Posamezna številka 6 vinarjev. ŠiBV. 133. Izven Ljubljane 8 vin. Leto XL11. == Velja po pošti: = Za celo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: 3a celo leto naprej . . K 24- — sa on meseo „ • . „ 2-— V upravi prejeman mesečno „ 1'70 = Sobotna izdaja: ~ za celo leto........ za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inscrati: Enostolpna pelitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 13 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat...... 13 „ za večkrat primeren popnst. Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice lil.: enoslolnna poiitvrsta pn 2 J vin. ===== Poslano: ~—■-: enostolpna petitvrsta po 40 vin. Iziiaja vsak dan, izvzemši no-doije in praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga Vozni red itsr Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravniätvo je v Kopitarjevi niiol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijsko št. 24.7S7, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškoga telefona št. 1U8. Današnja številka obsega 6 strani Zagovor Krivcev. Uspeh uradne revizije ljubljanskega mestnega gospodarstva jc spravil liberalno stranko v največjo zadrego, v kateri se jc sploh kdaj, nahajala. Uničujoča sodba revizijske komisije nad mestnim gospodarstvom jc ob enem uničujoča obsodba liberalne stranke, ki se jc izkazala kot popolnoma nesposobna za upravo javnih zadev, zlasti pa za upravo javnega premoženja, imetja davkoplačevalcev. Vse jc bilo radovedno, kako se bo liberalna stranka zagovarjala, kako se ho izvila preko uradno dognanih dejstev, katerih nobena oblast na svetu utajili ne more. In evo bistvo zagovora, ki zveni iz liberalnega časopisja: •M c s t n i uradniki so delali za hrbtom občinskega svet a.< Čujtc in strmite! Vsega so krivi ubogi hlapci in pomočniki — gospodarji pa so nedolžni kakor novorojeno dete. Kein Engel ist so rcin . . .« Liberalna stranka šteje v svojih vrstah obilo advokatov, ki so deloma zelo rutinirani v kazenskem zagovornišlvu. Toda bolj nerodnega zagovora za svojo siran-ko niso mogli iznajti, kot jc ta. Saj s tem sami potrjujejo uničujočo sodbo, da jc liberalna stranka doccla nesposobna vodili javno upravo. Trideset let jc liberalna slov. stranka v Ljubljani na krmilu, trideset let jc imela mestno upravo v rokah, trideset let so njeni možje neomejeno gospodarili na magistratu — in danes, čez trideset let, oznanujejo, da vsi poklicani gospodarji skupaj niso vedli, kaj delajo njihovi uradniki! Ne samo, da levica ni. vedela, kaj dela desnica — glava ni vedela, kaj delajo roke in noge, usta in jezik1 Ponižno vprašamo: Kaj pa jc potem vredna laka glava? Kdo jc pa nameščal uradnike na magistratu skozi 30 let? Ali so se kar sami nameščali, sami iz sebe proizvajali in množili? Ali jih mar ni nameščala liberalna stranka po svojih z ogromnim pritiskom in velikanskimi stroški izvoljenih občinskih svetnikih? Ali :ii ta in ravno ta liberalna stranka ob vsakih volitvah pod svojo laslno odgovornostjo oznanjevala na polna usta, da je mestno gospodarstvo »uzorno« in ali ni samo ta. neresnična pretveza bila glavni moralični temelj, ki jc držal v ljubljanski javnosti in preko mej našega mesta tudi v dobrovernih izven-kranjskih krogih liberalno gospodarstvo na ljubljanskem magistratu? In sedaj ta izgovor na uboge uradni- ke, ki so povrh šc vsi od prvega do zadnjega verni prislaši liberalne stranke! Zares čuden izgovor — a vreden liberalne stranke, vreden liberalnih kolovodij, ki so žc dokazali, da so pripravljeni za en krajcar žrtvovati in ugonobiti — brata. Gotovo pa je, da bo ta piškav zagovor imel ravno nasproten uspeh od onega, ki si ga obelajo v svoji naravni trenotni konfuznosti liberalni kolovodje. — Olje volilve m islrsKi deželni Pri včerajšnjih ožjih volitvah v I. vo-livnem okraju splošne kurijc (Koper, Mihe, Izola, Piran, Umag) jc bil izvoljen italijanski krščonsko-soc. kandidat dr. Spa-doro z večino 700 glasov. Vsi Slovenci koprskega velivnega okraja so glasovali za dr. Spadara, dočim so se socialni detno-kratje vzdržali volitev. Italijanski liberalci so napeli vse sile, da bi pomogli svojemu kandidatu dr. Bennatiju do zmage. Ponekod je vladal najnegnusnejši terorizem, zlasti v piranskem okraju, kjer so Italijani na vse načine, odvračcvali naše ljudi od volitev. Tudi v Kopru jc bil hud boj, ker je prišlo med it.alijansko-liberalnimi plačanimi agitatorji in krščanskimi socialci do večkratnih kontroverz. Drugače so se volitve vršile mirno. Pripomniti jc dalje treba, da jc dr. S p a d a r o prvi italijanski-krščansko socialni poslanec, ki pride v istrski deželni zbor. V III. volivnem okraju (mesto Pulj) je zmagal pri včerajšnjih ožjih volitvah italijanski liberalec, učitelj Corenfch, ki ic dobi! 46 (od druge strani čujemo, da 61) glasov večine. Za to Pirovo zmago sn imajo italinjski liberalci zahvaliti Nemcem, ki so sc strogo držali izdane parole nemških nacionalcev »Za Trstom in Gorico pride Pulj«. Na večer picd ožjo volitvijo so poplavili vse mesto z letaki, da mora vsak Ncmec glasovati za italijanskega kamo-raša. To so torej oni Nemci, ki vedno kričijo, da so za to, da sc omogoči delozinož-nost istrskega deželnega zbora. Čc bi bilo Nemcem v rcsnici na tem Icžece, da pride istrski deželni zbor do rednega in plodo-nosnega dela, bi bili morali pri ožji volitvi oddati svoje glasove socialnemu demokratu Lirussiju. Z Lirussijevo izvolitvijo bi bila dana možnost, da bi bilo prišlo v prihodnjem deželnem zboru morebiti vendar do rednih razmer. Z nedeljskim nastopom pri ožji volitvi so puljski Nemci pokazali, da jc vse mibovo pisarjenje o želji delo-možnosti istrskega deželnega zbora praz- na fraza in radi tega bodo morali v prihodnje nositi skupno z italijansko liberalno kamoro vso odgovornost, če z novoizvoljenim deželnim zborom istrskim ne bo nič, Sicer jc pa kainora en mandat izgubila, kar je znamenje, da sc podira. Dva ulm seslsnKo. Sestanek v Konopištu. — Berchtold pozvan k prestolonasledniku. Cesar Viljem se jc po prisrčnem slovesu od nadvojvode prestolonaslednika Franca Ferdinanda 13. t. m. ob 10. uri 50 minut odpeljal iz Benešava v Wildpark, kamor sc jc pripeljal 14. t. m. ob S. uri 15 minut zjutraj. Norddeutsche Allgemeine Zeitung piše o sestanku v Konopištu: Okolnost, da jc bil navzoč na posebno željo preslolonaslcdnikovo v Konopištu tudi nemški državni tajnik tcliki admiral Tirpitz, listi zelo naglašajo. Ni potreba šc posebej izvajali, da sestanek treh mornariških strokovnjakov, kakor cesar, prestolonaslednik in veliki admiral, ni ostal na vsebino razgovorov brez vpliva, Takoj, ko jc cesar Viljem odpotoval iz Konopišta, jc bil pozvan k prestolonasledniku zunanji minister grof Berchtold. V avdijenci pri prestolonasledniku jc bil tri ure. O čem se j«; v Konopištu sklepalo. Militärische Rundschau objavlja z ozirom na obisk cesarja Viljema pri našem prestolonasledniku z baje poučene strani, da so posvetovanja v konopištskih vrtovih največje politične in vojaške važnosti in nadaljevanje gotovih dogovorov, ki sta jih uvedla svoj čas načelnika nemškega in avstrijskega generalnega štaba v Karlovih Varih. List kaže na velike vojaške priprave Rusije in da se od strani trojnega sporazuma računa v resnem slučaju tudi z Rnmunijo. " Prijazni obisk velikega admirala von Tirpitza ima pa šc druge razloge. Pomnožitev ruskega črnomorskega bro-dovja s tremi dreadnoughti ojači obkolilcv trozvezc na strani Sredozemskega morja. Sklep Rusije, ravno svoje črnomorsko brodovje tako ojači ti, kaže, da sc namerava v kratkem času sprožiti vprašanje o poti skozi Dardanelc. Znano je, da sili nemški cesar Viljem na pospešitev in ojačenje našega vojnega brodovja in jc zalo zdaj vzel s seboj Tirpitza. Zgradba naših dread-noughtov r.e v vsakem slučaju pospeši. Stoji, da bodo štirje novi dreadnoughti zgvaicni v treh in ne v petih letih, kakor so dovoljeni plačilni obroki za zgradbo teh dreadnoughtov, in da se bodo v prihodnjih delegacijah zopet novi dreadnoughti zahtevali. Švedski kralj pri sestanku ? Listi poročajo, da je sestanku v Konopištu inkognito prisostvoval tudi švedski kralj. — lz vsega jc jasno, da jc šlo za razmerje trozvezc do Rusije, oziroma za vojno pripravljenost. Ses3e-žali so trenutki; a Slovcna od nikoder. Solnce pa sc jc nižalo vedno bolj in sc je žc skoraj dotikalo gora. Nemiren jc postajal Borut. A zaman jc prisluškoval. Nič se ni gonilo Sirom okrog. Kaj se je dogodilo? Kje sta. Slovo na ? Ali morda nista čula njegovega žvižga .' Vedno bolj sc jc vznemirjeval Borut. Nič več ni mogel tičati v grmu, ampak sc je splazil iz njega in jc stopil kraj smrek. Pogledal jc doli v ravnino in je obledel. Komaj streljaj od njega sc jc podila tropa obrov. Glasno je kričala in jc suvala pred sabo dva človeka, ki sta imela roke zvezane na hrbtu. In od vseh strani so se zgrinjali tedaj Obri in so kričali nerazločne besede. Bili so z rokami vjetnjka v obraz in so jima pulili brade. »O Bog, o usmiljeni Ivriste!« .ic zastokal Boru! in si ie zakril obraz z ro- kami, da bi ne videl več tega prizora. »To sta Trogir in njegov tovariš.« »K Slovcnom! K Slovcnom!« mu jc za klical hipoma glas v prsih. In Borut je naglo dirjal kakor preplašena srna skozi grmovje. Pač ni vedel, kje naleti na slovensko vojsko. A dirjal jc kar naprej v isti smeri, odkoder jc bil prišel. I dal sc jc popolnoma v božjo voljo in v svojem srcu jc prosil neprestano Kri sto, naj ga povode po pravi poti k Slovcnom. Zc jc prišel do široke, šumeče reke, ko jc zašlo solnce ;e a S loven o v še nikjer. Naravnosi ob bregu jc dirjal in sc ni ustavil niti za trenutek. Mrak jc žc legal na zemljo in jc zakrival zeleno polje, na katero jc dospel zdaj Borut. Tedaj pa jc postal in jc poslušal. Zazdelo sc mu jc, kakor da čujc neke oddaljene glasove, podobne enakomernim človeškim korakom. »To so Sloveni!« jc /,a vriska I na glas. »Vojska Slovenov sc mi bliža! Kot bi mu bila za petami tolpa divjih Obrov. tako jc dirjal Borut Slovcnom naproti. Vedno bolj sc je manjšala razdalja med njim in vojsko; razločno je že videl pred sabo črne posla-vc, ki so sc premikalo enakomerno m-prej. »Stoj!, je za klical (cdaj močan "las sredi tišine. Spchan in v «e znojen jc obstal Borut. Hipoma so ga obkrožile črne postave, da sc ni mogel geniti ni- kamor več. Orjašk Slovon ga jc prijel za ramo in ga je vprašal z ostrim gia-som: »Kdo si! Kaj iščeš tod na poljani?« Težko je sopel Borut in po obrazu mu jc tekel curkoma znoj. »Od tabora. Obrov prihajam . . . Šel sem vohunit s Trogir jem in njegovim tovarišem . . . l'a so ju vlovili sovragi in ju mučijo zdaj . . . nečloveško mučijo . . . Pojdite jima na pomoč, pojdite!« Zgcnili so sc Sloveni, pa so pričeli potiboma šepetali med sabo. Orjak, ki je l>il ofividrid poveljnik, jc motril neznanega mladca od nog do glave. »Kje taborijo pasjeglavci in koliko jc njihovo število?« »Tam za gozdom š,'Morijo na veliki planjavi,« jc odvrnil Borut. »Njihovo število pa je jezero. Oj, hitite, hrabri Sloveni, da otmete uboga jetnika bridke smili! . . . Ilititc, da maščujete prelito kri!« Orjak je jiošcpetal najbližnjemu Slovenu nekaj na uho. In Slovon se je sklonil k svojemu sosedu, pa je ponovil potiboma ono. kar mu je razodel poveljnik. In tako jc šlo povelje od ust do ust. Po preteku doselili hipov pa se je .-plazilo jezero S'ovenov v črni gozd. Zaseleslelc sn vejo lani. kakor da l>i bil pihnil močan veter nanje; a potem je bilo vso tiho. (Dalie Ï in izpovednice so izvlekli iz cerkve in z njimi zgradili barikade. Svete podobe, mašne knjige in en križ so sežgali. Takoj, ko je bila stavka proglašena, se je drhai polastila orožja. Vstaši so vdrli v zasebne hiše in zahtevali puške, revolverje in strelivo, kar so jim prestrašeni meščani dali. Neki posestnik se je celo s svojim avtomobilom peljal v svojo vilo po puško, da jo je izročil vstašem, Enega najemnika so vstaši prisilili, da jim je za agitacijo prepustil avtomobil. V kraju se nahajajoči fnalobrojni orožniki so bili brez moči. Vstaši so tudi izsilili žito. V Alionsinu so socialni demokratje zažgali cerkev, ki je zgorela, tudi mestno hišo so zažgali in je deloma zgorela. V Voltani so podrli signale na kolodvoru, se polastili 80 stotov žita, ki so si ga razdelili. Nato so vdrli v neko vilo, kjer so opustošili hišno kapelo, zažgali so tudi malo vilo nekega zdravnika in zasebno kapelo grofa Manzonija. V Sant Agati so zažgali mestno hišo. V Belaviji so deloma porušili nek most. V Bangnu Cavallu so oplenili monarhistični klub in sežgali opravo. V Mezzanu pri Ravenni so zažgali vstaši cerkve, vdrli so v župnišče, je oplenili in prisilili duhovnika, da je sle-kel talar, nakar so sežgali duhovniško obleko. Med vstaši so se nahajale ženske, oborožene z vilami. Oplenili so skladišča na kolodvoru. Lovce so prisilili, da so jim izročili puške. Tudi v Sinigagliji je sodrga požigala cerkve. Laški ministrski predsednik Salandra je o nemirih izjavil v laški zbornici, da je v Romagni izbruhnila predčasno zarota. Koncentrirali so v Romagni veliko vojakov. Smrtno ranjen je bil ravennski policijski načelnik. V Cesenaticu je množica zažgala tamošnjo zgodovinsko cerkev, tudi v Imolu so poizkusili zažgati cerkev. Armada je previdno, človeško in s samo-zatajevanjem vršila svojo dolžnost. V Romagni koncentrirajo vojaštvo. V Ravenno in v okolico so odposlali veliko vojaštva. Vojaki dohajajo le počasi, ker so vstaši več mostov razstrelili in ker se mora zasesti zelo veliko ozem-,lje. S severa koraka poveljnik bologneške-ga armadnega zbora v Romagno, druge vojake vozijo po morju. 12. t. m. je stalo v Romagni že 10.000 mož. V Jakin dohajajo vojaki po morju. V Sinigagliji so zažgali vstaši cerkve, porušili vodovod, zgradili barikade, oplenili skladišča in žito poceni prodali. 12. t. m. je napadlo 10 orožnikov in 50 vojakov 300 stavkujočih. Enega orožniškega stražmojstra so razorožili, enega orožnika ranili z bodalcem, enega pa s krogljo iz revolverja. Orožniki so bili prisiljeni streljati. Enega vstaša so ustrelili, dva pa ranili. V Serji in v San Quiricu so dva dneva oblegali vojašnice karabinierov. Bomba je bila vržena pri Dugenti ob črti Neapelj-Benevento v vlak. Dva potnika sta bila ranjena, dva vozova sta močno poškodovana. XXX Milan. Splošno se jc v vseh italijanskih mestih povrnil meščanski mir. Javni promet se vrši neovirano. Sedaj sc samo bije boj med posameznimi delavskimi organizacijami, zlasti med železniškimi, med katerimi so nekatere za radikalno nadaljevanje splošne stavke, zlasti železničarji v Bolonji in Piacenzi so odločno za nadaljno stavko. Na zadevnih shodih so železničarji, s katerimi so tudi tramvajski uslužbenci solidarni, sklenili proklamirati stavko železničarjev v ponedeljek zjutraj. V Bolonjo prihajajo vlaki jako neredno. Proga Bolo-nja—Jakin še ni povsem popravljena. Vrše se še vedni napadi na mostove in druge javne naprave. Železniški sindikat v Ja-kinu poživlja vse člane k delu in treznosti. Milan. Jakin je še vedno popolnoma odrezan od ostalega sveta in javnega prometa. Vse brzojavne in telefonske žice so uničene, drogovi požgani in deloma tudi uradi opustošeni. Parniki za silo pristajajo v jakinski luki. Železniška proga Bolonja—-Jakin je nadaleč razdejana in porušena. — Revolucionarni elementi obvladujejo mesto. Ravenna. V mestu je zavladal mir. Anarhistično revolucijonarno gibanje pa še ni pojenjalo po nekaterih mestih ravenske provincije, kjer se še vedno bolj razširja. Stavkovno gibanje poprejšnjih dni je v teh krajih zadobilo povsem anarhistični značaj. Čimbolj se množe požigi cerkva in občinskih poslopij; dalje rušijo in podirajo razdivjane množice mostove ter trgajo brzojavne in telefonske žice. V občinah Sant Agata in Cervia so anarhisti uprizorili napad na privatno last. Mirni prebivalci se skrivajo pred podivjano množico, drugi se oborožujejo, a ne morejo ničesar opraviti, ker nimajo dovolj javne varnosti. — Danes je bil pogreb sedemdesetletnega starčka, delegata Miniaccio, katerega so pobesneli demonstranti, broječi nad 20.000 oseb, pobili na ravenskem mestnem trgu, ko je hotel pomirjevalno vplivati na razburjeno množico. Nekdo mu je vrgel sifon-sko steklenico v glavo tako, da se jc star- ček takoj zgrudil na tla. — Socialistični voditelji sedaj povsod proglašajo svojo neodgovornost za ,sa pustošenja, čeprav so na shodih direktno hujskali ljudi na poboje in pustošenja. Rim. »Tribuna« javlja v svoji zadnji izdaji, da sc pokličejo z ozirom na vedno se pojavljajoče izgrede rezervisti enega letnika pod orožje. Benetke. Ker v Jakinu še do danes ni vpostavljen javni mir, so bili na parniku »Vincenzo Florio« odposlani v Jakin vojaki 56. pešpolka, dalje en polk bersaglier-jev in alpincev. V Jakinu se vrši koncentracija vojaštva. Profesor realke — voditelj stavke. Milan. »Corriere della sera« poroča o zanimivi demonstraciji, ki se je dogodila v mestecu Chieti, ležečem v bližini Jadranskega morja. To mestece je bilo tekom anarhističnih nemirov povsem mirno. Sedaj pa je profesor na tamošnji realki, neki Aldo Oberdorfer, rodom Tržačan, uprizoril v družbi s profesorico Ido Grassi, ki poučuje na normalnih tamošnjih šolah, demonstracijo »za stavko«, katere se je udeležilo mnogo dijakov in šolarjev. Po ulicah so dijaki razgrajali in prepevali razne republikanske pesmi. Na več krajih so trčili s policijo skup ter je bilo več dijakov aretiranih in nekaj tudi ranjenih. Konllikt med Turčijo in Grčijo. Grki anektirali Kij in Mitilene. Grki so odstopili otok Saseno Albaniji in anektirali otoka Kij in Mitilene. Po informacijah dunajskih krogov hoče grška vlada konflikt s Turki kmalu dovesti do odločitve. V soboto dopoldne se je grški dunajski poslanik Gryparis dolgo časa posvetoval z Berchtoldom. Spopad med Grki in Turki v Karaburunu. Grki v Karaburunu so napadli carinske stražnike, ker so branili izvoz živine na Kij. En carinski stražnik in dva orožnika sta bila ubita, dva pa ranjena. Neka grška torpedovka je medtem križarila. pred Karaburunom in je čredo z napadalci na otok Kij odpeljala. Grki v Aivaliju oboroženi. Grški poslanik v Atenah je obvestil o svoji demarši pri velikem vezirju poslanike in pristavil, da je v Aivaliju 30.000 Grkov oboroženih. V Edremid so došli trije turški bataljoni. Grki zahtevajo odškodnino. Grška vlada zahteva za Trikupisa in Parissisa odškodnino 10.000, oziroma 1000 funtov. 20.000 grških beguncev se že nahaja na Kiju in Mitilenu, 50.000 jih je pa zbranih ob morskih obalih. Turčija izžene Grke iz Male Azije? Diplomatični krogi na Dunaju ne verujejo, da bi Turčija na aneksijo Kija in Mitilena odgovorila z vojsko, marveč bo najbrže izgnala vse Grke iz Male Azije. Klanje kristjanov. Turki so pričeli v Mali Aziji klati kristjane. V Alliagasu so klali kristjane, a tudi v Brussi so nadlegovali Francozc. Mesto Černo so vsi prebivalci zapustili. Turčija kliče rezerviste. V uradnem oklicu vojnega ministrstva so vpoklicani rezervisti letnikov od 1887 do 1893 pod orožje. ČEHI IN NEMCI. Danes se prično v Pragi pogajanja med Nemci in Čelii. Vlada ne bo zastopana. Češki radikalci bodo zahtevali, da naj sc volitve za češki deželni zbor razpišejo avgusta; če se to zgodi, bi Čehi v drugi polovici septembra sklicanega državnozborskega zasedanja z obstrukcijo ne ovirali. HRVAŠKI SABOR je v soboto sprejel predlogo o učiteljskih plačah. NIŽJEAVSTRIJSKI DEŽELNI ZBOR je sprejel predlogo o izboljšanju učiteljskih plač. Predlog, naj sc črta določilo, da se učiteljice ne smejo rnožiti, jc bil odklonjen. DUNAJSKI ŽUPAN OBIŠČE BUDIMPEŠTO. Dunajski župan dr. Weiskirchner je obvestil budimpeštanskega župana Barczyja, da se pripelje v nedeljo zvečer v Budimpešto, kjer si ogleda novo plinarno. ANGLEŠKI KRALJ OBIŠČE JESENI NAŠEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Iz Prage se poroča, da obišče angleški kralj jeseni našega prestolonaslednika v Konopištu, kjer se sestane tudi z nemškim cesarjem Viljemom. TAJNA BOLGARSKO - TURŠKA POGODBA. »II Piccolo« poroča, da je turški general F u a d S a j d paša enemu njegovih sotrudnikov v nekem razgovoru priznal, da je bila pred par meseci sklenjena med Turčijo in Bolgarijo velc- važna pogodba, ki sc nanaša na morebitno vojno ene teb dveh držav z G r-š k o. V slučaju grško-turške vojne — tako da je rekel turški general zaupniku »Piccola« — sc je Bolgarija obvezala dovoliti turškim četam prehod preko svojega ozemlja, ki je med ozemljem vojskujočih se držav. F u a d paša je celo natančno označil, da bi se prehod turški čet vršil preko bolgarskega ozemlja pri Kirdžali. NOVO FRANCOSKO MINISTRSTVO. Novo francosko ministrstvo je sestavil Vivian tako-le: predsedstvo in zunanje zadeve Viviani, pravosodje Bienvenu Martin, notranje zadeve Mal-vy, naučno ministrstvo Augagneur, finance Noulens, vojno ministrstvo Mes-simy, mornarico Gautier, kolonije Raynaud, trgovske zadeve Thomson, javna dela Renoult, poljedelstvo Fernand-David, delo in socialna skrb Couyba. Za državne podtajnike so imenovani: vojna Lauraine, lepe umetnosti Dali-mier, notranje zadeve Jacquier, trgovinska mornarica Ajam, zunanje zadeve Abel-Ferry. Novo ministrstvo je radikalno. Viviani je tudi Combesu ponujal ministrski sedež, a je ta odklonil, ker nasprotuje triletni vojaški službeni dobi. Zbornici se predstavi nova vlada jutri. OBLETNICO ZAVZETJA CARIGRADA so 13. t. m. Turki slovesno slavili. Mesto je bilo v zastavah. Mir in red se nista motila. Mornariški minister jc ognjevito navduševal mladino. Neki govornik je pozival na maščevanje radi preganjanja mohamedancev v Macedoniji. OBSTRUKCIJA V SRBSKI SKUPŠČINI. Vse tri opozicionalne stranke so sklenile, da bodo v skupščini nadaljevale obstrukcijo. Pričakujejo, da bo skupščina še ta teden razpuščena. Dnevne novice. -f Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 13. junija 1914. Deželni glavar poroča, da c. kr. naučno ministrstvo še ni zavzelo določenega stališča glede novega šolskega zakona, vsled česar bi odpadlo zasedanje kranjskega deželnega zbora, ki bi se sicer lahko vršilo konec tega meseca ali začetkom julija. — Pogajanja glede, postaje v Zle-biču so ugodna in se utegne projekt kmalu izvršiti. — Pogajanja za sankcijo lovskega zakona so dovršena in bo treba skleniti samo še različne popra,ve slovenskega besedila. — Definitivno sc namestijo v deželni službi: veterinar Čeme, travniški mojster Rupelj in pisarniški oficijal Sotelšek. — Stavijo se «• ternopredlogi domobranskemu ministrstvu za podelitev ustanov v vojaških vzgojevališčih. — Glede na željo nemških občin kočevskega okraja, da bi se deželni zbor zavzel za spremembo voznega reda na progi Grosuplje—Kočevje, se' pozo ve j o tudi slovenske občine tega okraja, da naznanijo svoje želje. — Najame se za deželno pristavo travnik g. Jarca v Medvodah. — Zgradba vodovoda v Tržišču pri Mokronogu se odda podjetniku Rumpelj. — Odobri se pri komisionelni obravnavi dne 10. t. m. določeni projekt za, zgradbo mostu pri .Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. — Ker se je hrvatska vlada izrekla, da prispeva polovico k stroškom, za zgradbo mostu čez Kulpo pri Gašparcih in čez Čabranko pri Zamostu, se dovoli tema zgradbama 25odstotni deželni prispevek. — Vsled neugodnega izida ko-lavdacijske obravnave za most čez Čabranko pri Čabru se podjetniku naroči, da zgrajeni objekt na svoje stroške démolira in novega postavi. — Dovoli sc deželni banki izdaja garancijskih pisem za vadije in kavcije podjetnikom. — Dovoli se deželni prispevek za tečaj za. ročna dela za kočevske učitelje. — Določi se taksa za rentgeniziranje v deželni bolnišnici. — Društvu jugoslovanskih visokošolccv v Gradcu se dovoli 400 K podpore. — Obrtni zadrugi v Postojni sc dovoli za razstavo vajeniških del 100 K podpore, če postojnska občina prispeva vsaj toliko. — Za popravo tal v šolah uršulink v Ljubljani se dovoli 1000 K podpore. — Rafaelovi družbi se dovoli 1600 K podpore in ustavi v proračun za leto 1915 nova postavka »Varstvo izseljencev« s potrebščino 2000 K. — Od c. kr. deželne vlade izdelani načrt izprememb k občinskemu volilnemu redu in občinskemu redu se predloži deželnemu zboru. — Ker so razna županstva izrekla željo, da bi deželni odbor izdelal opravilnik za sejo občinskih odborov, se tak vzoren opravilnik razpošlje na občine, da po tem vzorcu po potrebi sklenejo lastni opravilnik. — Poročili o izvršenih revizijah v Ljubljani in v Postojni se na'isneta. + Iz seje kranjskega deželnega šol. sveta dne 15. junija 1914. Imenovani so: za učiteljico na Jesenicah Treo Ella, za nadučitelja v Banjaloki Mežan Rajko, za nadučitelja v Grosuplju Mam Leopold, za učiteljico v Grosuplju Papula Ida, za učitelja v Št. Lampertu Hirschmann Ana, za nadučitelja v Logu Vrhovec Stanislav, za učiteljico v Logu Kaliger Emilija, za nadučitelja extra statum Vilfan Andrej, za nadučitelja v Žirih Hladnik Leopold, za učiteljico v Žužemberku Surc Marija, za nadučitelja v Stranjah Koman Maks, za učiteljico v Stranjah Podlogar Marija, za učitelja v Toplicah - Zagorju Račič Božidar, za učiteljico v Gorah nad Idrijo Podobnik Leopoldina, za nadučitelja v Št. Vidu pri Žilcah Černjač Karel. Mesto učitelja v Blagovici se še enkrat razpiše, — V Dolu se namesti šola v tamošnji grajščini, nadučiteljevo stanovanje se priredi v stari šoli. Srebotnik sc izšola iz Bosiljeve loke in všola v Kuželj. — V Dobrepoljah se ustanovi defin. učno mesto namesto seda-njega provizornega. V Klenoviku se ustanovi nova enorazredna ljudska šola. — Na I. državni gimnaziji v Ljubljani 1915-1916 se ustanovi mesto telovadnega učitelja. —■ Na mesto c. kr. okr. šol. nadzornika Ga-brška se razpiše provizorično mesto glavnega učitelja na c. kr. učiteljišču. — Na I. državni gimnaziji v Ljubljani se ustanovi še eno učno mesto. — Šolsko leto na srednjih šolah se konča 4. julija. Starši, ki ima« jo učence v srednjih in IjudsWh šolah v krajih, kjer so srednje šole, lahko prosijo, da se otroci na ljudskih, oziroma meščan« skih šolah oproste nadaljnega pouka po sklepu šolskega letci na srednjih šolah Ravno tako se oproste učenci, ki so pre« stali sprejemni izpit za srednje šole. + Kako je liberalna stranka — kr» ščanska in patriotična. Na shodu v Postojni je dr. Triller po poročilu »Narodovem« govoril sledeče: »Marsikdo se bo vprašal, zakaj naša deželna vlada vse to mirno gleda? Res je sicer, da je deželni odbor avtonomen, toda tudi zoper zlorabo avtonomije so dana sredstva. Ampak izvestna1 gospoda je — to je treba javno pribiti —• na cesarski Dunaj zanesla sodbo, da je klerikalna stranka na Kranjskem edina patri-jotična in krščanska stranka. Iz lastne izkušnje lahko povem, da sem imel prilika govoriti z zelo visoko stoječim funkcionarjem, ki mi je rekel v lice sledeče: V. merodajnih krogih so prepričani, da je narodno - napredna stranka na Kranjskem tako nepatrijotična in tako nekrščanska, da jc proti tej stranki dovoljeno, dopustno m dobro vsako sredstvo. (Zborovalci naravnost besne pri teh besedah. Okrajni glavar Pilhofer si dela beležke.) To je tisti lumparija, ki je glavni vzrok, da je klerikalni stranki v boju zoper nas vse dovoljeno. (Denuncijanti! Lopovi!) Jaz pa ne bom sledil nikomur na to polje obrekovanja, Jaz pravim: Slovenski narod je v svoji celoti nc glede na razne stranke patriotičen in dinastičen, slov. narod je v svoji celoti in nc glede na stranke krščanskega kulturnega prepričanja in nezaslišana laž je, da narodno - napredna stranka ubija dina-stični ali krščanski čut. (Pritrjevanje.)« Dr. Triller je torej naenkrat govoril tako »krščansko«, da so zborovalci »naravnost besneli«, in tako »patriotično«, da si je okrajni glavar delal beležke«! V tej konkurenci je gotovo premagal S. L. S. Zborovalci so po pravici besneli. Kajti dr, Triller je tisti, ki je liberalni stranki dal geslo: Proč od Dunaja in od Rima! Iz ljubeznivega tona, v katerem so dajali duška svojemu »krščanstvu« in svojemu -patrijo-tizmu • govornik in zborovalci, se dá sklepati na njih kulturno vrednost. Dr. Triller torej sedaj naenkrat trdi, da je »nezaslišana laž, da narodno - napredna stranka ubija dinastični ali krščanski čut«. Kaj pravi k temu Ribnikar? -F Nemške sleparije. V Gradcu so na» brali za »lex Kolisko« do včeraj 21.000 glasov. Kako naj ti podpisi utemeljujejo »lex Kolisko« v Nižji Avstriji? V Pragi lahko naberejo Čehi še več podpisov proti. Nekaterim Nemcem se res že mešajo vsi pojmi. f Državna podpora pogorelcem. Notranje ministrstvo je v sporazumu s finančnim ministrstvom dovolilo za po-gorelce v Zagoriei, občina Velika Loka v novomeškem okraju 1000 kron podpore. -f V Komendi se vrši dne 21. junija velika okrožna prireditev kamniškega okrožja Orlov po sledečem sporedu: Ob pol 10. uri sprejem Orlov in došlih gostov; ob 10. uri sv. maša s pridigo; po sv. maši tabor pred cerkvijo, na katerem nastopijo razni govorniki. Popoldne ob pol treh litanije v župni cerkvi; ob pol štirih javna telovadba; po telovadbi velika ljudska veselica s srečo-lovom. Pri telovadbi in veselici igra slavna orlovska godba iz D. M. v Polju. — Vse bratske odseke, vse prijatelje Orlov in sploh vse, ki ljubijo pošteno zabavo in veselje, vabi dne 21. junija v Komendo odbor. — Liberalci z Viča so zelo potrti radi našega kuharskega tečaja. Sami ne vedo, kako bi pomirili svojo javnost, zato so menda komaj čakali, da se kdo oglasi. Naš dopis v Slovencu« je dal povod »Narodo- vemu« dopisniku, da se je vrgel z vso silo na to dobroto, ki jo naše društvo že drugo leto izkazuje svojim članicam. Med drugim nam očita, da smo nevoljni na naše dušne pastirje, češ da ne skrbijo za našo izobrazbo. Mi pa sc zavedamo, da so že marsikaj storili v našo korist ter smo prepričani, da bodo ugodili tudi tej naši želji in nas najintenzivneje podpirali. Da, imeli bomo svoj govorniški tečaj in tudi poučnih predavanj ne bo manjkalo. To nam bo dalo moč, da Vam bomo povedali vselej resnico v obraz in ne zabavljali kakor je to le vaša navada. Kdor pa se hoče prepričati, kdo je bolj izvežban v kletvini, naj stopi le pri priliki pred Travnovo gostilno in kmalu bo na jasnem. »Dobra papca« pa bi. se gotovo tudi liberalnemu dopisniku in njegovi tovarišiji ne upirala. Pa njihovo brezredno življenje jim ne nudi te dobrote. Zgodi se večkrat, da ti ljudje pozno v noč zakinkajo za Andrejčkovo mizo in leščer-ba jim obseva njihove »kunštne« možgane, — Nadškof dr. Ante Bauer na Bledu, Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je dospel 11. t. m. na Bled, kjer bo ostal cel mesec. Stanuje v vili Pongratz. Sredi julija sc vrne v Zagreb, kjer bo slovesno instaliran kot nadškof. — Odlikovanje. Cesar jc podelil našemu rojaku g. polkovniku v pokoju Josipu pl. L c s k o v š k u naslov in značaj generalnega majorja. — Imenovan jc za kustosa drugega razreda v dunajski dvorni knjižnici dr. Ivan P r i j a t e 1 j. — Deželna strojna dobavna zadruga za obrtnike. Ustanovitev take zadruge pripravlja zavod za pospeševanje obrti in bo z njo pri dobavi strojev za obrtništvo storjen važen korak naprej. Nakup strojev dela posamezniku vedno težkoče, tako iz tehničnih kakor tudi gospodarskih ozirov. Dočim si mali obrtnik, ki si hoče nabaviti stroje v splošnem nc more zanesti, da mu bo tovarna prodala v resnici stroj, ki je njegovim razmeram najbolj primeren in ki je po svoji konštrukciji dobro zgrajen, mu je na drugi strani tudi v največ slučajih težko investirati v stroje najprej svoja sredestva in potem šele zvečati svoj zaslužek. Taka strojna dobavna zadruga nudi posamezniku zato predvsem gotovost, da bo po posredovanju zavoda za pospeševanje obrti' stroj pravilno izbran in da bo tovarna, upoštevajoč koncentracijo nakupovanja v zadrugi, tudi zanesljivo izdelala dobro blago. Izključijo se obenem tudi nepotrebni stroški pri nakupu, kakor tudi pravde, nastale vsled slabih naročil in neprimerne izvršitve. Na drugi strani nudi zadruga tudi olajšave pri nakupu, ker odda posameznikom stroje, ki jih nabavi na lasten kredit proti plačilu na obroke, ozir. tudi za daljšo dobo več let. Ker podpirajo take zadruge tudi javni činitelji, posebno ministrstvo za javna dela, je tudi obresto-vanje kapitala, ki ga dolguje posameznik zadrugi, vedno nižji, kakor so pa sicer običajne obrestne mere. Take zadruge so se zelo dobro obnesle po drugih kronovinah in so zelo izdatna prilika, da si morejo obrniti posamezni obrtniki delo obrtnega pospeševanja sebi v korist. Ker se bo zadruga že v kratkem ustanovila, vabi zavod vse interesente, da prijavijo v najkrajšem času svoje naslove, da se jih povabi k ustanovitvi zadruge. Vsa pojasnila sc dobe v pisarni zavoda za pospeševanje obrti, Dunajska ccsta št. 22. — Ustanovniki »Hrvatsko - slovenske Narodne banke d. d. v Zagrebu« so dne 13, t. m, sklenili, da se ta banka ne ustanovi, Z ozirom na to se vsi posamezni gg. sub-skribenti poživljajo, da v teku 14 dni naznanijo na naslov g. dr. Josipa Furlana, odvetnika v Ljubljani, visokost njihovega vplačila in da se o tem obenem izkažejo, ker se bo po preteku 14 dni pričelo z izplačevanjem posameznih že vplačanih zneskov. Od danes naprej tudi ni nihče več opravičen sprejemati subskribente in kasi-rati tozadevno denar za ustanovitev omenjene banke. — Ustanovniki »Hrvatsko-slovcnske Narodne banke«. , — Umrl je v Kamni gorici dne 13. t. m. zvečer posestnik Franc Ž v a n, bivši dogoletni župan kamnogoriški in oče Fr. Žvana, župnika na Bohinjski Bistrici. Velike zasluge si je rajni pridobil za prezidavo ondotnega župnišča. Naj počiva v miru! — Obešenec nad železniškim tirom. Prctečeno soboto popoldne ob pol 5, uri je zapazil strojevodja tovornega vlaka, vozečega iz Logatca proti postaji Verd, da leži na desnem železniškem tiru nek neznanec. Vlak je strojevodja takoj ustavil. Osobje vlaka jc spravilo neznanca, ki jc bil nezavesten s tira. Ko so ga spravili k zavesti, je tožil, zakaj ga niso povozili, češ, da ima neozdravljivo bolezen. Pravil jc, da mu jc sežanski zdravnik rekel, da ima neozdravljivo bolezen in če gre v bolnico, ga bodo pa itak obesili. To jc moža — seveda razburilo, da jc šel na most nad železniškem tirom, vzel vrvico, kakršna se rabi za povezovanje sladkorja in se ž njo obesil na vrhu mosta. Vrvica je bila samo kak pol- drug meter dolga, ter se jc pod težo trupla takoj odtrgala, vsled česar jc nesrečnež padel na železniški tir. Osebni vlak, ki pripelje ob pol 7. uri zvečer v Ljubljano, ga je pripeljal s seboj. Oddali so ga v deželno bolnišnico. Samomorilec je 47letni poljski delavec Josip Orel iz Vremskega Britofa. Pri nevarnem eksperimentu si je zlomil levo roko ter dobil tudi težke notranje poškodbe. — Zlato poroko sta obhajala v Zagorju na Krasu v nedeljo Alojzij Fatur, gostilničar in njegova žena Ivana sredi svojih mnogih sorodnikov. Oba sta še zdrava in krepka. Zlatoporočcnec nosi na svojih prsih kot star avstrijski veteran trojno odlikovanje, med njimi od Pija IX., ko se je vojskoval v Rimu, na kar je posebno ponosen. On je zvest somišljenik naše stranke. Obema zlato-poročencema častitamo in želimo še mnogo let! — Nova avtomobilna zveza. Na progi Škofja Loka — Železniki in obratno otvori se te dni avtomobilni promet. Včeraj so se vršile prve poizkusne vožnje. Avtobus je znamke Austro - Daimler in ima 35 konjskih sil. Karoserijo je izdelala tvrdka Schaffranek na Dunaju. Udoben voz ima 16 sedežev, je ves v steklu in se potom stroja pozimi lahko kuri ter se odlikuje zlasti po svoji elegantni opremi. Avtobus, ki je eden najlepših, kar jih je sedaj v prometu, je dobavila tukajšnja domača tvrdka K. Čamernik & Ko. v Ljubljani, — Kdor želi obiskati Velehrad, stori to najložje ob priliki cirilomctodij-skega romanja, ki se vrši dne 5. julija 1914. — Ponesrečenci v rudniku v Vre-mah. Danes smo dobili poročilo: Dobljen je le e n rudar in je bil, kakor po-ročano, pokopan. Dognali so, da jc Fran Š e m r o v iz Gocloviča (pri Idriji). Poznali so ga po škornjah in po tem, ker so vedeli, pri kakšnem delu jc bil zaposlen. Dobili so ga v blatu in seveda čisto v razpadu. Kdaj dobe druge, sc nc vc. Morda prav kmalu, morda pa tudi šele v nekaj tednih. Delo napreduje počasi, ker nočejo, da v blatu ležeče načno in pa, ker morajo biti sami previdni. — Vodovodni odbor za Kroni in okolico j c imel sejo, na. kateri je sklenil, da se da deželni vladi rcverz zaradi vodovoda čez novi savski most na kolodvor. - Posestnik Janez Bitenc s Huj pri Kranju odstopi vodovodnemu odboru brezplačno zemljišče za napravo javnega vodnjaka na Hujah pri hiši št. 6. — Dovoli se vodovodnemu pazni-ku Josipu Frcnč dnevnina v znesku 42 ki "on. — Soglasno sc sklene, povabiti in zaslišati več strank, ki samovoljno in potratno uporabljajo vodo iz javnih naprav, ter jih ostro ukoriti..— Nekaj popravil se ima izvršiti v najkrajšem času. — Podaljšal sc boclc vodovod od državne ceste pri Zdravku Krajneu skozi ulico mimo pristav do občinskega pota na pokopališče. — Spomenik sv. Janeza Nepomuka v Kranju, o katerem sc je že precej pisalo, da boclc kras in ponos mesta, jo še vedno skrit, dasiravno se že bližamo kresu, pod rujavimi deskami, kakor v najhujši zimi. Marsikateri tujec radovedno poizveduje, kaj jc skrito pod tem pokrovom in sleherni potnik, ki hodi ali sc vozi tod mimo, se zvedavo ozira na to neukusno »škatljo«. — Očividec. — Avtomobilna zveza Krško—No-vomesto. Vsled odredbe c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu sc vozni red na tej črti pričenši s 16. junijem deloma spremeni. Poštni avtobus bo odslej odhajal iz Krškega ob 7. uri 30 minut zjutraj ter ob 3. uri 30 minut, popoldne, ter prihajal v Novo mesto ob 10. uri dopoldne in ob 5. uri 45 minut popoldne. Odhod iz Novega mesta ob 11. uri 30 m. dopoldne in ob 6. uri 45 minut zvečer, prihod v Krško ob 1. uri 45 minut popoldne in 9. uri 15 minut zvečer. Avtomobilna zveza mecl Novim mestom iu Brežicami (Grič) sc s tem dnevom začasno opusti. —• Nesreča pri ostrem streljanju na Notranjskem. Pretočeni petek sc jc pripetilo tudi več nezgod pri ostrem streljanju okrog Št. Petra, na, Notranjskem. Eden topničarjev si je nogo zlomil, drugega so povozili, tretjega so ranili na glavi. Te dni odidejo vojaki zopet v svoje garnizije. Na poljih in gozdih so napravili vojaki mnogo škode. — Avtomobilne vožnje imamo med Postojno in Opčino dvakrat na dan. Postaje so: Postojna, Razdrto, Senožeče, Si-nadole, Štorje, Sežana, Opčina in obratno. Iz Opčin ugodna zveza z električnim tramvajem s Trstom. Ljudje so te zveze veseli. Sploh pa občinstvo še za to vožnjo malo vc, ker konsorcij te avto-vožnje za reklame premalo skrbi, vendar jc upati, da z ustrajnostjo sc bo polagoma podjetje rentiralo. — Demon alkohol! Na praznik sv. R. Telesa je v Šl. Vidu pri Vipavi neki Mec-n j alt v pijanosti udaril svojega tovariša in mu napravil na glavi 7 cm dolgo rano. Zagovarjati sc bo moral pred sodiščem. — Obvestilo o približni potrebščini oskrbovalnih predmetov za c. in kr. vojno. C. in kr. intendanca 3, voja v Gradcu je podala trgovski ¡n obrtniški zbornici v Ljubljani obvestilo o približni potrebščini predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1914/15 za oskrbo c. in kr. vojne na raznih postajah. Potrebovalo se bo: rž, oves, seno, slamo za sleljo in postelje, trd in mehak les, premog. Čas, v katerem se bodo ponudbe sprejemale, se bo določil pozneje. Gori omenjeno obvestilo in dobavni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. iz vilolela. V občinski seji 9. t. mes. jc poro, čal celovški župan dr. pl. Metnitz o svojih obiskih pri različnih ministrih na Dunaju. Justični minister jo obljubil, da bo sam prišel v Celovec in si ogledal zadevo justične palače, ki jo naj bi zidali. Vsa zadeva da jo v justičnem stavbenem svetu, ki je z delom preobložen. Naučno ministrstvo ni proti zidanju nove srednje šole v Celovcu, pač pa so težave pri tehnikih v ministrstvu za javna dela. Za spomenik cesarju Francu Jožefu so obljubili prispevek. Pri ministru notranjih zadev jc bila de-putacija pet četrt ure. V deputaciji so bili. tudi Dobernig, Lutscliounig, Mi-clipr in drugi »Slovenci«. Temu ministru so razložili narodne želje občine. In minister se je lahko natančno o njih informiral. Minister je izjavil, da je vezan na odloke višjih sodnih oblasti In da se mora ravnati po njih, pač pa bo deloval na to, da bo vzdržal status ouo. (Medklic: »Das heifit den Windischen nachgeben.«) To jc bil torej odgovor na naš velikanski tabor v Šmihclu v Podjuni. Večje hinavščine in perfidnosti, kakor so jo zmožni nemški koroški nacionalci, ni zmožna nobena avstrijska politična stranka. »Das politisehe Hascherl von Maria Rain«, kakor jc krstil »Arbeitcr-Aville« Lutschouniga, šc večji »hašerl« Michor, ta dva da naj predstavljata koroške Slovence? Slabo izpričevalo za politično stranko je, če mora goniti re-nejjate na Dunaj, Taka stranka nc more imeti bodočnosti, zato bodo poskrbeli koroški Slovenci in pametni Nemci, ki še drže kaj na svojo nemško čast. Renegatska deputacija pa bo dobila •odgovor, kakršnega zasluži. LiuMjMe ilovice. lj Na vrtni veselici, ki jo priredi Kat. društvo rokodelskih pomočnikov na vrtu Rokodelskega doma v nedeljo, dne 21. t. m., ob pol 5. uri popoldne, bode pel društveni pevski zbor pod vodstvom gosp. I'. Gorjupa naslednje skladbe: 1. Fr. Ferjančič: Oj slovenska žemljica. 2. Fr. S. Vilhar: Na vrelu Bosne. (Moški zbor z bariton-solo, poje g. J. Vreečar). 3. Kriškowsky: Utopljenka. 4. K. Adamič: Dan slovanski. — Pri veselici bode igrala godba c. in kr. peš-polka Albert I. kralj Belgijski št. 27. l j »Slovenčevi« podatki o žalostnem stanju ljubljanskega mestnega gospodarstva so povzročili v liberalnem taboru posebno zmešnjavo. Namestu da bi ljubljanski župan na podlagi teh podatkov vpeljal takoj natančno preiskavo proti vsem, ki so nerednosti zakrivili, pa zmerja v »Narodu« uradnike deželnega odbora, ki so izvršili prepo-trebno in tako težavno revizijo. Ti članki se morajo pač priložiti tiskanemu oficiclnemu poročilu, kajti deželni zbor, ki se bo imel baviti z mestnim gospodarstvom, bo moral vzeti pod steklo tucli tega župana! Nazori ljubljanskega župana so res prečudui. On priznava da so sc velike vsote porabile za druge namene, nego so bile dovoljene, in pristavlja: »Vse se suče okoli formal-n o s t i, da deželni odbor n a k n a d n o dovoli, oziroma potrdi uporabo izposojenem zneskov.« Taki nazori o nad-ziralni oblasti deželnega zastopa nad občino bodo pač potrebni temeljite korekture. Dr. Tavčar bo v deželnem zboru pač doživel presenečenje, ko bo prišel vanj s temi nazori. V svoji jezi ne pusti niti portirja deželnega dvorca, kateremu podtika nerodnost, in hudobijo, revizorjem očita »drzno čelo«, »hi-navščino«. »nepošteno revizijo«, »plezanje na sedlo visokega mezga«, »ničvredne manevre«, oni sodijo »kakor slepci o barvah«. Mesto »ne potrebuje niti pomoči deželnega odbora, najmanj pa pomoči njegovih revizorjev.« V takem tonu se suče odgovor ljubljanskega župana na »Slovcnčeva« razkritja. V uvodnem članku pa upijc »Narod« iste številke: Dežela Kranjska jc prišla na kant — komisariat v d e ž c I n i dvorec! Torej komisariat a si želi liberalna.stranka, seveda v deželni, dvo- rec. Dr. Tavčar imenuje volka — kaj, ko bi prišel nanj? Ljubljanski župan hoče z vso silo dokazati, da on ni sposoben narediti reda v občinskem gospodarstvu. lj Nemci in ljubljanska revizija. Stali* šče Nemcev je prav značilno in nad vse zanimivo. Vso krivdo zavračajo v »G r a -z e r T a g e s p o s t i« samo na Hribarja. Mi smo gotovo zadnji, da bi porabili Ig kapljico črnila v obrambo bivšega župana. Nc moremo pa prezreti jasne tendence, ki se zrcali iz graškega nemškega glasila: kriti sedanjega župana dr. Tavčarja, ki je proglasil zvezo z Nemci kot edino pametno politiko za liberalno stranko. Žal nam je, a razočarati moramo nemško gospodo: od revizijske komisije grajane nerednosti segajo prav do zadnjega časa in obsegajo tedaj cclo župansko dobo dr. Tavčarja. Tedaj tudi z zagovorniškim načinom nemških pristašev dr. Tavčarjeve liberalne struje nc bo nič! lj Zadnja nogometna tekma v Ljubljani razburja sedaj zelo hrvaško javnost. Te dni smo priobčili o tej nogometni tekmi poročilo od strani slovenskega športmana, Ocena je bila ostra. Priobčili smo jo, ker se imajo tekme ocenjevati zgolj s strokovnega, nc pa morebiti samo z bratskega ali kakega drugega stališča. Če se je pa pri tekmi zgodilo res to, kar poročajo nekateri zagrebški listi, moramo to najodloč-nejše obsojati, ker bi tucli tak nastop od slovenske strani ne bil športen, ampak skrajno surov. Tako trdijo hrvaški listi, da sc jc hrvaške tekmece psovalo s »hrvatske svinje«, »hrvatski prasci«, da se je v kavo, ki jim je bilo servirana, primešal tobak, da so bili povabljeni na večerjo, ko so pa sedli k mizi, se jim je reklo, da morajo sami plačati, na policiji so pa na svojo pritožbo dobili prijazno ponudbo, da se jih lahko po odgonu pošlje nazaj v Zagreb. Razume se, da so radi tega tudi zagrebški Slovenci zelo razburjeni. Danes smo dobili od zagrebških Slovencev ogorčeno pismo, v katerem pravijo: »Ogorčenost med brati Hrvati je tako veliko, da si sramu ne upamo več v družbo, akoravno trdimo, da nikakor nc moremo verjeti trditvam v hrvaškem časopisju in da bomo zahtevali od kluba »Ilirije« pojasnila.« Zagrebški Slovenci zahtevajo, da klub »Ilirija« afero takoj opraviči v hrvaškem časopisju, posebno v listih »Novosti« in »Male Novine«, ki so priobčile najhujše očitke o psovkah slovenskih tekmovalcev, S to upravičeno zahtevo se popolnoma strinjamo. Ako so padle zgoraj omenjene psovke, je to tolika surovost, da je ne b: mogli dovolj obsoditi. To so psovke, za katere bi se moralo dati najsijajnejše zadoščenje. Tožbe nekaterih hrvaških listov da bi bil to pojav kake posebne »nesloge« med Hrvati in Slovenci, so pa seveda naravnost smešne. Razmerje med Slovenci in Hrvati ni odvisno od tega, ako se raz buri in skrega nekaj športnih brcačev. lj Drug glas o nogometni tekmi. No« lica v sobotnem listu je izvirala od »Iliriji« prijazne strani. Sprejmemo pa od popolnoma nepristranske strani drugačno poročilo. Po tem poročilu so imeli Hrvati prav — nekateri »Slovenci« pa so se vedli napram njim tako neotesano, da je naravnost sramotno. Zabeležimo to, obžalujemo tako obnašanje napram bratskim gostom! Hrvati bodo gotovo uvide-vali, da nekaj nogometcev še ni slovenski narod, ki je poln iskrenih bratskih čutil napram hrvatskemu narodu. S tem bodi ta neljuba afera na obeh straneh zaključena, lj Avtomobilska alpska tekma. Danes okolu pol osme zjutraj so vozili tekmovalci skozi naše mesto; vseh vozov jc bilo blizu 100. Prva je bila številka 1 Avgusl Rose, druga je bila številka 2 gospa Helena Hauswaldt. V jako lepi vezani koloni so vozili vozovi Austro Daimler, Puch, belgijski Minerva Knight, francoski Dar-racq, nemška Hansa. Pred pol 10. uro zjutraj je privozil zadnji tekmovalec številka 78. Državna policija je pa prav malenkostno skrbela za varnostne odredbe, saj še policisti niso znali, po katerih cestah vo-zijo avtomobilisti. Nadvojvodo Jožef Ferdinanda in Henrika Ferdinanda nismo opazili med vozači, lj Poročila se bo, kakor čujemo, dne 27. junija t. I. gdčna. Pipa Tavčar, hčerka g. ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, z g. veletržccm Ar k o iz Zagreba. lj Hrvatski gostje v Ljubljani. Danes ob 1. uri popoldne so dospeli v Ljubljano gojenci in gojenke meščanske šole v Brclu ob Savi, 51 po številu, pod vodstvom svojega ravnatelja, kateheta in učiteljiv. Popoldne so si ogledali mesto m deželni muzej. Prenočevali bodo v hotelieh »Ilirija« in »Tratnik«. Jutri se odpeljajo na Bled, Vintgar ter v Bohinj. V četrtek si bodo ogledali postojnsko jamo ter se bodo iz Postojne odpeljali na Reko. — Deželna zveza za tujski promet jc razdelila hrvaške bro-šurice in reklamne razglednice med izlet ljjkc, lj Jerneja Pečnlka so pokopali vče faj popoldne. Pogreb je bil skromen, nekaj njegovih znancev je tvorilo maloštevilno spremstvo. Deželni muzej je pri pogrebu zastopal ravnatelj gosp. dr. Mantuani. lj Cirkus Kludsky, ki prireja predstave te dni v Ljubljani, sc odlikuje po svojih izbranih točkah. Vsekakor so zanimive produkcije s konji, poniji, cebrami in sloni. Odlikujejo se tudi kitajski glumači, kakor tudi smeli Arabci s svojo vratolomno telovadbo. Poleg drugih točk pa je gotovo najzanimivejši nastop krotilca Rudolfa Klud-skega z ievi in tigri, ki so krasne, dobro-rejene in izborno dresirane živali. Zanimivo je gledati, kako rjoveči in uporni levi pod pritiskom biča in v strahu pred revolverjem ubogajo krotilca, ki brez strahu za-jaše največjega in najsilnejšega leva. Gotovo redek prizor. Pohvaliti pa moramo tudi jezdne produkcije jahaške čete »Romani«, ki so gotovo nekaj prvovrstnega. Izzvajanja posameznih umetnikov so za Ljubljano v marsičem nekaj novega. Konji so krasni in izborno dresirani. Zanimiva točka je tudi nastop ravnatelja Karola KIudskyja s šestimi sloni in štirimi cebrami, ki vprizarjajo razne akrobatske skupine. Ugajajo pred vsem cebre, ki so res lepe živali. Skupina pristnih Kitajcev proizvaja prave čudeže v ekvilibistiki. Zanimiv je prizor, kako eden Kitajcev meče ostro nabrušene nože v desko, pred katero stoji kitajska deklica. Nameče jih z veliko sigurnostjo v desko tik telesa Kitajke, tako da tvorijo noži krono okoli njene glave. Nastop Arabcev s kamelami in njihove akrobatične produkcije so gotovo tudi nekaj nenavadnega. Mali in veliki, črni in beli Arabci nudijo na polju akrobatike res nekaj izrednega. Med njimi se odlikuje zlasti Ali ben Jusuf, ki s svojo ogromno močjo nosi na svojih ramah celo skupino svojih rojakov. Ostale točke so z navedenimi enako vredne, za zabavo pa skrbe tudi šaljivi klovni. — Obisk dosedanjih predstav je bil zelo povoljen. lj Delavec zaklal delavca pri delu. Za-itlal je danes popoldne ob pol 2. uri strojarski pomočnik Miha B 1 a s iz Spodnje Šiške 211etnega strojarskega pomočnika Antona Krese, doma v Št. Rupertu na Dolenjskem. Blas in Krese sta delala v Pollakovi tovarni. Morilec Blas ni bil s svojim delom zadovoljen in je vse svoje sodelavce večkrat dražil in jih psoval. Danes dopoldne je bil trezen, med opoldanskim odmorom se ga je pa nekoliko navlekel. Ustavil se je pred Kresetom v delavnici, zamahnil z nožem proti njemu in mu levo stran vratu prerezal. Krese se je zgrudil mrtev na tla, Blas se je pa oblekel in se sam javil policiji, ki ga odda deželnemu sodišču. Policijska komisija, vodil jo je g. komisar Gogala, je odredila, da prepeljejo rajnega Kreseta v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Poka de Pokafalva, žena umirovljenega poštnega kontrolorja, 71 let. — Neža Štefan, bivša branjevka, 85 let. — Leopold Gorjanc, rejenec, 3 mesece. — Terezija Trontelj, zasebnica, 73 let. — Fr. Potokar, bivši mizar-hiralec, 60 let. — Ivan Rus, dninar, 55 let. — Matija Sliv-nik, c. in kr. lovec, 24 let. — Terezija Gestrin, roj. Anderlič, stara 38 let. — Alojzija Čuk, soproga učitelja, stara 46 let. lj Pri nesreči na električni železnici v Iki, o kateri smo poročali v soboto, sta bila ranjena tudi dva gospoda iz Ljubljane: Rudolf Biber in Rudolf Medic. ANARHIJA V ALBANIJI. V Draču se trdi, da je zasedel Prenk Bib Doda I š m i, ki leži severno od Drača, in da prodira proti Kruji. Baje se nahajajo vladne čete že tudi pred Tirano in jo obkoljujejo. — Pač pa je v nevarnosti Elbassan, da ga zavzamejo vstaši. — V Draču je mirno. Dne 12. t. mes. so po hišni preiskavi zaprli dra-škega župana G j u r k e v i č a , ki je Srb po rodu. Baje so ga pa na protest ruskega poslanika že izpustili. — Ob črnogorski meji so culi 12. t. m. ponoči v Skadru gromenje topov. V Valoni so zelo razburjeni, ker so zavzeli vstaši Lusnio. — Južna armada hiti proti Fe-riju, da reši dohod v Valono. V Draču trde, da so preskrbeli vstaše Srbi s topovi. — Polkovnik Thompson in italijanski poslanik Aliotti sta tako sprta, da nič ne občujeta. — Angleški vojni ladji »Defence« je ukazano, da naj takoj odplove pred Drač. Zadnje vesli. OŽJE VOLITVE V ISTRI. Pulj. Včerajšnje ožje volitve so bile jako živahne; tupatam je prišlo že med volitvami do incidentov med socialnimi demokrati in italijanskimi liberalci, ki so napeli vse svoje sile, da bi si ohranili pulj-sko postojanko. Rezultat je vse razočaral. Volilo se je v petih sekcijah in rezultati v posameznih sekcijah so naslednji: I. sek- cija: ital. lib. kandidat Corenich 340, soc. dem, Lirussi 285; II. sekcija lib. ital. Corenich 293, soc. dem. Lirussi 344; III. sekcija: lib. ital. Corenich 244, soc. dem. Lirussi 344; IV. sekcija: lib. ital. Corenich 411, soc. dem. Lirussi 362; V. sekcija: lib. ital. Corenich 196, soc. dem. Lirussi 207 glasov. Skupaj je italijansko-liberalni kandidat dobil 1484 glasov, socialni demokrat Lirussi pa 1438, — Po razglašenju rezultata, glasom katerega je izvoljen italijanski liberalec Corenich, je prišlo po puljskih ulicah, zlasti zvečer do hrupnih demonstracij. Italijanski liberalci so namreč priredili obhod, prepevajoč italijanske narodne himne in vzklikajoč »Eviva Pola italiana« ter deloma tudi »Eviva Trieste, Eviva Italia«. Socialni demokratje so priredili protidemonstracije, vsled česar so oboje mase večkrat trčile skupaj in je prišlo do malih prask. Resen pa je postal položaj v ulici Rappicio, kjer so mazzinijanci nastopili proti policiji, ki je bila prisiljena potegniti sablje. Bilo je več aretiranih. ZMAGA DR. SPADARA POPOLNA. Trst. V prvem volivnem okraju (Ko-per-Piran) je zmaga italijanskega krščan-sko-socialnega kandidata dr. Spadara popolna. Volivni boj je bil v Kopru, Piranu in Umagu zelo živahen. Italijanski liberalci so imeli na razpolago ogromen agitatorski aparat. V posameznih volivnih komisijah so rezultati naslednji: Milje: kršč. soc. dr, Spadaro 274, liberalec Bennati 154; Koper: kršč. soc. dr. Spadaro 633, liberalec Bennati 928; Izola: kršč. soc. dr. Spadaro 905, liberalec Bennati 272; Piran: kršč. soc. dr. Spadaro 1156, liberalec Bennati 1100; Umag: kršč. soc. dr. Spadaro 324, liberalec Bennati 332; Petrovia: kršč. soc. dr. Spadaro 292, liberalec Bennati 232; Novi grad: kršč. soc. dr. Spadaro 149, lib. Bennati 307 glasov. Skupaj je dobil kršč. soc. kandidat dr. Spadaro 3733 glasov, italijanski liberalec pa 3325 glasov. V itali-jansko-liberalnih vrstah vlada velika po-parjenost. Odločilni pri tej ožjih volitvah so bili glasovi Slovencev na Kopr-ščini in Piranščini. Socialni demokratje so vzdržali abstinenco, vsaj po nekod, kakor v Miljah, dočim so drugod tudi glasovali za italijanskega liberalca. Pri nedeljskih volitvah dne 7. t. m. je dobil dr. Spadaro 2609 glasov, njegov nasprotnik dr. Bennati pa 2374 glasov. POSLANEC KLOFAČ OBDOLŽEN NEČEDNIH MANIPULACIJ. Praga. »Pravo Lidu« poroča, da je znani češki veleindustrijec in milijonar vitez Menčik posodil svoječasno poslancu Klofaču 700.000 K na njegov hotel pri »Zlati gosi«. Vitez Menčik pa je bil zaradi odtegovanja radi plačila davkov obsojen na globo 750.000 K, ki pa se mu je vsled posredovanja poslanca Klofača pri finančnem ministrstvu zmanjšala na 150.000 K Vitez Menčik se je pozneje branil prolon-girati Klofaču njegov dolg, vsled česar mu je Klofač pripomogel do plemstva, da bi posojila ne iztirjal. Od narodne socialne strani se tozadevne obdolžitve energično zanikavajo. ODSTOP ŠKOFA. Zagreb. Grško-katoliški škof v Križu, Drohobeczky je odložil svoje mesto radi razkosanih premoženjskih razmer škofije. Kakor poroča »Agramer Tagblatt«, je določen za voditelja škofovskih poslov grško-katoliški župnik dr. Nyazady. PREDSEDNIK SOLKANSKE MIZARSKE ZADRUGE RUDOLF KONJEDIC PRED SODIŠČEM. Gorica. Te dni se je pričela pred goriško okrajno sodnijo obravnava proti Rudolsu Konjedicu, predsedniku propadle mizarske zadruge v Solkanu radi krivde. Konjedic je tožen po § 486. kaz. zak. in po § 89. zadružnega zakona, da je kot bivši predsednik opustil prijavo konkurza, dajal naročila in plačila, ko je bila zadruga že davno pasivna. Dolže ga tudi krivih vpisov v knjigi in v bilanci. Obravnava se je pričela v petek, nadaljevala so je v soboto in danes ter bo trajala še par dni. Drž. pravdništvo zastopa Jeglič, zagovornik je, dr. Turna, sodnik dvorni svetnik dr. Sterle, izvedenec ravnatelj Premrov in Kačič. Obtoženec izjavlja, da ni kriv. Zaslišani ¿b bili kot priče dr. Franko, dr. Treo, razni uradniki mizarske zadruge, ravnatelj trgovske in obrtne zadruge Bajee in tudi knjigovodja Janko Trost,, sodni revizor, ki je povzročil, da je zadruga napovedala konkurz. Razprava odkriva gnilobo liberalnega zadružništva, in dokazuje, da so imeli prav naši listi, ki so pred leti pisali, da je ta zadruga na robu propada in da je vsled tega tudi trgovska in obrtna zadruga v veliki nevarnosti. TURŠKA IN GRŠKA TOPNIČARKA ZADELI SKUPAJ. London. V bližini Chiosa sta zadeli po naključju skupaj turška in grška topničarka, ki sta obe znatno poškodovani. IZ ALBANIJE. Drač. Na ukaz Turkan paše je bil izpuščen iz zapora draški župan Gju- Od dobrega najbolje se kupi po najnižji ceni pri 2017 F. ČUDEN Ljubljana 80 Prešernova ulica l. Fine zanesljivo Moče ure, ioni, prslani Ud. ——Nov cenik zastonj in poštnine prosto. iHHMHM^aae raškovič, ki je bil aretovan vsled ovadbe nekega mohamedanca, ki ga je najel prejšnji župan v Draču. Gjuraškovič je bil ob-dolžen, da je izdajal tajne stvari Rusiji in Srbiji. NAPAD VSTAŠEV NA DRAČ. Drač. Napad vstašev na mesto sc je pričel v jutranjem mraku. Posadka v Draču, 900 mož, je odbijala napadalce izza okopov. Holandski častniki so se borili z občudovanja vrednim junanštvom. Poveljnik Thompson je z uspešnim koncentriranim ognjem strojnih pušk in topov povzročil vstašem veliko škodo. Polkovnik Thompson je v boju, ki je trajal 2 uri, okoli 6, ure zjutraj padel, V prvih trenot-kih se je splošno mislilo, da so se vstaši polastili mešta. Pozneje se je pa položaj izboljšal in je upati, da se mesto reši. K SESTANKU RUSKEGA CARJA Z RU-MUNSKIM KRALJEM. Bukarešt. Ob pol 11. uri dopoldne se je carska družina med velikimi ovacijami prebivalstva ukrcala zopet na svojo jahto, STAVKA V ITALIJI. Rim. Železničarji nadaljujejo stavko v Vidmu, Bologni in nekaterih drugih • krajih. V Portu St. Georgiju so našli na železniškem tiru bombo s prižgano vžigalno vrvico. Bomba k sreči ni eksplodirala. Drač. Napad vstašev na mesto je bil odbit. Da bi nastal v mestu kak prevrat, se ni bati. Rim. Napad vstašev na Drač se je pričel na treh točkah. Mornarji inozemskih vojnih ladij stražijo poslaništva in kraljevo palačo. SRBSKA SKUPŠČINA RAZPUŠČENA. Belgrad. V skupščini je bil prebran ukaz kralja Petra, s katerim se raz-pušča srbska skupščina in odrejajo nove volitve na 16. avgust. GRŠKO - TURŠKI SPOR. Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Aten, cla je rešitev spora mod Grško in turško porto še vedno mogoča. Nasilja Turkov napram Grkom so nadaljujejo in narašča zelo vsled teli dogodkov med Grki ogorčenje. Razburjenje med grškim prebivalstvom Jo velikansko. VELIK POZAH V TRSTU. Trst. Sinoči opolnoči je izbruhnil v državnem tehničnem zavodu velikanski požar. Ogcuj jc nastal v oddelku za destilacijo vegetubilnega olja. Na lice mesta so takoj prihitele 4 parne brizgalne tržaške požarne hrambe, mornarji s torpedovke št, 94 in gasilski oddelki tehničnega zavoda. V okolici je nastal med prebivalstvom strašen strah, ker so plameni visoko švigali proti nebu in je bila velika nevarnost, da se vnamejo tudi bližnja poslopja. Požar je nastal v prvem nadstropju, kjer se je vnelo vegetabilno olje. Prvi je opazil požar nočni čuvaj Jerič, ki je takoj obvestil tržaško požarno hrambo. Gasilna akcija je bila zelo otežkočena in bi kmalu zahtevala eno človeško žrtev. Podnačelnik tr- žaške požarne brambe Terson jc šel v goreče poslopje. Rušiti pa se je začelo nanj goreče tramovje in se je rešil z veliko nevarnostjo hudo opečen. Prepeljali so ga takoj precej ranjenega v bolnišnico. Plameni so švigali proti nebu v raznih barvah, rdečih, zelenih, modrih, in je bila vsa okolica razsvetljena. K sreči je ponoči deževalo, kar jc požar nekoliko omejilo. V bližini tehničnega zavoda so namreč velika skladišča lesa tržaških veletržccv in Lloydov arzenal ter obstojala velika nevarnost, da se vnamejo tudi omenjena skladišča. Škoda je zelo velika, ker so po. kvarjeni mnogi stroji. Cenijo jo na pol milijona kron. VELIKA NESREČA PRI ZGRADBI ŽELEZNIŠKEGA PREDORA. Briigg. Na železniški progi Brügg —Dürligen sc je podsul neki železniški predor o času, ko so delali v njem delavci. Zasulo je veliko število delavcev, koliko, se pa dozdaj še ne ve. Dela v predoru so bila silno težka vsled mehkih tal. Ne ve se, ali bo mogoče rešiti delavce še žive. Dosedaj so izkopali samo 1 mrtvega delavca. ZASTRUPLJENJA V ŠOLSKI KUHINJI, Düsseldorf. V šolski kuhinji neke ljudske šole je med kuharskim poukom uhajal svetilni plin iz slabo zaprtih cevi. Šest deklic se je onesvestilo, med ostalimi pa je nastala velika panika, Neka deklica je planila na cesto in obležala nezavestna, Kuhinjo so zaprli. VELIKI TRANSPORTI ZLATA V EVROPO. Cherbourg. Na poti iz Amerike v Evropo so veliki transporti zlata. Na par-nikih Kronprinz Viljem« in »Savoie« je naloženih za 111 4 milijona dolarjev zlata, ki jc določen za francosko banko. Parnika St. Paul« in »Oceanic« pa nosita za 61/2 milijona dolarjev zlata za ostalo Evropo", ~ 1 • Priinorsffß vesli. p Ženska defravdantka. Na ovadba trgovčeve soproge Katarine Brimšek je bila aretirana Evgenija B r a d a š k a, ki je po lastnem priznanju poneverila prvi nad 30.000 kron raznih dragocenosti in manu-fakturnega blaga, katerega je Brimšek njej izročila v nadaljnje razpečavanjc, p Mlada detomorilka. Pred tržaškim porotnim sodiščem se je moralo v soboto zagovarjati komaj 16 let staro kmečko dekle Olivija Braico iz Strunjana v Istri zaradi detomora. Porotniki so potrdili samo vprašanje na prikrivanje poroda, vsled česar je bila obtoženka obsojena na tri tedne zapora, ki se je izenačil s prestanim preiskovalnim zaporom in jc bila takoj izpuščena. p Albanski comis voyageur v Trstu. Na večnem potovanju se nahajajoči bivši albanski ministrski predsednik Izmail Ke-mal jc včeraj z jutranjim brzovlakom južne želcznice dospel v Trst z Dunaja, kjer je bival deset dni. Danes, v ponedeljek, je odpotoval na nekem italijanskem parniku v Valono, Štajerske novice. š Nova podružnica Slov. Straže se Je ustanovila v nedeljo, dne 14. junija. Na ustanovnem shodu je govoril slavnostni govor središki rojak deželni poslanec č. g. Josip O e c. Pristopilo je veliko število članov. — Pripravlja se cela vrsta novih podružnic. V kratkem se ustanovi podružnica pri Sv. Andražu v Slov. goricah. š Poslanca dr. Korošec in Brenčič sta v soboto, dne 13. t. m. pri c. kr. namestniku grofu Claryju kot. preds. dež. šol. sveta v Gradcu posredovala in protestirala proti znanemu postopanju predsednika ormoškega okrajnega šol. sveta vodju ptujskega okr. glavarstva Netoliczky radi ormoške šulferajnske šole. š Orlovska prireditev v trgu Središče. Včeraj dne 14. maja je bila v Središču veličastna prireditev naše mladinske organizacije. Dopoldne je bil obhod po trgu. V cerkvi je imel govor mladinski organizator dr. Hohnjec, isti je daroval tudi sv. mašo. — Popoldne je bil javen nastop Orlov iz Sre-dišča, Ljutomera in Maribora. Govorili so poslanci dr. Korošec, Miha B r e n-č i č, Josip O z m e c. Anton M e š k o in profesor dr. H o h n j e c ter drugi. Slav-nost se je obnesla izborno. Naše vrste v Središču so postale čile in krepke. Noben liberalen veter jih ne podere, več. Z današnjim dnem se je začela zopet nova doba za naše Središče. š V Framu in Gornji Polskavi se je vršil v nedeljo, dne 14. t. m. shod J. S. 'Z. Govorila sta urednik Žebot in tajnik Zaje. Izvolil se je odbor obeh skupin ter je pristopilo veliko novih članov. -- Na Polskavi je bil po shodu J. S. Z. še shod Slov. Kmečke Zveze, na katerem je govoril poslanec Pišek. K. Z. in njenim poslancem se jc. med velikim navdušenjem izreklo popolno zaupanje. š Kmečki kandidat. Dr. Kukovec se že sedaj ponuja okoli za kmečkega kandidata v deželni zbor. Da si pridobi srca kmetov, nastopa s srditostjo proti znanim obrtnim olajšavam. Na ljutomerskem obrtniškem shodu je tudi izrekel svoje prepričanje, da ni več v kmečkem, ampak v obrtniškem taboru bodočnost slovenskega naroda. š Umrla je v Laporjih pri Slovenski Bistrici učiteljeva soproga učiteljica gospa Milena Kopriva v 34. letu starosti. š Wastian odložil državnozborski mandat. Marburger Zeitung« poroča, da je poslanec dr. Henrik Wastian odložil državnozborski mandat, da bi ne zastaralo kazensko sodno postopanje proti njemu, ker se snide državni zbor šele jeseni. Obenem je tudi odložil mesto podžupana v Mariboru, a obdržal mesto občinskega svetovalca. S tem korakom je zadeva, ki jc svoje-časno dvignila mnogo prahu (Wastiana so namreč obdolžili, da je v neki graški knjigarni kradel knjige), prišla v zadnji štadij. Mescca julija se bo Wastianovo perilo bržkone že pralo pred sodiščem. š Graški župan odstopil. Graški župan dr. pl. Fleischhacker je odstopil. Vzrok so razmere v graškem občinskem svetu, kjer zastopniki uradništva in socialne demokracije nastopajo skupno proti meščanski manjšini. š Celjsko porotno sodišče bo v svojem zasedanju, ki se prične dne 15. t. m., razpravljalo naslednje slučaje: t5. junija Matija Pahernik radi tatvine, 16. junija Jurij Skobir radi uboja, 17. junija Vincenc in Rudolf Gorjup radi ponarejanja denarja in Ivan Poklic radi posilstva in oskrumbe, 18. Jožef, Marija in Jakob Vimpolšek in Franc Bevc radi požiga in goljufije, 19. Neža Horvatič radi umora, 20. Gregor Če-bular in Ana Zalokar radi požiga, 22. Jožef Gorišek in Anton Petričič radi goljufije in zlorabe uradne oblasti, 23. Jožef Palir radi požiga in goljufije. š Mariborsko porotno sodišče. V pe-fek, dne 19. t. m. pride pred mariborsko poroto urednik »Štajerca«, K. Linhart. V soboto, dne 20. junija pa bo stal pred porotniki urednik »Slov. Gospodarja« Franjo Zebot. Toži ga žalski Roblek. Koroške novice. k Za knezoškoiijskega svetovalca je imenovan č. g. Valentin L i m p e1, župnik v Kapli ob Dravi v Rožu. k Tom. Koschatu postavijo v Vetrinju pri Celovcu spomenik, k Iz Šmohora poročajo, da škoda, ki jo je uapravila zadnja povodenj, ni tako velika, kakor se je prvotno mislilo. Dež. predsednik je bil na Dunaju in iskal pomoči za oškodovane. k Pogreb Emilijo Schnablegger, vcle-posestnikove vdove sc je vršil dne 9. t. m. ob obilni asistenci. Kondukt jc vodil dekan Kraut. k Nemški krščanski »Banernbund« ima 29. junija v Spitalu ob Dravi občni zbor. To bo protest proti liberal. nemškemu Banernbundu. Govorili bodo načelnik Krampi o šolski reformi, dr. Franc Sommeregger o glavni nalogi alpske agrarne politike in načelnik nižje avstrijskega Banernbunda, drž. poslanec Jos. Stocklero potrebi kršč. organizacije za kmečki stan. Tudi nemški kršč. socialci so se jeli gibati. k 40 letni mašniški jubilej obhajajo letos sledeči sloven. duhovniki: Jan. Bo-š t j a n č i č , župnik v Kamenu Podjuno, Šimen G r e i n e r , župnik v Št. Jakobu ob cesti in dekan Schaubach v Doraa-čalah. Petindvajsetletnico pa obhaja Anton Ž a k , župnik na Porečah. k Škocijan v Poditmi. V listjaku posestnika Mihe Ražuna, po domače Erjaka, je nastal ogenj, kateremu jc podlegel list-jak in hlev. Ker je bil veter, je vdaril ogenj tudi na hišo Jožefa Kranjca, po domače Matajdlna in je uničil tudi Matajdlovi poslopji. Skoraj vse je posestnikoma pogorelo. Ražun ima 15.000 K škode, Kranjc pa 1600 K, zavarovana pa sta bila le za 8000 in 9000 K. Ogenj jc nastal, ker sc je igral štiriletni deklin otrok z vžigalicami in zanetil naštel v listjaku. Tudi hiši Florijana Škofa in Lovrenca Miillerja ste bili v nevarnosti. k Amerikanci-šlaraii, 26 jih je bilo, so obiskali Celovec in Vrbo ob Vrbskem jezeru. k Umor. Iz Možicc pišejo: Sel tukajšnje rudniške uprave je nesel 8000 kron denarja za tedenske plače delavcem k rudniku. Med potom pa je bil ustreljen in oropan. Ves denar mu je bil vzet. Ko so našli mrtvega selq na cesti, so takoj zasledovali morilca. Brzojavno so zahtevali policijskega psa. Toda že prej so zasledili morilca. Piše se Janez Germovnik. Denar so še dobili. Zahvala. 2015 Za prijazne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga in dobrega očeta ozir. brata, svaka in strica, gospoda Hntona Hrko učitelja na II. mestni ljudski Soli na Grabnu nam se ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, zato naj sprejmejo srčno hvalo tem potom. Osobito smo dolžni se zahvaliti čast. duhovščini, tovarišem in znancem ranjkega in gospodom pevcem za v dno srca segajoče žalostinke. Ljubljana, 13. junija 1914. Žalujoči ostali. =□ cz3 cm c=j cza c^a a Pristopate k „Jugoslovanski Strokovni Zvezi"! Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 13. junija 1914. Pšenica za oktober 1914 . . . 13-06 Rž za oktober........9-41 Oves za oktober.......786 Koruza za julij 1914.....7*61 Koruza za avgust 1914 ... . 7'70 Naročajte „Slovenca"! L'016 ? Za izraženo sočutje med boleznijo in ob smrti naše pokojne tete gospodične llgMie Merireiier trgovke s čipkami kakor tudi za obilno spremstvo ob njenem pogrebu izrekamo vsem prijateljem in znancem,osobito preč. duhovščini, slavn. gasilnemu društvu in si. godbenemu društvu tem potom našo najtoplejšo zahvalo. V Idriji, dne 13. junija 1914. 2011 Žalujoči sorodniki. Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, tašča in stara mati, visoko-rodna gospa Fini Poka pl. PoHalalna, roj. Lisenzapf danes zvečer ob 7. uri po dolgi, potrpežljivo prenašani bolezni in večkratnem prejemu tolažil svete vorc mirno zaspala v Gospodu. Iskreno ljubljeno pokojnico bodo v torek, dne 10. t. m. ob 5 y2 uri popoldne v hiši Gledališka uiica 2 slovesno blagoslovili, nato pa prepeljali na pokopališču pri Sv. Križu in ondi položili k večnemu počitku. Sv. zadušne maše se bodo brale v župni Cerkvi Marijinega Oznaneuja. Ljubljana, 14. junija 1914. Fran Poka pi. Pokaialva c. kr. postili kontrolor v p. soprog. Virgil Poka pl. Pokaialva t*, in kr. stotnik Fani Poka pl. Pokaialva c. in kr. mornur. strokovna učitcljica otroka. Marija Poka pl. Pokaialva roj. Krauss sinalia. Heda in Valter Poka pl. Piikaialva vnuka. Vrvi kranjski pogrebni znvo<( Kr. Hoberlet pošteno dekle, srednje starosti, vajena vsega gospodinjstva, želi službe pri g. duhovniku. Naslov pove uprava „Slovenca" pod: 2003. (Znamka za odgovor.) I J){estni trg 25 Kupite po nizki ceni in dobro pri sve-tovnoznani solidni tvrdki H.Sutfner Ljubljana št. 2 Lastna protokolirana tovarna-, ur v Švici. Tvrdka H. Suttner nima nobene podružnice, ne v Ljubljani in ne drugod. Zahtevajte moj novi povečani cenik zastonj in poštnine prosto. ■■■■■■■aaname^H STRAPAZ-IN tovarne B. SPIEGLER in SINOVI, Hronov so izdelane iz najfinejše Amerika-preje ter so v lepoti in trpežnosti neprekosljive. Imajo prednost, da ostanejo v perilu snežnobele ter so znatno cenejše kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni širjavi in debelosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J. CIUHA, LJUBLJANA, Pod Trančo. Zahtevajte vzorce za pralno preizkušnjo. MO I Sukno, volneno blago, vse vrste pe- { rilno blago, šifoni, preproge, odeje, j zastori in izvrstno gotovo moško pe- | :: rilo se dobi po najnižjih cenah :: v manufakturni modni trgovini Oglejte si zalogo, zahtevajte vzorce Sv. Petra cesta 4 UIIIMtmitttlltHnHIflllllMIlIMtlimitltlltHIIMinttnttlltttlliittH I Mil »I I tli »IIM Ml milili llllltMIMIMtMMMMIMIIIIMI IMMIttltMMI t III Mil lllltll IIIIIMIMtt MM lil IIIIMIM Milili MMMIlS Vzorniki prvega svetega obhajila. Zbral in uredil Anton Kržjč. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Ta zbirka bo olajšala delo katohetu pri pouku prvoobhajaneev. Nanion bi pa še ne bil dosežen, ako bi gg. katehcii le zase poskrbeli po eno knjigo, marveč tudi otroci naj bi jo dobili v roko. Knjižica jc vredna, da so ji odloči odlično mesto v družinski knjižnici. Cena lepo ilustrirano in prav lično opremljene knjige jc nizka, stane samo l K, eleg. vezana pa t K 00 vili. »Kateheze za prvence«. Najaktualnejša knjižica, nujno potrebna vsem, ki pripravljajo mladino na z g o d n j i prejem s v.z a k r a m c n t o v , jc gotovo publikacija »Društva slovenskih katehetov« z zgorajšnjim naslovom. Knjižica vsebuje; I. Nauk o spovedi za male p r v o s p o v o d a n c e. (6 kate-hez). II. Nauk o sv. obhajilu za male p r v o o b h a j a n c e (5 katehez). III. Nauk o sv. birmi (3 kateheze). »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Poštna in brzojavna postaja. vi!« V sredini koroških in kranjskih jezer. 1955 Pojasnila daje Josip RHieltz, ¡asinili. REDKA PRILIKA. Lepa enonadstreana hiša i poštenih staršev, v starosti 1-1 do 15 let se takoj sprejme pri Iv. Novaku, mizarskem mojstru v Vižmarjih št. 65, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 1956 Motorno kolo 2 HP, dobro ohranjeno, se poceni proda. Naslov pove upravništvo tega lista. Proda se iz proste roke v Rožni dolini h. št. 218, pri Ljubljani visoko-pritlična WV in debelo s primerno kletjo, zraven je tudi lep vrt. Hiša je še 6 let davka prosta. 1999 z velikim vrtom poleg cerkve v Ljubljani se ceno in pod ugodnimi pogoji proda. Naslov pove uprava ,, Slovenca" pod št. 1957. 1957 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ s popolno gostilniško koncesijo, žganje-točem in tratiko v lepem kraju Zg. Polj-čane, 10 min. od kolodv. juž. ž., blizu farne cerkve, se zaradi druž. razmer ceno proda. Zraven je veliko gospod, poslopje s hlevi in kegljiščem, krito z eternitom, in velik vrt. za zelenjavo, 5 miu. oddtu je vinograd v lepi legi, klet, in vini-čarija, njive, gozdič in sadonosnik, skupno 6 oralov. Letni vinski pridelek 40—60 hI. - Promet gostilne 10—11.000 K. Na posestvu je lep trd kamen in so lahko odpre kamnolom. Vsa poslopja v dobrem stanju in pripravua za vsako obrt, posebno za mesarijo ali stavbenika. — Cena in drugo se izve pri gostilničarju š:. 27, Zg. Poljčane, Staj. — 1937 XXXXXXXXXXXXXXXX K X Sestra X X X X X X X X X X X X X X X X X mm v uršulinskem samostanu na Dunaju (VVahring), se iskreno zahvaljuje, ker je bila pri uporabi tinkture za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, rešena težko želodčne bolezni. Steklenica 21) vin. Naročila sprejema lekarna G,PiccolUfnlJl¡aíia. XXXXXXXXXXXXXXXX X X K K X K X X X X X X Sveže 1954 čajno maslo iz pasteurizirane smetane oddaja v večji množini Mlekarka zadruga v Šenčurju pri Kranju (Kranjsko). Cena po dogovoru. 'MVV v / "i. *\ * mM »rttfc ' tógjjjgsgi , SANATORIUM • EMONA I ZA-NOTRANJE • IN-KIRURGICNE - BOLEZNI. •PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA • KOMENSKEGA-UUCA- 4 1 SEPznw«Kiwwraj-DRFR.DERGANC' Starejša gospa išCe pri boljši rodbini za sedaj ali pa za september (brez oprave) in hrano. Prijazne ponudbe naj se pošljejo na upravo pod štev. 1980. zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga Br. ¡Mowakowič veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd. 2631 llllinilllllllltlllllllllllllllllMMIlMUlMIltIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIlllllllllllllllUMtl Št. 11118 1982 Razpis ustanove za uboje vdove. Na dan obletnice poroke Njene c. kr. visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije Je pri mestnem magistratu razdeliti 400 K med pet ubogih ljubljanskih vdov (to je vdov, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico). Nekolekovane prošnje, v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere (dohodke, bolezen, število nepreskrbljenih otrok i. t. d.) je vlagati do vštetega II. julija 1914 na vložnem zapisniku mestnega magistrata. ff\estni magistrat ljubljanski, dne 9. junija 1914. — - ~ ' — K ¡N N N N N N H ft M h N N H S* S* H H H N H N N N Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravilstvu. Cena K 1'20, vez. K 1'80. Tudi ta knjiga zasleduje smoter, povzdigniti veljavo starih, preizkušenih domačih zdravilnih sredstev. V kratkem času, odkar je izšla, se .je že precej razširila in je splošno znana in priljubljena. — Za vse, ki nabirajo zelišča, je važna knjižica: Zelišča v podobi. Cena 60 vin,, ki prinaša slike zdravilnih zelišč v naravnih barvah, tako da bo vsakdo, ki kake rastline ne pozna, isto s pomočjo te knjižice lahko spoznal in našel. Vse tri knjige tvorijo lepo celoto in bi jih ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker nudijo prvo pomoč v slučaju nujne potrebe. Zemljevid Balkana. 1 : 250.000. Cena 2 K. Ta zemljevid, katerega dobe naročniki celoletnega dela „Vojska na Balkanu" brezplačno, je edini slovenski, najnovejši in najnatančnejši zemljevid balkanskih dežel. Ker so v tem zemljevidu poleg novih začrtane tudi stare meje balkanskih držav, je iz istega najhitreje in najbolj jasno razviden uspeh balkanske vojske za združeno krščansko orožje. Ta zemljevid je neobhodno potreben za vmevanje poteka balkanske vojske in bo tudi pri bodočih dogodkih na Balkanu izvrstno služil, kajti na Balkanu še vedno vre in balkanske države se z mrzlično naglostjo vnovič oborožujejo. •S na Balkanu 1.1912-13. Sestavila profesorja Anton Sušnik in dr. Vinko Sarabon. Cena: elegantno broširano s krasno, večbarvno naslovno sliko K 6*50, elegantno vezano K 8-50. — Obsega popis balkanskih razmer neposredno pred vojsko in vse vojne dogodke do sklepa končnega miru v Bukareštu. V knjigi je podana torej tudi zgodovina druge nesrečne balkanske vojne, katero so neprevidno začeli Bolgarji proti bratski Srbiji in zaveznici Grčiji. Poleg zemljevida, ki je izšel v prvem delu knjige, je zaključku priložen tudi obširni najnovejši slovenski zemljevid balkanskih držav s starimi in novimi mejami. Iz njega so razvidni kraji, kjer so se vršile krvave bitke, krajevne pridobitve posameznih držav ter velikanski poraz Turčije, ki je izgubila do malega svoje oelo evropsko ozemlje. Ta zemljevid, katerega dobe naročniki celega dela brezplačno, stane za nenaroč-nike 2 K. „Vojska na Balkanu" je najzanimivejši in najzanesljiveši popis vojske, kije divjala ob naših mejah in v svojih posledicah še sedaj vznemirja Evropo. Pisatelja sta se ravnala lo po povsem zanesljivih virih generalnih štabov ter umela vplesti med krvave dogodke toliko uličnih do-godbic, da se knjiga čita kot zanimiva in privlačna povest. Tudi v svoji zunanji opremi je ta knjiga najbogatejše slovensko zgodovinsko-leposlovno delo. Ima namreč dva zemljevida, večbarvno naslovno sliko, več umetniških prilog in nebroj pojasnjevalnih slik med tekstom. Knjiga je torej važen zgodovinski dokument, poleg tega pa tudi velikega zemljepisnega in narodopisnega pomena, ter bo kot, taka posebno mnogo koristila naši mladini. Raditega bi Jo ne smelo manjkati v nobeni šolski in društveni knjižnici; odlično mesto bo pa zavzemala tudi v knjižnici vsakega posameznika. Higijeia na kmetih. Po dr. Feltzena knjigi „Landhvgiene" priredil M. C. Cena K 1'20. Rav-najmo se po predpisih higijene, in obranili se bodento bolezni ter živeli srečni in čvrsti do pozne starosti. To je novo geslo, katero nam zabičuje zdravniška veda. Ce se bodemo varovali razmer in pogojev, ki provzro-čajo bolezni, potem se nam tudi bolezni same ni bati, ker sploh ne bo našla pristopa do nas. Navedena knjiga je natančen in poljuden katehi-zem teh navodil ter razumljivo obravnava vsa posamezna poglavja higijene. Knjiga bo mnogo koristila vsem slojem, posebno se pa ozira na naše podeželske razmere. Pridejan ji je pouk o prvi pomoči pri nezgodah. Posebno porabna je ista za ljudske predavatelje in voditelje društev, ki bodo v njej našli mnogo zlatega zrna za naše ljudstvo, lstotako je pa knjiga za vsakega posameznika vredna vsega priporočila. Knjiga uradnih vlog. Zbral Janko Dolžan. Obrazci političnih, vojaških, finančnih, davčnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena K 3-—, vezana K 4"—. — To je praktična knjiga prve vrste in zato vsakemu potrebna. Že naslov sam pove, kako bogata zbirka najrazličnejših vlog, potrebnih vsak dan, je v nji podana. Obrtne vloge, vloge za uveljavljenje vojaških ugodnosti, davčne napovedi in druge finančne vloge, tožbe, pravde, oporoke, kupne pogodbe, izbrisne pobotnice, vloge na deželni odbor, prošnje itd., vse je v knjigi natančno obrazloženo in pojasnjeno z različnimi, za razne slučaje prikrojenimi in takoj porabnimi vzorci. S pomočjo te knjige bo vsak lahko sam napravil pravilno vlogo ter jo, ker je pri vsaki vlogi vlogi označen predpisani kolek, tudi po predpisu kolkoval. V primer s koristmi, ki jih nudi ta knjiga vsakemu, je nabavna cena nizka. Enkratni izdatek za njo se bo v kratkem času bogato izplačal. Zdravilna zelišča. Prirejeno po nemški knjižici župnika Jan. KUnzle-ja. Cena 60 vin. po po pošti 70 viu. Poleg knjige „Naša zdravila" in pa brošure s tabelami rastlin „Zelišča v podobah" je izšla tretja knjižica te vrste pod naslovom „Zdravilna zelišča". Ta knjižica je skromna, pa bo zadovoljila vsakega, ki jo bo rabil; kar si morda zastonj iskal v obširnejših zdravilskih knjigah, boš našel v tem kratkem, pa jedrnatem spisu. Čudil se boš, da je moderna veda pozabila na najboljša zdravilna sredstva, katera je sam stvarnik podaril naravi, da so nam vsaki čas na razpolago. Naši stari so jih poznali in z vspehom rabili, moda pa jih je črtala iz programa ; so pač prevsakdanja in si jih lahko sam zastonj preskrbiš, zato kljub svojim neprecenljivim vrlinam nimajo veljave. Knjižica, katero smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi, je dosegla prav izvanredne vspehe. V Švici, kjer je izšla, v nemškem jeziku, so se ljudje kar trgali za njo; v par mesecih se je prodalo do 250.000 izvodov. N K N K E N K m N K N E M K N M N N N K K K R N K >: K M m m M M K N n K N N K N m N N N M m w k * ' "-©J Nsr-^tó i. Vti'm - 'iixnxxxinnxixnx Izdaja konzorcii »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«, Odgovorni urednik: Jožel Gostinčar, državni poslanec*