimistična in upa. da bo stavko, ki je komunističnega izvora, popolnoma zlomila. Zapiski PRIPRAVE VLADE. I kateri pravi, da se stavka mora vršiti, ker PARIZ, 29. nov. Vsa francoska javnost jCGT ne odobrava Daladierjeve zunanje stoji pod vtisom mrzličnih priprav za ju- j politike in novih dekretov. Daladier je, trlšnjo generalno stavko, ki se spremi-1 pravi spomenica, na svojo roko in brez de-nja v preizkušnjo moči med vlado Dala-j bate odpravil 40urni delavnik. V Parizu dierja in skrajno levico. Vlada je trdno' pa ima vlada na razpolago 50.000 mož policije in vojaštva. V glavnem se je položaj izboljšal, ker so vsi delavci v Va-lenciennesu že šli na delo, more se pa zopet poslabšati, ker je tam neko podjetje odpustilo 800 delavcev, ker so stavkali. V pariških Renaultovih tovarnah dela samo 2000 delavcev, in še ti so pod strogo policijsko kontrolo. Proti vladi pa je nastopila tudi Radikalno-socialistična unija (Paul Boncour), ki zahteva za ponedeljek sklicanje parlamenta. Notranji minister Sarraut se je včeraj vrnil iz Turčije in takoj prevzel posle. odločena stavko zlomiti. Na drugi strani stoji Leon Jouhaux s svojo splošno delavsko strokovno zvezo kot vrhovno organizacijo vseh delavskih sindikatov. Vlada je danes, na večer pred splošno stavko, >zdala dekret, ki odreja vojaško rekvizici-j’o vseh plinarn, elektrarn in vseh drugih Podobnih, javnosti namenjenih podjetij ter ustanov. GLAVNA ZVEZA VZTRAJA. PARIZ, 29. nov. Glavna delavska zveza (CGT) vztraja pri sklepu, da se bo jutri zjutraj začela generalna stavka. Vladi je sicer obljubila, da stavka ne bo prizadela podjetij, ki oskrbujejo prebivalstvo * živili, vodo, elektriko in plinom. Poslala >e tudi predsedniku vlade spomenico, v STAVKALO BO TUDI UČITELJSTVO. PARIZ, 29. nov. Strokovna zveza fran- čarsko usmerjena, je sklenila, da se pridruži pozivu k splošni stavki in jutri učitelji ne bodo prišli v šole. V neki zadevni izjavi je pa vendar naglašeno, da je naperjen ta korak samo proti zasilnim dekretom vlade in nima političnega ozadja. Prosvetni minister pa je nasprotno odredil, da se mora jutri vršiti brezpogojno v redu ves pouk v vseh šolah. Vendar Je gotovo, da bodo jutri vse šole v Franciji zaprte. GLAS ZA POMIRITEV. PARIZ, 29. nov. Parlamentarni klub republikanskih socialistov je izdal sinoči razglas, da stranka odločno obsoja teror voditeljev stavke v vrstah delavstva. Oba ministra te skupine v Daladlerjevi vladi, De Monzie in Pomaret se pozivata, da storita vse, da se poizkusijo še v zadnji uri pogajanja med vlado in strokovnimi organizacijami za sporazum. KDO NE BO STAVKAL? PARIZ, 29. nov. Mnogi sindikati, med njimi sindikat trafikantov s 15.000 člani v Parizu itd. so sklenili, da se stavke ne udeleže. Prav tako so sklenili nameščenci lekarn in mlekarn, da jutri ne bodo stavkali, ker morajo skrbeti za pomoč bolnikom in preskrbeti mleko za otroke. V bolnišnicah bo stavkalo samo tisto osebje, ki z bolniki nima direktnega stika. Tudi na reševalnih postajah ne bo stavke, kakor ne v mali trgovini. Nasprotno so pa sklenili glasbeniki in člani umetniških organizacij, da se stavki v celoti pridružijo. Jutri bodo po vsej Franciji zaprta vsa gle-coskih učiteljev, ki je kakor znano levi-1 dališča, kabareti, varieteji itd. Anglija ne podpre Francije Senzacionalna Chamberlainov a izjava v parlamentu, nemci IZJAVO POZDRAVLJAJO. London, 29. nov. Chamberlain je v parlamentu izjavil, da ni v razgovorih v ^arizu dal nikake nove obveze, da bo Anglija v primeru vojne na kontinentu Poslala vojsko na pomoč Franciji, Kesne« ,e ie odšel v Buckinghamsko palačo po-r°čat kralju o pariškem sestanku In razgovorih z Windsorsklm vojvodo. BERLIN, 29. nov. Berlinsko časopisje je zadovoljno s Chamberlainovo izjavo, da ne bo Anglija poslala Franclji vojaštva na pomoč. Na drugi strani pa ponovno strahovito napada Anglijo zaradi njene palestinske politike. »Deusche Allgemelne Zeltung« piše, da je ravnanje Angležev v Palestini pravi udarec civilizaciji in člo-večanstve Nobene nove revizije odločen članek graške »tagesposte«, z revizijo bi dobili ne- SVOJIH SOROJAKOV, a MNOŽICO PRIPADNIKOV TUJEGA NARODA, KI BI BILA NEZADOVOLJNA. voljila. Največ, kar bi se moglo doseči, bi bilo to, da bi dobili z nekaj svojimi soro-jaki veliko število pripadnikov druge r GRADEC, 29. novembra. Graška »Ta-^spost« je objavila članek »Mir v jugo-zhodni F.vropi«, v katerem pravi ned ^ugmi; »Nekateri Madžari hočejo zno-a razmajati komaj določene nove meje. /J' Nemci pa nikakor nočemo, da bi se javilo v srednji Evropi še kakšno ne-ar»o vprašanje. To jo tudi razlog, zakaj pozdravljamo, da stoje naši sonarodnjaki jugoslovanski vclivni borbi na strani jji-^5- Sa*m po sebi nam niso Srbi nič 'zji od Hrvatov in osebe v jugoslovan-j’11 notranji politiki vzbujajo naš Interes zanimanje le kot sosedi, ne da bi se . "a te ali one. Delo, sodelovanje in (lo»Panie, to so zvezde vodnice za bo- narodnostl, ki bi bili potem nezadovoljni. To morajo razumeti vsi in morajo tudi madžarski revizionisti/ Ml no moremo želeti novih neredov v srednji Evropi, ampak samo take rešitve, ki dajejo narodom njihove življenjske pravice in vsem narodom skupaj možnost stvarnega sodelovanja in popolnega zaupanja. so zvezde vodnice za r^c.° ,fredn;!> Evropo, ne pa še nadaljnja tal'11'3 n!L’’ Narodi srednje Evrope so iioK* uase,icni’ d*1 sc ne more potegniti oena meja, ki bi vse popolnoma zado- Chamberlaln pride v Rim sredi januarja RIM, 29. novembra. Agencija Stefani poroča, da je Mussolini sporazumen z obiskom angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina v Rimu. Ministrski predsednik Chamberlain In zunanji minister Halifax bosta obiskala Rim sredi januarja prihodnjega leta ter konferirala z vodilnimi italijanskimi državniki o vseh aktualnih medsebojnih vprašanjih, zlasti pa o vseh vprašanjh Sredozemlja. Oboroževanje in kolonije LONDON, 29. nov. Tu so razširjene vesti, da je Nemčija predložila v Londonu načrt za pakt o oboroževanju. Namen tega pakta bi bil, da se obe velesili tako kvantitativno kot kvalitativno oborožita na kopnem in v zraku v višini nemške oborožitve. Ta sporazum naj bi tudi omogočil vrnitev nemških kolonij. Glede kolonij pa poročajo angleški listi v zvezi z obiskom Oswalda Pirowa v Berchtes-gadnu in Rimu, da je bil tam sprožen načrt, po katerem bi se Nemčija za vedno odrekla Tanganjiki, dobila pa bi Kamerun, Togo, portugalsko Angolo in del bivše nemške Zahodne Afrike. Hitler bi bil s tako rešitvijo baje zadovoljen. LIZBONA, 29. nov. General Carmona je otvoril letošnje zasedanje parlamenta :n dejal, da so portugalske kolonije ne-a /.deljiv del Portugalske. SMRTNE OBSODBE V BARCELONI. BARCELONA, 29. nov. Pred tukajšnjim rhovnim vojnim sodiščem so že več dni razprave proti raznim vojaškim in civilnim osebnostim, katere so obdolžene krivde za neuspehe republikanske Španije na bojiščih. Celo vrsta obtožencev je že obsojena na smrt. Justifikacije se vrše sproti. FRANCO ŠE DOBIVA ČETE. LONDON, 29. nov. Na seji parlamenta je državni podtajnik za zunanje zadeve Buttler dejal, da mu je znano, da dobiva general Franco še vedno nove čete iz Italije in Nemčije. Protest romanske opozicije Romunska narodna kmetska stranka, ki jo vodi bivši predsednik vlade Juliu Maniu in ki je že dolgo časa v opoziciji ter predstavlja večino romunskih kmetov, je izdala oklic na svetovno javno mnenje, v katerem ne odobrava sedanje politike Romunije in pravi, da romunski narod ne bo priznal nobenih obvez Iti odločitev, ki bi jih storili brez pristanita stranke. Athollska vojvodinja ni zadovoljna s Chamberlainom Bolj redko se zgodi po svetu, da poslanec odloži svoje mesto, če ni zadovoljen z delom, ki ga je sam obljub5! v volivni borbi in ki ga ni mogel izvršiti v zadovoljstvo svojih volivcev. Še redkejši primeri so, kadar kdo po večletnem izvrševanju poslanskega poklica odstopi zato, ker se ne strinja s politiko svoje stranke, ki je na vladi. In vendai se je nedavno nekaj podobnega zgodilo v Angliji. Kneginja Athollska, ki je že od 1. 1923. konzervativni poslanec v londonskem parlamentu, je odstopila, ker je izjavila, da ne more podpirati strankine zunanje politike, nakar ji je okrajni odbor stranke z 273 glasovi proti 167 izre* kel nezaupnico. Kneginja je takoj po ostavki izjavila, da se ne strinja z odločitvijo odbora, ki nima za seboj vseh konzervativnih volivcev ter da bo pri nadomestnih volitvah spet kandidirala. Athollska kneginja se ne strinja s Chamberlainom zaradi Češkoslovaške, Španije, Zveze narodov, oboroževanja in sploh vse zunanje politike. Pri nadomestnih volitvah bo nastopila kot nezavisen kandidat. L. 1935. je bila izvoljena s 15238 glasovi proti 10.069 liberalnih. Verska svoboda v republikank ski Španiji Župnik J. Vilar Costa Je, kakor poroča barcelonska »La Vanguardia«, poslal uradnemu glasilu katoliške cerkve, vatikanskemu »Osservatore Romano«, odprto pismo, v katerem pravi, da je republikanska vlada dovolila bogoslužje v Barceloni in drugih mestih republikanske Španije, vendar pa so vrhovne cerkvene oblasti v Barceloni zagrozile s kaznimi vsem duhovnikom, ki bi Izvrševali obrede. Župnik Costa piše, da torej ni vlada kriva, če ni v republikanski Španiji cerkvenih obredov, ampak je krivce iskati drugje in sicer pri tistih, ki ne bi želeli, da se kompromitirajo pri generalu Francu v primeru, da bo zmagal. Takšni politični in materialni računi, zaključuje španski župnik, ne zaslužijo blagoslova Boga, Kristusa in ne papeževega. Za kaj gre v Franciji? »Če bi bile tudi žrtve, ki bi jih naj do* prinesle množice, še tako hude, bi jih gotovo sprejele, če bi imele občutek, da bi nam to omogočijo, da se rešimo. Končno — mrmrati in plačati, to je normalno vedenje davkoplačevalca. Toda namesto, da bi strogo in odločno ukrenil vse potrebno za javni blagor, kar bi bilo nujno, razen iz ostalih vzrokov, tudi zaradi mednarodnega položaja, je hotel Paul Reynaud kot finančni umetnik rešiti liberalno gospodarstvo. Mislim, da je šel s tem mimo pravega problema. Kajti trenutno ne gre za rešitev liberalnega gospodarstva, ampak za rešitev Francije!« (Prof. Albert Bayet v »l’Oeuvreu«.) Tudi Čapek je prlSel na vrsto »Izjavljamo, da spadajo Čapkove drame in vsa Čapkova literatura samo v predmestja velikih mest, kajti njegova literatura ne predstavlja naše narodne tvorbe, temveč je le razglašen ton humanistične harfe.« (»Večer«, osrednje glasilo agrarne stranke.) M a r i b o r, 28. novembra. Istočasno s pogodbo o dokončni določitvi meje, je bila podpisana v Berlinu te dni med Nemčijo in češko-SIovaško tudi posebna pogodba o položaju nemške narodne manjšine na Ceško-Slovaškem in češke v Nemčiji. Po tej pogodbi je bilo določeno, da bo postopanje z narodnimi manjšinami na obeh straneh enako in bodo pravice, ki jih bo deležna ena, dobila tudi druga. Da se bodo vsa s tem nastajajoča vprašanja brez nepotrebnih trenj uravnavala, je bila ustanovljena posebna stalna mešana komisija, ki bo reševala sproti vsa zadevna vprašanja. Ta ureditev skrbi za narodne manjšine je ne samo v povojni Evropi, ampak tudi v vsej zgodovini nekaj popolnoma novega in jo moramo le iskreno pozdraviti, kajti mogla bi postati naravnost vzor tudi za vse druge manjšinske zaščite. Na njeni podlagi bi se mogla odstraniti mnoga trenja, ki obstajajo zaradi narodnih manjšin med posameznimi sosednimi državami, zastrupljajo medsebojne odno-šaje ter vplivajo globoko na čustvena razpoloženja. Posebno mora zanimati ta ureditev nas Slovence, saj imamo svoje narodne manjšine kar v vseh treh sosednih državah, in to sorazmerno našemu številu mnogo večje, kakor večina drugih narodov. Te dni smo na tem mestu govorili o usodi naše slovenske narodne manjšine na Koroškem, torej v isti Nemčiji, ki je sklenila sedaj tako pogodbo s svojo drugo sosedo, češko-SIovaško. Ugotovili smo, da so bile ukinjene kljub prejšnjim drugačnim obljubam celo dosedanje utrakvistt-čne ljudske šole in da se odslej v njih niti latinica ne bo več poučevala, opozorili pa obenem tudi na dejstvo, da je deležna nemška narodna manjšina v kraljevini Jugoslaviji nasprotno vseh pravic tudi na šolskem področju. Že tedaj smo naglasili, da je treba to nesorazmerje med usodo slovenske narodne manjšine v Nemčiji n nemške v Jugoslaviji odpraviti in doseči enakost. Sedaj nam je Nemčija sama s svojo pogodbo s Češko-SIovaško pokazala pot, na katero nam je treba stopiti, da se to doseže! Naša dolžnost, to se pravi dolžnost naših legitimnih narodnih predstavnikov je, da se takoj lotijo dela in izposlujejo, da se stavi z naše strani v Berlinu prt d-Jog za sklenitev nemško - jugoslovanske manjšinske pogodbe z enako stalno manjšinsko komisijo, ki naj izenači pravice slovenske narodne manjšine v Nemčiji s pravicami nemške narodne manjšine v Jugoslaviji. Mi v Jugoslaviji in rojaki v Nemčiji bomo iskreno veseli, ako dobi slovensko koroško ljudstvo tak izenačen položaj. Ako pa bo Nemčija pripravljena dati koroškim Slovencem še večje manjšinske pravice, bomo tudi mi v Jugoslaviji brez oklevanja pripravljena, nuditi enake svojim nemškim sodržavljanom Ker pa je naša slovenska narodna manjšina v Nemčiji tista, ki potrebuje izenačenje svojih manjšinskih pravic s p-a-vicami nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, in ne narobe, je samo po sebi -razumljivo, da mora priti iniciativa z naše strani, kajti z nemške sploh ni potrebna. V uspeh te iniciative trdno verujemo že iz navedenega vzroka, kakor tudi zaradi dejstva, da liacionaino-socia-listična Nemčija, ako sledi dosledno svoii ideologiji, sploh nima nobenega vzroka, nadaljevati na Koroškem raznarodovalno politiko nekdanje Avstrije, katero je sama porušila in vključUa v tretji raih, .da jo prerodi v duhu enotinsti nemškega naroda. Narodnostno načelo, tako iniciativo ne samo dovoljuje, ampak tudi naravnost narekuje. Po tem načelu narodnostne skupnosti državne meje ne morejo razbiti in je ludi ne smejo ovirati. Vsak na vod ima po njem popolno pravico skrbeti za vse svoje dele, pa če žive tud; onstran meje, ki določa njegovo državo. To na Celo naglasa skoraj v vsaki števiiki trdi glasilo naše slovenske narodne manjšine v Nemčiji, »Koroški Slovenec«, in nemška cenzura mu tega ne prepoveduje, kar pomeni, da ga odobrava in je v skladu z ideologijo Hitlerjeve države. Ako dosežemo tako medsebojno ureditev zaščite narodnih manjšin z Nemčijo, bo s tem dana podlaga tudi za enako ureditev položaja naših manjšin z drugim •sosednimi državami. S tem ho potem J -plomaučno prijateljstvo postavljeno še Odklonjena vojna nevarnost INTERVENCIJA NEMČIJE IN ITALIJE V BUDIMPEŠTI IN VARŠAVI JE PREPREČILA VOJNO, KI BI SE BILA SICER PRIČELA 27. T. M. LONODN, 29. novembra. Angleški listi razpravljajo o položaju v srednji Evropi in naglašajo, da je stal ta del Evrope še pretekli teden pred novo vojno nevarnostjo, ki pa je sedaj srečno premagana. Madžari in Poljaki so stali s svojimi četami na mejah Karpatske Ukrajine ii\ nedelja, 27. t. m., je bila določena že za napad. Ako bi se bil ta napad izvršil, bi pa bili prihiteli ČSR na pomoč Nemci in Ro- muni in nastala bi vojna, ki bi jo bilo težko lokalizirati. Nemčija in na njen pritisk Italija sta to preprečili z energično intervencijo v Budimpešti in Varšavi. — Madžarske in poljske čete so bile odpoklicane z mej Karpatske Ukrajine. To je povzročilo zagrenjenost tako na Madžarskem kakor na Poljskem in bo imelo še zanimive nasledke, toda mir je rešen in rešena je tudi Karpatska Ukrajina. ATATIJRKOV TESTAMENT. rtNKARA, 29. novembra. Kakor poroča \natolska agencija, so včeraj odprli Ata-lurkovo oporoko. Vse svoje premoženje je zapustil turški narodni stranki. Vendar pa mora stranka izplačevati njegovi sestri Mabuieh in še nekemu sorodniku vsako leto določeno vsoto denarja. Veliko vsoto denarja je zapustil fondu »Izinet Inftnti, ki se bavi z raziskovanjem turške zgodovine. Ozadje poljsko-ruske zveze V VARŠAVI SO SILNO RAZOČARANI NAD NEMČIJO. — RUSIJA SI HOČE RAZEN TEGA ZAGOTOVITI TUDI PROSTE ROKE NASPROTI JAPONSKI. VARŠAVA, 29. novembra. Zbližanje med Poljsko in sovjetsko Rusijo je, kakor se tudi tu splošno sodi, reakcija Poljske na stališče Nemčije, ki ga je -v.vzela v vprašanju Karpatske Ukrajine. Nemška grožnja, da bo s svojimi četami branila Karpatsko Ukrajino, ako bi jo Madžari in Poljaki skušali zasesti, kakor je bilo nameravano, je Poljsko silno razočarala. Obenem jo je še bolj utrdila v prepričanju, da ima Nemčija s Karpatsko Ukrajino posebne namene, ki so naperjeni direktno proti Poljski in sovjetski Rusiji. Od tu naj bi se vodile priprave za ustanovitev Velike Ukrajine. Ta nevarnost, ki je za obe državi enako velika, je zbližala sedaj Poljsko in sovjetsko Rusiio. Poljska je s tem zbližanjem tudi dokončno opustila misel na pristop k protiboljšaviške-mu bloku. To zbližanje je zato izrazito zavarovanje proti Nemčiji. Za sovjetsko Rusijo pa pomeni tudi bolj proste roke nasproti Japonski. MOSKVA, 29. novembra. »Izvestia« hva lijo sporazum med Rusijo in Poljsko ter pravijo, da lahko samo tisti, ki hočejo svetovni nemir in vojno, napadajo Poljsko, Sedaj bosta Poljska in Rusija branili skupno Ukrajino. Japonci o spopadu z Rusi VOJNI MINISTER IN DRŽAVNI TAJNIK NAPOVEDUJETA NEIZOGIBEN SPO PAD MED JAPONSKO IN SOVJETSKO RUSIJO. Državni tajnik vojnega ministrstva TOKIO, 29. novembra. Japonski vojni minister je podal na zborovanju zastopnikov oboroževalne industrije izjavo, ki je vzbudila največjo pozornost. Minister je odločno zahteval povečanje produkcije. Doslej v akciji proti Kitajski ni primanjkovalo orožja iti streljiva, toda treba je računati s tem, da bo morala Japonska v kratkem voditi boje na dveh frontah, proti Kitajski in proti sovjetski Ru- siji. je pa bil še bolj odkrit. Dejal je, da s padcem Hankova in Kantona vojne s Kitajci še ni konec. Maršal Čangkajšek je še vedno močan. Razen tega se je treba zavedati, da se pripravlja sovjetska Rusija na neizogiben spopad z Japonsko. Rusija se na ta spopad mrzlično pripravlja, zato tudi Japonski ne ostane nič drugega, kakor da se tudi ona pripravi. Odgoditev trojnega pakta NA ZELJO ITALIJE JE PODPIS VOJAŠKE ZVEZE MED NEMČIJO, ITALIJO IN JAPONSKO ZARADI POGAJA NJ Z ANGLIJO ODGODEN. — LONDON, 29. novembra. »News Chro-riicle« poroča, da je bil na željo Italije odgoden podpis desetletnega vzajemnega pakta o vojaški pomoči med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Pogajanja o tem so ‘rajala že več mesecev. Glavne točke tega pakta naj bi bile: 1. Politično-diplomat-ska in gospodarska vzajemna obveznost za podporo v primeru vojne nevarnosti za eno izmed treh velesil. 2. Obveznost po- svetovanja v primeru oboroženega napada s strani drugih držav na eno izmed podpisnic pakta. 3. Obveznost, da se v primeru vojne ne bo sklepalo ločeno premirje ali zaključil separatni mir. Odgodi tev podpisa tega pakta je zahteval italijanski zunanji minister grof Ciano zaradi pogajanj Italije z Anglijo, ki še niso končana. Ribbentropov obisk v Parizu odgoden PARIZ, 29. nov. Zaradi notranjega položaja v Franciji je bil obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, ki bi bil moral prispeti že sinoči k podpisu nem-ško-francoskega sporazuma, odgoden na poznejši čas. Mogoče pa je tudi, da von Ribbentrop sploh ne bo prišel v Pariz in da bo izjava podpisana po diplomatski i poti. Volivno gibanje Shodi in govori ministrov LJUBLJANA, 28. novembra AA. Danes ob 10. je bilo v Novem mestu veliko manifestacijsko zborovanje JRZ, katere* ga se je udeležil notranji minister dr. Korošec. Notranjega ministra je najprej pozdravil novomeški župan in mu sporočil, da ga je občina izvolila za častnega občana. Prisotni so vzklikali »Živel nas vodja!« in godba je zaigrala državno himno. Nato je govoril dr. Korošec v dvorani Prosvetnega doma, ter v enournem govoru razložil notranjo in zunanjo politiko vlade dr. Stojadinoviča. Za njim je govoril senator dr. Kulovec. Nato se je dr. Korošec odpeljal v Črnomelj, jcief je imel zborovanje v dvorani nove šole; RUMA, 28. novembra AA. Prosvetni minister se je udeležil posvetitve hmeljnega kamna nove šole v Grahovcih. 0& tej priliki je imel tudi govor. Senator dr. Grassi je poudarjal potrebo o skupnem nastopu vseh Nemcev pri volitvah. ALEKSINAC, 28. novembra. AA. Minister Duagiša Cvetkovič je imel celo vrsto konferenc in zborovanj. Poudarjal je pomen nove uredbe o invalidih, zatsn' pa je govoril o programu in delu sedanje vlade. BANJA LUKA, 28. nov. AA. Minister dr. Bogoljub Kujundžič je imel govor. v katerem je razložil politični položaj v dt* žavi. Govoril je tudi o bojih Krajine 2« svobodo. Nato je obiskal še več krajev % okolici, kjer je povsod na kratko opi*a politično situacijo. Povsod je bil leP° sprejet. V Odžakih je govoril tudi o £°’ spodarskem programu vlade. Poudarja je velik pomen političnega sodelovanja med Srbi in muslimani v Bosni in Herce* govini. ■v VOJAŠKA KONFERENCA V ATENAH. ATENE, 29. novembra, šefi generalnih štabov Jugoslavije, Grčije, Romunije in Turčije so se včeraj sestali na vsakoletno konferenco. Izdan je komunike, ki pravi, da skrbijo omenjene države za mir v južno vzhodni Evropi. KANYA ZARADI BOLEZNI ODSTOPIL. BUDIMPEŠTA, 29. novembra. Zunanji minister Kanya je zaradi bolezni odstopil. Njegove posle je prevzel predsednik vlade Imredy, ki mu je poslal tudi pismo, v katerem se mu v imenu Madžarske zahvaljuje za vse, kar je storil kot zunanji minister. na drugo podlago. Kakor, vsako prijateljstvo na svetu, terja tudi prijateljstvo med državami iri narodi vidne dokaze vzajemnosti in s tem koncesije in kompromise. Prijateljstvo, v katerem samo ena stran sprejema, a druga le daje, ne more biti trdno in dolgotrajno. -r. EDEN GRE V AMERIKO. NEWYOKK, 29. novembra. Sir Anthony Eden bo 8. decembra odpotoval na 14-dnevno turnejo po Združenih državah. 20. decembra bo govoril o demokraciji v modernem svetu. FRANCOSKI PRORAČUNSKI NAČRT. PARIZ, 29. novembra. Glavni državni proračun Francije za prihodnje proračunsko leto določa 236 milijard frarfkov izdatkov, dohodkov pa samo 185 milijard. Primanjkljaj bi znašal tako 51 milijard frankov, POSLANIKI PRI ROOSEVELTU. WASH!NGTON, 29. nov. Roosevelt se je sestal z ameriškima veleposlanikoma v Berlinu in Rimu. Razpravljali so o židovskem vprašanju. »KONDOR« LETI V TOKIO. BERLIN, 29. novembra. Nemško letalo Kondor«, ki je odletelo včeraj ob 16. uri s Tcmpelhofa na polet v Tokio, leti po zadnjih vesteh že proti Indiji. Stroj je preletel do davi 4200 km z brzino 300 km na uro. Letalo leti večinoma v višini 4000 m. Isto letalo je lani enako uspešno preletelo razdaljo Berlin-Newyork in nazaj. LETALSKA NESREČA V IRAKU. BAGDAD, 29. nov. Pri katastrofi angleškega poštnega letala (o kateri je »Večrnik« poročal že včeraj) so bili 4 mrtvi. Letalo »Carpania« je zašlo v peščen vihar in moralo zasilno pristati v bližini Bagdada »Pogodba, ki jo je sklenila vlada Pet«. Živkoviča z družbo »La Dalmatienne« J škodljiva in sramotna za državo«, je javil minister dr. Niko Novakovič na sho du v Kistanju. Dejal je, da bo vlada vprašanje rešila in zaščitila državne 11 terese. ,■ Slovenska 7-družena opozicija v skern okraju ima danes shoda v Lib°i' in Migojnici, jutri v Gotovljah in ... logu, v petek v Št.Lovrencu nad Pr0ZJ nom, v nedeljo v Št. Juriju ob i. z Ljubečni, v Vojniku, Frankolovem cerkvi in v Dobrni. . Jesenice. V soboto je imel volivm * stanek Ljotičev »Zbor«. Govoril je Triler iz Radovljice. Napovedani sestat Slov. združene opozicije se ni mogel šiti. Razen kandidata dr. Stanovnik3 nam. Paka in somišljenikov se ga je n ^ ležil tudi predsednik jeseniške JRZ- ni bilo nobenih govorov. — Dr. Stan ^ nik, dr. Štempihar, dr. Joža Vilfan m ' pan Perko se raznih volivnih sestati santo udeležujejo, ne drže pa 5ovor£%/i- Radovljica. Slovenska združena op ^ cija na listi dr. Mačka priredi v prthoa ^ dneh še naslednja zborovanja: 1. dec. ^ Jesenicah (Del. dom), 2. v Ribnem > . i gon1'1 ned- Gorjah (Emavs), v soboto v Kamni (Jelovca) in v Kropi pri Jarmu, j Ratečah, pop. v Gozdu, ob »• zvečer pri Sv. K m dop. v Blejski Dobravi ... _ . . nad Jesenicami. V pon. na Brezjan ^ Lescah pri Logatcu, v torek pa v v in na Bledu (gost. Lovač). r_ Za prihod ministra soc. politike m zdravja na Jesenice, je KID izobesil’ stave na vseh svojih poslopjih. )j0 Shod JRZ na Jesenicah je bil v ne■ popoldan. Minister dr. Dragisa cv vič je imel druge opravke in je posu i e ga zastopnika. Beograd l0‘ BORZA. Curih, 29. nov. 44. Pariz 11-47, London 20.98, New Yor^ Berlin 176.62, Praga 15.05, 87.50, Milano 23.17. Vreme: Megleno BudimPe padavine, t(JI>lejxerai Zborovanje dr. Kukovca je bilo zvečer v Gambrinovi dvorani. Francija kot imperij Francija preživlja v teh dneh nekako prerojenje kolonialne misli. V zadnjem času so odkrili v Franciji več spomenikov kolonialnim junakom, in ob takih Prilikah so nekateri politiki imeli govore, v katerih so poudarjali pomeu kolonij za Francijo. George Mandel je nedavno dejal: Francija predstavlja imperij, ki ima 110 milijonov ljudi, zdi se pa, da se Francija ne zaveda popolnoma tega dejstva. Besede »imperij« zadnja leta niti Francozi sami niso mnogokrat izgovarjali. V Parizu poznajo samo britanski »Empi-re«, in za časa abesinske vojne so gledali, kako raste »Imperium Romanuin«. Zadnje čase pa je politični razvoj pomaknil vprašanje kolonij v ospredje, m Francozi zdaj prav za prav šele odkrivajo, da je Francija tako danes, kakor je bila preje, druga največja kolonialna država na svetu. Hkrati pa se je začelo Pojavljati naziranje, ki pravi, da veličina kolonialne sile Francije po svojem obsegu ne zadostuje, temveč da prav ta velikost prinaša dolžnost notranje izgraditve tega imperija, razvoja vseh tvornih sil in obrambe proti vsakršnemu napadu od zunaj. Francoske kolonije _ obsegajo z mandatnimi ozemlji skoro'll milijonov kvadratnih kilometrov in ležijo v Afriki, Aziji in Ameriki. Imajo tudi svoje opc-fiščne točke na otokih v Južnih morjih in blizu Avstralije. Nezainteresirani opazovalci so Aredno stavljali francosko gospodarstvo in upravo v kolonijah za vzor vse,m ostalim državam. Francozi se obnašajo proti domorodcem vzorno in si z veliko potrpežljivostjo in trudom prizadevajo z vzgojo, primitivcev, v čemer tudi uspevajo. Ta postopek zasleduje smoter, da bi iz njih napravili nekoč dobre francoske državljane. Angleži pa sledijo nasprotnim tendencam in če pomislimo na neštevilne upofe in vstaje, ki šo v zadnjih desetletjih nastale na ozemlju, ki ga obvladuje Anglija, ter da so bili ti upori vedno v krvi zadušeni, spoznamo, da francoska kolonialna uprava sko-ro nikoli ni imela takih težkoč z domorodci. Da so Francozi začeli z intenzivno kolonialno propagando, pojasnjujejo večji del z dejstvom, da se francoska zunanja politika pripravlja prav ta čas k aovl orientaciji. Francija se hoče obrniti »d Evrope k Afriki in ostalim delom njenega svetovnega gospostva. Takoj po »lonakovskem sporazumu se je pojavil Pri mnogih politikih in političnih pisateljih Francije nazor, da mora Francija obrniti svoj pogled od Rena in sploh od Srednje in vzhodne Evrope* Francija je sredozemska velesila in obale severne Afrike so zanjo važnejše kakor podonav-*ki bazen. Zato naj Francija ne sklepa ^kakršnih pogodb s katero koli evropsko državo; nasprotno: napravi naj poskus, poravnati neurejene zadeve z vse-n,i evropskimi narodi, da bi si na ta na-c*n zagotovila varno zaledje in se vsa nemoteno predala graditvi imperija. Ti nazori so sprva prihajali do izraza ‘e z neko previdnostjo, začeli pa so si °d dne do dne pridobivati več tal, če-P|av nasprotniki te orientacije po pra-v*c'i opozarjajo, da Je le tisti sposoben ohraniti prekomorski imperij, ki j-s resnično močan v Evropi. V Franciji se je ,,aslo začela uveljavljati težili«, zagotovi si v Evropi mir, da bi se država v niifti lahko posvetila svojim kolonialnim Nalogam. Gotovo jo, da bo v najkrajšem casu rešeno kolonialno vprašanje* tako ,a ho Francija prisiljena, zavzeti želo Jasno in točno stališče. Vprašani« je, al! »odo prodrli ljudje, ki so pripravljeni j/Ttvovati mandatna ozemlja, v katera je rancosko gospodarstvo vložili v zadnjih 1; letih težke miliarde. »ali tisti, ki šte-;ej° tudi Kamerun in Togo k imperiju, aterega pa se po splošnem mnenju ne nihče niti dotakniti, j. Zunanji videz je tak, kakor da bi bila rancija odločena, da pod nobetnm okol-°stlni ne ^ n|(j pec(j mandatnili oze-,'yi- Od dnevnika »Tempsc. pa do Haj-°Ji levičarskih listov, se vsi skladajo da se ničesar ne sme odstopiti. iRekonstrukcija šibenlškega gledali* u a* Orugo leto praznuje gledališče v Šibo" ' ^°'lei,1ica obstoja. Ob tej priliki s^kdališče prenovljeno. Stroški rekon- ! Novice Maistrov vrh na Pohorju ZA SKROMNO PRIZNANJE IN ODDOLŽITEV JUNAŠKEMU GENERALU RUDOLFU MAISTRU. Pod tem naslovom je priobčil »Ve-černik« pred dvema letoma na prvi strani članek, v katerem sem predlagal, da se najvišji vrh Pohorja, Črni vrh (1543 m), preimenuje v Maistrov vrh. Ideja je naletela na vsestransko odobravanje, vendar nisem pričakoval, da je tudi tu, kakor v politiki, tako dolga pot od zamisli do izpolnitve. Sedaj* ko proslavljamo dvajsetletnico narodnega osvobo-jenja, bi bila sveta dolžnost, da se tudi velikemu generalu primerno oddolžimo, časi so siromašni in z idejami o spomeniku bo težko. Toda priroda sama je zgradila temu hrabremu pesniku lep in njegove osebnosti dostojen spomenik. Iz granita je, kot je bil graniten njegov značaj. Velik je, kakor je tudi njegov pomen velik. In naš je, kakor je to hotel on. Maister je zaslužil, da nosi najvišji vrh tega spomenika njegovo ime. Prav te dni je g. Mussolini odobril načrte za monumentalen mavzolej, posvečen »osvoboditelju« Reke. Koliko večji je pomen našega Maistra! Po vsej državi se uči mladina poznavanja svoje zemlje. Vsakdo, ki bo pogledal na zemljevid, bo videl na sredi Pohorja napisano Maistrov vrh. Učitelj ali pa profesor bo tudi tam daleč na jugu omenil, da se vrh imenuje po ve* likem generalu in osvoboditelju Maribora. A morda* bo kak profesor ali pa učitelj, ki ve, kaj vse to pomeni za razvoj malega naroda, dodal še kaj več. Kadar koli smo bili še kot dijaki pri Maistru, nas je bodril in hrabril. Gledali smo ga in občudovali njegovo vero. Poznal je vse naše rane in vendar ni obupaval. Ko sem bil zadnjič pri njem — prosil sem ga za pokroviteljstvo nad neko prireditvijo —, sem prvič doživel, kar sem prej samo slutil: kako krvavo potrebujemo Slovenci takih ljudi. Naj bo ta predlog, ki ga tu ponovno sprožim, hvaležen izraz mlade generacije, brez ozira na nazore, priznanje fnlade Jugoslavije onim, ki so jo ustvarjali. Bodimo vsaj napram velikim ljudem veliki. Obračam se predvsem na zveste Maistrove borce, katerim mlada generacija nikoli ne bo mogla biti dovolj hvaležna, da oni to misel izvedejo. Opožore se naj1 p Nesreča iz ptujske okolice. Majcen Neža, 66-letna užitkarica, iz Podvine pri Ptuju je padla s podstrešja in si zlomila nogo. Vedernjak Franc 34-letni dninar iz Pacinija, je našel na cesti samokres, ki se mu je pri obračanju sprožil in ga zadel v levo roko. Fras Franc, 25-letrti pos. iz Sv. Bolfenka v Slov. gor., je šel ponoči pogledat iz svoje hiše, kdo vpije »Auf biks«. Znenada ga je ustrelil neznan moški s puško v desno roko. Baje je bil strel namenjen njegovemu bratu. n. Grafičng šola v Zagrebu. Te dni ie bila v Zagrebu po zaslugi tamkajšnjih grafičarjev otvorjena grafična šola. Otvoritvi je prisostvoval tudi minister dr. Kobalih. n. Smederevsko trdnjavo, ki je igrala V naši zgodovini tako važno vlogo, bodo obnovili. V ta namen je vlada odobrila milijon dinarjev. n. Beograjski intelektualci gradijo svoje naselje. V Beogradu so se združili intelektualci — seveda premožnejši — z namenom, da zgradijo v Zlatiboru naselje vil. Stavbišča so že kupili, imajo že tudi načrte. Najcenejša vila bo stala 18,000 dinarjev. Promet v Zg. Savin ski dolini ogrožen Ogromne množine hlodov, nametanih v Savinjo, so pri zadnji povodnji zopet porušile nekaj mostov in na več mestih izpodjedle cestne nasipe med Solčavo /n Ljubnim. Cestni promet je zopet prekinjen in avtobus iz Celja vozi le do Ljubnega. Ker se ta nadloga vselej pri višjem stanju Savinje v gornjem toku ponavlja, je skrajni čas, da se z energičnimi oblastvenimi ukrepi odstrani stalna nevarnost za cestni promet skozi Gornjo Savinjsko in v Logarsko dolino. Zato je potrebno, da se čimprej uredi vprašanje plavljenja _r____________ s 11 Spremembo in izpopolnitev za- s primerno okrožnico tudi razna društva, kona o srednjih šolah zahtevajo pro-posebno Slov. planinsko društvo, šo- i f°šorji zagrebške sekcije Profesorskega le in posamezniki znanstveniki-geografi. ] društva, ki so zborovali včeraj dopoldne v Zagrebu. V resoluciji zahle-vajo poboljšanje težkega položaja srednje-šolskili profesorjev, stalnost v službi, večje dotacije za šolske knjižnice in zbirke učil ter povišanje honorarjev poročenih profesoric. n. Višja gostinska šola v Beogradu. Združenje hotelirjev, restavratorjev, go- Ob dvajsetletnici slovenskega Maribora bo to najlepše in trajno priznanje njegovemu osvoboditelju. Danilo Viher. lesa v gornjem toku Savinje, da se tozadevno s primernimi ukrepi in pod nadzorom določi gotov red ter onemogoči j stiiničarjev in kavarnarjev v Beogradu je poljubno plavljenje. Banska uprava si bo J blagoslovilo moderni dom, ki je krona na ta način prihranila velike izdatke, lcl j vsega dosedanjega organizacijskega de-jih povzročajo stalna popravila na tej la. Ob tej priliki so otvorili tudi višjo cesti. Pa tudi lastniki lesa bodo obvaro- gostinsko šolo, ki je prva tovrstna šola vani škode, ki jim nastaja s tem, da voda odnaša les. Končno zahtevajo važni tujskoprometni interesi Gornje Savinjske in Logarske doline, da se v bodoče v naši državi. Hotelirska šola bo skrbela za lep razvoj gostinstva v korist podjetnikov in gostov, n. 52 krat boter. V slavonski vasi Brdo delu. Slri|kc|je bodo znašali milijon dinar lev. Iz ptujskih knjižnic Knjižnice so gotovo najvažnejše kulturne ustanove v Ptuju in če bi bile izpopolnjene vsaj s slovenskimi knjigami, bi v polnem obsegu služile svojemu namenu, kajti v tihem Ptuju se zares mnogo čila, kar tudi dokazuje, da Ptuj končno ni tako mrtvilo, kot ga mnogi obsojajo s površnimi očmi. Da se v njem mnogo či-ta zlasti izpričujejo pritožbe iz vrst ptujskih bravcev, da nekatere ptujske' knjižnice zelo neredno kupujejo novejše slovenske knjige in da jih je v primeru z novimi nemškimi in srbsko-hrvatskiml knjigami zdaleka premalo, saj so vendar to slovenske knjižnice. Vrh tega pa nemški in srbskohrvatski oddelki niso niti dobri. Natrpani so s cenenimi »Goldman novimi« izdajami detektivskih in drugih takih romanov. V srbohrvaščini pa so slabi prevodi iž raznih senzacionalnih francoskih, nemških in angleških knjig, katerih umetniška vrednost pa tudi v originalu ni visoka. Za izgradnjo narodne zavesti, kar je posebno važno za Ptuj s prostranim obmejnim zaledjem, je za urejenimi gospo* darskiihi razmerami najvažnejša dobra slovenska knjiga. Zato naj bo sveta dolžnost društev* ki vodijo te knjižnice, da si oskrbe sleherno novo slovensko knjigo. deniča sta pobegnila od mojstra in peš prišla v Maribor. Mladi begunci Iz Slavonije Včeraj je policija v Melju prijela dva dečka, ki sta se sumljivo potikala po tamkajšnjih ulicah. Stražnik je dečka peljal na stražnico, kjer sta mlada neugnan-ca izjavila, da sta že pred dnevi pobegnila od svojih roditeljev v Somborii. Zanimivo je, da sta se dečka kar brezplačno zagotovi reden cestni promet v tem pre*: živi kmet Marko Lujič, ki menda samo ' botruje. Pred kratkim je bil že 52-ie boter. Vsakemu svojemu varovancu podari Lujič zlatnik in pitano svinjo. n. 120-!etna starka umrla. V Gracanicl je umrla 120-letna starka Hata Šabovič, ki je zadnje čase govorila, da je Bog na njo pozabil, ker jo je pustil tako dolgo živeti. Starka je nekaj let pred smrtjo dobila iiove zobe. n. Naš najvišji vd]ak je vsekakor Ei-hem Kadšič iz okolice Tratnika, ki je visok 2.10 m. Zanimivo je, da je Kadšič zaprosil za dvojni kadrovski rok. n. Cerkev zatočišče čebel. Na Kosovem polju je cerkev, ki so jo postavili sredi XI. stoletja. Ta cerkev ima slavno preteklost. Sedaj stoji osamljena, le čebele so se naselile v njej in dajejo vsej okolici dovolj medu. n 30 litrov krvi žrtvoval v treh letih. Svojevrsten rekord izredne človekoljubnosti ima gotovo 25-letni Jakob Lovrenc iz varaždinske okolice. Mladenič je v treh letih že devetkrat darova! svojo kri za zdravje svojih bližnjih. V treh letih je Lovrenc žrtvoval 30 litrov krvi. n Tragedija sarajevskega slikarja. Sarajevski slikar Dušan Rendič doživlja vse tegobe domačega umetnika. Ko je te dni prodajal svoje slike, so mu mestni trošarinski organi zaplenili vsa dela. ker ni imel s čim plačati predpisane trošarine. Za Hlttčni dogodek so zvedeli tudi novinarji, ki so se pa zaman prizadevali, da bi slikarju vrnili slike. Toda ni še bilo dovolj. Prišel je stražnik, ki je slikarja Rendiča aretiral pod sumom potepuštva. Sele na ponovno posredovanje sarajevskih novinarjev, je policija slikarja Izpustila. o Oddolžitev Ljubljane žrtvam svetovne vojne. Mestna uprava je pričela na pokopališču pri Sv. Križu izkopavati zemske ostanke vojnih žrtev, da jih položijo v kostnico pod veličastnim spomenikom. Na tem pokopališču je pokopanih 4810, na evangeljskem pa 519 vojnih žrtev. Med njimi jih je iz Jugoslavije 1840, 335 iz ČSR, 595 iz Poljske, 335 iz Rusije, 577 iz Avstrije, 5744 iz Madžarske, 344 iz Romunije, ostalo iz drugih držav in neznanih. o Hlapec ustrelil svojo gospodinjo. V Savljah pri Ježici je 25-letni hlapec Leopold Klavžar ustrelil svojo 17-letno bivšo gospodinjo Marijo Jeralovo, ki je bila takoj mrfva. Mladenka je nekaj časa vračala ljubezen pridnemu domačemu hlapcu, toda na pritisk tete in strica, je fanta zavrnila. o Po povodnji ob bregovih Dollnščice. Sedaj ko je Dolinščica upadla, se šele vidi, koliko škode je napravila poplava. Vsa Dolina nad Tržičem je 6pustošena. Škode je okoli 200.000 din. o Sava izroča žrtve. Sava je v Zagorju naplavila truplo neznanega moškega, starega okoli 35 let. Pri pokojniku so našli nožiček s sliko Bleda in denarnico z 20 dinarji drobiža. Identiteta še ni ugotovljena. o. Zaradi žaljive šale je ubil posestnik L. Tralnjak očeta sedmerih otrok Antona Bozclija iz Bakovcev v lnursko-soboškcrii okraju. Tralnjak sc izgovarja, da soseda ni imel namena ubiti, obdukcija pa je ugotovila, da šo udarci s koloni smrtnonosiii. c Umrla sta v celjski bolnišnici Kora' pripeljala iz Sotnbora v Maribor. Pravi , ta, da sta pobegnila zato, ker so ju doma ka- Prvi hodi v osnovno, drugi pa v meščan-1 c Obrtniki se zberejo 1. dec. dopoldne sko šolo. Oba begunca so oddali v mest- °b 9-30 v Obrtnem domu v Celju k pro-ni mladinski dom in o tem obvestili nju- s[avi. Na sporedu je slavnostni govor in ne starše. Danes zjutraj pa je stražnik himna, ki jo zapoje »Oljka«, na Glavnem trgu prijel dva druga sum- j c V bolnišnico je bil prepeljan 3-letni ljiva mladeniča, stara okoli 15 let. Na po- posestnikov otrok Špec Vinko, ki se je liciji sta pripovedovala, da sta iz Osije- poparil z vrelim lugom po glavi in rame-ka, kjer sta bila pekovska vajenca. Mla-'nili. »No, zdaj me pa napadata že kar dva!« Maribor Navodila za volitve svetlijo okna svojih hiš in stanovanj. Predsednik dr. Juvan, s. r. Za volitve v Narodno skupščino, ki bodo v nedeljo, dne 11. decembra, je Državni odbor določil za mestno občino Maribor 15 volišč, ki so razporejena ta-ko-le: 1. volišče: Volivci I. okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena A do J v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici št. 1. — 2. volišče: Volivci I. okraja z začetnimi črkami rodb. imena K do P v telovadnici državne realke v Krekovi ulici št. 1. — 3. volišče: Volivci I. okraja z začetnimi črkami rodb. imena R do Ž v državni realki, Jugoslovanski trg št. 1. — 4. volišče: Volivci 11. okraja z začetnimi črkami rodb. imena A do J v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici št. 5. — 5. volišče: Volivci II. okraja z začetnimi črkami rodb. imena K do P v pomožni šoli v Razlagovi ulici št. 16. — 6. volišče: Volivci II. okraja z začetnimi črkami rodb. imena R do Ž v trgovski akademiji na Zrinjskega trgu št. 1. — 7. volišče: Volivci III, okraja (Melje) v otroškem vrtcu v Erjavčevi ulici št. 3. — 8. volišče: Volivci IV. okraja z začetnimi črkami rodb. imena A do L v telovadnici IV. deške osnovne šole v Gosposvetski ulici št. 8. — 9. volišče: Volivci IV. okraja z začetnimi črkami rodb. imena M do Ž v IV. deški osnovni šoli v Gosposvetski ulici Jt. 8. — 10. volišče: Volivci V. okraja z začetnimi črkami rodb. imena A do G v IV. dekliški osnovni šoli na Magdalen-skem trgu št. 2. — 11. volišče: Volivci V. okraja z začetnimi črkami rodb. imena H do K v telovadnici III. deške osnovne šole na Ruški c. št. 13. — 12. volišče Volivci V. okraja z začetnimi črkami rodb. imena L do P v III. deški osn. šoli na Ruški cesti št. 13. — 13. volišče: Volivci V. okraja z začetnimi črkami redb. imena R do St v III. deški osn. šoli na Ruški cesti št. 13. — 14. volišče: Volivci V. mestnega okraja z začetnimi črkami rodb. imena Š do 2 v otroškem vrtcu v Valvazorjevi ulici 34. — 15. volišče: Volivci javni uslužbenci, ki stanujejo izven tnesta, v telovadnici trg. akademije v Cafovi ulici št. 9. Glasovanje bo trajalo ves dan nepretrgoma od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Glasovati sme samo oni, ki je vpisan v stalni volivni imenik. Glasovali se more samo osebno in na onem volišču, kjer je volivec vpisan v volivni imenik. Glasuje se za kandidatno listo javno s tem, da glasovalec imenuje pred vo-livnim odborom nosilca liste in okrajnega kandidata. Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali z orodjem, pripravnim za boj. To velja tudi za javne uslužbence, ki nosijo orožje po službenih predpisih Na dan 10., 11. In 12. decembra je to- čenje ali kakršno koli dajanje alkoholnih pijač strogo prepovedano. Opozarja se končno na stroge kazni, ki zadenejo po zakonu onega, ki bi: 1. z nasiljem ali s pretnjami odvračal volivca od glasovanja; * 2. obetal ali dal volivcu darilo ali mu ponujal službo, da ga odvrne od glasovanja ali zavede, da glasuje za gotovo kandidatno listo; 3. dal sredstva ali pomagal, da se iz-vrš. eno izmed dejanj pod 4. ia 2.; 4. na volišču radi agitacije raznašal neresnične vesti ali razširjal slike, lepake in druga sredstva za agitacijo; 5. z vpitjem ali s pretnjami oviral volivni odbor ali volivce pri njih poslu, ali razžalil ali dejansko napadel odbor, kdor bi se pri glasovanju nedostojno vedel ali po glasovanju kljub opominu predsednika volivnega odbora ne odšel z volišča; 6. namenoma pokvaril, uničii ali odnesel kako volivno listino ali kateri koli predmet, ki služi za volitve, ali izpreme-nil število glasov, oddanih za poedine liste, ali eno teh dejanj le poizkusil sto riti; 7. glasoval več kot enkrat — tudi če je slučajno vpisan na dveh voliščih (v isti ali v raznih občinah) — ali glasoval namesto drugega ali pod drugim imenom; 8. prišel na volišče z orožjem ali z orodjem, porabnim za boj; 9. na dan pred volitvami, na dan volitev in na dan po volitvah točil ali kakor koli dajal alkoholne pijače. — Predsed nik dr. Juvan, s. r. Meščani! Državni praznik Zedinjenja bomo letos ob 20-letnici posebno slovesno praznovali. Vljudno vabim meščane, da se v polnem številu udeležijo vseh prired'tcv: tako na predvečer, kakor tudi božjih služb dne 1. decembra. Prav posebno vabim meščane na vsenarodni manife-stacijski zbor, ki se bo vršil 1. decembra dopoldne ob 11. uri na Glavnem trgu. Ta manifestacija mora biti vsenarodna prisega zvestobe in udanosti mlademu kralju ter mogočna izpoved narodne in državne ideje. 2e na predvečer okrasite svoja poslopja z državnimi zastavami, kakor bo to tudi mestna občina storila na svojih poslopjih. Lastniki trgovin naj blagovolijo okrasiti svoje izložbe državnemu prazniku primerno. Na sam praznik 1. decembra bo mestna občina zvečer od 19. do 21. ure razsvetlila okna svojih poslopij. Prav tako prosim meščane, da ob tem času raz Pred otvoritvijo kina „Esplanade" Te dni bo otvorjen v novi stavbi g. Valjaka nov kino, ki bo nosil naslov »Esplanade«. Komisiji banske uprave in mestnega načelstva sta si v soboto ogle-no ureditev v najvzornejšem redu, odgo-no ureditev v najzornejšem redu, odgovarjajočo vsem tozadevnim predpisom. Poleg tega smo izvedeli, da bo dosedanji kino »Union« obratoval še naprej, in sicer kot podružnica novega kina. V kino »Unionu« se bodo poslej znatno znižale cene, tako da bo dobil ljudsko obeležje ter omogočal poset predstav tudi šibkejšim slojem. Kdo je skočil v Dravo? Sinoči okoli 18.45 ure je videl sodni uradnik Stanko Golob, kako se je ne znani moški pognal z dravske brvi v Dravo. Še predno je Golob mogel o dogodku obvestiti ljudi, so valovi zagrnili samomorilčevo truplo. O skoku v reko je bila obveščena policija, ki je ukrenila vse potrebno, da se ugotovi samomorilčeva identiteta. Če kdo pogreša kakega moškega, naj to javi mariborski policiji. * Nanosovci se zberemo na praznik zedinjenja predpoldne ob ‘Ali. uri pie^ društvenimi prostori v Sodni ulici, • oo coder odidemo s praporom na Glavni trg c proslavi 20-letnicc osvoboditve Mari-mra. Polnoštevilna udeležba je dolžnost. Odbor. * Trgovski nameščenci! Miklavžev večer s plesom 3. dec. ob 20. uri. Narodni <4°m- * Iz pravoslavne parohi je. 1. dec. bo v pravoslavni vojaški kapeli v Melju ob 10. uri Blagodarenje. * Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi dne 7. oz. 14. maja 1939. dobrodelno tombolo. * Trgovci! Podpisano Združenje apelira na svoje članstvo, da v svrho cim slovesnejše proslave dvajsetletnice našega zedinjenja v četrtek, dne 1.^ dec. t. 1., primerno okrasi svoja izložbena okna. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. _____ in Kralj kumuje sokolskemu praporu. 1. decembra bo v okviru svečane pro-slave tudi razvitje matičnega naraščaj-skega prapora. Kumoval bo naš kralj po svojem zastopniku generalu Stanojlovi ču. m Slive v cvetju. Na nekem vrtu v Sp. Novi vasi pri Slov. Bistrici se je razcvelo slivino drevo, kar je pač nekaj nenavadnega za tako pozni jesenski čas. m Vojaki planinci tudi v Slov. Bistrici. Prvi so pozdravili novo garnizijo planinske baterije v Slovenski Bistrici člani podružnice SPD. Ta je v zvezi z mestno občino priredila vrlim planincem prijeten pozdravni večer v hotelu »Beo grad«. Lepe domače svečanosti so se udeležili predstavniki oblastev, društev in mesta. m Zveza kulturnih društev v Mariboru poziva včlanjena društva iz Maribora in bližnje okolice, da se korporativno udeležijo narodne manifestacije dne 1. dec, ob II. uri na Glavnem trgu. m Podružnica CMD v Mariboru vabi ciriimetodarje, da se v čim večjem številu udeležijo narodne manifestacije dne 1. dec. ob 11. uri na Glavnem trgu. m Narodno strokovna zveza, podruž, v Mariboru poziva vse odbornike, da se udeležijo proslave 1, dec. pred mestnim magistratom. Zbirališče ob 10. prostorih NSZ. Ostalo članstvo naj se priključi manifestantom. Vsi na manifestacijo za kralja, domovino in narod! * »Samo dva dni še senzacija Witaly Sn Oriwe v Veliki kavarni. * Budilke 39.— din pri M. llgerjeveni sinu, juvelirju, Gosposka 15. Prodaja tud: na obroke brez povišanja cen. * Društveni izlet v Grčijo in Egipt od 24. dec. do 10. jan. Cena od din 5.401. Točne informacije, prospekti in prijave pri Putniku« Maribor. * Odsek Zveze Maistrovih borcev v Cirkovcih vabi svoje člane na družabni večer, ki bo 1. decembra ob 4. uri ?0P-v gostilni tovariša Kureša v Šikolab. * Jadranaši! Danes važna in obvezna vaja. Vsi in točno! * Stariši, privedite svojo deco na Miklavževo igro 4. decembra ob pol ly. v Sokolski dom (Union). Predprodaja vstopnic pri Putniku. * Starokatol. cerkv. občina javlja: mesecu decembru bo služba božja drugo nedeljo (11.XII.) in na Božic (25> XII.) 11. XII. kot po navadi, ob 9., XII- Pa bosta tihi sv. maši ob 8. uri, ob 9. uri P3 slovesna. 11. XII. bo skupno sv. obhajilo. — 26. XII., na Štefanovo, bo sv. ma' ša ob 10. tiri v Ptuju v Nar. domu. Nočna lekarniška služba. Lekarna Prl Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove 111 Meljske ceste. tel. 25-32. Kino *Kino Union. Danes zadnjič »Dama M Malake« V torek in sredo »Popolni zakon« po knjigi Van de Veldea. * Grajski kino. Vključno srede, velikj senzacijski film Sebastopol. V četrte V carstvu valčka. Mariborsko gledališče Torek, ob 20.: »Prevara«. Red A. Sreda, ob 20.: Slavnostna akademija Pr0' svetne zveze. Četrtek ob 15. »Divji lovec«. Predstav^ za mestne reveže. Ob 20. uri »Prevara«. Slavnostna predstava. Red D- Kultura Pesem s ceste »Pesem s ceste«, kakor smo jo videli že lani in v soboto zopet v našem mariborskem gledališče, je delo Nemca Paula Schureka, ki jo je napisal, Hansa S a s s m a n n a, ki jo je predelal, slovenskih prevajalcev in komponista Josipa J i r a n k a, ki je za našo vprizoritev napisal glasbo. Ta igra s petjem in godbo v treh dejanjih je zajeta iz življenja bednih, ki jih je življenje ociganilo za njihove sanje, ki pa ^o tudi v bedi ohranili v svoih srčnih globinah toplo dobroto. Zato je v tem oziru pozitivno, etično dejanje kljub navidezni moralni lahkotnosti. Ker je igra pisana odrsko zelo spretno, ker ima nekaj prav posrečenih scen in domislekov, ker je karakterizacija nastopajočih dovolj izrazita in ker je nad vsem razlita tista čustvenost, ki razgiblje srca in ustvarja simpatije, ji je zagotovljen uspeh na vsakem odru. Uspela je tudi lani in letos pri nas v režiji g. Petra M a 1 c a, Čeprav bi bil ponekod poudarek lahko izrazitejši. Pred vsem pa moramo pohvaliti letošnjo novo inscenacijo in tudi večjo vigranost. G. Rado N a k r s t dobro obvlada vso razpoloženjsko sprevrgljivost godca Miška, »ki je bil rojen za drugačno življenjsko usodo«, a ga je življenje vrglo med male in bedne. V nekaterih scenah, kjer je treba poudariti zlasti notranja doživetja in jih podati v igri tako, da prepričajo in opravičijo, dejanja, je kar mojstrski. S svojo zunanjostjo, umerjeno igro, neprisiljeno komiko in neposrednostjo se pridružuje Nakrstu g. Milan Košič v vlogi drugega godca Krištofa. Pa tudi karakterizacija tretjega godca, Karla, v interpretaciji g. Franja Blaža, je prepričevalna. To je ena najboljših vlog g. Blaža. Povsem skladno z realizmom in značajem je zamišljena in izvedena igra g. Justa Košute v vlogi cunjarja Konrada. Epizodnega stražnika igra g. Ljudevit C r n o b o r i. Dve ženski vlogi, temeljito nasprotni po značaju in vsem bistvu, dobro, potrpežljivo, skromno in nepokvarjeno Ano ter zvodniško, pokvarjeno, zlobno in egoistično vdovo Kati igrata gdč. Vladoša Simčičeva in gdč. Ema Starčeva. Gdč. Simčičeva gradi svojo igro na naravni preprostosti, ne da bi segala po igralskih efektih, kar tako rade dehajo začetnice, zato je vseskozi prepričevalna, dasi v nekaterih scenah nima še dovolj sile za večji poudarek in močnejšo prepričevalnost. Gdč. Starčeva je v takih vlogah kot je Kati že preizkušena in lahko nudi vso svojo dozorelo moč in silo. Zato je ta njena vloga zelo dobra, ena njenih sploh najboljših. Glasba, ki jo je napisal g. Josip Jira-nek, je v popolni notranji harmoniji s čustveno sredino igre in ji zato daje tisti poudarek, ki učinek stopnjuje in nam vse skupaj približuje. Kakor lani, je tudi letos sprejelo občinstvo »Pesem s ceste« s toplo simpatijo, dasi obisk v soboto tli bil tako dober, kakor bi delo kljub ponovitvi zaslužilo. —r. k. Dvajsetletnica Cankarjeve smrti na učiteljišču. V času, ko prirejajo naša društva plesne akademije, Miklavževe večere in čajanke vseh vrst, so se spomnili dijaki državnega učiteljišča največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Društvo U. M. U. N. je tiho in brez bučne reklame priredilo v nedeljo dopoldne spominsko praznovanje 20-letnice Cankarjeve smrti. Slavnostna dvorana na učiteljišču je bila polna srednješolske mladine. Program je bil zelo dobro sestavljen in je jasno pokazal Cankarjevo bistvo. Milan Kerin je v spominskem govoru dobro pokazal pomen Cankarja za Slovence. Dušan Mevlja je prebral iz »Obiskov« Izidorja Cankarja članek o Ivanu Cankarju. Zelo sodobno je izpadel še sedaj aktualni Cankarjev govor v Trstu 1. 1913. »Slovenci in Jugoslovani«, ki ga je prečital Branko Menih. Izredno te-citacijsko zmožnost kaže Milan Loren-čak, ki je z lepim glasom prebral ve odlomkov iz »Kurenta«. Lepo je tudi c tal Cankarjevo novelo »O vojni« Osk' Kalin. — Občinstvo je sporedu navd šeno sledilo. Program bi bil bolj Pe*te ’• če bi igrali odlomek iz kake Cankarje drame in če bi bila kakšna zborna r® . tacija. Dobro bi bilo. če bi take akadem-^ je prirejale vse srednje šole skupno večjih dvoranah. Tako bi se pritegnila sodelovanju vsa srednješolska m‘a g, in mariborsko širše občinstvo bi v v jem številu obiskovalo te prireditve- k. Razstava mariborskih likovnih un*®4 ulkov. Poleg akad. slikarjev prof. Ivan Kosa, prof. Karla Jiraka, Zorana MubpT in Kavčiča bo razstavil na letošnji Pr božični razstavi, ki bo odprta na Pral jj 8. decembra ob 11. uri dopoldne v - , unionski dvorani, svoja dela tudi kipar prof. Fran Ravnikar. Prof. Ka kar že dolgo ni razstavljal, zato vzbudila njegova dela gotovo zanttna • k. Knjige Vodnikove družbe. Vodnikova družba v Ljubljani je pričela t razpošiljati svoje letošnje knjige-dar za leto 1939, Janka Orožna »Ka djordjeviče«, dr. Iva Šorlija povest » ( ne vezi« in Lojzeta Zupanca Pf> »Tretji rod«. O posameznih knjiga mo objavili še podrobnejša poroči. Gospodarstvo Zahteve gostinske obrti »Z RESOLUCIJE O POLOŽAJU GOSTINSKE OBRTI — ZANIMIVI PREDLOGI ZA SANACIJO le dni je bila na Sušaku konferenca -zastopnikov hotelirjev, restavraterjev, kavarnarjev in gostilničarjev iz cele dr- žave. Tej konferenci so prisostvovali tudi člani prizadetih ministrstev in zastopniki tujskoprometne propagande. Po vsestranskem razmotrivanju o potrebah sostinstva v zvezi z zdravim razvojem turizma in tujskega prometa, so na konferenci ugotovili, da so potrebne mnoge spremembe na tem področju, če hočemo, 'Ja se bo i gostinstvo i tujski promet pravilno in za naše gospodarstvo uspešno razvijal. V ta tiamen so sporazumno z zastopniki ministrstev sprejeli obširno resolucijo. Novelizacija zakona o gostinskih obratih ie nujno potrebna. V ta na-n,en naj služi predlog, ki zahteva priznanje gostinstva za posebno vejo našega gospodarstva. Cene v naših gostinskih obratih z ozirom na dajatve in višino nabavnih cen niso previsoke. Zato le potrebna tudi uvedba minimalnega cenika. Merodajni naj s posebno davčno reformo ublaže davčne dajatve gostinskim obratom s posebnim ozirom na banovinske in občinske takse. V turističnih mestih in krajih naj se gostinski obrati, služijo tujskemu prometu, vsaj delno °Proste državnih in samoupravnih taks, y ostalih krajih pa naj se te dajatve znižajo na minimum. Ministrstvo trgovine cijo našega gostinstva, posebno hotelirstva s tem, da omogoči plačevanje posojil na ta način, da se kratkoročna ooso-jila spremene v dolgoročna z nižjo obrestno mero. Neprestani spori med gostinskimi podjetniki in uslužbenci so v škodo gostinstva in tujskega prometa. Zato naj se ti spori odpravijo že pred početkom sezone s pogodbami in dogovori. Zveza gostinskih podjetij zahteva, da se čim-prej uredijo avtomobilske ceste in zgra-de nove, ker je to za razvoj tujskega prometa neobhodno potrebno. Brez dobrih cest ne bo uspešnega tujskega prometa. Poštni uradi naj bodo vzorno urejeni. Urediti je treba tudi lokalni in mednarodni telefonski promet. Zgraditi je treba nove telefonske linije v naši državi, zlasti pa med našimi tujskoprometni-mi kraji. V ta namen naj se pristojbine in stroški napeljave telefona znižajo za 50%. Turistična propaganda se mora povečati. Vse tujskoprometne ustanove naj izvedejo skupno propagando in k temu naj pritegnejo tudi zastopnike našega gostinstva. Prepotrebna je čimprejšnja uvedba uredbe za pobijanje šušmarstva v gostinski stroki. Ugotovili so tudi, da je cena domačemu pivu previsoka, kar je krivda kartela. Zato naj se carina tujemu pivu zniža. Končno zahteva resolucija, da se v turističnih mestih v se- >n industrije naj čimprej izvede sana- zoni prepovedo politična zborovanja. Gibanje zaposlenosti Septembra je bilo v celi državi pri Osrednjem zavodu za zavarovanje delavcev v Zagrebu zavarovanih 754.773 delavcev in nameščencev. Od avgusta do septembra je zaposlenost padla in je bilo 2200 zavarovancev manj, dočim je v primeri z lanskim septembrom število zavarovancev naraslo za 38.099. V zadnjih letih se je zaposlenost povečala najmanj v dravski banovini, izven te banovine pa se je zaposlenost povečala v Primeri z letom 1930. za 97.497 zavarovancev ali za 17.6%. Največji porast zaposlenosti izkazuje letos tobačna indu-. strija (ne v Ljubljani!), saj je letos 8584 delavcev v tej stroki več nego lani. V Ljubljani pa je letos septembra 147 delavcev tobačne industrije manj ko lani. Največji prirastek zavarovancev ima Okrožni urad v Skoplju (18.3%), ki mu sledi Niš s 15% prirastkom. Število zavarovancev je nazadovalo v Banja Luki (7%), v Zagrebu (1.9%), na Sušaku (7.1%) in v Karlovcu (1.7%). Septembra je znašalo za vso državo povprečje dnevne zavarovane mezde 24.23 din. Skupni mesečni zavarovalni zaslužek je septembra dosegel 457.3 milijona din. na trgu ni mogoče dobiti izpod 247 din. V zvezi s to podražitvijo bo Narodna banka tudi uvedla takozvane ^kavine« funte, ki bodo imeli tečaj 262 din. g. Znižanje cene pšenici v Argentini. V Argentini so letos določili minimalno ceno pšenici, ki bo znašala 7 pezosov za kvintal ali okoli 90 dinarjev v naši valuti. g. Za pospešitev francosko-jugoslovan-ske trgovine bo osnovan v Parizu poseben trgovinski konzorcij. V tern konzorciju bodo največja francoska izvozniška. uvozniška, finančna iti industrijska podjetja. g. Gradnja silosov v Romuniji. Uprava romunskih luk, kjer se grade silosi za žitarice, je izdala obligacije za financira- nje gradnje teh silosov. Te obligacije imajo nominalno vrednost 900 milijonov lejev. Borzna poročila DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2388.66 —2403.25, Berlin 1756.73—1770.61, Bruselj 741.94—747, Curih 996.45—1003.52, London 202.81-204.86, Ne\v York 4357.25 —4393.56, Pariz 113.27—114.71, Praga 149.93—151.03. Trst 229.95—233.03. EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 463—464; 4% sev. agrarji 58.25 bi., 6% dalm. agrarji 87.50—87.75; 6% begi. obv. 88.25—88.50, 7% Blair 90,50— 91, 8% Blair 95—96.50. Delnice: Narodna banka 7400, PAB 228—229. Šport Športni spored na praznik Zedin^enfa Tudi na praznik Zedinjenja mariborski sportaši ne bodo počivali. Skromno, a dostojno bodo manifestirali ob 20-letnici osvobojenja s tekom skozi mesto, nogometaši pa bodo popoldne tekmovali, da nadoknadijo zamujene termine. Ob 10. dopoldne bo po mestnih ulicah 10. jubilejni Tek osvobojenja s startom pri letnem telovadišču Sokola-Matice in ciljem na Trgu svobode. Razen številnih domačih prijav je pričakovati, da bodo startali tudi nekateri zunanji atleti. Nogometaši imajo na sporedu tri prvenstvene tekme, med njimi dve prvorazredni. Ob 14.15 bo na stadionu srečanje Železničar-Slavija, ki obeta z ozirom na tesne rezultate Slavije, ki je doslej dosegla dva remija proti Mariboru, prav napeto tekmo. Saj je tudi prva tekma končala skoro š presenečenjem: Železničar je zmagal z golom iz enajstke. Ob 12.30 je na sporedu predtekma rezerv. Pripominjamo, da sta kluba v pogajanjih, da bi se spored deloma ali popolnoma preložil, kar bomo dokončno objavili jutri. Rapid bo imel ob 14. na svojem igrišču v gostih Muro iz Murske Sobote. Tabela kaže, da Mura sicer še ni dobila niti točke na tujem terenu v tej sezoni, toda njeni rezultati doma dajo slutiti, da bi utegnila postati nevarna pri podcenjevanju tudi sredi Maribora. g Narodna banka je te dni izdala posebno objavo, s katero opozarja vse denarne zavode na svoječasni odlok o prepovedi tezavriranja deviz. Zavodi so bili °benem pozvani, naj takoj dostavijo NB Seznam o stanju deviz in valut. g. Žetev v Kanadi. Letošnja žetev v Kanadi je dala 384.C00 bušlov pšenice, '^7.300 bušlov ovsa, lO^JOO bušlov ječmena, 11.100 bušlov rži in J400 bušlov lanenega semena. K Akcijo za samostojno industrijsko Gornico v Zagrebu je svojčas vzbudila j Precej pozornosti, zlasti ko je še trgovin- ski minister pristal na to, da se izdela tozadevni načrt uredbe. Kot poročajo iz Zagreba, pa so industrijci to svojo zahtevo sedaj preklicali ter se izrekli v veliki večini za to, da še nadalje ostanejo v skupni zbornici s trgovci in obrtniki. g. Svetovna produkcija kavčuka pada, kar dokazuje posebna statistika. Dočim so lani v 9 mesecih producirali 1,106.000 ton kavčuka, je letošnja produkcija znašala samo 670.000 ton. g Angleški funti so se na našem denarnem trgu precej podražili. Uradno so jiekaj let notirali 238, vendar pa jih PRVENSTVO V TUJINI. Češkoslovaško prvenstvo. Sparta: Bata • 5:2, Šleska Ostrava:Zidenice 1:0, Kladno:Nachod 2:1, Pardubice:Liben 4:1 Viktoria Žižkov:Plzen 3:3, Bratislava : Slavija 1:1. Prvenstvo Ostmarke. Admira:Austro-Fiat 3:2, Austria:Amateure (Steyr) 4:1, Wacker:Wacker (Wr. Neustadt) 6:1. Madžarsko prv. Hungaria:Kispest 3:3, Ujpest-Nemzeti 4:0. Phobus:Ferencvaros 4:4, Taxi:Szegedin 2:2, Budafok:Zuglo 3:1, Salgo:Szolnok 2:1, Bocskav:Elek-troinos 1:1. Italijansko prvenstvo. Novara:Milano 2:1, Lazio:Liguria 1:0, Bologna:Juven-tus 1:0, Livorno:Triestina 1:0, Bari: Lucchese 1:1, Genova:Modema 5:1, Am-brosiana:Roma 0:0, Torino:Napoli 3:0. s Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). Plenarni sestanek bo jutri ob 20. pri »Zamorcu«. Za prv. tekmo Železničar-Slavija (rez.) je delegiran ss.g. Peteln. Stranski sodniki bodo določeni na sestanku. Poverjenik. .s Redni letni občni zbor JNS-a bo za letos izjemoma v januarju in sicer naj-brže v Splitu, kakor je izjavil dr. An-drejevič. predsednik JNS-a, čeprav je lanski občni zbor ta predlog odklonil. s Na občnem zboru Težko-atletske zveze v Zagrebu so bila sprejeta nova pravila ter izvoljen odbor s predsednikom dr. J. Maroševičem in tajnikom V. Richterjem na čelu. s V četrtek se bo odigrala v Beogradu revanžna medmestna tekma Beograd-Zagreb, sodil bo g. M. Stefanovič. s. Nog. tekma Finska—Italija bo 16. julija 1939 v Helsinkiu. Sah Partije z „Avro" turnirja Griinfeldova obramba. (12. kolo v Haagu 24. nov.) Beli: dr. Euwe Crni: inž. Botvinnik 1. d4, Sf6 2. c4, g6 8. Sc3, d5 4. Si3. Lg7 5. Db3, c6 6. Lf4, dxc4 7. Dxc4, Le6 8. Dd3, Sd5 9. Ld2, Sb4 10. Dbl, c5 11. dxc5, Sa6 12. e4, Sxc5 13. Lb5+, Ld7 14. 0—0, 0—0 15. Le3, Lxb5 16. Sxb5, Dd3 ?? (Neverjetna in nerazumljiva napaka) 17. Sc7, Sxe4 18. Sxa8, Txa8 19. Tfdl, Dxbl 20. Taxbl, e6 21. Td7, b6 22. Tel, Lf8 23. Se5, Lf6 24. Sxi7, Le7 25. Se5, Lf6 26. Sd3, Sxe3 27. fxe3, .Lg5 28. Tclc7 Lxe3+ 29. Kfl, Sf6 30. fxa7, Tc8 31. Tg7+, Kh8 32. Tgc7, Td8 33. Se5, Te8 34. Te7 in črni preda. Kraljica marija romunska: 87 tnajepa življenja bil Nando je moral ostati še šest tednov v postelji in je silovito oslabljen. Ducky je odpotovala k proslavi deinantuega jubileja stare mame kraljice, katerega bi Se bila morala udeležiti tudi jaz in Nando, a sva zaradi jjiegove bolezni morala ostati v Sinaji. Bilo je pusto in dolgočasno poletje. Kmalu po našem prihodu v Sinajo smo doživeli še j^Ko nesrečo: v njegovi sobi smo našli mrtvega travnika dr. Kremnitza, ki smo ga bili pripeljali s Neboj iz Nemčije. To smo morali Nandu prikriti, ker j”no se bali, da bi nanj preveč slabo vplivala smrt nje-tako dragega zdravnika. To ni bilo lahko. Mrliča ,ni° morali spraviti i/. gradu zelo previdno, da ni Nan- 0 za to izvedel. i. Ko si je Nando opomogel, sva se odpeljala v Nizzo, ^r nama je dala mama na razpolago svoj grad Fa-. r°n. Preden sva odpotovala, so nama naslikali Nizzo 01 nekako Sodomo in Gomoro ter nama zabičali, da °tuieva tja zarad> zdravja, ne zaradi zabave. Poslali ' zato z nama tudi zaupnike, ki so nadzorovali vsak naj,n korak. Nad Nizzo sva bila očarana, tudi grad je bil krasen je na vrtu so med oratiževci in drugim južnim drevja11 cvete!č cvetice vse leto. tudi tedaj, ko je ležala njj^nija vsa v snegu. Otroci so bili lahko ves dan Prostem in so se tega neizmerno veselili. Ker je bila ■ la dvorna dama gospa Orecijanujeva že stara in so mi dodelili poleg nje, ki je ostala doma, še m neko mlado Romunko, mama mi je pa poslala v Nizzo mojo mladostno prijateljico Greto Gazertovo. Ti dve vsaj nista bi.1.' vohunki za kralja in dvor v Bukarešti. Nandovo zdravje se je naglo popravilo; k nam so hodili na obiske naš.' sorodniki in znanci ter naju vodili v družbo. Prireja’1' smo tudi izlete in smo bili nekajkrat v Monte Carlu,.toda tja nismo šli igrat, ampak v gledališče. Seveda pa smo si ogledali tudi prekrasno kazinsko poslopje in neki ^starejši gospod je vložil pri ruletu za mene 20 frankov. Pobila sem 500 frankov. To pa je vzbudilo v Bukarešti ce'lo poplavo hudobnih sumničenj. Do takrat nisva prišla ne iaz, ne Nando, nikoli v stik s »svetom, ki se zabava«' in sva bila kakor dva deželana v mestu, da so se svev poznavajoči naši sorodniki in znanci iz naju norčevafi- Hoteli so naju zato »zapeljati«, toda to sc jim ni docela posrečilo, kajti Nando je živel vse preveč v strahu- pred stricem. Samo skušnjavi, oblačiti se lepo in celo ilekoliko izzivajoče, se nisem mogla odreči. Te obleke sso bile napravljene po vzorcih, ki so jih nosile vodilne fjariške igralke. Toda to svobodo je kmalu zameglil prihod mamine stare vzgojiteljice, grofice Aleksandre Tolste z dvema tetama. Stara grofica me je že pri prvt-m obisku okregala zaradi moje obleke in mi prikazala -^se tako, kakor da bi zaradi tega že drvela v neizogibno pogubo. Končno je napočil čas karnevala. Prvi obhod smo opazovali v prefektovi loži, kjer se je zbrala tudi vsa ostala najvišja družba. Toda vojivodinja in vojvoda Connaught sta naju potegnila v spirevod in rajanje, kakor so storili tudi drugi. Kralj Karol, ki je bil svoječasno prijatelj Napoleona Ul., za republikansko Francijo sev eda ni bil navdušen. Zato je bilo treba precej naporov, da je Nandu dovolil sploh potovanje v Nizzo, še več pa, da je smel obiskati takrat tam sc mudečega predsednika republike Felixa Faurea. Zlasti pa je težko privolil, da prestolonaslednik prvi obišče prezidenta, ki je stal po kraljevih nazorih daleč pod vsakim princem, ne glede napomen francosko republike v svetu. Dovoljenje je izdal samo pod pogojem, da obišče prezident še isti dan mene v gradu, kar se je seveda zgodilo. Tako je bilo pač takrat, dandanes se taki zastarelosti in ozkosrčnosti smejimo. Vrnila sva se nato v Romunijo in Nando je zopet nastopil svojo vojaško službo. Od mene so zahtevali ukročenost in podložnost, hoteli so, da bi bila vse fantazije osvobojena princesa. Predvsem pa bi se morala v vsem uklanjati ukazom kraljevskega strica. To pa žal ni bil moj cilj. Še dolga leta so zato trajali domači boji in spori. Razumevanja ni bilo niti na moji niti na nasprotni strani. V tistih časih so napravili neko zelo nerodno napako, ki je povzročala še dolgo neprijetne nasledke. Stric si je bil vtepel v glavo, da mora najti za najinega takrat že 7 let starega sina Karola vzgojiteljico. Dobil je neko Angležinjo, ki je vzgojila že holandskega kralja in je spadala med prijatelje vladarske hiše Wie-dov. Kadar je hotel stric uveljaviti svojo voljo, se je skljceval vselej na zahteve države, in ministri so morali njegove ukrepe podpirati. Zato je pomenil takrat za mene naslov minister toliko kakor »poglavar hudobije«. Ministri so bili po mojih mislih neka posebna sekta, ki je skrbela za to, da se poruši vse prijetno, da se zatre vsaka svobodna misel in spremeni življenje v dolino solz. (Dalje sledi.) Stran 6. »V e č e r n f k« V Mariboru dne 29 XI, 1033 Domači film Jugoslavija včeraj in danes" se predvaja kot doaatek danes v torek v Grajskem kinu pri vseh predstavah. Sjsodišia Izpred celjskega sodišča Na zatožni klopi je sedel Oblak Anton, delavec iz Laškega, na klopi za priče pa njegov brat Miha. Anton priznava: igral se je z nožem in ko mn je brat rekel, naj nož spravi, se je spravil nanj in brata štirikrat zabodel v prsa. Pijan je bil. Z bratom sta se vedno razumela in tudi zdaj sta si dobra. Miha je to potrdil in se pričevanju odrekel. Zagovornik je predlagal pogojno, drž. tožilec pa eksemplarično kazen, kajti nož se je že tako razpasel, da je treba z vsemi sredstvi zatreti to bolezen. Anton je dobil 6 mesecev strogega zapora, mora plačati 600 din za bolečine in 630 bolnišnici. Pri Janezu Cvetku v Trebčah so pili Omerzo Ivan, Černelč, Klobasa in še drugi. Janez je imel med sodi škatljo z drobižem, ki ga je prinesel s seboj, da lahko menja debelejši denar. Vse priče pravijo, da je Omerzo dvakrat segel v škatljo in ko je vtaknil roko v žep, je za-žvenketalo. Omerzo je doslej tajil, danes je pa priznal, da je vzel 150 din, ostali denar pa drugi. »Nastavljeno je bilo,« je rekel. »Pa ne za vas,« pravi sodnik. — Omerzo tega ne razume in kar pravi, da je bilo nastavljeno. Neki prijatelj ga je tam prosil, naj mu posodi 30 din in Omerzo ga je kar napotil k škatljici. »Nastavljeno je bilo!« V dvorani je bilo kar dobro razpoloženje in obtoženec, ki je bil že dvakrat kaznovan radi takih grehov, se ni baš trudil, da bi čim manj odnesel. Samo to je rekel, da je vinjen. In ko so že sodniki vstali, da odidejo na posvetovanje, je še povedal, da je vdovec in ima dva otroka. Dobil je 3 mesece in pol str. zapora in izgubo č. p.za 2 leti. Oblak in Omerzo nastopita kazen po volitvah. Zanimivosti tsamsmmammmmmmmnm Kje je na;več Židov? V KATERIH DRŽAVAH IN KATERIH SVETOVNIH MESTIH JE NAJVEČ ŽIDOVSKEGA PREBIVALSTVA. Angleški gospodarski tednik »Econo-mist* je sestavil na podlagi letošnjega almanaha »Jewish Year Book« diagrame, v katerih državah, v kakšnem raz-merju z ostalim prebivalstvom in v katerih velemestih je največ Židov na svetu. Na prvem mestu so Združene države, kjer je okoli 4 in pol milijona Židov, kar predstavlja 3'/a% vsega prebivalstva. Na drugem mestu je Poljska s 3 in eno četrtino milijona Židov. V razmerju z ostalim prebivalstvo je to skoro 10 odstotkov, kar je najvišji procent vseh držav sveta. V Sovjetski R u s i j i jih je prbližno 3 milijone, kar je okoli 1.8% ostalega prebivalstva. Romunija in Velika Britanija imata po 1 milijon Židov. Seveda je v Romuniji razmerje Židov do ostalega prebivalstva 5 in pol %>, kar je za Poljsko relativno največ, medtem ko predstavlja to razmerje v Vel. Britaniji nekako 6 desetink odstotka. V e-1 i k a Nemčija ima okoli 625.000 Židov (brez sudetskega ozemlja), in razmerje do ostalega prebivalstva je približno takšno kakor v Veliki Britaniji. Na Madžarskem jih ni za celega pol milijona, kar bi bilo približno 5%. V Češkoslovaški je okoli 400.000 Židov (3% prebivalstva). Francija ima enako število Židov kakor Nemčija, le da je razmerje do ostalega prebivalstva nekoliko višje kakor v Nemčiji. Le neznaten del procenta (0.2) celotnega prebivalstva ima Židov Italija. V celoti živi na svetu nekako dobrih 17 milijonov Zidov, ki so židovske vere. V vrsti držav, kakor n. pr. v Angliji, je to število nemogoče točno ugotoviti, kajti angleška statistika ne šteje prebivalstva po veri. Kolikor gre za posamezna velemesta, je na prvem mestu New York z 2 in pol mil. Židov, dalje Varšavas353.000 (bila bi pa lahko na prvem mestu, kajti židovsko prebivalstvo predstavlja celo polovico, kar je svetovni rekord). Na tretjem mestu je Chicago s 325.000, Philadelphia z 275, London z 234 tisoč (relativno najmanj v razmerju z ostalim prebivalstvom). Budimpešta z 230, L o d ž z 202 (židovsko prebivalstvo prevladuje nad arijskim), Dunaj s 178 tisoči. O židovskem vprašanju more po teh ševilkah govoriti predvsem Poljska, Romunija, Madžarska, USA in Rusija. Razmeroma malo pa je Zidov v državah, ki se z židovskim vprašanjem najradikal-neje ukvarjajo. ŠKODA POGROMOV Po prvih cenitvah, ki so najbrž še daleč od prave vsote, ker se opirajo le na uradno objavljene številke, znaša po pro-tižidovskih pogromih v Nemčiji povzročena škoda 14 milijonov funtov, to je okoli 3,500 milijonov dinarjev. Podrobnosti so sledeče: 1. Demolirane trgovine: 1,350 mil. din. 2. Uničena skladišča: 725 mil. din. 3. Uničena in zažgana poslopja, hiše, šole, bolnice in sinagoge: 62 in pol mil. din. 4. Zaplenjene vrednote zasebnih hiš, hotelov itd.: 937 in pol milijona din. Sokolstvo 1. Telovadna akademija Sokola Marl-bor-matica, ki se je vršila doslej navadno v Narodnem gledališču, se vrši tokrat na lastnih tleh v Sokolskem domu. Napeljana je že nova centralna kurjava ter bodo prostori prijetno zakurjeni. Vstopnice za telovadno akademijo so v predprodaj! pri Putniku. Začetek akademije točno ob 20. uri. 1. Na slavnostnem ples« dne 1. t. m. v Sokolskem domu igra vojaška godba pod vodstvom voj. kap. J. Jiraneka. Kot prijetno presenečenje bo izvajanje najnovejših plesnih komadov iz operete »Vse za šalo« od br. J. Jiraneka. ske opere. — Beograd: 16.45 Plošče; 17.20 Popoldanski koncert RO; 20 Večer smeha in zabave; 22.15 Plesna glasba — Sofija: 13.20 Lahka glasba; 19 Verdijeva opera »Aida«. — Rim: 21 Puccinijeva opera »Turandot« — Bukarešta: 1« ——H————M I HHIItllillliHil uiasbene siike ■/ bcoetK n Neaplja 21.15 Radio-iazz; — Firenze: 20.30 Operetni večer: 21.15 Velik plesni večer, — Hamburg: 21.30 Polemika med »močnim« in »nežnim« spolom — Varšava: tr' 'H;ivrr kon’prt Preizkus« sraisbe za nego vaših ust in zob Po vsem svetu priznan* B O T O T voda za usta preprečuje gubanje diesm MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par: najmanjša orisioibinu za t® oglase ie din 6.—. Dražbe oreklici dopisovanja in ženitovaniskl ouiasl din 1.— oo besedi. Nairaani*’ znesek ra te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računaio dvoino Oglasni davek *• enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se nlačule takol nrl naročilu oziroma en ,e vposlati v pismu skupai z naročilom ali oa oo ooštnl položnici na čekovni račun št »MM Za pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din Razno PRAVI DOMAČI KEKSI dnevno sveži, samo v pekarni Čebokli. 2687 ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. 3143 STAREJŠA ŽENA bi želela varovati manjšega otroka ati pa najti primerno zaposlitev v hiši za hrano in stanovanje. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Zelo skrbna«. 3369 POZOR! Dam cenj. občinstvu na znanje, da se bo odslej vsako sredo in soboto pri gosp. Pirš Vinku, mesarju, Stross-majerjeva ul., pri drugi stojnici prodajalo meso po najnižjih cenah. 3355 CENJ. DAMAM se priporoča s krasnimi modeli koncertnih in večernih oblek, vseh vrst plaščev dam, salon Toplak, Orožnova 10. Točna postrežba. 3320 ODEJE - KOCE pernice, puh, perje, volno, vato, kapok kupite najceneje. — Oglejte si izložbo pri »Obnova«, Jurčičeva 6. 3167 Prodam PISARNIŠKA OPREMA na prodaj. Tattenbachova 34. 3377 PRISTEN CVETLIČNI MED po din 16.— za kg, pri večjem odjemu popust, oddaja Kmetijska družba. Meljska c. št. 12. 3371 LEPA OBLEKA za srednjo, moško postavo, peč za žagovino in šivalni stroj poofeni naprodaj. Meljska c. 58. 3359 Oddani malo OPREMLJENO SOBO s 1. XII. v gospodarskem poslopju. — Helena Vrstovšek, Stritarjeva 17. 3368 OPREMLJENO SOBO oddam dvema osebama. Alek sandrova 61-1. levo. 3366 PRAZNO SOBO takoj oddam. Meljska c. 58. 3358 Stanovanje GOSPOD se vzame na hrano in stanovanje. Koroška 74. 3360 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Koroščeva 6-II, vr. 8. soba s posebnim vhodom. 3319 Stanovanse išče Iščem DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico za 1. ali 15. XII. v centru. Ponudbe na upravo pod »Staler> plačnik«. 3363 Pouk SRBOHRVATSKI POUK želi gospod. Ponudbe z navedbo honorarja zod »Pouk* na upravo lista. 3362 Službo išie Pošteno KMEČKO DEKLE išče službo kot začetnica. — Frančiškanska 8- priti, a 3356 Službo dobi _ KUHARICA zanesljiva, samostojna, se sprjine na »Seniorjev doni** Predstaviti se v pisarni SDP-’ podružnica Maribor, Aleksandrova 16. 3295 Po din 8’- -10“' kg Purani očiščeni, prodaja dnevn0 do Božiča od 10. do 12. ure And. Suppan* Maribor Cvetlična uJica *iew. 2° (na dvorišču) Dunajsko stanav. Siišo (XIX. dvonadstr., 50.000 MK, vredn. hipot. 10.000 zamenja Jugoslovan za hišo ali posestvo v J''.goi»aVl^ Ponudbe upravi pod „Zakonito“. 3^79 Radio Sreda, 30, novembra. Ljubljana: 12 Vsakemu nekaj na ;»k ščah; 13.20 Iz Jaljnih krajev iti deže .i. 18 Mladinska ura; 20 Prenos iz ljubljr* t ’ Poceni prodam popolnoma novo nerabljeno BERDO inštrument /», tamburaše. -Cergol IV tarjo. Ruška c. 39. _ 3353___________ Na pr' odaj ~ OTROŠKI VOZIČEK nkarjova 5, Studenci. 3352 Kupim Zahvala vsem darovalcem cvetja in vencev, pevskemu društvu Jadran, vojaški godbi ter vsem, ki so spremili k večnemu počitku gosp. Strojana Joškota Prijatelji in znanci naj oproste, ker jih nisem obvestila o smrti ljubljenega moža, ker sama nisem illa pravočasno obveščena o isti. Maribor, 29. XI. 1938. Žalujoča žena In njeni sorodniki. Rabljeno, dobro ohranjeno kompletno SPALNICO za 2 osebi, divan ter kuh. opremo kupim. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo »Ve-černika«. 3365 Sobo odda Vsem, ki st