PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. o os tale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 211 (9549) TRST, sreda, 20. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je issi* zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi stališče sindikatov do reševanja gospodarske krize in vladnih ukrepov Varčevalni ukrepi in odpovedi morajo služiti spremembi razvojne politike Poročilo tajnika UIL Benvenuta - Predlogi za spremembo vladnih ukrepov - Za sedaj samo štiriurne deželne stavke RIM, 19. — «Prepričan! smo, da varčevalni ukrepi in žrtve, ki Jih zahtevajo, ne bodo odločujoče vplivali na krizo, če ne bodo hkjtali tudi odobrene korenite spremembe razvojne politike. Naš cilj mora biti, doseči resno in načrtovano preureditev industrijske politike, kmetijstva, javnih storitev, da se napravi konec dosedanjèmu anarhičnemu proizvajalnemu sistemu. Samo v tem okviru smo nh razpolago za strogo varčevalno politiko.» To je osnovna misel uvoda Poročila glavnega tajnika UIL Benvenuta, ki ga je imel na darjašnji sei' izvršnega odbora sindikalne federacije v imenu CGIL, CISL in bIL, o «stahšču in pobudah sindi katov v zvezi z gospodarsko kri-20 in vladnimi ukrepi». V svojem poročilu, ki je bilo dogovorjeno med voditelji sindikalne federacije, je Benvenuto nakbizal Predloge sindikalnih organizacij za ■zhod iz sedanje gospodarske kri- Nespremenjena vrednost lire RIM, 19. — Lira je danes obdržala včerajšnjo vrednost, čeprav je bilo na trgu v Milanu m Rimu večje popraševanje po tujih valutah. Uradna določitev njene vrednosti je znašala 869,15 bre za dolar. Zvedelo se je, da Je «Banca d’Italia» sprejemala naročila samo do 11.30, da bi cim bolj omejila menjavo. Pred uradno določitvijo menjalnega tečaja so dolar kupovali po 874 - 875 lir. Nekateri denarni operaterji so izjavili, da je «Banca d’Italia» prepustila prosto menjavo do 875 lir za dolar, takoj nato je nastopna, da je preprečila večji padec njene vrednosti. Ugotavljalo tudi, da «Banca d’Italia» za sedaj ne bo dovolila, da bi vrednost lire padla pod 885 lir za dolar. Toda položaj italijanske valute je še vedno zelo resen. Čeprav se uradno nc ve, krhko milijonov dolarjev je «Banca d Italia» porabila iz valutnih rezerv za obrambo vrednosti lire v prvih dveb dneh v tednu, se vendar govori o visokih vsotah, ki bi znale, če se bo to stanje nadaljevalo, v kratkem času izčrpati državne devizne rezerve. ~ato je «Banca dTtalija» tudi danes povabila ostale banke, naj odložijo vse menjave, ki niso nujne, da ne bo v kratkem času izčrpala svojih obrambnih sredstev. Sicer pa je do se- aj državni denarni zavod zadovoljil najnujnejše zahteve trgovcev izven uradnega menjalnega tečaja. ze in za spremembo mnogih varčevalnih ukrepov, ki jih je vlada že sprejela. Začel je z vprašanjem draginjske doklade ih poudaril, da je treba izključiti vsako možnost, da bi na novo začeli razpravljati o sporazumu o premični lestvici, medtem ko sindikati zahtevajo spremembo zakonskega odloka o zamrznitvi draginjske doklade. V tej zvezi je Benvenuto v imenu sindikalnih organizacij predlagal, da je treba šest oziroma osem milijonov lir dohodkov določiti z izključitvijo socialnih in davčnih obremenitev ter nekaterih posrednih dohodkov delavcev. Če tega ne bo mogoče doseči, je Benvenuto kot alternativo predlagal, naj bi vlada povišala davek na dohodke vsem, ki imajo več kot osem milijonov lir letno. Poleg tega je govoril o splošnem obveznem državnem posojilu, ki naj bi zajelo vse državljane. Poleg tega, je dejal Benvenuto, sindikati menijo, da je treba vsako povišanje dohodkov delavcev v delovnem odnosu, ki imajo več kot 12 milijonov letno, zamrzniti in jih uporabiti v iste namene kot draginj-sko doklado. Osebam pa, ki imajo dohodke, ki rie izhajajo iz delovnega razmerja in ki so višji od šest oziroma osem milijonov letno, bi bilo treba nabiti izredni davek, ki bi ga morali plačat: vsakih šest mesecev. Potem ko je govoril o potrebi po novih pobudah v boju proti davčnim utajam, je predlagal, naj b’ za trgovce na drobno uvedli tako imenovani «sistem zapečatenih blagajniških registratorjev», medlem ko naj bi za profesioniste uvedli obvezno izdajo faktur klientom. V tem okviru naj bi državna uprava mobilizirala vsa svoja sredstva za bolj strogo obdavčitev nepremičninske i-movine, osebnih dohodkov, ki ne izhajajo iz odvisnega dela, profitov bank in finančnih družb, ki danes uživajo «privilegirano ravnanje». Benvenuto je nato poudaril, da sindikati nasprotujejo kateremukoli povišanju cen zdravil in dal vrsto popravnih predlogov za zmanjšanje uvoza mesa. Glede cene bencina je ponovil predlog o dvojni ceni in pou- daril. da samo tako bodo lahko zmanjšali porabo. Zato je dejal, da bi marali prodajati osebam, ki so v delovnem odnosu, bencin po 400 lir liter v količini 100 litrov na mesec Zatem je tajnik UIL prešel na vprašanje tarif javnih storitev in dal nekaj predlogov. Glede cene e-lektričnega toka je dejal, da bi se moralo povišanje nanašati največ na 10 odst. letno, medtem ko naj bi delavce z nizkimi dohodki oprostili tako imenovane «dodatne termične cene». Podobno naj bi reševali tudi povišanje telefonskih tarif. Glede pobud o delavskem boju, ? okviru zahtev za spremembo vladnih ukrepov je Benvenuto predlagal, naj bi napovedali štiriurne deželne stavke najkasneje do 20. novembra in naj bi se do 10. novembra sestalo tajništvo sindikalne federacije, proučilo položaj in, če bo potrebno, sprejelo pobude za zaostritev stavk tudi na vsedržavni ravni. Glavni tajnik UIL Giorgio Benvenuto ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ŽIVAHNA RAZPRAVA NA SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA KPI Amendola: vladni gospodarski ukrepi so nezadostno strogi in neučinkoviti Kritika sindikatom, da podcenjujejo resnost krize - Potrebna večja produktivnost dela Longo nasprotuje pretiranemu popuščanju - V petek sestanek tajništev KPI in PSI RIM, 19. — Drugi dan zasedanja centralnega komiteja KPI poteka v znamenju odprte diskusije, kjer prihajajo stališča neposredno do izraza in v javnost in tudi razlike. Tajniki pokrajinskih federacij partije so že seznanili vodstvo z mnenjem «baze» ,ki je prejšnje dni vneto razpravljala o gospodarskih ukrepih proti inflaciji in novi vlogi KPI, ki «ni več opozicija, ni pa še v vladi». Do kolikšne mere je razprava v CK KPI odprta in neposredna, dokazuje tudi «spopad» med Longom in Amendolo. Predsednik KPI Luigi Longo je namreč poimensko kritiziral Amendolo zaradi njegov, t člankov in izjav prejšnjih dni, češ da ne sme zanemarjati dejstva, da «KPI je in ostane stranka delavcev» in da torej mora predvsem skrbeti za njihove interese. V nasprotnem pri- V ŠANGHAJU ARETIRANI VODIIILJl REVOLUCIONARNEGA ODBORA Odstranjevanje radikalnih osebnosti v kitajskem političnem življenju V y Cang Cing obtožujejo celo, da je poskusila ubiti bolnega Maa - Japon- X v ska agencija «Kiodo» o vlogi Can Cun-čaa - Protest feministk v Italiji -1®- ~ «Za to, kar je sto-o f' bl si tisočkrat zaslužila smrt», ha n 1 be?®dami se začenja «daze-oao» na zidovih pekinške univerze. činiJetia -ln ltnen°vana) je čang ^ing. ki jo študentje fakultete za liziko naravnost obtožujejo, da je Drem» zdravnikov ukazala P mestiti bolnega Maocetunga v u- nju: da bo med prevozom umrl. tožba3 Č vsekak°r najhujša ob-kl letl na Cang Čing in nje-no sfcupmo «radikalcev», proti kate- IZ 2 yso silo s čedalje večjo srnino splošna čistka. Po na-vam, ki jo je prav «radikalna» skuti r ^Pe iala v kitajsko politično P0teka čistka v obliki ljudskih manifestacij, štiri dni je Pieko milijon prebivalcev Šanghaja korakalo po ulicah in zahtevalo odstranitev mestnega revolucionarnega odbora. Ko je kampanja dosegla višek so bili šanghajski mestni u-pravitelji odstranjeni. Baje so štiri glavne člane revolucionarnega komiteja, ki se niso hoteli pridružiti kampanji proti «secesionistični sku-Pmi zarotnikov» zaprli. Enako se je zgodilo na pekinški univerzi, kjer so odstranili dva vodilna funkdio-naija. O manifestacijah in odstranjevanju radikalnih elementov v Javnem iij političnem življenju poročajo iz vseh kitajskih pokrajin. Uradnega sporočila o dogodkih še vedno ni. Tudi ni znano, čemu je služil očitni sestanek partijskega ali državnega vodstva prejšnjo noč v Palači ljudske skupščine. Opazovalci so prešteli 47 državnih limuzin, ki so pripeljale pred palačo, šoferji so nato čakali pozno v noč. Nekaj stvari se vsekakor da skle- pati iz uvodnika, ki ga objavlja partijsko glasilo «Ženmin Ži-bao» (Ljudski dnevnik) in je posvečen pisatelju Lu Hsunu, ki je znal v svojih delih razkrinkati «lopove, ki so podnevi izgovarjali visokodoneče besede, ponoči pa kovali zarote», ali «dvigali pred ljudstvom velike rdeče zastave, sami pa se obnašali kot ljudožerski tigri». S pekinške univerze poročajo o dogodku, ki je vzbudil zanimanje japonskih komentatorjev agencije «Kiodo». Poudariti je treba, da so Japonci navadno bolje informirani tudi zato, ker v glavnem uporabljajo (kljub temeljnim jezikovnim razlikam) natančno iste ideograme in torej nagleje razbirajo kopico lepakov, ki prekrivajo že cele predele mestnih središč. Na vseučilišču so namreč ukinili «politične ure», posvečene «kritiki Teng Hsiao-pinga». Po mnenju agencije «Kiodo» je glavni protagonist spopada v kitajski partiji bil Čan čun-čao. Svojo zaroto naj bi začel v trenutku, ko je s ponarejanjem Maovih smernic dal odstraniti Teng Hsiao-pinga. Slednjega’ so imenovali za podpredsednika vlade in namestnika Čuenla-ja januarja, aprila pa so ga odstranili in začeli napadati po incidentih na Trgu;Tien Ari Men. Po verziji, za katero japonski poročevalci zagotavljajo, da' je poluradna, naj bi incidenti bili nalašč organizirani. Z odstranitvijo Teng Hsiao-pinga naj bi radikalna skupina pripravljala državni udar ob Maovi smrti. Baje je Mao zaslutil njihove težnje in imenoval Hua Kuo-fenga ža podpredsednika vlade, torej svojega naslednika. Tedaj naj bi čan čun-čao, skupaj z Maovo vdovo, izdelal načrte za atentat na Hua Kuo-fenga, ki pa ni uspel. Med sejo politbiroja partije naj bi se radikalna skupina uprla zamisli o izgradnji mavzoleja s truplom Maocetunga in objavi vseh njegovih del. Pred tem naj bi radikalna skupina stopila v stik z vojsko in nekaterimi drugimi organi, v upanju, da ji bo uspelo prevzeti oblast. To jim ni uspelo, v politbiroju (nato pa na seji CK KP Kitajske) so ostali v manjšini. Po tej verziji naj bi jih aretirali že kar na seji centralnega komiteja in na sklep večine. Kakorkoli že, očitno postaja, da skuša Hua . Kuo-feng utrditi svojo oblast in se zato poslužuje kampanje, s katero naj bi v ljudski domišljiji čimbolj očrnil nasprotnike. Pripisujejo jim namreč najogabnej-še zločine. Celo to, da se je med Maovo boleznijo Čang čing ni vedla nemoralno, uživala počitnice in podobno. Do tu. informacije s Kitajske, kakor jih predajajo agencije. Naj na koncu omenimo še dokument, ki ga je v Italiji izdalo gibanje «za osvoboditev ženske» (MLD), ki spada v okvir radikalne stranke. Feministke citirajo v svojem dokumentu Maocetunga, da predstavlja ženska «polovico nebesnega svoda», kampanja proti Maovi vdovi pa se — po mnenju feministk — spreminja v kampanjo proti liku kitajske ženske, saj jo prikazujejo kot «demona», «čarovnico», ki je «trpinčila svojega pomembnega moža» in tako dalje. Po mnenju MLD je tako početje dokaz, da se na Kitajskem ni glede ženske emancipacije nič spremendo. meru, poudarja Longo, b: KPI izgubila dosedanji vpliv na množice. Res je, nadaljuje Longo, da morajo komunisti biti skrajno odgovorni v sedanjem kritičnem položaju, toda to ne pomeni popolnega podrejanja partije. Amendola ni dolgo čakal z odgovorom. Bil je prav tako oster kot njegov predgovornik. «KPI ne sme spremeniti značaja, vendar se mora že sedaj — če je količkaj odgovorna — obnašati kot vladna stranka,» je dejal in nato poudaril, kolikšno nevarnost predstavlja bezljanje inflacije. «Kritizirati moramo vladne gospodarske ukrepe, ker so nejasni, krivični in protislovni,» je podčrtal, «toda tudi zato, ker so premalo strogi.» Amendola je namreč prepričan, da ukrepi Andreottijeve vlade nikakor ne zadostujejo za premostitev sedanje krize. Potrebna je večja strogost, delavsko gibanje (stranke in sindikati) pa mora razumeti, da je prišel trenutek velike odgovornosti in samodiscipline. Amendola je tudi kritiziral sindikate in vse, ki mislijo, da je mogoče uvajati nekakšno «sočasnost» odpovedi in pridobitev. Ukrepi proti inflaciji morajo učinkovati takoj, je dejal, toda vedeti moramo, da bodo rezultati take politike časovno bolj odmaknjeni. Drugače ne more biti, saj inflacija divja, reševanje krize pa bo počasno in težavno. Boriti se bo treba za preusmerjanje industrije in kmetijstva, dodaja Amendola, vendar tudi za povišanje produktivnosti dela, ki je prvi in najpomembnejši ukrep proti krizi. Amendola je pri tem poudaril, da je boj proti inflaciji pomembna naloga delavskega gibanja, kajti «divja inflacija pomeni tudi divje družbene spopade in velike nevarnosti za ves demokratični sistem». Da bi bil še bolj jasen je Amendola vzkliknil: «Lahko zapravimo vse dosežke 30 let boja!» Di Giulio se je v bistvu strinjal z Amendolo, ki je (kakor Berlinguer v svojem poročilu) imel tudi pred očmi usodo nekaterih nekdaj razvitih latinskoameriških držav, kot sta Čile in Argentina. Di Giulio je poudaril tudi, da je v tem trenutku potrebna tesna koordinacija med KPI in PSI. Res se bosta v petek zjutraj sestali tajništvi KPI in PSI pod vodstvom Ber-linguerja in Craxija. Sestali se bodo v sobi komunistične skupine v Montecitoriu. Razpravljali bodo o gospodarskem stanju in pobudi Berlinguer ja, naj bi Andreotti obvezno pred kakršnimkoli ukrepom skliceval posvetovanja strank, ki omogočajo obstoj njegove vlade. Takoj po sestanku se bo sestal centralni komite PSI. S predlogom Berlinguerja, naj bi taka «srečanja na vrhu» med demokratičnimi strankami spremljala dejavnost vlade, se strinja socialist Enrico Manca. Dejal je, da bi na tak način «onemogočili pogovarjanje za kulisami» ali «preskakovanje pristojnosti». Medtem so se sestali tudi poslanci PSI. katere je Signorile seznanil s predlogi stranke glede parlamentarnega boja za spremembo vladnih u-krepov. CANDIDA CURZI Napovedani novi davčni ukrepi RIM, 19. — V petek bo seja vlade, na kateri bodo razpravljali in odločali o ukrepih proti inflaciji, zmanjšanju primanjkljaja plačilne bilance in o ukrepih za utrditev vrednosti lire. V tej zvezi bodo proučili «načrt za meso», ki ga bo obrazložil proračunski minister Moriino, kateri predvideva prepoved prodaje sveže govedine šest dni na mesec, obenem Pa r.akup iz skladov gospodarske skupnosti po ugodni ceni 40 tisoč ton zmrznjenega govejega mesa. Vlada pripravlja tudi ukrep za povišanje IVA na nekatere vrste potresnega blaga, ki najbolj vplivajo na plačilno bilanco. OBOGATILA BI DOKUMENT 0 TEMELJNIH ČLOVEKOVIH PRAVICAH Miloš Minic za sestavo listine OZN o pravicah narodnostnih manjšin Jugoslovanski predlog je dvoumno podprla tudi Avstrija ■ Posebni odbor je opozoril najvišji organ OZN na stanje makedonske manjšine v Bolgariji NEW YORK. 19. - S konvencijo združenih narodov o človekovih pravicah je mednarodna skupnost napravila pomemben napredek. Toda čas je, da gre pri tej zaščiti še naprej v korist pravic narodnih manjšin in sploh preprečevanje vseh oblik rasne diskriminacije. Za to i-dejo vlada pomembno zanimanje na sedanjem zasedanju generalne skupščine združenih narodov. V skrbniškem odboru generalne skupščine so temu že dali prednost. Pričakujejo, da bi na tem zasedanju lahko zasnovali ali pa položili temelje za nadaljnja prizadevanja v korist spoštovanja človekovih pravic. Island je na primer pozval, da se vse ideje, ki vodijo k temu, pazljivo proučijo in spremenijo v stvarnost. Izhaja namreč iz prepričanja, da je treba biti buden za «sleherni slab odnos do manjšin, kjerkoli v svetu». Na ta pojav je 31. zasedanje generalne skupščine opozoril tudi jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic ko je v svojem posegu v splošno razpravo tudi poudaril, da pogosti pojavi slabega ravnanja z narodnostnimi manjšinami in nespoštovanja njihovih pravic ne morejo ostati brez vpliva na odnose med državami in narodi. Minic je tedaj priporočil združenim narodom, da bi se lotili «podrobne razčlenitve obveznosti držav glede sprejetja mednarodnega dokumenta o zaščiti pravic in napredku položaja manjšin». Avstrija je v združenih narodih podprla predlog jugoslovanskega zunanjega ministra Minica. To je generalni skupščini sporočil avstrijski zunanji minister Willibald Pahr ko je dejal, da njegova vlada «podpira vsa prizadevanja za sprejetje konvencije o zaščiti manjšin». Opazovalci menijo, da je konkretno omenjanje «konvencije o zaščiti manjšin» lahko koristno pri opredeljevanju smeri v katero bi lahko potekale pobude glede nadaljnje zaščite človekovih pravic toda še večji prispevek k temu bi bil, če bi Avstrija tudi -v praksi dokazala, da ne povečuje in zaostruje težav narodnostnih manjšin. S problemi rasne, nacionalne in druge diskriminacije se bo letos u-kvarjala tudi sama generalna skupščina združenih narodov. Kot poroča Tanjug je v zvezi s tem še posebno pozornost pritegnil eden izmed vidikov. Posebni odbor, ki spremlja kako države članice uporabljajo in izvajajo mednarodno deklaracijo o odpravljanju rasne diskriminacije, je namreč uradno obvestil najvišji organ združenih narodov o položaju makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji. Odbor med drugim ugotavlja, da bolgarska vlada v svojem poročilu o izvajanju konvencije ni dala informacij o etnični sestavi prebivalstva Bolgarije in o tem kakšna merila je uporabila za popis, da bi določila etnično identiteto različnih skupin prebivalstva. Generalni skupščini v tem uradnem dokumentu posredujejo tudi stališča jugoslovanske strani, ki v združenih narodih odpira vprašanje: kako je mogoče gledati na poročilo bolgarske vlade, da «vsi državljani uživajo pravico do razvoja svoje kulture zasnovane na svojih tradicijah in običajih?, ko se hkrati kot glavni cilj bolgarske državne in partijske politike zastavlja ustvarjanje enotnega bolgarskega naroda na podlagi državljanstva — to pa pomeni postopno izginjanje narodnostnih manjšin, Turkov, Makedoncev, Romunov, Židov in Romov ter njihovo asimiliranje v bolgarski narod. V poročilu so dali poudarek tudi podatku, da je bilo po popisu leta 1956 v Bolgariji 200.000 Makedoncev, v sedanjih bolgarskih poročilih pa je makedonska narodnostna skupina popolnoma izginila, ukrepe za jezikovni in kulturni razvoj te manj- šine pa so popolnoma ukinili. Hkrati s tem so v generalni skupščini uradno posredovali tudi razlago bolgarske strani, ki popolnoma zanika obstoj Makedoncev na bolgarskem državnem ozemlju. Ta razlaga med drugim pravi, da je slovansko prebivalstvo v Blagoevgrad-skem območju «vedno bilo bolgarsko in se imelo za Bolgare», da se «vsa to prebivalstvo danes izreka za bolgarsko» in da «vztrajni poskusi, da bi to realnost postavili pod vprašaj, povzročajo škodo prijateljskim odnosom med narodi dveh držav». Uradna bolgarska stran si kakor je videti iz tega poročila za generalno skupščino, na zelo specifičen način prizadeva, da bi «pojasnila» odkod 200.000 Makedoncev na popisu iz leta 1956. Pravijo namreč, da je v tistem času obstajala ideja o združitvi Bolgarije in Jugoslavije, ko pa je ta odpadla in ko se je potem ljudstvo «znova lahko svobodno izražalo glede svoje volje» se je izkazalo. da Makedoncev v Bolgariji sploh ni. V. B. umilili iiiiiiiHiiiMiiimmiiiiMiiiiiiMiimiimiiiimiiiniriiiHimiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiimiuiiiiiiiiii: IZJAVA PREDSEDNIKA AKADEMSKEGA DRUŠTVA Tudi gradiščanski Hrvati za bojkot jezikovnega popisa Čenar meni, da bi Avstrija lahko koristneje porabila denar, ki ga bo potrošila za nepotrebno preštevanje narodnih manjšin , .Jiy^lAJ, •19, — .«Avstrija in zvezqa vlada točno vesta, kje smo naseljeni mi gradiščanski Hrvati. Zavračamo jezikovni popis, ki ni nič drugega kot gnili kompromis s koroškim Hei-matdienstom. Ne dovoljujemo, da bi nam koroški Heimatdients razbil mir na Gradiščanskem.» To je izjavil predsednik hrvatskega akademskega kluba na Dunaju Čenar. Dodal je, da gradiščanski Hrvati in koroški Slovenci ne bodo sodelovali v predvidnem preštevanju manjišin v Avstriji 14. novembra. Čenar je povedal, da bodo gradiščanski Hrvati na dan preštevanja ostali doma. Opozoril je, da bodo za ta «nepotreben popis» porabili 80 milijonov šilingov. V zvezi s tem je še rekel, da bi z denarjem izdanim na .. mn,nun m,„1111,111 SKROMNA, TODA POMEMBNA SLOVESNOST V BARDU Likof v prvi obnovljeni hiši Hišo sredi vasi so po antiseizmični melodi obnovili strokovnjaki iz Ljubljane in delavci podjetja Benedii - Zahvala domačinov Dina del Medica in Viljema Cerna BARDO, 19. — Danes ob mraku je prvič po usodnem večeru 6. maja zažarela luč v hiši Benjamina' Sinic-ca, prav sredi vasi. S skromno, a zato toliko pomembnejšo slovesnostjo, so ob zaključku del za anti-seizmično popravilo hiše, ki jo je potres tako hudo poškodoval, da so jo deželni tehniki ocenili za nepopravljivo, predstavniki gradbenega podjetja Benedii iz Čedada in projektanti Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane uradno vrnili hišo lastniku. 1 Hišo Benjamina Sinicca so začeli popravljati kmalu po prihodu ljubljanskih strokovnjakov v Beneško Slovenijo, to je sredi avgusta. Izbrali so jo, ker je bila zelo poškodovana in zaradi nesimetrične gradnje z običajnimi sistemi popravil nerešljiva. Najprej so jo «povezali» z jeklenimi vezmi, nato pa so v razpoke injektirali tekoči cement. Za popravilo so porabili okoli 120 stotov cementa. Današnja slovesnost je bila toliko pomembnejša, ker so se strokovnjaki iz Slovenije po več kot trimesečnem bivanju v Beneški Sloveniji poslovili od domačinov. Jutri se bodo namreč preselili v Posočje, kjer bodo nadaljevali z delom za obnovo porušenih krajev. V Posočju morajo namreč projektirati 400 novih stavb, za kar potrebujejo mnogo tehnikov. V teh treh mesecih so strokovnjaki iz Slovenije izdelali 165 načrtov za popravilo poškodovanih zgradb, sodelovali so pri popravilu dveh vzorčnih hiš, sedaj pa je v teku sanacija nadaljnjih osmih hiš. Vendar pa se s tem sodelovanje Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcije pri naporih za ublažitev posle- i die potresa ni končalo. Kot nam je j povedal direktor zavoda inž. Viktor I Turnšek, vlada v vsej Furlaniji izredno zanimanje za antiseizmični način sanacije poškodovanih zgradb, ki ga je izdelala strokovna skupina ljubljanskega zavoda. Inž. Turnšek je prejšnji teden predaval v Vidmu o tem sistemu: predavanju je sledilo nad 200 inženirjev in arhitektov, ki so si nato ogledali dela v Posočju in naprave, s katerimi razpolaga zavod v Ljubljani za simuliranje potresov. Na njihovo izrecno željo, ki so jo večkrat iznesli tudi pristojnim organom v naši deželi, bo v kratkem v Vidmu enotedenski seminar za projektante, na katerem bodo ljubljanski strokovnjaki poročali o antiseizmičnih gradnjah in o načinu načrtovanja potresno varnih zgradb. V okviru tega seminarja naj bi —- taka je bila vsaj želja v Furlaniji — tudi v spodnji Furlaniji popravili nekaj vzorčnih hiš, verjetno štiri stavbe v štirih različnih krajih, da bi se še nekaj podjetij specializiralo in tako uvedlo tak način dela tudi v ravnini. O učinkovitosti teh gradenj ni več nobenih dvomov: Siniccova hiša je namreč prenesla potres 15. septembra, ki je bil v Bardu celo močnejši kot sunki 6. maja, brez najmanjše razpoke. že to je zadosten dokaz o u-spešnem sistemu ljubljanskega zavoda, ki so ga sicer že eksperimentirali na številnih potresnih področjih v Jugoslaviji. Če se sedaj vrnemo h kratki slo vesnosti, ki je bila bolj podobna pravemu likofu kot koncu popravil (o tem priča tudi smrekova veja na dimniku Siniccove hiše), naj povemo, da je potekala v pravem prijateljskem vzdušju poslovilnega ve- BOJAN BREZIGAR (Nadaljevanje na zadnji strani) račun popisa lahko sezidali štiri sodobne šole, da bi lahko odprli delovna mesta za stotine nezaposlenih in da bi lahko narodne skupine doživele resničen napredek. Hrvatski akademski klub na Dunaju v posebnem sporočilu poudarja, da popolnoma podpira stališče čenarja, in pravi, da se ne strinja s preste: a-njem manjšin. Osrednje organizacije koroških Slovencev so pozvale na bojket preštevanja, hrvaško kulturno društvo pa, kot poroča Tanjus, preštevanje zavrača kot nepotreben ukrep. Medtem šovinistične sile in zagovorniki germanizacije in asimilacije manjšin na Koroškem in Gradiščanskem delajo propagando, da bi 14. novembra kot materin jezik vpisali nemščino. Na Koroškem ustvarjajo ozračje «novega plebiscita» pri čemer šovinistično razlagajo zgodovino: da so koroški Slovenci ob plebiscitu 10. oktobra 1920 menda izglasovali «nemško Koroško» in da so se tako «odpovedali» slovenskemu jeziku in narodnosti. V. B. Iranskemu šahu 25 % kapitala družbe «Krupp» BONN, 19. — Iranski šah si je zagotovil, po pogajanjih z nemško vlado, 25-odstotno udeležbo pri kapitalu družbe «Krupp». S tem je pridobil pravico do veta pri glavnih odločitvah. Poprej je šah razpolagal z enakim odstotkom soudeležbe, vendar samo pri kapitalu Kruppovih jeklarn. Leonid Breinjev o odnosih s kitajsko MOSKVA, 19. — Mongolski predsednik Jumzandžin Cedenbal je na :i-radnem obisku v Sovjetski zvezi. Med siečanjem je tajnik KP SZ Brežnjev omenil tudi odnose s Kitajsko, čeprav je izrecno ni imenoval. Rekel je, da SZ posveča «veliko pozornost azijskim problemom» in pomenljivo poudaril: «tudi najbolj zapletenim». K temu je dodal, da se mora SZ pri tem «ravnati previdno» in skrbeti za «neodvisnost, suverenost» sosednjih držav ter «gledati v bodočnost». Komentatorji menijo, da je to nov dokaz poskušanja sovjetskega odpiranja Kitajski. Slavje v Siniccovi liiši BEOGRAD, 19. - Agencija ANSA poroča, da bo tajnik KP SZ verjetno obiskal maršala Tita drugo polovico novembra, takoj po obisku v Bukarešti. HELSINKI. 19. — Na Finskem so imeli upravne volitve. Socialisti in komunisti so zbrali skupaj 44 od-sotkov glasov (25 odstotkov socialisti), medtem ko je zmernim strankam šlo 56 odstotkov. TRŽAŠKI DNEVNIK " tl^ r~-- DANES PROTESTNE MANIFESTACIJE V TRSTU IN RIMU OGORČENI PROTESTI DELAVSTVA PROTI ODPUSTITVAM V «BLOCH» Sindikalni predstavniki zahtevajo takoj, šnje srečanje s pristojnimi ministri Delavke in delavci obrata «Calza Bloch» v industrijski coni bodo priredili danes protestno manifestacijo po mestnih ulicah s shodom na Goldonijevem trgu. Istočasno bo osrednja protestna manifestacija uslužbencev te družbe, ki je v juliju za- j POBUDO «ESSO ITALIANA» šla v stečaj in za katero še ni vi- ' preklicali, ker je prišlo medtem do pozitivnih srečanj med predstavniki tega združenja in predstavniki drugih kategorij malih trgovcev. deti ugodne rešitve, po rimskih u-licah. Te manifestacije se bo udeležila tudi večja skupina delavcev tržaškega obrata. S tem bo delavstvo v prvi vrsti protestiralo proti odpustitvi iz službe, ki grozi 2.7C0 delavkam in delavcem te družbe. Obenem pa predstavlja današnja manifestacija ostro obsodbo proti dosedanjemu zadržanju vladnih organov, ki so do tega problema pokazali precejšnjo brezbrižnost. Delavstvo bo s tem shodom ponovno zahtevalo takojšnje srečanje z ministri za proračun, delo, industrijo in državni zaklad, s katerega bi morala iziti odločitev, ki bi zagotovila nadaljevanje proizvodnje v štirih obratih in odvrnila pretečo nevarnost brezposelnosti. Kot znano je osnovna zahteva ta, da bi finančna družba GEPI omogočila začasno upravljanje podjetja Bloch, vendar se je možnost posega te družbe izkazala za skrajno problematično. Po eni strani se družba sklicuje na pomanjkanje sredstev, po drugi pa je zahteva sindikatov tekstilnega sektorja v nasprotju s stališči celotnega sindikalnega gibanja, ki trdi, da mora biti uporaba finančnih sredstev te družbe usmerjena v zagotavljanje novih delovnih mest, ne pa v reševanje podjetij v krizi. Tako je namreč včeraj izjavil tajnik CISL za tekstilni sektor Meraviglia, ki je med drugim dejal, da se za delavce Bloch vsekakor odpirajo nove možnosti: stečajni skrbnik je namreč sporočil, da so v teku dogovori za oddajo o-bratov novim lastnikom. O Tržaška občina obvešča, da bo zaradi del za dokončanje tlakovanja glavne ceste za Rocol, del Ul. Mela-ra med Ul. Forlanini in Ul. Gortan, začasno zaprt za promet. Preklicana stavka lastnikov tobakarn V krogih lastnikov tržaških tobakarn se že dalj časa kuha nezadovoljstvo. Le-ti namreč ugotavljajo, da postaja njihov posel, v trenutku, ko jim ni dovoljeno razširiti prodaje tudi na druge artikle, ki niso izključno tobak, časopisi in druge podobne stvari, vsak dan manj donosen. Od tu zahteva, da bi lahko prodajali tudi drugo blago, ki je bilo doslej v pristojnosti drogerij in papirnic, vendar teh zahtev oblasti niso upoštevale. Pokrajinsko združenje lastnikov tobakarn je zato napovedalo za prihodnji ponedeljek, 25. oktobra, celodnevno stavko, ki pa so jo včeraj V Trstu seminar o uvozu petroleja in razpečevanju derivatov Petrolejska družba «Esso Italiana» bo v dneh 12. in 13. novembra priredila v Trstu seminar o nabavah in uvozu surovega petroleja, namenjen italijanskim časnikarjem s tega področja. Strokovnjaki «Esso Italiana» bodo v vrsti predavanj obravnavali vprašanja, ki zadevajo nabavo petroleja, delovanje čistilnic in razpečevanje petrolejskih proizvodov. Govor bo tudi o multinacio-nalnih družbah, o varstvu okolja in o glavnih vprašanjih energetske e-konomike. DANES OB 19. URI V krožku Salvemini razprava o avtonomiji slovenskega šolstva Danes ob 19. uri bo v krožku za socialne študije Gaetano Salvemini (Corso Italia 12) razprava na temo samostojnost slovenskih šol v italijanski šolski zakonodaji. Uvodno poročilo bo imel prof. Josip Pečenko, član šolske komisije PSI. Razpravo bo vodil prof. Livio Pesante podpredsednik krožka Salvemini. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ NA POBUDO KD Okrogla miza o industrijski prosti coni na tržaškem Krasu V okviru «Tržaških srečanj», ’ ki jih organizira tukajšnje vodstvo KD bo v soboto, 23. oktobra, ob 18. uri v mali dvorani gledališča Rossetti okrogla miza z naslovom «Odnosi med Vzhodom in Zahodom: nova industrijska prosta cona na meji med Italijo in Jugoslavijo. Razprave, ki jo bo vodil podpredsednik deželnega odbora Stopper, se bodo udeležili glavni ravnatelj ministrstva za industrijo in trgovino E. Carbone, zvezni tajnik CISL F. Marini I in predsednik Ustanove za industrij-I sko cono v Žavljah E. Antonini. Zaključki s posveta SLOM o aktualnih šolskih vprašanjih Akcija za integralno prosto cono je sredstvo iredente in desnice za delovanje proti osimskemu sporazumu Izvršni odbor Slovenske kulturno - stni skupnosti nadaljnji boj za dose- gospodarske zveze je na svoji redni seji v ponedeljek, 18. t.m. namenil osrednjo točko dnevnega reda obravnavi zaključkov posveta o šolstvu, ki ga je izvedel Slovenski raziskovalni inštitut z namenom, da poda s:ntezo tridesetih povojnih let obstoja naše šole in da nakaže smeri naporov za njen nadaljnji razvoj. Kot znano je bilo na posvetu podanih 25 referatov, od katerih jih je kar 22 zadevalo izključno problematiko slovenskega šolstva v Italiji. Glavne ugotovitve oziroma zaključke s tega posveta je v odsotnosti ravnatelja SLORI dr. šiškoviča podal načelnik komisije za šolstvo pri izvršnem odboru SKGZ Sergij Lipovec. Strnemo jih lahko v naslednje točke : — Slovenska šola je teritorialno o-krnjena, ker ni slovenskih šol v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. To narekuje vsej slovenski narodno- miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiimniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii...............Himni NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o novem zakonu za krepitev razpečeval ne mreže Posebni prispevki za najvažnejša sejmišča v deželi - Skupna vrednost predvidenih posegov znaša skoraj 11 milijard lir - Dežela ne more finančno podpirati obalne proge z Istro Deželni svet je na včerajšnji seji kritik na račun novega zakona. De-začel razpravo o zakonskem osnutku, j jal je, da se je deželni odbor tudi v ki ureja delovanje razpečevalnega omrežja in središč v Furlaniji - Julijski krajini in ki določa v ta na-mcti ustrezna finančna sredstva. Zakon med drugim določa nove finančne posege za uresničitev pobud, s katerimi se ukvarja že prejšnja norma s tega področja, namreč zakon štev. 9 iz leta 1967. Tako je v okviru predvidenih izdatkov v višini skoraj 11 milijard lir določen prispevek 3,9 milijarde lir za gradnjo in opremo razstavišč — v poštev pridejo zlasti tržaški in pordenonski sejem, ORMU v Vidmu in Espomego v Gorici —■ dalje letni prispevek v višini 200 milijonov lir za delno kritje obresti na posojila za opremo novih trgovskih lokalov, izredni prispevek 3 milijard lir za gradnjo infrastruktur v okviru Trgovskega središča v Vidmu (ZAU) in izredni prispevek 1 milijarde lir za gradnjo nove ribarnice v kraju Marano Lagunare. V razpravo sta posegla svetovalca Pascolat (KPI) in Parigi (MSI), drugi svetovalci, ki so se prijavili k besedi, pa bodo nastopili na današnji seji. Pascolat je izrazil vrsto liiLuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiaiimiiiimiiiiniiiimiiiiiiiiimimiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiit SKLEP PO DVODNEVNEM ZASEDANJU NA BLEDU Izdali bodo turistično karto vseh štirih sosednih dežel Koordinacijski odbor za načrtovanje in turizem bo objavljal bilten z vestmi iz posameznih dežel Sinoči sta se vrnila z Bleda deželna odbornika za načrtovanje in proračun F. Mauro in za turizem R. Bertoli, ki sta se v tem letovi-ščarskem centru Gorenjske udeležila VI. zasedanja koordinacijskega odbora za načrtovanje in turizem, ki ga sestavljajo predstavniki vlad in strokovnjaki iz Furlanije - Julijske krajine, SR Slovenije, SR Hrvatske in avstrijske Koroške. Odbor se kakor znano že nekaj let ukvarja z vprašanji skupnega interesa, ki zadevajo prostorsko načrtovanje in razvoj turizma v štirih sosednih deželah oziroma republikah. Delovna skupina, ki je bila ustanovljena v okviru omenjenega odbora, je doslej izdala vrsto specifičnih zemljevidov v merilu 1:400.000, na katerih so označeni predvsem mednarodni mejni prehodi, turistična območja in središča, naravni parki, mostovi, industrijska območja, carinske cone, rudniki in kamnolomi, letališča, televizijske postaje, vodovodi, vodne poti, električne centrale in daljnovodi v obratu in v načrtu. Ob svojem povratku v Trst nam je odbornik za načrtovanje in proračun dejal, da je bilo tudi to dvodnevno zasedanje odbora na Bledu uspešno. Predstavnik, naše dežele, Slovenije, Hrvatske in avstrijske Koroške so se namreč dogovorili o izdaji skupne turistične karte, ki bo obsegala vse štiri sosedne dežele o-ziroma republike. Dogovoril: so se tudi o izdaji posebnega biltena, v katerem bodo sproti objavili gradivo o pravnih in tehničnih rešitvah, ki se bodo na področjih prostorskega načrtovanja in turizma spreje- male v okviru posameznih dežel. Nadalje so se dogovorili o pripravi vrste skupnih razstav o urbanističnem načrtovanju manjših teritorialnih enot. SLOVENSKA SKUPNOST TRST sklicuje za soboto, 23. oktobra, ob 16. uri in nedeljo, 24. oktobra, ob 9. uri na sedežu v Ulici Machiavelli 22 OBČNI ZBOR Vabljeni člani, kandidati in podpisniki list Slovenske skupnosti. Predsedstvo občnega zbora Danes nadaljevanje procesa proti osumljencem za petoveljski atentat Z zaslišanjem izvedencev se bo danes nadaljevala razprava o peto-veljskem atentatu. Tržaško prizivno porotno sodišče bo najprej zaslišalo izvedenca iz Padove, katerima je zaupalo nalogo, da ugotovita morebitne poaobnosti med glasom obtožencev in glasom neznanca, ki je 31. maja 1972 zvabil karabinjerje v past. Poleg uradnih izvedencev prof. Croata in dr. Ferrera pa bodo verjetno zaslišali tudi izvedence, katerim so poverili isto nalogo zastopniki zasebnih strank in zagovorniki. tem primeru lotil obsežne in zah tevne problematike, ki jo predstavlja nujna krepitev razpečevalnih struktur v deželi, z vrsto posegov, ki gredo v bistvu mimo glavnih vprašanj ter omogočajo uresničitev le nekaterih pobud področnega značaja. Govornik je opozoril tudi na resnost gospodarskega položaja v naši deželi po potresu, ki zahteva polno angažiranost vseh razpoložljivih sil za izhod, na podlagi točno in daljnosežno izdelanih načrtov, iz sedanje krize. V prvem delu seje so odborniki za industrijo Stopper, za kmetijstvo Del Gobbo in za delo Dal Mas odgovorili na vrsto vprašanj, ki so jih v zadnjem času postavile posamezne svetovalske skupine. Eno izmed načetih vprašanj se je nanašalo na položaj, ki je pred časom nastal v tekstilni tovarni v kraju Sesto al Reghena. Delavstvo,' zaposHio v tej tovarni, ki ' je last družbe An-dreae - Montedison — gre za okrog 400 delavk in delavcev — je v začetku septembra zasedlo obrat, ko je vodstvo tovarne sklenilo vpisati delavce v dopolnilno blagajno. Za zasedbo so se delayei odločili tudi v znak protesta zato, ker že od januarja ne prejemajo redne plače. Nadaljnje vprašanje se je nanašalo na obratovanje obalnih prog Trst - Gradež in Trst - Pulj, ki ju vzdržujejo ladje družbe «Navigazione Alto Adriatico». Odbornik Stopper je v tej zvezi poudaril, da si bo deželna uprava sicer še naprej prizadevala za pozitivno rešitev tega vprašanja v okviru napovedane pre-osnove italijanskega pomorstva, sama pa ne more sprejemati finančnih obveznosti za zagotovitev nadaljnjega rednega vzdrževanja omenjenih prog. VČERAJ V SK Prof. Jože Seražin o Dragotinu Ketteju Cankarjev jubilej, v katerega znamenju poteka letošnje leto, je skoraj popolnoma zasenčil dve drugi pomembni obletnici, mimo katerih prav tako ne moremo: Kosovelovo petdesetletnico smrti in stoletnico rojstva Dragotina Ketteja. O tem poslednjem in njegovem bivanju v Trstu je sinoči v Slovenskem klubu govoril prof. Jože Seražin. Pravzaprav je bilo o pesnikovem bivanju v Trstu precej manj govora, kakor bi bilo po napovedanem naslovu pričakovati, čeprav je hkrati tudi res, da ni ravno veliko dokumentov, na katerih bi predavatelj zgradil svojo pripoved o tem obdobju, če izvzamemo nekaj pisem in ponujajočo se interpretacijo v na- S SEJE DEŽELNEGA ODBORA ZA PREVOZE Razprava o programskem načrtu za razvoj prevozov v naši deželi Enotno vodenje bo omogočilo izboljšanje storitev Pod predsedstvom odbornika Co-1 in Tremul (CGIL), dr. Vitiello za ciannija se je včeraj sestal deželni državne železnice, dr. Merolli iz odbor za prevoze. Osrednji temi se- j ministrstva za prevoze, Tommasini stanka sta bili razprava o deželnem načrtu za prevoze in priprava zakonskega osnutka o prevozih na potresnem področju. Pri razpravi o programskem načrtu za prevoze so predvsem analizirali probleme vodenja, ki pred-stavljajo novo sodobnejšo smernico : želnemu odboru in vsebuje predvsem v zmanjšanju stroškov in v izbolj- ! Posege za prevoze delavcev in štu- za ANAC, predstavnika videmske pokrajine Comini in Peressin. Odbor je tudi pozitivno sprejel zakonski osnutek za prevoze prizadetega prebivalstva s potresnega področja. Osnutek bodo predložili de- šanju uslug. Podrobno so proučili deželne prometne žile in proge. V razpravi so sodelovali predsedniki konzorcijev prometnih okrajev Cam-paner (Pordenon), Ferrari (Tržič), Angeli (Videm), predstavnika sindikalnih organizacij Bravo (CISL) dentov iz obmorskih mest na prizadeto področje. Med drugim so proučili še druge prevozne probleme v deželi, predvsem pa obnovo pon-tebske železnice in prevoze neproduktivnih oseb na potresnem področju. sem mestu napisanih pesmi. Vendar Seražin v svojem predavanju ni segel v to smer. Omejil se je na opis pesnikovega značaja in njegove življenjske usode, razčlenil njegov pesniški svet in motive, svoja izvajanja pa utemeljeval s citiranjem posamičnih pesmi. Pred začetkom tega prvega predavanja v petnajsti sezoni Slovenskega kluba se je konstituiral prejšnji torek izvoljeni odbor. Predsed-ništvo je bilo ponovno zaupano dr. Vladimiru Turini, novi podpredsednik je prof. Miroslav Košuta in prav tako nova tajnica je Bojana Jazbečeva, medtem ko je bila za blagajničarko potrjena Slava Slavec. Člani odbora so še dr. Marija Pirjevec, dr. Slavko Tuta in Boris Udovič. V nadzornem odboru pa so odv. Mitja Bitežnik,. .Mario. ..Magajna in prof. Josip Tavčar. PD ’«F. Prešeren»' ’ iz " Boljuhfca’ javlja, da nocojšnji ogled astronomske opazovalnice v Bazovici odpade. Datum ogleda bomo pravočasno javili. go slovenskih šol v videmski pokrajini, kjer žive Slovenci, ob vzporednem podpiranju vseh tistih pobud, ki se že z uspehom uveljavljajo v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini po zaslugi tamkajšnjih kulturno-pro-svetnih in političnih delavcev ter staršev v obliki pošolskega pouka in prirejanja raznih tečajev; — Potrebna je avtonomija slovenske šole in boj zanjo sloni na konceptu enotnosti slovenske šole tako po strukturi, kot tudi po regionalnosti. Manjšinska šola mora imeti lastne oblike in svojsko vsebino; — Na poti k popolni šolski avtonomiji je v sedanji fazi reform v smislu pooblaščenih odlokov samostojni šolski okraj za slovenske šole. Enotni okraj za vse tri pokrajine bi zagotavljal večjo avtonomijo; — Struktura slovenskega šolstva v Italiji je nepopolna. Treba je doseči njeno popolnost v skladu s potrebami našega industrijskega časa (tehnično - industrijski zavod itd.); — V okviru reforme višjega srednjega šolstva je treba preučiti potrebe slovenske narodnostne skupnosti, se podrobno seznaniti z bistvom reforme same, poznati stališča drugih, da nam bo jasno, za kakšne smeri se moramo zavzemat*; — Poklicne večerne šole so za našo narodnostno skupnost izredno važne spričo velikega števila dijakov, ki gredo v poklic in so prisiljeni zahajati v italijanske šole; —■ Dveletne izkušnje izvoljenih šolskih organov so pokazale na nekatere njihove hibe in probleme, ki jih bo treba odpraviti oziroma razrešiti. Delovanje in vplivanje teh organov, zlasti združenja staršev, je treba spodbujati v okviru celovitega sodelovanja med šolo in družbo, kar narekuje tudi največjo angažiranost za šolska vprašanja vseh dejavnikov od kulturno - prosvetnih do gospodarskih in političnih. — Otroški vrtci so izredno pomembni kot prvi stik slovenskega otroka s šolo. Slovenski otroški vrtci morajo delovati povsod, kjer obstajajo slovenske osnovne šole. Izvršni odbor je za vsa nakazana vprašanja in še druga, ki so bila o-svetljena v razpravi, zlasti vpraša--nja gradnje in lokacije šol v Gorici in v slovenskih občinah (o tem je poročal Edmund Košuta) s čimer se sedaj ukvarja — kot najbolj ustrezen organ — konzulta za manjšinska vprašanja pri goriški občini, sprejel ustrezne sklepe. Izvršni odbor je obravnaval tudi akcijo za «integralno prosto cono», ki so jo sprožili tržg^^ijrecjen^is^ ni in desničarski krogi, da bi z njo zavrli ratifikacijo in izvajanje osimskega sporazuma. Izvršni odbor je ocenil, da je ta akcija, ki je našla v desničarskem dnevniku «II Piccolo» svojega glavnega propagatola, naperjena proti interesom slo- venske narodnostne skupnosti, obenem pa tudi proti resničnim gospodarskim in političnim interesom Trsta kot celote, zlasti pa njegovega delavskega razreda, kakor tudi proti interesom prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Ker je vnaprej jasno, da ta pobuda ne bo prodrla v parlamentu, če bi do njega prišla, in niti v Evropski gospodarski skupnosti, je očitno, da se zanjo skriva širši in dalekosežnejši politični interes iredentističnih in nacionalističnih krogov, ki bi hoteli zavreti sedanji razvoj obmejnih in meddržavnih odnosov. Končno je izvršni odbor poudaril pomen svečanosti ob 50-letnici smrti pesnika Srečka Kosovela, ki bo v soboto v Sežani z odkritjem spomenika pred šolo, s slavnostnim govorom pesnika Cirila Zlobca in z u-deležbo predsednika RK SZDL Slovenije Mitje Ribičiča ter kulturnim programom, pri katerem sodelujejo tudi člani Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Izvršni odbor se je zavzel za široko prisotnost Slovencev iz zamejstva na tej svečanosti, kar velja še zlasti za slovenske šole. Na koncu je izvršni odbor pregledal še razna tekoča in organizacijska vprašanja. Izleti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiimiiii V PONEDELJEK V DSI OKROGLA MIZA O REFORMI «TRST A» v Se ta teden podobna razprava na pobudo socialističnega krožka «Henrik Tuma» Petnajst dni po prvih ukrepih za reformo slovenskih radijskih oddaj zanimanje v javnosti za to tematiko narašča. Tako sta bili za ta teden napovedani kar dve «okrogli mizi» o vprašanju radijske reforme med Slovenci; v katoliškem Društvu slovenskih izobražencev in na pobudo socialističnega krožka «H. Tuma». V DSI so se okrogle mize udeležili, poleg, predsedujočega Sergija Pahorja tudi sociolog Emidij Susič, psiholog Danito Sedmak ter člana deželne komisije za RAI Jurij Slama (KD) in Stojan Spetič (KPI). Sedmak je v kratkem zapisu poudaril predvsem, da je radio danes daleč od ljudi in njihovega življenja, Susič pa se je dalj časa zaustavil pri obravnavi vloge občila, kakršno je dario. Po Susičevem mnenju je temelj reforme ojačanje zunanjega sodelovanja, ena izmed glavnih vlog pa ohranjevanje in prebujanje zavesti v naših ljudeh. Spetič je bil mnenja, da so temelji reforme pluralizem, sodelovanje in zunanji pristop. Je pa delna, ker bi se Slovenci morali resno zavzemati za okrepitev in predvsem samostojnost manjšinske radijske postaje. S Slamo sta nato člana deželne komisije za RAI odgovarjala na nekatera vprašanja ter pojasnjevala posege komisije ob nastanku specifičnih vprašanj. V razpravi, ki je bila mestoma tudi jedka, so posegli (med drugimi) deželni svetovalec SSk dr. Drago Štoka, prof. Maks Šah, Franc Mljač, dr. Senčar, Livij Valenčič, Dušan Jakomin, Stanko Zorko, Alojz Rebula. Štoka se je polemično obregnil ob Spetičevo izjavo, da bi v deželni komisiji za RAI morala biti «zastopana celotna pahljača strank, ki zastopajo Slovence», saj Slovenska skupnost nima svojega predstavnika kljub zadevnim obljubam večinskih strank v deželnem svetu. Zato je bil mnenja, da bi morali ostali Slovenci iz solidarnosti zapustiti komisijo. Dobršen del razprave sta monopolizirali vprašanji, ki očitno najbolj angažirata somišljenike DSI: sprememba urnika oddaj «Trst A» in verske oddaje. Večina je bila mnenja, da je sprememba urnika zelo hud udarec slovenski radijski postaji, ker onemogo- ča poslušanje dobršnemu delu ljudi, ki so zaposleni. Nekdo je kar pribil: «Tako bo samo radio za gospodinje». Večina je tudi bila mnenja, da bi morali umik slovenskih oddaj podaljšati do poznejših večernih ur, medtem ko se diskusija o vprašanjih pristopa in samostojnosti radia «Trst A» ni razvila Pismo uredništvu ' Prejeli smo. Cenjeno uredništvo Primorskega dnevnika. Dragi tovariši, zelo pozitivno sta izzvenela objektivnost in čut odgovornosti, s katerim je Vaš dnevnik poročal o poteku pokrajinskega kongresa združenja ANPI. Zdelo se mi je zato umestno, da nisem doslej sporočila tisku vsebine svoje intervencije, s katero se mi je zdelo pravilno poseči v kongresno razpravo, da bi na ta način ločila stališče od onega, ki sta ga podala Dušan Košuta in Ferdinand Bogateč, ki sta govorila pred menoj in iznesla napačne in nevarne pozicije (tako menim), s katerimi se mnogi tovariši ne strinjajo. Ne bi imela vzroka spremenit, svojega namena, če ne bi brala v četrtkovi številki PD pojasnila odbora združenja ANPI iz Križa. Ker menim, da je omejeno pojasnilo stru-mentalnega značaja, se obračam na vas, da bi seznanili javno mnenje z mojim skromnim posegom. Moj poseg, ki nikakor ni hotel biti polemičen, je podčrtal zelo enostavno dejstvo: znaten del partizanov in sorodnikov padlih borcev iz Križa (menim večina) se ne strinja s stališči, ki sta jih^ iznesla Košuta in Bogateč. Zadržanje slednjih pregleduje sedaj, sicer, vodstvo pokrajinskega združenja ANPI. Tudi ob tej priložnosti želim potrditi,^ prav tako v imenu drugih tovarišev, da popolnoma zaupamo pokrajinskemu vodilnemu odboru združenja ANPI in tovarišu Cala-brii, katerega pr.zadevanje in predanost antifašistični stvari ne moreta vzbujati nikakega dvoma. Tovariško Vas pozdravljam. LEDA SIRK partizanska borka od 1943 do 1945 Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju priredi v nedeljo, 7. novembra, izlet v Škofjo Loko, Poljane in Cerkno. Vpisovanje za izlet bo v društvenih prostorih ob delavnikih (razen srede in sobote) od 17, do 18. ure. Združenje Union prireja kulturni izlet v nedeljo, 24. 10, v Robež Koroška ob priliki prireditve, kjer bo nastopal tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Informacije in prijave sprejemamo na sedežu združenja Union v Ulici Valdirivo 30, vsak dan od 17.30 do 19.30, razen ob sobotah in sredah (tel. 64459). Vljudno vabljeni! Včeraj »danes Danes, SREDA, 20. oktobra FELICIJAN Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 17.11. — Dolžina dneva 10.43. — Luna vzide ob 2.52 in zatone ob 15.29. Jutri, ČETRTEK, 21. oktobra URŠKA v ' . • « tCtlV UT Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 14.2 stopinje, najnižja 9.9, ob 19. uri ll.^iscačpi pritisk 1909.4 mb. narašča, vlaga 58-odst., nebo oblačno, veter vzhodnik - severovzhodnik 18 km na uro s sunki 45 km, morje malo razgibano, temperatura morja 20.2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. oktobra 1976 se je v. Trstu rodilo 4 otrok, umrlo pa je 17 oseb. Umrli so: 74-letni Aldo Schuller, 57-letni Carlo Sandrigo, 80-letna A-malia Martincich por. Cressi, 74-letni Michele Crovatin, 67-letni A-lojz Premerei, 33-letna Neda Mijot por. Sosič, 68-letna Eufemia Godiglia, 75-letna Maria Kresevic vd. Brandolin, 44-letni Aldo Bisiacchi, 65-letni Bruno Bradicich, 81-letna Stefania Seda vd. Lucatello, 68-letna Grazia Rana vd. Colonna, 76-letni Valentino Druscovich, 67-letni Antonio Toffoletti, 78-letna Vittoria Va-rin vd. Conforti, 88-letni Giuseppe Vida - Covi, 65-letna Teodora Ber-goch. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Inam - Al Cedro, Trg Oberdan 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141: Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. mam STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom FRANK WEDEKIND POMLADNO P R EB UJ ENJ E Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini) Prevod Bogdan Gjud dr. Silvin Košak Asistent scenografa Scena Kostumi Glasba inž. Mirta Krulc arh. Sveta Jovanovič Anja Dolenčeva Darij Božič Asistent režije Bojan Podgoršek Režija ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 20. oktobra, ABONMA RED H ob 16. uri SOLIDARNOSTNI DNEVI S KOROŠKIMI SLOVENCI Vabimo vas na fotografsko razstavo KOROŠKI SLOVENCI V BOJU ZA SVOJE PRAVICE Odprtje bo v petek, 22. oktobra, ob 20.30. Spregovoril bo predstavnik koroških Slovencev. Razstava bo odprta še v soboto, 23. oktobra, od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. v nedeljo, 24. oktobra, od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. V nedeljo, 24. oktobra, ob 17. uri: Prežihov Voranc SAMORASTNIKI (zadnja ponovitev) Kino Ariston Danes zaprto. Jutri: 16.30 «Sotto il selciato c’è la spiaggia». Mignon 16.30 «Èva nera». Igrata Lara Gemser in Jack Palance. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 16,00 «Un urlo nelle tenebre». Barvni film. Richard Conte in Francoise Prevost. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 «Police Python 357». Barvni film. Igrajo Y. Montand, S Signoret in S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.30 «Barry Lyndon». Igrata Marisa Berenson in Ryan O’Neal. Excelsior 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.15 «Mr. Klein». Jeanne Moreau in A-lain Delon. Eden 16.00 «Mimi Bluette — fiore del mio giardino». Igra M. Vitti. Barvni film. Prepovedan mladini Ritz 16.00—19.00—22.00 (Novecento -atto I.». Igrata Robert De Niro in Gerald Depardieu. Prepovedan mia. dini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 16.3Ò «L’Itaìia s’è rotta». Igra D. Di Lazzaro. Barvni film. Capitol 16.30. «Napoli violenta». Igrata M. Merli in U. Lenzi. Barvni film-Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «Paperino & C. nel Far West». Barvni risani film Walta Disneya. Siedi risanka «Pecos Bill». Moderno 16.00 «Operazione Ozerov». Igrata Tony Curtis in Roger Moo re Barvni film. Filodrammatico 16.00 «La coccolona». Mladini pod 18. letom prepovedan. Impero 16.30 «Lezioni private». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Tre per una grande rapina». Barvni film. Igrata M. Constantine e A. Celi. Ideale 16.00 «Io sono Sartana, il vostro becchino». Barvni western film. Igrajo J- Carco in F. Wolf. Abbazia 16.00 «Il cervello». Barvni zabavni film. Igrata David Niven in Jean Paul Beimondo. Radio 16.00 «Le guerriere dal seno nudo». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Astra 16.00 «Paperino e Co.» Sledi barvna risanka: «Paperino e l’e-cologia». Volta 16.00 «I viaggi di Gulliver» Barvna zabavna risanka. Razna obvestila Predstavniki študentov v svetu fakultete za književnost in filozofijo v Trstu sklicujejo ponoven sestanek vseh slovenskih študentov fakultete jutri, 21. oktobra, ob 16.30 v Ul, Università 7. Nadaljevali bomo razpravo o predlogih svetu za obravnave manjšinske problematike na fakulteti v akademskem letu 1976/77. I ‘Tt ff M'taÉsro&a V počastitev spomina Nede Mijot Sosič darujejo Pini Kocjančič, Boži in Marta 15.000 lir za solsko blagajno srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah. V počastitev spomina drage Nede prispeva učno in neučno osebje o-snovne šole na Opčinah 42.000 lir v sklad za poimenovanje openske šole. V spomin na Nedo Mijot darujeta Alenka in Pino 10.000 lir za PD Škamperle. Namesto cvetja na grob nfipozab- ' ne Nede Mijot - Sosič darujejo Stanko Pertot 5.000, Miljo Gombač 5.000, Anton in Sonja Dougan 5.000, Lučka in Bruno Križman 10.000, Ne-via in Franko Vitez 5.000, Lidija in Mario Šušteršič 5.000, Ani in G. Kufersin 5.000, Sonja in Gianni Furlanič 10.000, Marijan Dolgan 5 tisoč, družina Pernarčič 5.000 lir za ŠD Bor. Ob 30. obletnici smrti Karla Košute darujejo žena, sin in hči 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Nede Mijot daruje družina Valter Brus 10.000 Ur za RMV. V spomin na Nedo Mijot darujejo uslužbenci podjetja Rešim 20.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina Nede Mijot por. Sosič daruje Miran Kuret 10 tisoč lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina Julija Pavletiča darujeta družini Kuret in Gerdol ,10.000 lir za poimenovanje šole v Ul. Donadoni. Namesto cvetja na grob Jožefe Žerjal daruje družina Petaros (Boršt 100) 5.000 lir za opremo dvorane v Borštu. Pogreb naše drage Nede Mijot por. Sosič bo danes, 20. oktobra, ob 12.30 Iz mrtvašnice splošne bolnišnice v župnijsko cerkev na Opčinah, od koder bo ob 14.30 krenil žalni sprevod na domače pokopališče. SVOJCI Trst, 20. oktobra 1976 Moški pevski zbor Tabor - Opčine se klanja spominu NEDE MIJOT - SOSIČ Svojemu članu Zoranu, hčerki Evi in družini izreka najgloblje sožalje. Ob smrti preljubljene sestre NEDE Gospodarska zadruga v Bazovici 1-zieka svojemu tajniku Vojku Mijotu in svojcem globoko sožalje. PD Lipa v Bazovici izreka globoko sožalje Vojku Mijotu in družini ob težki izgubi drage sestre Nede. Združenje staršev osnovne šole na Opčinah izreka užaloščenim svojcem iskreno sožalje ob hudi izgubi drage Nede Mijot - Sosič. Ob prerani smrti naše drage prijateljice in soigralke NEDE izrekamo globoko sožalje vsem sorodnikom Miranda, Norči, Olga, Pija in Nadja Pretreseni ob prerani smrti dolgoletne prijateljice NEDE MIJOT - SOSIČ izrekajo hudo prizadetim svojcem iskreno sožalje Ančka in Avguštin Calzi, Sonja in Tonček Dougan, Malino Dovgan, Sonja in Giani Furlanič, Gracijela in Lucijan Kovačič. Ob prerani smrti sestre Nede izreka Vojku Mijotu in svojcem iskreno sožalje družina GUSTINČIČ Ob prerani smrti drage prijateljice Nede Mijot - Sosič izreka globoko sožalje vsem sorodnikom družina JURKIČ Ob smrti Nede izreka Vojku Mijotu in svojcem iskreno sožalje KASTA TEČAJI VALUT V MILANU DNE 19. 10. 1976 Ameriški dolar: debeli 865.— drobni 835.— Funt šterling 1430.— Švicarski frank 353.— Francoski frank 171.— Belgijski frank 22.— Nemška marka 354,50 Avstrijski šiling 49,50 Kanadski dolar 860.— Holandski florint 336.— Danska krona 142,— švedska krona 179.— Norveška krona 158.— Drahma: debeli 18.30 drobni 18.30 Dinar: debeli 4L— drobni 4L— MENJALNICA vseh tujih valut Dne 18. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi KAREL SEGINA Pogreb bo danes, 20. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v proseško cerkev. Žalujoči: sin Dario, sestra Marija, brat Ivan in drugo sorodstvo Trst, Prosek, 20. oktobra 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ZAHVALA Njegova Ema, sin Klavdij z ženo Rosalbo, njegov ljubljeni Andrej ter sestri Lucija in Angela se ganjeni zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali ob izgubi dragega DOMINIKA MAGANJE Trst, 20. oktobra 1976 GORIŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE V SEŽANI Delovni ljudje se bodo v soboto poklonili spominu S. Kosovelu Na proslavi z bogatim kulturnim sporedom bo Mitja Ribičič odkril pesnikov kip . Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec Včeraj je bila v Sežani tiskovna konferenca o osrednji proslavi ob 50-letnici smrti Srečka Kosovela. Proslava bo v soboto, 23. oktobra, °b 11. uri v Sežani. Na tiskovni konferenci so predstavili program in vsebino Kosovelove proslave Ciril Zlobec, predsednik odbora za republiško proslavo ob 50-letnici Kosovelove smrti, Mitja Rotovnik, član o-toenjenega odbora in Jože Korošec, sekretar občinske konference SZDL Sežana. Mitja Rotovnik je spregovoril o tehničnem delu proslave in o ljudeh, ki bodo pri proslavi sodelovali. Slavnostni govor bo imel pesnik Ciril Zlobec, pozdravno besedo bo prinesel predsednik skupščine občine Sežana Boris Bemetič, spomenik Srečku Kosovelu pa bo odkril predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Kulturni program proslave objavljajo v posebnem okvira. Grafično in scensko podobo prostora in kulturnega programa sta izoblikovala Matjaž Vipotnik (grafična podoba) in Meta Hočevar (scena). Mitja Rotovnik je poudaril, da so vizualni podobi proslave posvetili veliko pozornosti. Režiser kulturnega programa je Jože Babič. Ciril Zlobec je poudaril vsebinski fspekt Kosovelove proslavo. Dejal je. da Srečko Kosovel s svojo zapuščino ir, s svojim človeškim likom Preprečuje takšno proslavo, ki bi bdiš le formalno dejanje brez vsebine. Zlobec je nato govoril o Kosovelo-Vem liku in o današnjih učinkih njegove zapuščine. Danes je, kljub napredkom, še vedno živa pravda za Kosovelovo umetniško podobo. Kraški pesnik je za marsikoga še vedno vprašanje. Jasno nam je, da je bil radikalni mislec in da je z ogromno prizadetostjo sledil družbenemu dogajanju, njegova zapuščina pa je tako raznovrstna, da se ne moremo z&diniti o veljavnosti te ali one Kosovelove umetniške smeri. Večkrat kolebamo med pesnikom tihe Kraške gmajne in pesnikom Integralov. Zlo-ncc je dejal, da so Kosovelovi sodob-nJki> predvsem Ocvirk in Gspan, zbrali pesnikovo zapuščino in jo posredovali bralcem. Njihove razlage Kosovelovega dela so se spreminja-. v teku let in upoštevale umetniške izkušnje mlajših generaciji. Zlobec |e Poudaril, da morajo sedaj prav t® mlade generacije razumsko dolo-citi svoj odnos do Kosovela: mlada avantgarda je pesniku namreč pripisovala velik pomen. Jože Korošec je govoril o tehničnem in političnem delu in pomenu proslave. Dejal je, da pričakujejo na proslavi veliko udeležencev iz vse Slovenije in seveda iz italijanskega in avstrijskega zamejstva. Izrazil je željo, da bi na proslavo prišle delegacije slovenskih šol v Italiji. Ob priliki proslave bo izšla zbirka Kosovelovih pesmi «Moja pesem», ki jo je založila založba Lipa iz Kopra. Kosovelov kip je izdelal Janez Pirnat, odprli bodo tudi spominsko sobo. Izdelali so posebne plakate, značke in razglednice s Kosovelovo fotografijo. Na vprašanje novinarjev je Rotovnik dejal, da je proslava razmeroma pozno iz objektivnih razlogov, med katere spada tudi začetek pouka. Pomembno se nam zdi, da opozorimo udeležence proslave, naj bodo zaradi prometa v Sežani vsaj pol ure pred pričetkom programa. ZAHVALA Slavistično društvo v Trstu se zahvaljuje vsem predavateljem na tržaškem dnevu, ravnateljstvom slovenskih srednjih šol v Trstu in Gorici upravi in osebju SSG, spremljevalcem na ekskurziji in tov. Albinu Bubniču, re-pentabrskemu županu in vsem, ki so kakorkoli omogočili in prispevali, da je bilo zborovanje slavistov v Trstu plodno in u-spesno. Trst, 19. oktobra 1976 iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiimuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuniiiiiifiii POGOVOR S CVETLIČARKO V SREDIŠČU MESTA Ljudje so pozabili na nežnost in prikupen vonj cvetočih rož Kupujejo rože v glavnem še za razne praznike in posebne priložnosti - Največ gredo v promet gla-diole, vrtnice, nageljni in v tem času krizanteme Kulturni program na proslavi ob 50-letnici smrti Srečka Kosovela Otroški in mladinski pevski zbor osnovne šole «Srečko Kosovel», »ezana - dirigent E. Prinčič S- Kosovel - P. Kalan: Večer s- Kosovel - M. Pirnik: Ciklame S. Kosovel - M. Pirnik: Dete na trati Mešani pevski zbor DPD Svo-hoda, Izola - Dirigent M. Šlosar S. Kosovel - A. Srebotnjak: Kraška jesen Kosovel - V. Ukmar: In če sem samo vetru brat k Kosovel - A. Srebotnjak: Bori Pesmi Srečka Kosovela Oreh Temni bori Rdeči atom Drevesa v dolini Rdeča raketa Recitirajo dramski umetniki: Mira Sardočeva Polde Bibič Rudi Kosmač Rado Pavalec Režiser: Jože Babič Grafično oblikovanje: Matjaž Vipotnik Scena: Meta Hočevar Jesen s svojimi oblačnimi in vetrovnimi dnevi nas spominja na naše odgovornosti, dolžnosti, službo, povratek otrok v šolo in še toliko drobnih, tako vsakdanjih problemov, da jih opravljamo skoraj z neko lagodnostjo in apatijo. Eden takih jesenskih dni je tudi dan mrtvih, ko se vsak spominja svojih pokojnih svojcev, prijateljev in znancev. Zelo ukoreninjen in tudi povsem enostaven način, da se poklonimo spominu pokojnikov je okrasitev grobov z rožami, predvsem krizantemami. Od kod prihaja ta navada in kakšen je njen izvor ne bomo razmišljali, navada se je pač ukoreninila, tako da ljudje, ki se na dan mrtvih odpravijo na pokopališče, kupijo lep šop cvetja, ki ga odložijo na grobove. V deževnatem jutru sem se odpravil k cvetličarki, ki ima svoj kiosk prav v središču mesta, da bi jo povprašal, kakšne rože kupujejo ljudje, v kakšnem obdobju jih največ prodaja in kakšno cvetje jim najbolj ugaja. Nikdar pa si nisem pričakoval, da bo pogovor stekel, še prej kot o rožah, o krizi, ki tare državo in o ljudeh, ki nimajo niti denarja, da bi oblekli svoje sinove, kaj še, da bi mislili na rože. Na vprašanje, katere rože ljudje najraje kupujejo, mi je prijazna priletna cvetličarka odgovorila tako: «Ljudje rož še zelo malo kupujejo. Sedaj je na tem področju res huda kriza. K meni prihajajo gospe, ki vprašujejo koliko stanejo rože, ko pa jih seznanim s ceno, se večkrat o-brnejo. Bodo raje kupili kruh za družino, pravijo. Tebi se morda zdi čudno, da se to dogaja prav tu, v središču mesta, vendar se mi to pripeti vsak dan, kaj pravim, vsake pol ure! Ni več časa ne denarja za cvetje. Liudie mislijo sn-mo na to, kako bodo preživeli sebe in družino do konca meseca.» Med pogovorom so nas stalno prekinjali ljudje, ki so kupovali zdaj prve krizanteme, zdaj nageljne, vendar so kupovali malo in še za tisto so prej trikrat premislili. Vendar sem hotel kaj več zvedeti o rožah ter pustiti krizo, nizke plače in hrano, ki je vsak dan dražja. Prijazna cvetličarka je odgovorila : «Cvetje je prezrelo za cela dva tedna. Ne vemo kaj bo, saj je dan mrtvih še daleč. Pravih krizantem še ne prodajamo. Prodajamo le manjše, tako imenovane goriške in pa šopke prav majhnih krizantem. Nekaj dni pred vsemi svetimi bomo prodajali tudi turne, to so krizanteme za grobove. Takrat bomo prodali VČERAJ PRED VIDEMSKIM OKROŽNIM SODISCEM Proces proti L Predanu se je spremenil v obtožbo nasilja nad beneškimi Slovenci Priče so dokazale, da so gostilno v Scigli zaprli, ker je karabinjerskega marešala motila slovenska pesem dosti rož. Sicer pa cvetja največ prodajamo ob priložnostnih praznikih, to je za božič, ob veliki noči, za dan matere, dosti dela imamo tudi za dan žena 8. marca. Kar se tiče obdobja prodaje, nam je najbolj naklonjena pomlad, ko ljudje povprašujejo vseh vrst belih rož ob priliki birm in obhajil. Drugače pa je povpraševanja vedno manj. Ljudje največ kupujejo gladiole, ki dajejo sobam polnost in neko tiho radost. Prodajam jih po 500 lir, i v drugih trgovinah so še dražje. Nageljni so seveda zelo priljubljeni, pa tudi poceni, stanejo po 150 lir, zato pa jih tudi največ prodajam. Tudi vrtnic prodajam dosti, vendar pa bolj posamezno in ne po šopih. Stanejo od 300 do 700 lir, odvisno od kvalitete in velikosti. Sedaj bomo seveda prodajali največ krizantem, vendar pa še ne vemo za cene. Goriške prodajam po 250 lir.» «Rože naročam pri domačih grosistih, v tem obdobju pa mi prihajajo tudi iz ligurske riviere, saj jih tam poleti presajajo in gojijo, tako da so za jesen nared. Vendar pa so tudi grosisti v veliki krizi, saj je od nas cvetličark odvisen njihov zaslužek.» Na vprašanje, katere so težave pri njenem poklicu, mi je tako odgovorila: «Rože 'zaspijo', torej ove-nejo, zelo hitro, mnogokrat tudi v 24 urah, tako da imamo pri tem dostikrat izgubo. Plačati pa moramo tudi 12 od sto IVA, tako da nam res ni lahko. Slovenci iz vasi smo si vedno težko služili denar, saj so vse cvetličarke v mestu slovenskega rodu. Zdi se, da imamo cvetličarstvo v krvi. Čeprav imam cvetličarno v središču mesta, ti lahko rečem, da rože kupujejo v glavnem preprosti ljudje, tisti, ki jim je vsakdanji kruh zelo grenak. To trditev potrjuje dejstvo, da največ rož v mestu prodajajo prav pri Sv. Jakobu, ki je delavska četrt. Gospoda v glavnem ne kupuje rož. Zdi se. da jih je pohlep po denarju in družbenem uspehu popolnoma otopel, tako da nimajo smisla za tako galantno, pa tudi romantično dejanje, kot je poklon lepih rož.» Tako mi je govorila slovenska cvetličarka, medtem ko je okoli nas drvelo mesto v svojem norem vrvežu, s svojimi skrbmi in nevrozami. In prav ta majhen kiosk z rožami se mi je zdel čvrstejši in solidnejši od velikih stavb in morja asfalta, ki ga obdajajo. Dušan Jelinčič Tukajšnje sodišče je včeraj popoldne po kratkem posvetu oprostilo našega družbeno - političnega in kulturno - prosvetnega delavca Izidorja Predana, odgovorneg;. urednika «Novega Matajurja», obtoženega širjenja neresničnih in tendencioznih vesti. Takšno razsodbo je razglasilo, ker je spoznalo, da dejanje ni kaznivo. Popolno oprostitev je številna skupina beneških Slovencev, predstavnikov tamkajšnjih beneških društev, ki so prisostvovali procesu, pozdravila s ploskanjem. Razsodba je povsem v skladu s pričakovanjem celotne naše skupnosti, da si ne zasluži preganjanja človek, ki je v imenu beneških društev prevzel odgovornost za tiskanje lepakov in letakov, v katerih so zaporo gostilne v vasi Ščigla pri Pod-bonescu ocenili kot poskus ustrahovanja tistih beneških ljudi, ki so z udejstvovanjem v pevskem zboru «Nediški puobi» in z udeleževanjem na kulturnih prireditv. h izkazovali svojo narodnostno istovetnost. Na razpravi, ki je bila napovedana za 9. uro in se je začela šele ob 16.30, je Izidor Predan Rjavil, da so se zastopniki beneških društev takoj sestali, ko so izvedeli, da je karabinjerski marešalo prekinil petje zbora «Nediški puobi», in z javnim dejanjem sklenili seznaniti oblasti, da se nadaljujejo pritiski na naše prebivalstvo, a hkrati so hoteli pomiriti domačne, ki so z nezadovoljstvom sprejeli karabinjerjev odločitev. Najemnica lokala Elda Raiz je med zaslišanjem izjavila, da ji je marešalo Gerin večkrat prigovarjal, naj ne govori slovensko. «Dva dni po dogodku,» je nadaljevala Elda Raiz, «je isti marešalo, nanašajoč se na slovensko petje izjavil, da se v lokalu dogajajo hude stvari. Jaz sama in tudi naši gostje smo se čudili zakaj tako govori, ko pa v lokalu ni prišlo nikoli do pretepov. Odgovorila sem mu, da niso storili naši pevci nič h :dega, če so peli v javnem lokalu, saj so poprej že nastopali na radiu v Trstu, v Belgiji in na drugih prireditvah.» Gostilničarka je nadalje izjavila, da j isti karabinjerski podčastnik že enkrat poprej prekinil petje Nediški.. puobov. Kot priča je nastopil tudi pokrajinski svetovalec prof. Pavel Petricig. Na vprašanje predsednika sodišča zakaj so sestavili lepak, je Petricig odgovoril, da so Slovenci v Benečiji predmet pogostih pritiskov (spomnimo se samo na prekinitev poučevanja slovenščine v Bardu, in da je bil dogodek v Ščigli sestavni del takšne politike. Z objavo letaka so hoteli pomiriti prebivalstvo, hoteli pa so tudi preprečiti nadaljevanje takšnih pritiskov. Prav tako jasen kot prejšnje priče je bil Josip Matelič, član pevskega zbor.. «Nediški puobi». «Marešalo nam je dejal, da moramo prenehati peti,» je izjavil. Spričo tako jasnih in neizpodbitnih dokazov, da je imela zapora javnega lokala značaj pritiska na naše ljudi in tudi na gostilničarja, pri katerem je nastalo Vsestransko živahno središče, je padlo v prazno pričevanje marešala Gerina, ki mu ni nihče verjel, ko je svoje dejanje opravičeval s potrebami javnega reda. Po besedah državnega pravdnika, ki je moral priznati šibkost dokaz nega gradiva in zahtevati oprostilno razsodbo zaradi pomanjkanja doka- zov, je zagovornik odv. Paolo Nigris ve del tržiškega rojaka De Petrisa. najprej na kratko orisal zgodovino Razstavo naj bi odprli v občinski Slovencev na Videmskem, potem pa ! razstavni dvorani Antiche mura v dodal, da republiška ureditev ni odpravila fašističnih metod nasilja. Tako je res, da so morali plačevati šolarji v Beneški Sloveniji denarne kazni za vsako izgovorjeno slovensko besedo in da so se morali leta 1948 slovenski starši pred sodiščem opravičevati, ker so svoje otroke poslali v slovensko šolo v Gorico, «če smo seznanjeni z nasiljem, ki so ga izvajali nad Slovenci na Videmskem, potem bomo lažje razumeli njihovo reakcijo v zvezi s sedanjim primerom,» je dejal Nigris. Drugi zagovornik odv. Lucio Passetta pa se je predvsem začudil izrecni trditvi v policijskem zapisniku, da so v lokalu peli v slovenščini in da je lastnik lokala prirejal sestanke in shode pripadnikov manjšine. Po odvetnikovih besedah takšno marešalovo obnašanje očitno dokazuje, da ga je motila slovenska govorica. Odvetnik Fassetta je še dodal, da se «slovenska narodnostna skupnost ponosno na demokratičen ter omikan način zavzema za svoje pravice kar m.oramo razumeti predvsem Furlani.» Izidor Predan je pred sodiščem dobil popolno zadoščenje, naša skupnost pa ga bo dobila takrat, ko v Benečiji ne bo več prostora za ljudi, ki ali po lastni presoji ali kot orodje drugih, šikanirajo prebivalstvo in ga ovirajo pri njegovem plemenitem delu za kulturni in narodnostni napredek. Politične sile in zlasti krščanska demokracija mora kot najbolj odgovorna stranka ustvariti pc^goje, da se takšni in enaki dogodki ne pripetijo nikoli več in da bodo naši ljudje v stanju, da s samoniklo dejavnostjo, kot to od njih pričakuje tudi KD — klešejo svojo narodnostno podobo. Takšne pogoje pa so politične sile dolžne zagotoviti tudi zaradi obveznosti, ki jih je glede zaščite naše narodnostne skupnosti Italija sprejela s sporazumom v Osimu. Jutri seja tržiškega občinskega sveta Jutri se sestane tržiški občinski svet. Dnevni red je zelo obširen, saj obsega kar 34 tipkanih strani, zàtd še bo’seja prav' gotoVO zavlekla, kakor je tudi mogoče že zdaj napovedati, da se bo moral omenjeni organ v kratkem ponovno sestati. V glavnem gre za odobritev sklepov, ki jih je že sprejel občinski odbor. Med ostalimi točkami velja omeniti predlog za odprtje antološke razsta- Ulici Rosselli. * V četrtek bodo razpravljali tudi o nakupu knjig za potrebe občinske knjižnice. V nedeljo po Krasu «jesenski pohod» Pokrajinsko športno združenje AC LI priredi v nedeljo po goriškem Krasu jesenski pohod. Zbirališče bo na trgu v Vermeljanu ob 9.30, udeleženci bodo hodili na relaciji 10 kilometrov, cilj bo prav tako v Vermeljanu. Vpisujejo v vseh pisarnah ACLI. IZVOLILI BODO PREDSEDNIKA DREVI V GORICI SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Socialdemokrati bodo podprli enobarvni demokristjanski odbor Skoro gotovo je, da bodo drevi svetovalci treh sredinskih strank i-zvolili demokristjana za predsednika pokrajine in morda samo demokristjane za člane ožjega odbora. To možnost smo napovedovali že včeraj, sedaj pa je tajništvo socialdemokratske stranke spremenilo svoje prvotno stališče, da se morata dva njegova zastopnika v pokrajinskem svetu vzdržati in sklenilo, da morata glasovati za demokri-stjanskega predsednika, sicer bi bil izvoljen kandidat združene levice. Prav tako bodo socialdemokrati podprli enobarvni odbor. To pa samo. ker PSDI hoče onemogočiti prihod komisarja v pokrajinsko upravo. Seja pokrajinskega sveta se nri-čne ob 18.30. Socialdemokratsko vodstvo je tudi ožigosalo odstop bivšega poslanca Ceccherinija iz te stranke in njegov vstop v republikansko stranko. Očitajo mu, da je še na letošnjem predvolilnem shodu v šlovrencu. kjer so podelili priznanja članom, ki so imeli tridesetletni staž, govoril o nujnosti zvestobe socialdemokratski ideji. V Gorici so se razširili glasovi, da ni niti pokrajinsko vodstvo republikanske stranke zadovoljno s Cec-cherinijevim pristopom v PRI in da so na osrednje vodstvo v Rim poslali protestne brzojavke. Koncert pianistke Marcelle Crudeli Na pobudo centra za srednjeevropska srečanja bo v soboto, ob 18.30 v koncertni dvorani mestne glasbene ustanove v Ul. Oberdan, koncert pianistke Marcelle Crudeli. Koncert vključujejo v letošnje srednjeevropsko srečanje, ki je bilo posvečeno glasbi. Pianistka bo izvajala dela Malipiera, Caselle, Petrassija, Dal-lapiccole, Mozarta, Beethovna in Brahmsa. liiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim minimumu immillili STATISTIČNI PODATKI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA V slovenskih otroških vrtcih na Goriškem se je letos število otrok spet povečalo Več otrok v Podgori, Standrežu in Doberdobu, manj pa v mestu, kjer so težave zaradi novih lokacij občinskih vrtcev - Kaj pa vrtci v Krminu in v Ronkah ? 328 deklic in dečkov je letos vpisanih v 10 slovenskih otroških vrtcev na področju goriške pokrajine. Število se je v primerjavi s prejšnjim letom spet dvignilo, tokrat za dvanajst otrok, čeprav moramo istočasno beležiti rahel padec števila vpisanih otrok v otroške vrtce v me- stavbi na desnem bregu Soče onkraj ! cev, je tudi tekmovanje v šahu. De-pevmskega mosta. Šolski avtobus lavske športne igre, ki jih prireja čaka otroke ob 8. uri pred šolsko vsako leto občinski sindikalni svet stavbo v Ul. Croce, ki ni več do- j v Novi Gorici so pridobile tako na stoppa, in jih pelje nato v Ul. Forte množičnosti kot tradiciji. Športna pa- del Bosco. Stvar pa ni preveč pogodu staršem in nekateri otrok e-nostavno ne pošiljajo v šolo. Zaradi noga. ki je na vseh podobnih tekmovanjih obvezno na programu, je tekmovanje v šahu. Ta miselna igra je stu. Največ porasta so letos zabele- tega je letos dejansko število otrok tudi med našimi delovnimi kolek! vi žili v vrtcih v Podgori, štandrežu I v tem vrtcu manjše od števila vpi-in Doberdobu, drugod so številke sanih. ostale podobne lanskim, marsikje pa j Občinska uprava v Gorici je letos je število vpisanih padlo. Trije slovenski vrtci v mestu so v občinski režiji, prav tako je v občinski režiji vrtec v števerjanu. Vrtce v Pevmi, Podgori, Štandrežu, Sovodnjah, Rupi in Doberdobu pa vzdržuje ustanova ONAIRC, ki ima na celotnem področju goriške pokrajine kar 70 razredov. Razen v občinskem vrtcu, ki je letos nastanjen v Ul. Vittorio Veneto, v stavbi nekdanjega cerkvenega zavoda S. Giuseppe, in ki je bil do lanskega leta v Ul. Randaccio, je vpisanih enako število otrok kot lani. Manj je letos, otrok v vrtcu v Ul. Torriani, nekaj manj vpisanih pa je tudi v tretjem slovenskem vrtcu, t.j. v onem, ki je bil do lanskega leta v Ul. Croce, sedaj pa je v novi Sredi rož v šentjakobski cvetličarni NA UDARNIŠKEM DELU Openski pevci v Benečiji Kot je naš dnevnik že pisal, si je študijski center «Nediža» iz špetra zadal nalogo, ki za kulturno društvo ni lahka: pomagati družinam, ki jim je potres poškodoval domove in zgraditi v občini čimveč lesenih hišic s pomenljivim imenom «suzice». Z lastnimi silami, seveda Nediža ne zmore vsega, in tako so njeni člani zaprosili za pomoč tudi prijatelje iz Trsta. Prejšnjo nedeljo so jim priskočili na pomoč slovenski šolniki iz Trsta, to nedeljo pa jih je obiskala skupina članov pevskega zbora Tabor z Opčin, ki so ves dan v glavnem pripravljali posamezne dele hišic. saj se zaradi slabega vremena niso mogli v večji meri posvetiti postavljanju «suzic» kot so to prejšnjo nedeljo delali šolniki. Pač pa so o-penski pevci zvečer prinesli ljudem iz Ažle tudi nekaj dobre volje, ko so v gostilni ubrano in veselo zapeli. Kot kaže bodo v špetrski okolici imeli prihodnjo nedeljo polne roke dela: do takrat bo namreč prispel material, ki je potreben za dokončno izdelavo notranjščine že postavljenih hišic, kar pomeni, da tudi slabo vreme ne bo moglo ovirati dela. Zato pričakujejo kar največ pomočnikov, med njimi že napovedano skupino dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. • študijski center za politične in socialne vede «Antonio Gramsci» iz Milj prireja jutri zvečer ob 20. uri v dvorani kina «Verdi» v Miljah predavanje Francesca Giorgettija z naslovom: «Potres 6. maja in seizrni-čnost področja dežele Furlanije-Julij-ska krajine». OTROŠKI VRTEC GORICA, Ul. Forte del Bosco (ex Ul. Croce), občinski GORICA, Ul. Vitt. Venete (ex Randaccio), občinski GORICA, Ul. Torriani, občinski PEVMA, Onairc PODGORA, Onairc ŠTANDREŽ, Onairc DOBERDOB, Onairc SOVODNJE, Onairc RUPA, Onairc ŠTEVERJAN, občinski SKUPNO 72/73 73/74 74/75 75/76 30 31 32 30 30 32 32 33 25 25 28 30 27 30 23 24 17 20 18 19 30 30 29 30 40 35 50 52 42 41 34 30 22 24 33 31 23 30 33 37 286 298 312 316 76/77 59 30 30 34 328 nHiiimiiiiimuiiiimmmmiiiiimiiiiiimmiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimmmuimiiiiiiiiiniiiimiiniiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimuiimiiiimiiiiiiiiii Istrska zbora v Verdijevem gledališču premestila iz prejšnjih poslopij precej šol, med temi tudi dva slovenska vrtca. V pripravi je sicer gradnja stavbe s tremi učilnicami v Ul. Campi. Na razpolago pa je trenutno le denar za zidarska dela, in ustrezno delo so že zaupali nekemu gradbenemu podjetju. Bajè bodo z deli pričeli kmalu, medtem pa bo treba čakati na dodatna finančna sredstva, da se nova stavba otroškega vrtca tudi notranje opremi. Upoštevajoč počasno gradnjo in birokratske ovire, ne smemo upati, da bo vrtec gotov pred dvema letoma. Medtem ko je v mestu vprašanje prostora za slovenske otroške vrtce pereče, je goriška občina poskrbela za novo stavbo otroškega vrtca v Štandrežu. Po požaru v stari stavbi so se otroci tri leta potikali v zasilnih in delno tudi neprimernih prostorih za celodnevno bivanje in letos so končno dobili novo stavbo, ki jo je zgradila občinska uprava, čeprav vrtec upravlja ustanova ONAIRC. I Prišlo pa je do že običajnih nespora-331 zumov v štandrežu, kajti tu sta 26 I tako slovenska kot italijanska sekci-25 i ja in ker sindikalna pravila določa- 27 j jo, da mora biti v vsakem razredu 35 največ trideset otrok, se je pojavljala nevarnost, da bi, tako kot že v prejšnjih letih, morali nekatere slovenske otroke vpisati v italijanski vrtec. V štandrežu so letos temu opomogli in v slovenski sekciji je sedaj 35 otrok. Več je letos tudi otrok v podgorskem vrtcu in sicer kar 27 namesto lanskih 19. Tudi v Pevmi imajo letos enega otroka več kot lani. V Števerjanu upravljajo občinski vrtec nune iz Trsta, v njem je letos nekaj manj otrok kot lani. Novost v števerjanu je v tem, da prihaja letos vsak dan asistentka, ki skrbi za delno zaostale otroke in to po j sporazumu med občinsko upravo in konzorcijem za subnormalne. Na področju sovodenjske občine se ni število otrok letos bistveno spremenilo, vrtca sta dva v Sovodnjah in v Rupi. V slednjega vozijo s taksijem, na račun občinske uprave, tudi šest otrok z Vrha in dva iz Ga-brij. V Doberdobu pa imajo letos več otrok kot lani: 59 namesto lanskih 52. Enega otroka vozijo starši iz Tržiča, iz Jamelj, Dola in Poljan pa jih vozijo s šolskim avtobusom občinske uprave. Iz teh krajev se vsak dan vozi v Doberdob, kjer imajo dve učilnici, 17 otrok. Kot vidimo beležimo torej spet vzpon navzgor. Nekatere lanske pomanjkljivosti so bile odpravljene, potres pa je dodal nekaj novih nevšečnosti. Še so možnosti za rast števila otrok v slovenskih vrtcih, posebno v Gorici. Potrebna pa bi bila slovenska vrtca v občini Krmin in Ron-ke. Potrebno pa je tudi urediti prevozno službo z mestnimi avtobusi na področju goriške občine, ki je v zadnjih petnajstih dneh vzbudila veliko negodovanja in protestov pri starših otrok. Še nekaj v zvezi s stroški za prehrano v vrtcu. Medtem ko plačajo starši v goriških občinskih vrtcih 8.000 lir mesečno za vsakega otroka, je ta vsota nekolika višja v Števerjanu in v drugih vrtcih ONAIRC. Tu so uvedli samoupravljanje in starši so skupno z vrtnaricami sami določili mesečno vsoto 10.000 lir. od katerih pa gre 2.000 lir za upravne stroške v vrtcih ONAIRC. zelo popularna in razširjena, kar dokazuje skoraj redno številna udeležba na vsakem tekmovanju. Tekmovanje v šahu - ekipno je bilo tudi letos dvokrožno. V prvem krogu, ki je bil junija, so zasedli prvo mesto šahisti iz Anhovega, v drugem krogu, ki je bil v soboto 16. oktobra, v prostorih hotela «Park» v Novi Gorici, tega finalnega srečanja sc je udeležilo tudi 11 ekip. so bili doseženi naslednji končni izidi: Prvo mesto z 61 1/2 točke ekipa samostojnih obrtnikov, ki je bila tudi najbolj izenačena, drugo mesto ekipa SGP Gorice z 58 točkami, t jet ji so bili šahisti carine s 54 točkami, četrto mesto iz Salonita (prva) s _?3 1/2 točke, peto mesto «Gastol» s 53 točkami. Izenačenost teh prvih pet ekip dokazuje, da je bila borba za prva mesta ves čas izredno zanimiva, saj so razlike minimalne, v končni razvrstitvi. Na tekmovanju so sodelovale še ekipe naslednjih delovnih kolektivov: «Meblo», PTT Nova Gorica, LM Nova Gorica, «Iskra» iz Šempetra, in «Vozil». Tehnična izvedba tekmovanja je bila poverjena šahovskemu društvu v Novi Gorici. B. F. Morda kmalu nova tržnica v Tržiču Tržiška občinska uprava namerava zgraditi novo pokrito tržnico, in sicer na kraju, kjer stoji dolgo vrsto let zapuščeno poslopje nekdanje predilnice, kakih sto metrov stran od glavnega Trga republike. V ta namen bi potrebovali 250 milijonov lir, za kar so zaprosili prispevek deželne vlade. Na mestu sedanje tržnice pa bi uredili zeleno površino. Kino Zgoraj reški pevci, spodaj zbor iz Pu lja Na naši fotografiji sta italijanska zbora iz Jugoslavije, ki sta nastopila na sobotni prireditvi v goriškem Verdijevem gledališču, o kateri smo že poročali. To sta mo- ška zbora z Reke in Pulja, ki sta žela veliko aplavzov. Moški zbor «Lino Mariani» iz Pulja bo kmalu nastopil spet v Gorici in sicer na posebnem koncertu, ki ga priredi 21. novembra. Slovenska prosvetna zveza. Za to priliko bodo prišli po en hrvaški in en italijanski zbor iz Pulja ter hrvaška folklorna skupina s puljskega podeželja. Šahovske tekme v Novi Gorici V okviru delavskih športnih iger. na katerih tekmuje vsako leto v 9 1 športnih panogah več tisoč delav- G ori ca VERDI 17.00—22.00 «Attento sicario: Crown è in caccia». R. Harris in E. O’ Brien. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 16.45—22.00 «li maestro di violino». D. Modugno. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30—22.00 «Quel freddo giorno nel parco». S. Dennis, M. Bumes. Mladim pod 18. letom prepovedan. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Agente 007 dalla Russia con amore». S. Con-nery. D. Bianchi. Barvni film. VITTORIA 17.15—22.00 «Rapinatore solitario». S. Me Queen, A. Me Graw. Mladim pod 14. letom prepovedan. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 «Killer commando». PRINCIPE 17.30-22.00 «Dai sbirro». Nova Gorica in okolica SOČA «Gold», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Reka brez vrnitve», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Nedolžni ljudje umazanih rok», francoski barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Ai Moro — Uhca Carducci 38, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 24. tel. 72 340. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO 0 ONESNAŽEVANJU OKOLJA IN USTREZNIH NEVARNOSTIH Primer Se veso ni edinstven primer Kaj je glede tega storjeno v Trstu? Prebivalstvo od Sv. Ane že dve leti čaka na odgovor občinskih forumov - Krajevne ustanove niso opremljene za morebitne raziskave in nimajo dovolj strokovnih moči Tržaški pripravljalni odbor demokratičnega zdravstva nam je pos'al daljše poročilo o konferenci, ki je tila L' oktobra na temo «Kvalitativna in kvantitativna ocena ambientalnih nevarnosti: primer Seveso» in referat, ki ga je s tem v zvezi imel prof. Tomatis iz svetovne zdravstvene organizacije. Prof. Tomatis je med drugim rekel: Dognano je že, da je primer Se-vesa na neki način le predznak tega, kar bi se moglo oziroma kar se že dogaja v Italiji sleherni dan in to že kromčno ali neopazno v raznih krajih in razmerah, koder sta se tovarna in naselbina znašla na istem področju. Tega pa ne odkrivajo odgovorni k~ogi in u-stanove državnega značaja, torej državne in krajevne insttucije, ki jim je na skrbi zdravstvo, pač pa nam to odkrijejo posamezni primeri zastrupitve, kot sta na primer Seveso in Manfredonia. Vse te primere krajevne ustanove ugotovijo šele naknadno, o zdravstvenem stanju v tovarni in izven nje se začno zanimati vedno pozneje, naknadno, vtem ko se čedalje pogosteje dogaja, da so velike industrijske družbe tiste, ki postajajo tehnično bolj kvalificirani nadzorni forumi pri ugotavljanju onesnaževanja, ki ga sami iz dneva v dan povzroča'o. Tudi Trst lahko služi , kot primer tega. Nekaj zadevnih primerov bomo skušali, navesti. Med svojo neprestano rastjo se je mesto približalo industrijski coni. S tem so se starim možnostim onesnaževanja in zastrupljevanja pridružile nove možnosti. Na primer področje Sv. Ane in Valmaura. Zato je bilo naravno, da se je prebivalstvo teh predelov mesta prej ali slej zavedlo tega, kar se tod dogaja. V mislih imamo bolehanje otrok, onesnaževanje perila na sušenju, že neužitno zelenjavo z vrtov, cesto že neznosen smrad. Ob vsem tem je logično, da ljud;e pomisljo na zdravju kvarno onesnaževanje njihovega življenjskega okolja. Prebivalstvo Sv. Ane se je zganilo pred dvema letoma prav na osnovi takšnih subjektivnih občutkov in od kompetentnih tehničnih ustanov zahtevalo, naj vzrokom teh znakov dajo pravo ime in naj izmerijo. njihov obseg. Že dve leti je od tedaj in še vedno občinska, pokrajinska in deželna uprava niso dale zadovoljivega odgovora, pa čeprav so te ustanove v smislu zamena štev. 615 dolžne na to odgovoriti, predpisi Enotnega zakona pa še "posebej zadolžujejo glede tega občno. Da bo jasno, prebivalstvo Sv, Sobote nc vsjjujc svojega stališča, pač pa hoče biti o zadevi informirano. Zahtevalo je pojasnilo, če so industrijska podjetja, ki so potencialno nevarna za onesnaževanje okolja, pod kontrolo in če se sploh ve, da so nevarna. Nadalje hoče vedeti, če so bila direktorjem sporočena ustrezna. opozorila, k: jih predvideva enotni zakon; če se na , tem podr očju ugotavlja onesnaževanje in če se ve, kdo to onesnaževanje povzroča. Gre, kot vidimo, za konstruktiven odnos, ne pa za vnaprejšnjo kritiko. Na vsa ta vprašanja pa kompetentni krogi niso primerno odgovorili, vrhu tega so izbegavali srečanie z ljudmi. Medtem pa podjetje Italsidsr nadzira razmere v Skednju s polnočjo svoje premične opazovalne postaje in zaradi te^a edini razpoložljivi podatki v Trstu o obsegu in vzrokih Onesnaževanja so last prav morebitnega povzročitelja o-nesnaževanja. In zgodilo se je, da je tudi izvedenec moral na račun sedišča uporabiti podatke, ki jih je zbrala raziskovalna postaja I-talsider, ko je sodišče moralo odločati o tem, ali so določena tržaška industrijska podjetja kriva za onesnaževanje okolja. Med temi podjetji, ki se je o njih na sodišču razpravljalo, pa je bilo tud' podjetje Italsider. Menda je ta primer več kot zgovoren. Iz primera, ki ga navajamo v zvezi s Sv. Ano oziroma s Sv. Soboto, izhajajo nekatera splošna razmišljanja o razmerah in o kontroli onesnaževanja okolja v Trstu. In to ne glede na praznine, ki jih omogoča zakon 615. — Alj je ozračje v tržaški pokrajini onesnaženo ali ne, v bistvu ni znano. Zaradi tega prav tako ni znano, kakšne so vse naprave, kako delujejo in kakšne materiale tržaške tovarne obdelavajo. Zato ni možen noben ukrep za preven-t:vno zaščito pred onesnaževanjem. Točneje povedano Trst, razen malenkostnih izjem, sicer nima tako imenovanih tipičnih obrato" za 6-nesnaževanje, ima mnogo drugih možnosti, ki še n'so bile proučene. V mislih imamo čistilnice nafte o-ziroma objekte, ki se s tem ukvarjajo in ki' še niso znane po svojih zadevnih posledicah. — Nadalje je znano, da tržaški občini ' primanjkuje veliko kvalificiranega osebja, pri pokrajini pa nimajo ustreznih laboratorijskih sposobnosti, kot to določajo predpisi zakona 615 za merjenje in analizo razmer in za ugotavljanje povzročiteljev, kot to določa zakon. — Zaradi pomanjkanja osebja ob- čina ni poskrbela niti za to, da bi katalogizirala industrijska podjetja na svojem ozemlju v smislu predpisov EŽ iz leta 1934. Ta pomanjkljivost je huda, saj bi to bil šele prvi korak za morebitno poznejšo koordinirano kontrolno dejavnost. — Ugotavlja se neprestano večanje razlike med ljudmi in sredstvi za kontrolo med krajevnimi ustanovami in industrijo. Industrija ima teh sredstev čedalje več, ustrezno manj pa krajevne ustanove. — Tukajšnja univerza pa je povsem odsotna glede problemov onesnaževanja okolja, vsaj v merilu njene znanstvene teže in vrednosti. — Nadalje se ugotavlja pomanjkanje volje, razen v izjemnih primerih, tistih odgovornih krogov in ljudi, ki bi se morali lotiti vprašanja z drugačno vnemo, da bi razčistili sicer subjektivne znake, ki se kažejo v določenih ambientalnih razmerah. — Poudariti je treba še popolno nepripravljenost političnih strank in sindikalnih organizacij glede tega vprašanja. Nadalje se poudarja, da se o zadevnih razmerah ni razpravljalo v zdravstvenih komisijah tistih strank, ki so glede tega najbolj občutljive. — Končno se ne kaže nobena volja odgovornih krogov, da bi si prevzeli politično odgovornost spregovoriti o dejanskem stanju. S tem se hoče dokazati, da je stanje normalno, oziroma «pod nadzorstvom». Da pa razmere v Trstu niso tako dobre, kot se zagotavlja, zadostuje en konkreten dokaz: velika pogostnost, vsekakor najvišja v Italiji, zelo redke vrste raka na pljučni mreži, tako imenovani mezotelion. Znano je, in v Trstu je to bilo dokazano, da to vrsto raka povzroča v tovarni in verjetno tudi v okolici tovarne — azbest, posebno če je združen z določenimi ogljikovimi vodiki. Tudi tržaške izkušnje dokazujejo torej, da primer Sevesa ne bo ostal osamljen. Zdi se mi, da bi bil že čas, da bi se tega zavedeli, da se takšno stanje ne more podaljšati v nedogled. Pač pa da je treba, da se tehnični strokovnjaki in odgovorne organizacije strnejo s prebivalstvom prizadetih tržaških okrajev.» Navedli smo nekoliko skrajšan po- (Ncdaljevanje na zadnji strani) V filmskih krožkih Odprtje nove sezone v klubu «La Cappella» Tudi letos bo filmski klub La Cappella Underground (Ul. Franca 17) začel sezono s cklusom 10 filmov v abonmaju, ki še niso bili predvajani v Trstu, Pobuda ima, kot vsako leto, predvsem informativno vrednost, ki krije pomanjkljivosti komercialne distribucije. Pravo kulturno izbiro kluba je treba torej pričakovati drugje, v predvajanjih izven abonmaja: videli bomo, ali bo letošnje ugodnejše finančno stanje omogočilo kulturno bolj utemeljeno izbiro, Prve napovedi žal kažejo, da se bo nadaljevala lanska u-smeritev, po kateri so tudi boljši filmi vključeni brez vsakega programiranja sredi obširnih, a zmedenih sporedov. Oglejmo si 10 premierskih naslovov, ki jih klub nudi v abonmaju za 4.000 lii (poleg celoletne izkaznice 1.000 lir, ki se za člane Arci zniža na 500 lir). Otvoritev bo v četrtek, 22. oktobra; vsak film bo predvajan od četrtka do sobote ob 19.00 in 21.30. Prvo delo na sporedu je zadnji madžarski film režiserja Miklósa Jancsója «Elettra a-more mio». Od 28. ao 30. oktobra bo na sporedu eden najbolj zanimivih filmov, Francoza Jacquesa Tatija delo «Il circo di Tati». Od 4. do 6. novembra bodo predvajali ameri- •niiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii ZA SLOVENIJO, BOSNO IN SRBIJO Tudi na Hrvaškem sprejeli načrt za posodobljenje cestne mreže Vseh objektov je kar 27, vendar so nekateri zelo zahtevni - Med temi je tudi 146 km avtomobilske ceste, nadalje most na Krk in predor pod Ueko STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA za sezono 1976 1977 VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red A (premierski) Red G (okoliški — po- Red B (prva sobota po premieri) poldanska pred- Red C (prva nedelja po premieri) stava na dan Red D (mladinski v sredo) praznika Red E (mladinski v četrtek) Red H (mladinski) Red F (sindikalni — druga so- Red I (mladinski) bota po premieri) Red J (mladinski) CENE ZA ABONENTE premiera ponovitve Parter I. (sredinski sedeži) 17.000 lir 9.000 lir Parter II. (ostali sedeži) 14.000 lir Balkon 5.000 lir 5.000 lir Stalno slovensko gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogeča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5 000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno. Vpisovanje abonentov do 23. oktobra od 8. do 14. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734265 ter od 26. do 30. oktobra v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 23. oktobra od 8. do 14. ure v Kulturnem domu. ABONMA V GORICI Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (EMAC). Vpisovanje abonentov do 10. novembra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495 ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81J20. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 30. oktobra. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev. CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV I. sedeži II. sedeži 10.000 lir 7.000 lir (parter in balkon) (parter in balkon) Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir. S sobotnega večera zborovske pesmi v Dolini i Kot smo že poročali, je bil v soboto v Dolini večer zborovske pesmi, na katerem je nastopil poleg domačega zbora «Valentin Vodnik» še zbor «La Montanara» iz Fivizzana v Toskani. Na sliki nastop obeli zborov hkrati Pred- časom smo obširneje pisali o obsežnih načrtih, ki so jih pripravili slovenski strokovnjaki za ureditev prometnih zvez v Sloveniji. Pisali smo tudi o razpisu posojila, ki je naletel na izredno dober odmev, saj so že dolgo pred rokom dosegli zaželene rezultate in nato krepko prekoračili v začetku določeno vsoto. Hkrati smo pisali o podobnem primeru v Bosni in Hercegovini ter o razpisu posojila za ureditev cestnih razmer v Srbiji. Sedaj moramo spregovoriti o podobnih dogovorih v SR Hrvaški, kjer je tudi zagrebški sabor odobril načrte, ki so bili v zvezi s tem izdelani. Gre za načrte, ki predvidevajo strošek 11 milijard 206 milijonov novih dinarjev, oziroma 1.124 milijard starih dinarjev. Znano je, da je Jugoslavija ves povojni čas naglo razvijala najrazličnejše panoge svojega gospodarstva, nekoliko pa zanemarila razne infrastrukture in med temi sp tudi ces;e. Sedaj bi bilo treba pohiteti, a je sredstev premalo, saj je prav od včeraj vest, da bo ÉGS prispevala razmeroma majhno vsoto za modernizacjo cest, oziroma za avtomobilsko cesto skozi Jugoslavijo. Zaradi tega bodo na Hrvaškem opravili predvsem najnujnejša dela. Tega pa je kljub temu veliko, saj gre za približno 600 kilometrov prvorazrednih cest, med katerimi bo tudi 150 kilometrov avtomobilske ceste. Nadalje predvideva ta načrt gradnjo več mostov, nadvozov in podvozov ter cest, ki bodo obšle razna mestna središča. Sicer pa se bomo ustavili le pri nekaterih objektih, saj bi bilo nemogoče, da bi opisali vseh 27 objektov, ki jih načrt predvideva. Največji objekt v okviru tega načrta je avtomobilska cesta od Za-prešiča do Okučanov. Gre za 146 kilometrov ceste, ki bodo stali 6 milijard dinarjev. Statistika pravi, da je ta del ceste najbolj obremenjen, saj so lansko leto našteli v povprečju 14 tisoč vozil na dan. Ker je na tovornjake in avtobuse odpadlo nič manj kot 40 odstotkov teh vozil, lahko računamo, da ima ta cesta promet 22 tisoč osebnih vozil na dan, kar je zares veliko. Ta promet pa se bo povečal, kajti na to cesto se bo stekel skoraj ves promet iz zagorske magistrale, nadalje ves promet s ceste Ljubljana - Zagreb, promet s kratke avtomobilske ceste Karlovac -Zagreb ter promet s šiške ceste. Cesta bo prava avtomobilska cesta. Široka bo 29 metrov in bo sposobna prometa tudi do 70 tisoč vozil na dan. Gradnja teh 146 kilometrov bo stala, kot smo že rekli 6 milijard dinarjev. Drugi zelo pomemben objekt je cesta, ki bo obšla Reko. Kdor se je kdajkoli vozil skozi Reko proti Dalmaciji, ve, da je potreboval posebno v poletnih mesecih za vožnjo skozi Reko toliko časa kot nato do Crikvenice. Reka je zares, «ozko grlo», kakršnih ni veliko. Zato so napravili načrt, da bi od Matulj ubrali pot skozi Diračje in skozi Rujevi co in Orehovico prišli do Drage, kar je vsega skoraj malo manj kot 15 kilometrov in bi k tem dodali še 8 kilometrov polovice avtomobilske ceste od Grobnika do Gornjega Jelenja. Tako bi Reka ostala ob strani v prometu jadranske magistrale. Ta odsek bo zahteval precejšnja sredstva, saj računajo, da bodo potrošili 1 milijardo 205 milijonov dinarjev Tretji velik objekt iz tega okvira je most med otokom Krkom in celino. O tem mostu smo že večkrat pisali. Osnovni namen te gradnje je povezati otok Krk s celino zato. da bi se del reške industrije preselil na otok, ker se ! Reka že duši, saj ni možno več na Reki graditi niti najmanjšega objekta, zahteve oziroma potrebe pa so velikanske. Skupno z dovoznimi in odvoznimi cestami pa bo most med celino in otokom stal 388 milijonov dinarjev. O predoru pod Učko smo prav tako že večkrat govorili. Gradnja tega velikega objekta se je pravzaprav še začela. Pri razpisu posojila so bila zbrana tudi že precejšnja sredstva, a so se dela ustavila. Sedanji srednjeročni načrt pa predvideva, da bo predor pod Učko prebit do konca 1979 ali kvečjemu do spomladi 1980. leta. Kot je znano, bo predor dolg okoli 5 kilometrov, dovozne ceste za poVCzhvo z ostalim cestnim omrežjem pa bodo dolge 20 kilometrov. Vse skupaj bo stalo 572 milijonov dinarjev. Problem zase je jadranska magistrala, Ko so jo pred 20 leti začeli graditi, verjetno niso računali s tolikšnim povečanjem prometa, ki je ponekod že davno presegel zmogljivosti. Zato so namenili jadranski magistrali 450 milijonov dinarjev, s čimer bodo posamezne odseke razširili, drugod pa zgradili obvoze, to se pravi odseke cest, ki bodo vozili mimo raznih središč, kot na primer mimo Crikvenice in drugih tipičnih letoviških krajev, koder se v poletnih mesecih zaradi turizma promet zagozdi. Nadaljnji objekt iz tega načrta je most čez Donavo, med Erdutom in Bogojevim. Pravzaprav je tu že most, toda gre za železniški most, ki služi tudi cestnemu prometu, ki pa je v 24 urah kar 17 ur zaprt cestnemu prometu. Cesta Bihač - Knin - Split predstavlja najkrajšo zvezo v smeri od Splita proti Zagrebu. Tu so že dokončali odseka Vrlika - Knin in Stotnica - Knin. Sedaj bodo zgradili še odsek Strmica - Lička Kaldr-ma, ki bo dolg 19 km, in razdalja med Splitom in Zagrebom se bo skrajšala za kakih 50 km. Pri tem velja dodati še to, da bo odsek med Strmico in Ličko Kaldrmo že del bodoče avtomobilske ceste med Zagrebom in Dalmacijo. Rekli smo, da je nemogoče navesti vseh 27 objektov. Navedli smo tiste, ki so prav gotovo najpomembnejši. In ti objekti, ki naj bi vsaj za nekaj časa ustrezali naraščajočim potrebam, bi morali biti dokončani do leta 1980, to se pravi v prihodnjih štirih letih. V začetku pa smo tudi rekli, da sredstev ni v izobilju. In tudi obilnih 11 milijard dinarjev ne bo dovolj, saj je znano, da gradbeni stroški naglo naraščajo. Sicer pa se v odgovornih krogih tega zavedajo in je bil prvotno namenjen tem delom sklad 8,9 milijarde dinarjev, pa so ga nato povišali na 11,2 milijarde. REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. droben, 7. Kanada, 13. regata, 14. brodar, 15. okel, 16. M. S., 18. hvale, 19. gor. 20. Pele, 22. Amin, 23. ar, 24. Canova, 26. da, 27. dvor, 29. neroda, 32. Ines, 34. raca, 35. blazen, 37. Bene, 39. dr., 40. amo-ret, 42. bo, 44. rima, 47. Alee, 48. lop, 49. Adams, 51. as, 52. Tine, 53. Genova, 55. oficir, 57. akordi, 58. raketa. NAVPIČNO: 1. droga, 2. rekord. 3. Oger, 4. bal, 5. et, 6. namen, 7. KB, 8. ARH, 9. nova, 10. A-dam, 11. Dalida, 12. arena, 17. slon, 20. pareza, 21. ever, 24. co na, 25. Arabec, 28. vil, 30. ocet, 31. Dan, 33. Sema, 35. bridek, 36. Noia. 38, ebonit, 39. DRAGA, 4L resor, 43. opera, 45. mano, 46. Amor, 48, lice, 50. svd 52. tik 54. A. L, 56. F. A. ški film Marka Rydella «Un grande amore da 50 dollari». Od 11. do 13. novembra bo na vrsti drugi ameriški film, ki je sicer delo češkoslovaškega režiserja Ivana Passera: «Il mio uomo è una canaglia». Od 18. do 20. novembra bo prikazan francoski avantgardistični film Roberta Lapoujada «li sorriso verticale». Od 25. do 27. novembra se bo razvijal pregled novih madžarskih filmov. Od 2. do 4. decembra bo ponovno na sporedu francoski film, tokra. Jacquesa Rouffioja delo «1 baroni della medicina». Od 9. do 11. decembra film zahodnonemškega režiserja -intelektualca Alexandra Klugeja «Le occupazioni occasionali di una schiava». Od 16. do 18. decembra bomo lahko gledali sovjetski film Gleba Panfilova «Chiedo la parola». Zadnji film bo na sporedu Od 6, do 8. januarja: bo to prvenec Francoza Alaina Corneauja «France società anonyme». Seminar o ital. filmu za casa fašizma (Naš dopisnik poroča) ANCON.i, oktobra. — Pred kratkim se je v Anconi zaključil mednarodni senrnar o italijanskem filmu med leti 1929 in 1943. Gre za drugi del pobude, ki se je razvijala lani v Pesaru s predvajanjem filmov režiserjev Alessandra Bla-settija, Maria Camerinija in Ferdinanda Marie Poggiolija. Tudi letos je manifestacijo organizirala Mednarodna filmska razstava novega fiima. ki je vsako leto v Pesaru. Tokrat pa se je sedež retrospektive ločil in se pomaknil v Ancono. Retrospektiva se je razvijala na dveh terenih: predvajanja in diskusije. Prikazanih je bilo 30 filmov, ki so seveda dela «ostalih režiserjev obdobja: kar je precej malo za proizvodnjo, ki presega skupno 700 filmov. Kljub temu se je nudila priložnost za spoznanje odi enih del in režiserjev. Omenimo le Raffaella Matarazza («Treno popolare», «Il birichino di papà», «Giorno di nozze»), ki pa ga je odkrila že januarska manifestacija v Savoni. Pomembni režiserji pa so tudi Goffredo Alessandrini («La segretaria privata», «Seconda B», «Cavalleria», «Luciano Serra pilota». «Noi vivi - Addio Kira»), Gennaro Righelli (žal le izbor iz mojstrskega «La canzone dell’amore»), Carlo CampogalLani («La grande luce - Monte vergine»), Camillo Mastrocittque,l,(«I mariti»), Francesco De Robertis («Uomini sul fondo»), Riccardo Freda («Don Cesare di Bazam») idr. Posebej bomo omenili dva tujca, velikega Maxa Ophiilsa («La signora d: tutti») in Maxa Neu-fclda («Mille lire al mese»). Nekateri režiserji s precejšnjim u-gledom so nas le deloma prepričali: tako Renato Castella" i ali Mario Soldati. Eden izmed najboljših prikazanih filmov je bil nedvomno film «Maddalena zero in condotta» režiserja in igralca Vittoria De Sice, ki je po našem dosti večja mojstrovina od tolikerih precenjevanih režiserjevih povojnih del. Drugi režiserji pa imajo verjetno vrednost le zgodovinskega dokumenta, n. pr. Walter Rutt-mann, Carlo Ludovico Bragaglia, Guido Brignone, Esodo Pratelli, Luis Trenker. Mnogo drugih pa ni b lo zastopanih v preg'edu z najboljšimi filmi: to velja za Augusta Genino in za Carmii.ejo Gal-loneja . . . ali pa celo za tiste, ki niso bili Sploh zastopani: Mario Mattòli, Giuseppe Fatigati, Nunzio Malasomma . . . Če je bil pregled filmov na sporedu poln pomanjkljivosti, se je pa dosti zadovoljiveje razvijal drugi del manifestacije, seminar (o-pozoriti pa je tudi toeba na dva obširna zvezka dokumentov, ki jih je manifestacija dodala lansl.emu : v celoti tvorijo morda najzai.imi-vejšo dokumentacijo o tem obdobju italijanskega filma skupaj s knjigo Francesca Savia «Ma l’amore no», ki jo je konec lanskega leta izdala milanska založba Sonzogno). Diskusija sicer ni privedla do homogenega staLšča, kar tudi ii bilo zaželeno. Vtis imamo da so se v glavnem izoblikovale tri kritične smeri: v prvo spadajo tisti, ki se še vedno bojijo, da gre za kak «revival» vsakokrat, ko se z zanimanjem govori o italijanskem filmu pod fašizmom, polog njih pa bi lahko stavili še tiste, ki se jim «mudi» izvleči splošne zaključke iz takega študija; v drugo skupino spadajo tisti, ki jih v manjši meri zanima podrobni študij filma, saj so pred vse n zgodovinarji, semiolori, psihanalisti, filozofi itd., ki se poslužujejo tudi filma kot enega izmed tolikih dokumentov; v tretjo skupino pa spadajo tisti, ki so odkrili zanimivost tega obdobja italijanskega filma in ga zato nameravajo študirati v podrobnostih. S. G. SREDA, 20. OKTOBRA 1976 13.00 13.25 13.30 18.30 19.25 20.00 20.45 21.55 22.05 18.30 19.00 20.00 20.45 21.30 8.10, 17.10 17.20 17.55 18.10 18.45 19.30 20.00 22.00 20,15 20.35 20.55 20.40 17.45 18.15 18.45 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Indijska umetnost Vremenska slika DNEVNIK - Danes v parlamentu Program za mladino: Živi fenomeni Ljubezen na podstrešju Vremenska slika DNEVNIK KAKO USTVARIMO KANDIDATA Drugega novembra bodo ameriški volilni upravičenci zbrali novega predsednika. Praktično bodo izbirali med kandidatom republikanske in kandidatom demokratske stranke. V bistvu se tokrat srečujeta dva kandidata, ki sta pravzaprav nova, pa čeprav je Ford že predsednik, toda naključje je naneslo, da še ni bil v običajni volilni kampanji. Na položaj ga je spravila zadeva Watergate. Drugi «novi mož» je Carter, ki se sicer že dolgo ukvarja s politiko, a ni doslej imel opravka s pi'edsedni škimi volitvami DNEVNIK športna sreda. Vesti dnevnika 1 Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal Rubrike dnevnika 2 Ankete — Parlament — Šport DELO SE SPREMINJA, drugo nadaljevanje Po letu 1968 se je univerzitetni svet krepko spremenil. Tedaj se je sodobni svet srečal s tako imenovanim visokošolskim o-porečništvom. V bistvu gre za poskus univerzitetnega sveta, da bi razbil obroč, ki ga obdaj * in stopil v stik z normalnim življenjem, konkretno z resnično družbo. Z geslom, da je treba teorijo združiti s prakso in .z vsakdanjim življenjem, je eksplodirala tako imenovana «kulturna revolucija», ki sicer nima ni-kakršne zveze s kitajsko kulturno revolucijo, ki pa je začenši z univerzo v Berkelleyu v ZDA zajela ves zahodni svet, seveda vse velike univerze v Nemčiji, Franciji, Angliji in tudi v Italiji. Ne smemo pozabiti, da je bil Marcuse nekaj časa ideolog, ki naj bi zamenjal vso marksistično ideologijo DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO DNEVNIK 2 - RING STRAH NA ODRU. film Film je režiral Alfred Hitchcock. V njem igrajo Marlene Die-. trich, Jane Wyman, Michael Wilding, Richard Todd. Patricia Hitchcock itd. Spet imamo pred seboj film z veliko nemško umetnieo Marlene Dietrich. Charlotte Inwood ubijejo moža. Policija začne preiskavo v smeri Cooperja, ki je njen ljubimec in ki se zateče po pomoč k prijateljici Evi, ki ji reče, da je pravzaprav kriva Charlotte. Eva mu verjame in sklene, da mu bo pomagala. Skrije ga, od Charlotte pa zahteva ustrezno izjavo. Vendar pa njen načrt ne uspe . . . DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.00, 14.10 TV v šoli: Korozija, Moja delovna miza, Slovenica, Kocka kocka, Risanka, Izobraževalni film E. Peroci: VIOLINSKI KLJUČ Danes bomo najmlajšim gledalcem pokazali pravljico. Ta pravljica pravi o violinskem ključu, ki je mali Lenčki odklenil pe-snree. Te pa so ji približale čudežno rožo, jo pozabavale in ji pomagale premagati težave ERMITAGE, dokumentarni film Obzornik OD ZORE DO MRAKA OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: KOROŠKA Usoda koroških Slovencev te dni boleče odmeva ne le po matični domovini Sloveniji, ampak po vsej Jugoslaviji in v širšem svobodoljubnem svetu. Pod zelenimi hribi, ob Dravi in Žili, kjer je že nekdaj živela slovenska pesem, se Slovenci še kako zavedajo, kako pomembno .je negovati to pesem še naprej. Številni zbori pričajo o tem. Pevci vsem težavam navkljub najdejo čas. da se zberejo in zapojejo. Preprosti ljudje- postajajo poročevalci, pesniki, pesateli, ker so jim srca polna bridkosti. Kulturno delovati na Koroškem ne pomeni le zadovoljevati u-stvarjalne in poustvarjalne nagibe, ampak osveščati mlade rodove in budno čuvati kulturno bogastvo svojega naroda. Zato je naše srečanje s koroškimi pevci, pesniki in slikarji drugačno od srečanj doma. Preveva nas želja, da bi stisnili roko tem našim pokončnim rojakom:' vaš ponos je nam v ponos! Vaši napori so izkaznica vsega našega naroda DNEVNIK JAGODE IN KRI, film Posebno poglavje v ameriški kinematografiji so filmi o študentskih nemirih. V svoji neosveščenosti pa mladi pogosto ne vedo, za kaj sploh gre. Film, ki bo danes na sporedu, je eden najboljših v tej kategoriji. V okolju demonstracij in nemirov se odvija zgodba Linde in S'mona. Dekle je zaljubljeno v drugega, obenem pa si želi, da bi bil Simon bolj aktiven v študentovskem gibanju. Linda ni povsem prepričana v njegovo ljubezen, toda policija obkoli upravno zgradbo, ki so jo zasedli študentje, Simon v spopadu pade, da bi ubranil Lindo . .. Nogomet: ATLETICO — HAJDUK Koper — barvna DNEVNIK Jazz festival «Ljubljana 76» športni dogodek Zanikrni tiger, nadaljevanka Zagreb Mali svet PLASTIČNE MASE PRETIJO Od vsakega jutra raste dan TRST A 7.00, 10.00, 12.45, 15.30, 19.00 Poročila; 7.20 - 12.45 Dom in izročilo: Dober dan po naše; Glasba in kramljanje za poslušalke; Dogodki iz naše zgodovine; Kancert; Jazz; Čakole; Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Za mlade: Sestanek ob 13.; Kulturna beležnica; Z glasbo po svetu; Mladina v zrcalu časa; Glasba; 16.00 19.00 Kultura- in delo: Deželni solisti: Od melodije do melodije; Plesni kontrasti; Stare in nove popevke; Radijska drama. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00 -7.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Melodije; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poje Gianni Bella; 14.10 Zbori; 14.35 Pismo iz.. .; 15.00 V svetu znano-nosti; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Izložba hitov; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih oper; 19.30 Pop glasba: 20.00 Zbori; 21.00 Čitajmo skupaj; 22.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00. 7.15, 8.30 Budilka; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Politična tribuna; 12.20 Poje Cole Porter; 13.35 Plošče: 14.30 Pojejo ABBA; 15.00 Srečanja: 18.00 Nesmrtna glasba; 23.20 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00. 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na današnji dan: 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja: 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Mešani mladinski zbor; 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma: 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po svetu glasbe; 12.10 Lahka glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Ob izvirih glasbene kulture: 15.45 Spomini in pisma; 16.00 «Loto Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Iz zborovske popotne torbe; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 Koncert; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe. Horoskop M iiiitiiiiiiiniiiiiiiimm ih ii iiiiniiiiii ii mi m n iti m Hlinili m ....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifimiiiiiniiiiiiiui bolje, da nimate drugih stikov razen poklicnih. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Namenili ste, izboljšati način dela, pri tem pa ne kvarite dela drugih. Bodite bolj neodvisni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Omejite se na posle manjšega obsega. Imeli boste odlično zamisel. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Če nimate zaupanja v lastne načrte, prepustite se razvoju. Vaše zamisli bodo upoštevali. RIBI (od 20; 2. do 20. 3.) Stvari, ki ste jih bili postavili, bodo zdaj dozorele. Bodite navidezno popustljivi. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspelo vam bo premagati vse težave. Umetniki naj se ogibajo nekoristnim diskusijam. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ponujen vam bo ugleden položaj. Osebe, ki vas ljubijo, vam nočejo pomagati. Prijeten večer. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ne računajte na srečo, če se- ne boste zanjo dovolj potegovali. Skušajte odkriti šibko točko. RÀK (od 22. 6. do 22. 7.) Za uveljavitev pravic ne računajte na pomoč vplivne osebe. V čustvenem življenju sreča. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S pobu- do, ki jo imate v mislih, si boste prihranili veliko časa. Neki sorod-'nik bo izpolnil obljubo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Predhodno opozorilo vas bo obvarovalo. Vzdušje se jasni v družini in izven ideje. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne udeležite se skupinskih akcij. Poiščite si družbo, v kateri boste izmenjali ideje. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Z napetostjo, ki jo kažete, je NOGOMET V RAZNIH EVROPSKIH POKALIH ZE V2. KOLU VAŽNA SREČANJA TURIN V SREDIŠČU POZORNOSTI Dinamo, Hajduk in Juventus pred težko nalogo - Lažje za Napoli, Milan in C. zvezdo Odkar se je mednarodna nogometna zveza odločila, da uvede popolnoma prosti žreb pri sestavi kol nogometnih pokalov, je že prišlo do več čudnih razporeditev in do precej «krivičnega» razpleta teh prireditev. Tako bodo jutri nastopala v osmini finala pokala prvakov in pokalov te;- šestnajstini pokala UEFA poleg odličnih ekip tudi nekatera povsem nedorasla moštva, ki pa so zaradi srečnega žreba prišla dlje kot nekateri tradicionalni «velikani» (Celtic, Ajax, Benfira, Manchester). POKAL PRVAKOV Osrednji dogodek' kola je gotovo spopad med Torinom in Borussio Munchengladbach. Ta par je povsem absurden, če pomislimo, da bo švicarski prvak Ziirieh malodane treniral proti finskemu Palloseura, da se bo kijevski Dinamo srečal z gr-ssim prvakom, Liverpool pa s tur-Sirim. Očitno je, da sta tako Torino kot Borussia močnejša od Švicarjev, ki pa do četrtine finala praktično niso še imeli pravega nasprotnika. Prognoze so na vsak način nekoliko na strani Borussie, predvsem zaradi neverjetno uspešnega načina igranja zahodnonemških enajsteric, ki tudi v slabih nastopih izkoristijo vsako nasprotnikovo slabost. Res pa Je, da je Torino letos sposoben vsakovrstnih podvigov in da je to morda edino italijansko moštvo, ki se lahko enakovredno kosa z ostalimi. Italijani bodo med drugim znova razpolagali s C. Salo, manjkal pa bo le Pecei, vsekakor eden od poglavitnih stebrov italijanskih prva-t V'. Dorino si mora seveda zagotoviti čim več prednosti pred tež-kim povratnim srečanjem 3. novembra. Ostali pari so, poleg že omenjenih in nezanimivih srečanj, Real Madrid - Bruges, ki je prav tako brez favorita, ker so belgijske eki-P® v zadnjih letih zelo napredovale, bt- Etienne - Eindhoven, Ferencva-ros. " Dinamo Dresden, obe zelo izenačeni, in Banik Ostrava - Bayern, kr bi ne smel prinesti presenečenj. POKAL POKALNIH PRVAKOV Tudi tu ni vse v redu z žrebom, ePrav ne tako očitno. Največ smo-® i® ifnel jugoslovanski predstav-!k Hajduk, ki se bo moral pome- mMmm Žerjal, eden boljših Borovih košarkarjev riti s španskim Atleticom iz Madrida. Spličani niso v formi (v nedeljo so izgubili prvenstvene srečanje), zato je neugoden žreb zanje še toliko bolj nevaren. Zaradi slabega zastopstva v tem pokalu bi namreč tudi ta tekma lahko določila finalista. Med ostalimi, ki lahko gojijo ambicije za zmago, bo angleški Southampton (med zadnjimi v angleškem prvenstvu) zlahka odpravil irski Carrick, Anderlecht turški Galata-sarav, Hamburg pa škotskega dru-goligaša Heart. Tudi Napo'; nima problemov s ciprskim Nicosia Apoel, medtem ko so ostale tekme Dinamo Tiflis - MTK, Boavista - Levski in Slask - Bohemians bolj izenačene. POKAL UEFA Ta prireditev je daljša zaradi dvojnega števila nastopajočih. Tudi tu pa je prišlo do «krivičnih/ srečanj in znova je med najbolj prizadetimi jugoslovansko zastopstvo. Dinamo iz Zagreba se bo namreč spoprijel z Magdeburgom, ki sicer proti Ceseni ni zadovoljil, je pa zelo nevaren. Smolo pa ima tudi Juventus, ki je komaj odpravil ekipo Manchester City, pa se mora srečati z Manchestrom United. Na drugi strani dobimo pare Hibemian - Oesters, Basel - Atletico Bilbao, Innsbruck - Videofon, ki so povsem nezanimivi. Crvena zvezda bi morala zlahka preskočiti oviro Austrie Salzburg, Milan pa Akademika iz Sofije, čeprav igrajo Italijani še vedno le s polovično kondicijo. ŠPORT NA TV italijanska televizija bo na prvem sporedu neposredno prenašala nogometno tekmo za pokal prvakov med Torinom in Borussio. Pričetek prenosa bo ob 20.25. ATLETIKA VČERAJ NA STADIONU «P. CREZAR» tinnii ■■■■■tmiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiuniimiiiimmimmiiiitiiimuiimiiimiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiD V PRVEM KOLU 3. NOGOMETNE AMATERSKE LIGE Mladost in Sovodnje ostale brez točke Obe ekipi sta igrali pred lastnim občinstvom Mladost — Romana 2:3 (1:3) MLADOST: Todon, Faccio (K. Ferfolja), Gellini, Gergolet, Dužnam, G. Ferfolja, Barbana, Pahor, Zampa, Ferletič. ROMANA: Macchi, Pini, Menarin, Sartor, Bettini, Sevestana, Vižintin, Zoia, Querci, Russo, Sclausero. STRELCI: v 2. min. G. Ferfolja, v 8. min. Querci, v 16. in 25. min. Vižintin in v 77. min. Zampa (11-metrovka). Članska ekipa doberdobske Mladosti je prvo tekmo v letošnjem prvenstvu izgubila doma proti ekipi tržiške Romane. Mladost je takoj povedla z Gabrijelom Ferfoljo, ki je poslal žogo v mrežo, potem ko je vratar ubranil Ulijanov strel. Kazalo je, da bodo domačini z lahkoto osvojili celotni izkupiček, toda čez šest minut so gostje že izenačili,,s Quercio, ki je bil najhitrejši v kazenskem prostoru in je potisnil, z glavo žogo v mrežo. Tedaj so skušali, domačini takoj povesti, a obramba gostov je bila vedno na mestu in posebno se je izkazal vratar Macchi, ki je ubranil nekaj res nevarnih strelov. Pričakovali smo, da bo našim uspelo premagati nasprotno obrambo, a zgodilo se je nasprotno, da so zopet povedli gostje. Od tega trenutka dalje so se domačini dobesedno vrgli v napad. V drugem delu srečanja je trener Pivec poslal na igrišče Karla Ferfoljo, da bi s tem povečal napadalno moč ekipe. Naši so napadali, a ni jim uspelo premagati žilave tržiške obrambe. Morda pa so imeli ugodnejše priložnosti Tržičani, ki so s protinapadi večkrat spravili v težavo obrambo, ki je v nedeljo bila nezanesljiva. Potem ko je ob polovici polčasa bil izključen še Ferletič, zaradi nešportnega obnašanja, so bili vsi naši upi izgubljeni. Trinajst minut pred koncem srečanja pa je sodnik dosodil 11-metrovko, ki jo je Zampa realiziral, a niti to ni rešilo Mladosti pred porazom. Fabio 'Gergolet Sovodnje — Vermegliano 1:4 (1:3) SOVODNJE: Uršič, Sussi, Corva, Kovic, Ferfolja, Petejan, Butkovič, S. Florenin, Raimondi, Marson, P. Florenin. (Trivellato, Bagon). VERMEGLIANO: Ballarmi, Chian-dussi, Bressan, Mattiossi, Cecchet, Zanuttig, A. Zanuttig, Pontin, Lo-gozzo, Della Pietra, Franzin. SODNIK: Godeas iz Krmina. Sovodenjska ekipa je v otvoritve- ni tekmi tretje amaterske lige doživela zelo hud poraz pred lastnim občinstvom. Gostje so se že od vsega začetka predstavili pred Uršičevimi vrati z nekaterimi nevarnimi prodori, ki jih je domača obramba vedno dobro odbijala. Po začetni premoči Vermegliana, so domačini ostreje pritisnili in v 30. minuti s P. Floreninom zatresli Ballarinijevo mrežo. Vse je kazalo, da bodo So-vodenjci utegnili zaustaviti Verme-glianove napade. Ob koncu polčasa pa je prišlo do zmede v sovodenjski vrsti, tako da so gostje v nekaj minutah trikrat premagali Uršiča. Trije zaporedni zadetki so pokopali sovodenjsko ekipo, ki je zaigrala bolj medlo in ni utegnila pripraviti nevarnih napadov. Vermegliano, ki je bil z doseženim rezultatom že zadovoljen, je ob koncu srečanja povišal rezultat na ,4:1. Sovcdenjce čaka prihodnjo nedeljo druga težka naloga. V Zdravščini se bodo namreč1 pomerili s Poggiom, ki se je v lanski sezoni skupno z Juventino in Vermeglianom potegoval za prvo mesto. Izreden podvig Irene Tavčar: deželni rekord v metu diska Irena Tavčar je prišla do zastavljenega cilja. Včeraj popoldan je na nalašč prirejenem tekmovanju postavila nov deželni rekord v metu diska z odlično znamko 39,62 metra. Prejšnji rekord je znašal 38,68 metra in je pripadal Videmčanki Tonini. Borova metalka pa ga je že izenačila pred desetimi dnevi v Gorici. Včerajšnji rezultat predstavlja letos v državnem merilu tretjo najboljšo znamko v Italiji. Rezultat Tavčarjeve je nedvomno eden največjih uspehov domače atletinje in slovenskega športa nasploh. Tavčarjeva je tekmovanje začela z neveljavnim metom, kmalu pa se je vrnila k običajnemu standardu in je do rekorda prišla zelo zanesljivo. Dosegla je tudi nadaljnji met okoli 39 metrov, kar potrjuje njeno odlično formo. Nepopisno veselje je zavladalo v Borovem taboru ob iz-meritvi rekordne znamke, ki ga je dopolnil tudi senzacionalni napredek štirih metrov in pol, ki ga je zabeležila Patrizia Padovan, ki se je z znamko 34,62 metra tudi sama u-vrstila med boljše metalke v državi. Padovanova je v metu diska nekoliko več časa posvetila le v zadnjem obdobju, ker zaradi poškodbe ne more trenirati daljine. Obe naraščajnici sta spravili nekoliko v senco Loredano Kralj, ki pa je bila prej dobra v metu krogle z 11,79 metra. Met je med ogreva- j njem celo obetal 12 metrov in več. S kroglo je nastopila tudi Tavčarjeva, ki je dosegla zelo dobrih 10,90 metra. Borovke .so nastopile tudi. v metu kopja. Patrizia Padovan je dosegla nov društveni rekord (24,90 m), slabše pa je tokrat metala Sonja Antoni. Metanje kopja je precej o-viral veter. V moški konkurenci se je odlikoval Bruno Zecchi v metu krogle (17,18 m), s tem pa ni izboljšal mladinskega državnega rekorda. Član Adrie Ruzzier pa je v kopju dosegel poprečnih 44,06 m. V neveljavnem metu je bil za približno 2 metra daljši. K. B. NOGOMET Ferrini še v nevarnosti TURIN, 19. — Giorgio Ferrini, bivši nogometaš Torina, se je moral zateči v bolnišnico, kjer pa se njegovo zdravstveno stanje še ni izboljšalo. li odigrati do decembra 1977, zmagovalci štirih skupin pa se bodo pomerili med seboj aprila 1978. Skupine so naslednje: 1. skupina: Avstrija, Italija, Grčija 2. skupina: Jugoslavija, Turčija 3. skupina: Irska, Nizozemska 4. skupina: ZRN, Belgija, in Francija Spolna vzgoja za trenerje FIRENCE, 19. — V programu državnega tečaja za trenerje so letos uvedli tudi spolno vzgojo. Pro- OB VESTILO ŠZ BOR sporoča članom in sorodnim društvom, da bosta od prihodnjega tedna dalje delovala tajništvo in blagajna vsak četrtek, od 19. do 20. ure, na sedežu na stadionu «1. maj». fesor turinske univerze Igino Terzi bo namreč tečajnikom predaval o pravilnem spolnem življenju atletov, o problemu družinskega življenja in o vplivu, ki ga ima spolnost pred tekmo samo. KOŠARKA Bor (naraščajniki) — Bor (dečki) 119:65 (58:27) BOR (naraščajniki) : Slepčevič 6, Bajc 23, Canciani (k) 31, Pegan 26, Kerpan 18, Ražem 10, Štavar 6, Husu 3. Bor (dečki): Škrlj 2, Schillani 12, Pečar 22, Kosovei, Gerdol, Don 2, Lokar 6, Švara (k) 9, Merku 12. V ponedeljek sta se v prijateljski trening tekmi pomerili Borovi moštvi, ki bosta letos nastopali v prvenstvu naraščajnikov, oziroma dečkov. Zmagali so starejši, ki pa niso zadovoljili, saj so bili skozi vso tekmo nervozni. Naraščajniki bodo danes odigrali trening tekmo z Libertasom iz Trsta. Cancia Vojko Križmančič je bil tudi v nedeljo v tekmi s Costalungo med najboljšimi v vrstah bazoviške Zarje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NOGOMET V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH Naše enajsterice so se tokrat bolje izkazale Najmlajši zastopniki Uniona so dosegli kar deset zadetkov - Dobro so se odrezali tudi mladi predstavniki Primorja - Napredek tudi pri ostalih Evropski pokal za amaterje ZÙRICH, 19. — Mednarodna nogometna zveza je sporočila sestavo izločilnih skupin evropskega pokala za amaterske državne reprezentance. Vse izločilne tekme bodo mora- N ARAŠČAJNIKI Primorje — Blue Star 2:1 0:0) PRIMORJE: Bresciani, Claudio Čok, Milič,, Verša, Cattonar, Lanza, Rupel, Štoka, Terčič, Briščik (Mà-jovski). STRELCA za Primorje: Štoka in Terčič. Na domačih tleh so si naraščajniki Primorja priborili pomembno zmago proti ekipi Blue Star. Neodločen izid bi bil nedvomno najprimernejši rezultat te tekme, saj sta si bili ekipi povsem enakovredni. «Rde-če-rumeni» so tokrat zaigrali zelo zmedeno in to predvsem na sredini igrišča, kjer so Cattonar, Rupel in Terčič izgubljali, preveč uporabnih žog. Najprej so prišli v vodstvo domačini s spretnim Štoko, ki je sredi polčasa izkoristil lepo podajo Rupla. V nadaljevanju so gostje odločneje zaigrali. Prisilili so Prosečane v obrambo in kmalu nato so zasluženo izenačili.', Ko je vse kazalo, da se bo tekma končala z neodločenim izidom, je Terčič nepričakovano v protinapadu ukanil vratarja gostov in povedel. Naj omenimo še, da sta proti koncu tekme pri Primorju bila izključena zaradi nešportnega obnašanja Štoka in Čok. Najboljši v vrstah Primorja je bil Lanza. H. V. Muggesana— Union 1:2 (0:1) UNION: Brossi, Cragnolin. Žara, Lizzi, Tropea, Vidmar (Galdo), De-ros, Korfeind, Benčič, čepar, Kaučič. STRELCI za Union: Deros (p.p.), Čepar (d. p.).- Naraščajniki Uniona so v gosteh v Miljah odnesli obe točki proti močni ekipi Muggesane. Mladi igralci Uniona so pokazali lepo igro, tako da so zasluženo zmagali. Skozi ves prvi polčas so Podlo-njerci stalno napadali vrata Miljča-nov, toda niso imeli preveč sreče. Edini zadetek v prvem polčasu je dal Deros. Naraščajniki Uniona niso bili zadovoljni s tem rezultatom in so vse do konca napadali vrata domačinov, toda zaman. V drugem polčasu je igral Union še bolje in realiziral je z odličnim Čeparjem, ki se razvija v dobrega igralca. V drugem polčasu so tudi domačini dosegli zadetek, toda rezultat se ni menjal in tako se je srečanje končalo z 1:2. Nedeljska tekma nam je dokazala, da so Podlonjerci res v odlični formi in da so zasluženo na vrhu lestvice. Glede nedeljske tekme moramo še dodati, da je Benčič zgrešil enajstmetrovko in da bi Podlonjerci lahko dosegli več golov. Mauro Najmlajši predstavniki Primorja so zasluženo premagali razmeroma šibko ekipo Fulgor. Prosečani so bili boljša ekipa kot nasprotnik, ki je celo tekmo skušal samo zaustavljati igro in zadrževati žogo. Tako se je igra pretežno odvijala na sredini i-grišča. Prosečani pa so tudi občasno sprožili kak nevaren napad in v več priložnostih šli mimo gola. Do častnega in zasluženega zadetka je Primorje prišlo šele proti koncu srečanja s srednjim napadalcem Sardočem. NAJMLAJŠI - Blue Star 10:2 Med nedeljskim slovenskim derbijem 2. nogometne amaterske lige nevarnih akcij pred vrati še in še. Vseeno pa sta se v,;/;:» ,JS v Dolini med Bregom in Vesno je bilo ekipi razšli brez gola Union Odličen rezultat so dosegli tudi najmlajši igralci Uniona, ki so dosegli kar deset zadetkov proti ekipi Blue Star. Sam izid nam pokaže, da je podlonjerska ekipa najmlajših dobra. Union se je predstavil na igrišče z naslednjo postavo: Bruschettà, Lussa, Russo, Lucchini, Corenti, Prelz in Visic. Zadetke za Union so dosegli Lussa (4), Corenti (2), Prelz (2). Lucchini (1) in Visic (1). Mauro Primorje — Fulgor 1:0 (0:0) PRIMORJE: Ostrouška, Blason, Ražem, Fonda, Gliva, Bukavec, To-gnetti, Micheli, Sardoč, Racman, Rupel, 13. Meden. STRELEC: v 54. min. Sardoč. V GORIŠKI 2. AL Smola Juventine V furlanski skupini druge a-materske lige je naš edini predstavnik, Juveniina, doživel prvi poraz v letošnjem prvenstvu. Štandrežci so s klasičnim rezultatom 2:0 izgubili v Šlovren-cu ob Soči. Srečanje je bilo na nizki tehnični ravni in v znamenju velike živčnosti tako na igrišču kot med občinstvom. Juventini v opravičilo lahko povemo, da je igrala brez treh standardnih igralcev, kot sta branilca Čevdek in Z in ter napadalec Uras. V štandreški e-kipi pa nesreča ne počiva. V nedeljo se je namreč poškodoval Montico, kateremu so v bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi globoke rane na peti. Po vsej verjetnosti bo moral Montico počivati za nekaj časa, zaradi česar bo štandreška ekipa še bolj zdesetkana. IZIDI 3. KOLA Mariano — Itala 0:3 Sagrado — Natisone 1:0 Isonzo — Ju ventina 2:0 Torriana — Moraro 1:0 Vilesse — Dolegnano 2:0 Aiello — Audax 3:2 Mar/Ter — Lucinico 3:0 Villano va — Zuglianese 4:2 LESTVICA Itala 6; Isonzo, Torriana in Vilesse 5; Aiello, Mar/Ter in Sagrado 4; Juventina 3; Zuglianese, Audax, Mariano in Villanova 2; Moraro, Natisone, Dolegnano in Lucinico 1. PARI PRIHODNJEGA KOLA Audax - Villanova; Lucinico -Moraro; Itala - Sagrado; Zuglianese - Mariano; Dolegnano -Mar/Ter; Natisone - Torriana; Juventina - Vilesse; Aiello -Isonzo. P. R. ZAČETNIKI Primorec — BIuj Star 0:0 PRIMOREC: Igor Grgič; Marko Kralj, Edvin Grgič (Franko Kralj); Franko Milkovič, Gabrieli, Maks Grgič, Mule, Salvi, Igor Milkovič, (Malalan), Kalc, Finessi, 12 Vidali. BLUE STAR: Mcfiorcich, Karis, Mastroziani, Pupini, Radi, Cauto, Petorosso, Saule, Avanzini, Marti, Sain. V petem kolu začetniškega prvenstva se je tekma med trebenskim Primorcem in tržaško ekipo Blue Star končala pri neodločenem izidu. Tokrat so Trebenci igrali s popolno postavo. Primorčevi začelniki so več napadali kot nasprotniki, a zaradi netočnosti napadalcev, niso prišli do zadetka. Ekipa Blue Star ni povsem razočarala, saj v tržaških vrstah nastopa večina mladih igralcev. Najzrelejšo priložnost je imel Franko Milkovič, ki se je znašel v ugodnem položaju za strel, a je žogo nerodno poslal ob vrata. Po odmoru so Trebenci še bolj pritisnili na tržaška vrata, toda malo zaradi smole, malo zaradi netočnosti napadalcev se rezultat ni več spremenil. Cibic PRIMORJE - Opicina Supercaffè prekinjena zaradi dežja. KADETI Vesna — Zarja 3:2 (1:1) VESNA: Eva I., Alessio, Švab, Babuder, Slatič, Darjo Košuta, Eva IL, Pipan, Pavel Košuta, Sedmak, Degrassi. ZARJA: Saul, Coretti, Grgič, Gri-sonič, Petretič, Peroša, Colja, Krasna, Piccione, Giotti, Kalc (Bonazza). STRELCI: Švab za Vesno, Piroša in Colja za Zarjo. KOTI: 6:9. GLEDALCEV: 70. Kljub blatnemu igrišču in z okrnjeno postavo, so kadeti Vesne premagali v «slovenskem» derbiju solidno enajsterico Zarje. Vesna je v prvem polčasu stopila na igrišče z igralcem manj, a kljub temu je bila prikazana igra obeh e-kip hitra in požrtvovalna, z organiziranimi protinapadi in tudi nekoliko živčna, saj je sodnik večkrat pokazal rumeni karton. Prvi so prišli v vodstvo Križani, s spretnim strelom Švaba, ki se je v derbiju posebno izkazal, kar pričajo predvsem trije njegovi zadetki. Toda Zarja ni popustila in kmalu izenačila z lepim strelom (z glavo) dinamičnega Pe-roše. P. K. KAREL PRUSNIK - GAŠPER Gamsi na plaza 45. ČETRTO POGLAVJE NEZNANCI Z «DIVJEGA ZAHODA» »... .Tisti .čas je kar mrgolelo raznih gestapovcev. Po-jaii so jih nacl nas, preoblečene v hlapce, pastirje, lovce, a, celo v partizane. Velikovški nacistični delovni urad J P™ tedaj poslal na ozemlje Železne Kaple kar petin-j i JSet gestapovcev, ki so bili preoblečeni v pomožne lav čeprav jih je bilo povsod dosti, skiv, ^ ™ niso zauPali in mu tudi niso izdali partizan-P™:, Povsod je sicer govoril o svojih partizanskih pftmJ, jla 111 ustvarjal videz prav zgrajenega partizana. Icn-iAtio ^ P°ypraševal po Gašperju, toda naši zavedni J mso ničesar vedeli o meni, niti kdaj čuli o tem imenu, še manj pa so hoteli povedati, da sem bil pred nekaj urami pri njih. V Koprivni ga je slednjič zajela patrulja VOS, ga razorožila mu slekla nove škornje in njega in spremljevalca zaprla v klet. Stražil ga je slovenski kmet dolgih štiriindvajset ur. Tedaj so kmetje gogosto pomagali vojski kot stražarji in podobno, čeprav še niso bili mobilizirani. Tedaj je tudi ta koprivniški kmet zvel puško in ga prav vestno stražil. Ob zaslišanju je krepki tujec pripovedoval o zahodno-koroških partizanih in trdil, da ga je poslal Pokrajinski odbor za slovensko Koroško, da vzpostavi zvezo med vzhodnimi in zahodnimi partizani. Vse to pripovedovanje je bilo zelo sumljive narave in mnenja smo bili, da se je zapletel v naše mreže prav pomemben gestapovec. Kakšne čudne stvari je tvezil tujec! Saj smo vendar vsi vedeli, da obstaja le Pokrajinski odbor OF za štajersko. On pa je trdil, da ga pošilja nekakšen novi POOF za Koroško. Sklep je bil nagel: prebrisanega vohuna je treba izročiti naglemu sodišču. Vtem pa je jetnika videl neki borec VOS enote in ta je ugotovil, da je bil z njim na Primorskem v partizanih. Torej bo vendarle nekaj res, kar je človek pripovedoval. Bil je torej nekoč partizan, kaj je danes, še vendarle ni bilo povsem jasno. Ker je vztrajno govoril, da prinaša «nove direktive» za Gašperja, ga je VOS izročil našemu kurirju Jozeju in ta ga je v začetku decembra pripeljal na našo javko k Rapoldu v Beli. Tujec se mi je predstavil za političnega aktivista Mirka in je vedel povedati o tolikih borbah, hkrati pa je bil politično zelo razgledan, da me je že prepričal o verodostojnosti svojega poslanstva. Toda imen tovarišev, ki so ga poslali, nisem poznal. In spet sem podvomil vanj. Vendar smo se dogovorili za kraj, kjer se bomo spet našli, in tujec jo je brž odkuril nazaj na «divji zahod», kakor smo imenovali politično slabše obdelano zahodno Koroško. Točno ob določenem času se je na domenjenem mestu res pojavil kurir z «divjega zahoda». Bil je velik ko gora, črnolas, imel je velike oči, ki so naju zelo pronicljivo opazovale, in bil je skrajno radoveden. Z Janezom Pohorcem sva ugotovila, da je «razumen in bister vohun», kajti tak vtis je dajal. Predstavil se je za Miša. Niti ta niti prvi, Mirko, pa ni povedal svojega pravega imena. Medtem ko sva se z Janezom sestala z novim tujcem, so bili najini tovariši poskriti v bližini, da bi opazovali bližnjo okolico in naju varovali. Pogovor z Mišem je bil zelo smolén. Midva s Pohorcem sva se spogledala in si namigovala, češ da mu ne smeva zaupati. Hkrati pa sva se seveda plašila, da bi ne kršila discipline. Nihče naju namreč do sedaj ni Obvestil, da naju je štajerski pokrajinski odbor razrešil dolžnosti, ki jo imava do njega. Zveza, z njim in nama je bila redna. Ta črni Mišo pa je trdil, da je medtem Izvršni odbor Osvobodilne fronte odločil, naj se osnuje Pokrajinski odbor OF za Koroško in da je ta odbor že osnovan. Poleg tega pa je imel pri sebi še listino, ki je to res dokazovala. Toda tako listino, je kar. lahko ponarediti. Imel je tudi pismo nekega Ahaca. Vrag vedi, morda je res nekje kak Ahac, morda pa je tudi pismo le ponarejeno. In ta črni Mišo je blebetal samo o izvršnem odboru, prav ničesar pa ni vedel o našem forumu, o POOF za Štajersko. Kakor, da naš forum ne bi imel zveze z izvršnim odborom in kakor da njega ne bi bili obvestili o tej pomembni reorganizaciji. Z Janezom sva si belila glavo, ugibala, premišljevala, iskala logične zveze, snovala razne postavke... toda prav nič se nama ni razvezalo v možganih. Medtem pa je veliki črni Mišo silil v naju z vprašanji tako zaupne prirode, da sva se počutila, kakor da bi naju zasliševal. Odgovorjala pa sva mu zelo previdno. Vsako besedo sva tehtala in tehtala, jo prežvečila še v ustih kot cmok in jo slednjič le izrekla. Ko je Mišo odhajal, smo mu v spremstvo dodelili sedem tovarišev z našim kurirjem Mihom Pečnikom - Pavletom na čelu. Z Janezom pa sva ugotovila, da je najbrž res, kar je govoril Mišo, pred njim pa Mirko, in da verjetno ni zveze med IOOF in POOF za štajersko in da naju zaradi tega niso mogli obvestiti. S tako tolažbo v srcu sva se razšla. Janez je šel na Zgornjo Polico, jaz pa k «Neži». Čez nekaj dni, ko sem ravno poležaval na toplem ležišču gamsovih kož in ko je zunaj prav pošteno snežilo, je nenadoma ves bled in truden vstopil Primož, član patrulje, ki je spremljala Miša. Prva njegova beseda je bila : «Mihi je padel... in še dva...» «Kdo?» «Malejev in Štefan...» Zaklel sem. Torej smo le nasedli. Torej sta Mišo in Mirko gestapovca. In vendar je to nemogoče. Kar tako vendar Pečnik ni padel v zasedo. Morda pa je! Nekdo ga je izdàl! Ko se je malce oddahnil, je Primož opisal dogodek. Pied tremi dnevi se je Mihi Pečnik - Pavel s svojo patruljo razšel z Mišom. Poslovili so se ravno pri Strožeku v Obirski in tudi domači so bili prepričani da je Mišo pošten partizan. Mihi z našimi tovariši se je vračal proti Obirju. Bilo jr že precej snega, pa se je ustavil pri Trpla-ku, kjer je zaprosil očeta in mater, če lahko prenočijo na skednju. Niso mu odrekli, ponudili so mu celo jesti, toua odbil ie. Patrulja je bila velika in vedel je, da pri Trplaku niso premožni. Za mano je bila tria. Zlasti na Chirskem so se dnevno zglašaH partizani, in to ne samo po trije, štirje kot v začetku, temveč po tr deset, štirideset. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina ra inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 20. oktobra 1976 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/H nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob delavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. i j Član italijanske 1 zda ja ZTT zveze časopisnih a/ ^Trst založnikov FJEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska I V ARABSKEM MIROVNEM ZBORU ODSLEJ SKORAJ IZKLJUČNO SIRSKE CETE Sporazum o premirju v Libanonu pomemben politični uspeh Sirije Prekinitev ognja naj bi začela veljati jutri - Arafat v težavah KAIRO, 19. — Ozki vrh v Rijadu, ki so se ga udeležili Sirija, Egipt, Saudska Arabija, Kuvajt, Libanon ter predstavniki Organizacije za o-svcboditev Palestine, je, kot kaže, uzakonila sirsko prisotnost v Libanonu, saj je vlada iz Damaska sedaj odgovorna za izvajanje sporazuma o rešitvi libanonske krize. To je vtis. ki prevladuje med političnimi opazovalci v Kairu, ki poudarjajo, da bodo arabske mirovne sile v Libanonu odslej sestavljene skoraj | izključno iz sirskih čet, ki so že na I kraju samem in ki bodo imele novo vlogo. Poleg sirskih sil bodo nadzorovali izvajanje premirja v Libanonu majhni oddelki sudanskih, saudskih in kuvajtskih čet, sporazum pa ne o-menja nekaj libijskih oddelkov, ki so že nekaj časa v Libanonu. Sklepe, ki so jih sprejeli v Rijadu, bodo proučili v sredo na zasedanju zunanjih ministrov arabskih držav, ki se bedo sestali v Kairu pred ponedeljkovim vrhom, na katerem bi moralo biti prisotnih vseh 21 arabskih držav. Po doseženem sporazumu bodo Sirci lahko zvišali število svojih vojakov za nadaljnjih pet ali šest tisoč enot poleg 22 tisoč vojakov, ki so že v Libanonu. Čeprav bo velik del arabskih mirovnih sil iz Sirije, bo po vsej verjetnosti poveljnik «zelenih čelad» saudski častnik, ki bo neposredno podrejen libanonskemu predsedniku Eliasu Sarki-su. Doslej je arabski mirovni zbor bil pod poveljstvom egiptovskega generala Goneima, pomočnika generalnega tajnika Arabske zveze za vojaška vprašanja. Srečanje v Rijadu pomeni v bistvu pomemben uspeh za Sirijo, ki je postavila druge arabske države pred izvršeno dejstvo, saj nadzoruje dobršen del libanonskega ozemlja ter podpira predsednika Sarkisa, ki je kljub vsemu najvišja zakonita o-blast v Libanonu. Vseh šest udeležencev rijadskega vrha je izjavilo, da ga brezpogojno podpira. Od četrtka, ko bo uradno stopila v veljavo splošna prekinitev ognja v Libanonu, se bodo sirske čete v bistvu spremenile v policijske oddelke, ki bodo morali nadzorovati umik vseh oboroženih sil s. položajev, ki jih imajo sedaj, braniti palestinska taborišča proti morebitnim pobudam kristjanskih desničarjev ter preprečiti palestinske akcije proti desnici. Predsednik PLO Arafat se je obvezal, da bo spoštoval kairski sporazum, ki so ga dosegli novembra 1969, in ki določa položaj Palestincev v Libanonu. Besedila tega sporazuma niso nikoli uradno sporočili, predvideva pa točno določene omejitve vojaške prisotnosti Palestincev na libanonskem ozemlju. Med drugim prepoveduje Palestincem, da bi se posluževali težkega orožja ter da bi imeli oborožene oddelke v neposredni bližini mest. Dejstvo, da so na konferenci v Rijadu ustanovili nadzorno komisijo za izvajanje kairskega sporazuma, v kateri ni palestinskih predstavnikov, medtem ko so prisotni Kuvajt, Sirija in Saudska Arabija, tolmačijo v Kairu kot dokaz, da so te tri države v bistvu prevzele nadzorstvo nad reševanjem libanonske krize: in sicer Kuvajt in Saudska Arabija na političnem področju, Sirija pa na bojnem polju. Izključitev palestinskih predstavnikov je povzročila dokajšnje negodovanje med Palestinci v Kairu, kjer pravijo, da to spet dokazuje Arafatovo šibkost. Ugotavljajo, da je po ponovnem zbližanju med Sadatom in Asadom Egipt pokazal dokajšnjo mero spretnosti, ko se ni pustil vplesti v libanonsko vprašanje. Egipt ni član k"misije za izvajanje kairskega sporazuma in je poudaril, da ne bo poslal svojih čet v Libanon. V Kairu se je istočasno končala protisirska propaganda. Rijadski vrh pa ni izrazil niti ene same besede obsodbe v zvezi s sirskim posegom v Libanonu ter s pokolom Palestincev ne samo v taboriščih Tal El Zaatar, temveč tudi drugod. Razširjen vrh, ki se bo sestal v ponedeljek v Kairu, bo proučil možnost, da bi prišli do splošne rešitve bližnjevzhodne krize, se pravi arabsko - izraelskega spora. Zato je bilo treba ustaviti Palestince v Libanonu in jih postaviti pod sirsko vojaško nadzorstvo ter pod politično nadzorstvo Saudske Arabije in Kuvajta. Gre za predstavnike režimov, ki jih zastopniki Organizacije za osvoboditev Palestine imajo za reakcionarne. V palestinskih krogih ugotavljajo, da bi ponedeljkov kairski vrh moral proučiti tudi dokončno rešitev palestinskega vprašanja. S tem v zvezi trdijo, da obstaja ameriški načrt, ki baje predvideva čim prejšnjo ustanovitev palestinske države. Zato, pravijo, so nas Sirci morili v Libanonu. Vprašujejo se tudi, ali tvegajo, v devetdesetih dneh, v katerih naj bi izvajali kairski sporazum, ponoven pokol Palestincev, še bolj krut, kot je bil «črni september» v Jordaniji. Prisrčno srečanje med egiptovskim predsednikom Sadatom (levo) i n predsednikom PLO Arafatom (telefoto ANSA) Zasedanje parlamentarne preiskovalne komisije RIM, 19. — Po vsej verjetnosti parlamentarna preiskovalna komisija, ki proučuje zadevo Lockheed, ne bo ponovila svojega potovanja v ZDA. Družba Lockheed je namreč sporočila, da ne bi mogla pomagati pri iskanju morebitn. . novih prič, poleg tega pa priči Kotchiai. in Cow-den nista več v službi pri njej in torej Lockheed pri njiju ne more več posredovati. Preiskovalna komisija je medtem danes začela s proučevanjem zahteve, ki so jo predložili pravni zastopniki obtožencev Crocianija, Le-febvra in Olivija, po preklicu zapornega naloga za vse tri obtožence. Odvetnik Olivija med drugim tudi trdi, da preiskovalna komisija ni pristojna za obtožence, ki niso ministri ter je s tem v zvezi vložil priziv zaradi domnevne neustavnosti postopka. Sporočili so tudi, da bo parlamentarna komisija prihodnjo sredo razpravljala na javnem zasedanju o arhiviranju primera «Andreotti-L’Es-presso» in kakih trideset drugih manjših primerov. SALISBURY, 19. - Rodezijski beli vojaki so ubili osem temnopoltih borcev za svobodo, poleg njih pa dva druga črnca, ki naj bi se v trenutku spopada nahajala z gverilci, kakor navaja uradno sporočilo. ifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiai iii>iiiiiiiiii iiiuiiii hi uti iiiiiiiiittiiiiifi n iihiiiiiiiiiiiiii4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Podrobnosti o pristanku «sojuza 23» MOSKVA, 19. — Vesoljska ladja sovjetskih astronavtov Vjačeslava Zudova in Valerija Roždesvenskega je, potem ko je spodletel poskus, da bi se sešli v vesolju s «saljutom 5», pristala v kazahstansken, jezeru Tengiz po golem naključju. Tako poročajo v svojih današnjih številkah sovjetski časopisi. Kot kaže, je ladjica padla v jezero nekaj kilometrov od obale; bila je temna noč in megla, medtem ko je bila temperatura približno 20 stopinj pod ničlo. Na kraj, kjer je zasilno pristal «sojuz 23», prebivalci bližnjih vasi ne zahajajo. Helikopterji, ki so imeii nalogo, da prevzamej j tako vesoljsko ladjo, kot njeno posadko, so naleteli na velikanske težave. Vaščani bližnjih vasi so morali prižgati ob obali jezera velike kresove, da bi se helikopterji lahko orientirali. Ko so končno ugotovili, kje je «sojuz 23», so ladjico povlekli iz ledene vode. To je bilo prvič, ugotavljajo sovjetski časopisi, da je neka sovjetska vesoljska ladja pristala v vodi in ne na suhem. Ni pa nič izrednega, pravijo, saj sj te ladjice ^ zgrajene tako, da lahko pristajajo j tako v vodi kot na suhem. I PO OBJA VI ENOTNEGA DOKUMENTA, KI GA JE SESTA VILO VODSTVO STRANKE Krščanskodemokratski zakonski osnutek o prekinitvi nosečnosti še ta teden? v Slo ko za ponovitev stališč, ki jih je KD zagovarjala že v minuli zakonodajni dobi in ki dejansko onemogočajo dialog s predstavniki laičnega tabora se razprava nadaljuje 19. t.m., pravi jutri. Komisiji se bosta morali torej soočiti z osnutkom več, k: RIM, 19. — Vodstvo krščanko-demokratske stranke je ponoči sestavilo dokument, ki odraža uradno stališče KD do vprašanja prekinitve nosečnosti in daje strankinima predstavniškima skupinama v j bo v splošno razpravo brez dvoma poslanski zbornici oziroma senatu ; vnesel obilo slabe krvi. predvsem mandat za predložitev ustreznega j Pa"bo razpravo-sistematično''zavf-zakonskega osnutka. Ta naj bo ne- raI: krčanski demokratje napove-kakšna protiutež osmim predlogom, duÌeÌ° "amre* P01«* «demokratične-ki so jih sestavile laične stranke in * lastnega gledišča o ! splavu z laičnimi stališči» tud; in Berlinguer in republikanec Del Pen- kumentu inačico splav - umor in pri-nino, nakar je bilo sklenjeno, da pominja, da bo žgoči socialni pro- bodo morda strnjeni v en sam, enotni zakonski osnutek. Komisiji za pravosodje in zdravstvo v poslanski zbornici sta pričeli razpravljati o tem kočljivem vprašanju, ki je lani povzročilo padec vlade, 13. oktobra na skupnem zasedanju. Tedaj sta spregovorila komunistični predstavnik Giovanni PREB PRVO OBLETNICO FRANCOVE SMRTI SILOVITA OFENZIVA DESNICE V ŠPANIJI Policija aretirala pet demokratov - «Pohod na Madrid» HALIFAX, 19. — Kakor sporoča center za reševanje brodolomcev v Halifaxu, se nekako 100 km jugozahodno od Rta Race potanlja 1.214 tonska nizozemska tovorna ladja. Del posadke se je skušal rešiti na rešilnih čolnih: eden od teh se je zaradi izrednih valov prevrnil in 15 oseb se je znašlo v vodi. Neka kanadska tovorna ladja jih sedaj išče. MADRID. 19. — Vlada je predložila danes parlamentu zakonski osnutek o ustavni reformi. Osnutek spremlja vrsta popravkov, ki prihajajo iz vrst vsedržavnega sveta tako imenovanega Muvim/.enta, se pravi edine zakonite politične stranke, ki jo sestavljajo konservativci; slednji imajo, kot znano, v rokah vso oblast v državi. Če k temu prištejemo še aretacije petih demokra .v, izstop krščan-skodemokratske «demokratične levice» iz širšega opozicijskega gibanja Coordinacion democratica, ki zdru-51 žuje madridskemu režimu nasprotne > | stranke in skupine, številne grožnje uredništvu demokratičnega lista «El Pais» z današnjim «ultimatom» v o-bliki navideznega peklenskega stroja ter uradno prepoved kongresa, ki bi imel biti prve dni novembri, v organizaciji socialistične delavske stranke (PSOE), potem je slika zdajšnjega političnega položaja v Španiji res zaskrbljiva, saj odraža silovito des-mčarsko ofenzivo proti vsem poskusom za demokratizacijo javnouprav-nega aparata. Slika je še toliko bolj zaskrbljiva, kolikor je samozvana «bratovščina Francovih straž», ki jo sestavljajo pristni reakcionarji in faš:sti. napovedala pravi pohod na Madrid, in to 20. novembra, ko bodo Francovi privrženci proslavili prvo obletnico smrti diktatoija. Kaže, da se bodo «pohoda» udeležili tudi pripadniki fašistične oz. nacistične internacionale (med temi je že več znanih italijanskih fašističnih zločincev), čeprav je omenjena «bratovščina» vest ogorčeno zanikala. Toda vrnimo se k dejstvom. Politični oddelek španske policije je a-retiral člana izvršnega odbora komunistične partije Španije Luisa Lucia Lobata, člana vodstva skrajno levičarske «revolucionarne komunistične zveze» (gre za trockiste) Alaina Kri-vineja ter odvetnike Felipeja Eiza-guirreja, Migi eia Castela in Juana Mario Bandresa (vsi trije so Baski) Aretirali so jih, ker so se na zboro vanjih, zlasti pa v univerzitetnih krogih zavzemali za proglasitev splošne amnestije. Nacistično gibanje «Adolf Hitler», ki je v zadnjem času zagrozilo s smrtjo številnim časnikarjem, intelektualcem, umetnikom, skratka demokratom, je z reprodukcijo peklenskega stroja postavilo dokončni ultimat uredništvu lista «El Pais»: policija je dala izprazniti poslopje in šele nato ugotovila, da ne gre za pravo bombo. Z ultimatom zahtevajo nacifašisti zaprtje uredništva oziro-, ma odhod urednikov iz Španije. Jasno je torej, da gre za načrtno stopnjevanje napetosti in ustrahovanje demokratičnih sil v državi. Argentinska hunta stopnjuje nasilje BUENOS AIRES, 19. - Argentinsko vojaško poveljstvo je sporočilo, da je vojska v pokrajini Comodoro Rivadavia (približno 1800 km jugozahodno od glavnega mesta) aretirala kar 352 oseb, ki jih dolžijo, da so vpletene v prevratniško dejavnost. To je baje prvič, da vojska izpelje do konca tako obširno represivno akcijo, od kar je stopila na oblast 24. marca letošnjega leta. Napetost v odnosih med SZ in Japonsko TOKIO, 19. — Japonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Sovjetska zveza zavrnila že tradicionalno izmenjavo voščil z japonsko vlado ob obletnici mirovnega sporazuma med obema državama. Letos poteka namreč 20 let od podpisa sporazuma. Sovjetsko zadržanj,- po vezujejo z napetostjo, ki vlada med Tokiom in Moskvo, odkar so Japonci s pomočjo ameriških tehnikov de montirali sovjetsko letalo MIG-25, s katerim je pobegnil iz Sovjetske zveze neki letalski častnik, ki je zaprosil za-politično zavetišče v-ZDA. še posebno dolgo vrsto popravkov; k zakonskim osnutkom laičnih skupin. Razprava naj bi se potemtakem sprevrgla v žolčno primerjavo nasprotujočih si stališč, ki pa naj bi ne šla do skrajnosti, kolikor bi krščanski demokratje po logiki ne smeli izzvati tako imenovanega, «frontalnega» spopada KD/MSI — laiki; s takšnim spopadom bi namreč ustvarili vzdušje, ki bi utegnilo privesti do padca Andreotti-jeve vlade, kar pa jim (vsaj v sedanjem trenutku) ne more biti v korist. Čeprav je gotovo, da bo meči razpravo pred poslanskima komisi-; jamà prodrl laični tabor, kaže, da krščanski demokratje na vsak način hočejo izzvati tisti frontalni spo: pad, ki jim pravzaprav ne bi smel koristiti, pri čemer bodo očitno iz koristili vse prej kot nezainteresirano podporo misovcev (neofaši-stov) — sam Tedeschi je pred kratkim izjavil novinarju uglednega i-talijanskega tednika, da se misovsko gibanje v okviru «demokratizacije» MSI-DN pripravlja na kapilarno akcijo za pritegnitev katoliško-konser-vativnih množic iz objema KD. O volji po frontalnem spopadu govori sicer že sama vsebina uvodoma omenjenega dokumenta krščansko demokratskega vodstva, ki jo lahko strnerpo v treh točkah: odpraviti je treba zdajšnje zakonske predpise o urejanju problema prekinitve nosečnosti («codice Rocco»), opredeliti splav kot zločinsko dejanje ter nazadnje spoštovati razsodbo ustavnega sodišča št. 27/1975, po kateri se v določenih primerih prekinitev nosečnosti ne kaznuje (le tedaj namreč, ko utegne porod škoditi zdravja nosečnice oziroma celo spraviti njeno življenje v nevarnost). Gre torej za že znano stališče KD, ki ga je stranka zagovarjala v minuii zakonodajni dobi in ne-vsebuje nobene dejanske možnosti iskrenega dialoga z laičnimi predlogi. Z razliko od krščansko demokratskega, ki bo predložen morda konec tekočega, najkasneje pa v začetku prihodnjega tedna, pa slonijo zakonski osnutki laičnih strank (razen morda demoproletarskega) na stvarni podlagi, kolikor ne temeljijo zgolj na nekih principih, temveč na postavkah, ki se uokvirjajo v širšo problematiko zatiranja ženskih pravic. V bistvu predlagajo laiki, naj se nosečnici prizna pravica, da sama odloči, ali ji je prekinitev nosečnosti potrebna ali ne, saj bo že tako sama morala nositi odgovornost za dejanje. Splošno prevladuje med laiki tudi mnenje,