Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje
L. 5	LIBOJSKI KERAMIK
Št, 2
DRUŽBENI PLAN V LETU 1-961
pojavljajo^fp^lriL^roi—Ia°3=Si!iva&Sno% predorne^peči, vnašajo precejšno^negotovost v to kakšen nad bo nas družbeni plan za letosnge .leto. lastne^ohko in izkušnje iz dragih tovarn^nas.uc 130,^ae ^oasih^^
poiskusna doba obratovanja tako velike ^.. v dolgotrajna in da lahko traja neka3 mesecev. Razumi;3 odvisen da je prav od tega, kako dolga^bo ra porslm-nn doba, odvise fizični in vrednostni obseg nase proizvcdnoe v tem letu. ker^ pa čas hiti, je bilo kljub tako negotovi °f“^i,to Pac gred stavlja bolj predvidevanje. kot pa oaraz dejens-nih kapacitet tovarne, potrebno_sestavitr^plan.
Tako sestavljen plan je videti takole %
kot je naša,
-	gospodinjska keramika.
-	grafitni topilni lonci
1,85o ton ali 5po,4oo,ooo,-din 3o ”	”	24,6oo,ooo»-
Skupaj izdelati;
l,88o ton ali 555,ooo.ooo, din Za dosego tako postavljenega plana bo potrebno
raznih krožnikov	3 ?269.4oo
raznih skled	7o9.5oo
raznih, vrč6v	č~-P+ /^
raznih ostalih	gospodinjskih	izdelkov 1,6c8,7?o
raznih izdelkov tehnične	keramike	bo,ooo
grafitnih loncev
Ta uroizvodnja, ki je po .fizičnem obsegu za lo,3% višja kot v lanskem letu, naj bi bila dosežena priolizno istim številom zaposlenih, kot je to bilo v^lans-e	.
Takšno predvidevanje sloni na rezultatih zadnjih le* rezultati pa bodo verjetno še ugodnejši, so.3 bo miciawi\ vsakega posameznega proizvajalca glede na uvedoo obračun
po ekonomskih enotah vedno večja.	.	, ..,r1jorio
Struktura družbenega bruto proizvoda bo obonvlDGin, v naslednji številki, ker še niso znani družbeni instrumenti, kateri bodo regulirali odnos med podjetjem m cruzo ,
Franjo Tilinger

KAJ BO TPTWff.ffT.A_ -reform zm
Bnnpq -ie že znano, da v letu 1961 prične ^ nov a etapa našega burnega gospodarskega razvoja.J,
ShPd™!be5£tSiosŽvVterioc!alisii5™.ekonoBikeLtosetopao
nekaterih Inštrumentov ekonomske P0l^iko, kot razdori dohodka, kreditni sistem in zunanqetrgovrnski rozi	o^a
ri-iio nh1 vi7-ia novi etapi. Vse , tar se to spivminjol ^ smislu^so kaže kot posledica isredno hitrega ^o^druz-
benih in materialnih proizvaDalnih sil. Hittr družbGnl^r.^^^
io^roŽtosfil iLfTSt30”	dinamite r-zvoja, ki
izv?r?SSS|r“beSŽ odnosiv in ki oblita*,	ekonom-^
s ki sistem, se javlja kot glavno	- 'T>» odcrstva.
z novim letom. Zajela bo vsa področja	Paz^ne velite
V družbenem planu za leto 1961 so	s veli®
spremembe zunanjetrgovinskega in deviznega rezim^. To spre^
membe bodo močno vplivale na nase gospodarstvo m se D v nokatere^intorose^	dGVi*noga in zunanjo trgovin~
skega sistema je vsekakor v s ki:, jev a njo mu	g G " a e 1 it o v
viznih sredstev s sistemom gospodarstva, <te bisc^ doiirov teh sredstev delila po ekonomskih principih. Od
koristenja in razpolaganja z deviznimi f^d^Vz-ht4a mš kako bo n se gospodarstvo gospocarilo, kot to z^ht.va nas gospodarski sistem. Jasno pa jo, do no maromo takog proiti na popolno prostost razpolaganj z deviznimi sr^čk » ^ b0 ie pac to povezano s stanjem nase plačilno_bilance. 4prva do sistem liberaliziral velik del uvoza ^aueriu °v r-p ^ cir -n-riblTŽno 1/4 našega celokupnega uvoz^» GospoaarsKG oi ganizaciie bodo na t^mčin lahko v vsakem.času dobite devizna sredstva, a ko bodo razpolagale z dinarskimi sredstvi. . .
Druga velika skupina materialov za reprodukcijo pa bo kontingentirana. To iz razloga, da so Sospedarsnm organizacijam zajamči obstanek in pa, stabilnost v seveda zahteva določeno prostost v razpolaganju deviznih* štev. V ta namen naj bi gospodarske organizacije iskoristile za nemoteno koristenje sredstev 8o% Innauuiotnndi -pkori še enih sredstev. Poleg tega pa bodo lahko korist lin devizna sredstva tudi s posebnimi sporazumi z banko, . ki g a la z deviznimi* sredstvi in jih prodajala. tisti gospodar st, organizaciji, ki bo ponudila boljšo pogoju., Eci bo imela na vsak način prednost industrija oziroma gospode, ska organizacija, katero proizvodnja je v glavnem -'^menjerk izvozu. Ta podjetja bodo imela prednost pri nadoupu deviznih sredstev v določenem procentu od svojega ustvarjenega izvo za. z novim sistemom bomo dosegli, da gospodarstvo ne bo vcc odvisno od administrativnih čdločb.
Popolnoma razumljivo^pa je, da bo prehod ^ novi nanjetrgovinski in devizni režim pokazal ao~ocsnu pr-	.
Treba je pričakovati korekture predvsem j pogleau izvoza, ki de bil stimuliran z visokimi koeficienti,. Uvozni eiP.trum.nti, posebno tisti, ki sc nanašajo na uvoz reprodukcijskoS-^t^i. Ta, v glavnem bazirajo na. odnosih cen, carinah m ostalih instrumentih. Vsi so usmerjeni na tiste 'spremembe « teterih ii
ni3= 30
plačilno bilance, To je razumljivo, ce pomislimo, da je nase gospodarstvo trpelo pomanjkanje po reprodukcij sKinmt e rialih ter da je oskrba bilo nedovoljna. Razvoj nase industrije kaže na to, da mora preskrba z materiali za reprodukcijo biti boljša in zahteva povečanje uvoza, ker se bo izrazilo 7 deficitu plačilne bilance. Po drugi strani pa smo do seda3 bili primorani stimulirati izvoz nekaterih izdelkov, čeprav je bilo jasno, da pretirana, stimulacijo, ne vodij produktivnosti dela in ne tezi, da bi so zmanjšali stroski proizvodnje, Ker smo dobili v preteklem mesecu dodatna devizna sredstva od drugih držav v vrednosti ca. l5o milijonov dolarjev, ni potrebno, da se poslužujemo takšnih metod, S tem je 3osno, da bo izvoz padel tam, kjer so podjetja uživala visoko stimulacijo, na drugi strani po bi to bil razlog za predvideno
povečanje plačilne bilance,	, ,	. .	,
2 liberalizacijo uvoza sredstev za reprodui.eei3o tn možno vlagati več v modernizacijo in racionalizacijo procesa proizvodnje. Celotno gospodarstvo pa bo dobilo pogo3<3 za ni-trejši d-Vig produktivnosti, kar bo dalo dvig .izvoza m zman3~ šanje uvoza tistih izdelkov, ki se proizvajajo doma,
ž novim zunanjetrgovinskim in deviznim režimom bo_ ^ prišlo tudi do sprememb v kreditnem sistemu in v.organizaci31 bank Te spremembe bodo dovedle do decentralizacije kredit nih funkcij v bankah in v upravljanju komun, ker bodo gospodarske organizacijo neodvisne od bank. Gospodarske organizacije bodo razpolagale z večjimi sredstvi, ki 3hh bodo^lahko uporabljale za finansiranje svojega podjat33, Po arugi Suro-ni pa. bo ta kreditna politika stabilizirala odnose v gospo—
čIg. 2? s Vu.	v
V letu 1961 predvideva družbeni plan povečanje proizvodnje blaga ža široko potrošnjo za 15%. Ravno tako pa 30 predviden večji uvoz teh izdelkov, kar pomeni, da se bo na našem tržišču pojavilo znatno več blaga kot v pr■j ceklin^letih, Rovi zunanjetrgovinski sistem bo deloval na^ta^način, da se bo dvignila proizvodnja tistih izdelkov j ki 3rh zahtev^ noše tržišče» predvideva se, do bo nase trzisce mnogo bol3 založeno in oskrbovano z raznovrstnim blagom, Rov sistem pa bo dovedel tudi do tega, da bo prišlo nujno do zmanjševanja cen nekaterim izdelkom široke proizvodnja (n,pr,tekstilnemu
blagu).	v	-
Roš uvoz se mora. v tam letujianasati na proizvode , pri ko. ter ih so proizvodni stroški nižji ali pa na nivo 3 u svetovnih stroškov proizvodnje, Proizvode , katere^ smo Jo^ sedaj izvažali, imajo še nadalje perspektivo, da ostanejo na seznamu izvoza, vendar po nismo konkurenčni zaradi višjih stroškov proizvodnje, To se odraža v tehnologiji nase industrije, V tem smislu pa se vlagajo vsi napori, da _dosezemo činprej v petletnem planu 196o - 1965 avtomatizacijo in^modernizacij o industrije, S pospešenim tempom a vt ona t iz a c 13 e in modernizacije industrije bomo zboljšali poloza3 v mednarodni delitvi dela. Rovi zunanjetrgovinski in devizni^sistem nam daje pogoje, da realizirano postavljen program našega gos pod ar sin ga napredka.
- rus -
■ G IB AH JE PROIZVODNJE KEKOVIH ( j c mar - okt obor 196 o)
- V prvih devetih mesecih pr e tekle g o leta so .industri-je in rudniki nekovin povečali proizvodnjo v primerjavi . z istin obdobjem leta 1959 za 15.5% ali za 5.5% več, kot je bilo to predvideno z zveznici družbenim. planota.
Po posameznih republikah je bila videti proizvodnja nekovin izražena'v indeksih takole:
1.lo,196o
l,lo.l959
FliRJ Srbija Hrvats ka Slovenija
Bosna in Hercegovina
Makedonija
Črna gora
H5.5
llo»6
112.9
115.8
115.8
151.7
201.7
V keramičnih izdelkih pa se jo proizvodnja odvijala
takole:
Vrsta izdelkov
Gospod.ker amika Gradben? keramika Sanitarna keramika Elektro porcelan Ker,knmaliz, cevi
1959	196o	Inde ks 196o
1. lo.	1.1b~.	T959"	
4.589	5.159	112
8,244	12.154	147.2
1.705	2,242	151.7
5.879	5.058	15o.4
11.567	lo,76o	94.7
Ker nas zanimajo podatki o gibanju.proizvodnje gospodinjske keramike, bomo te podatke navedli še po posameznih proizvajalcih.
nB, Kidrič’’	2.121
"Jugoker-mika", Z ?prašič	1, o11
Ke ra nič n? ind.Liboje	1.55 8
"Keramika”, Za ječar	119
2.527 1,184 1.578
231
Ho. o 117.0
I05. o 194.0
Analiza teh podatkov nam dokazuje, do proizvodnja keramike na splošno nekaj zaostaja za. proizvodnjo.ostalih .nekovin. Drug"' ugotovitev je, da bo povprečno, proizvodnja _ keramike no prebivalca v letu 1960 znašala okrog.0,54 kg in da se bo povprečna potrošnja na prebivalca dvignilo na cca 9.4o kg. Razlika med domačo proizvodnjo in potrošnjo se krije z uvozom.
E, O,
28 .
TD?ko_ bo rešeno sušenje v strugarni
Že dalj časa je imelo podjetje namen izdelati nove ogrejevalne neprave v strugami, kar bi nedvomno mnogo doprineslo k dvigu proizvodnje v ten odd e Ilcu, Vendar kljub večkratnemu razpravljanju ni moglo te go. do predkratkega izvesti zarodi tehničnih in finančnih težav, Z dograditvijo madžarske peči pa je bilo glavno rešeno, t,j,, imamo na razpolago_dovolj toplega zraka, ki bo oddajal prepotrebne kalorije in odvzemal nezaželeno vlago v oddelku strugarne. Ta zrak pa je sedaj seveda potrebno primerno speljati v oddelek, skratka potrebno je izdelati in montirati tlačno in sesalno omrežje z regulacijo. Za vse to so že izdelani načrti, po katerih se izdeluje omenjena naprava.
Sušilna naprava bo delovala na sledeči način:
Ogrejevalni zrak. ki g- bomo dobili od predorne peči, bo zbran v posebno zbirno cev, od koder bo potoval v posebno mešalno.komoro. Mešalne komora ima v prvem pre Im tu dve žaluzije, kateri sta avtomatsko regulirani s termostatom. Ena žaluzija bo služila zn reguliranje omenjenega toplega zraka, drug- pa za dovod svežega zraka, V primeru, da^bo temperatura v strugami na ra st la preko določene , se bo žaluzija zaprla in bo odvisni topel zrak odhajal skozi posebno pretlačno žaluzijo v prostor oddelka prodorne peči.
Drugi prekat mešalne komore služi podobno za dodajanje povratnega vlažilnega zraka v prvi prekat, odnosno -v kolikor bo že dovolj nasičeno z vlago - na prosto.
Vlago v sušilnici bo registriral humidostat, kateri tudi'regulira žaluzije v drugem prekatu. Na prvi prekat jo vvzan tlačni ventilator, kateri odsesava zrak skozi prekat nešalne komore in ga potiska v cevne sisteme na katerih so nameščeni onenostati, ki zrak razpršijo od zgoraj navzdol.na polico, kjer so zloženi surovi izdelki. Zrak nato struji skozi police, kjer odvzame vlago omenjenim izdelkom in nato se spusča proti tlom. Pod polico je vgrajen zasilni sesalni sistem, skozi katerega sesa vlaženi zrak ventilator in ga popisne, če vsebuje dovolj vlage, v atmosfero, v nasprotnem primeru pa v prvi prekat mešalne komore,
S ten sam na kratko opisal delovanje tiste naprave, za katero si vsi želimo, posebno strugarji, da bi čiuprej de--•-ovala,
.	Zato naj še navedem to, kar bo vse najbolj zanimalo,
^•j. da bo ta naprava delno stavljena v pogon 15,februarja, v celoti pa 3o,marca.
Mirko Mežnar

■ja v niši n-dloščilni poči
V	drugi polovici ae s 3 ca oktobra lanske go leta smo poskušali, da bi mdloščilna peč dala vsej nekoliko boljše izdelke kot doslej. Čeprav je peč zelo stara in kot takšna že izrabljena, nerentabilna in neekonomična v primerjavi z novimi tipi takšnih peči, mislim, da bi lahko bilo žganje v tej poči kv-litetnejse, če bi jo bolj ekonomično izkoriščali in če bi z njo ravnali z večjo pozornostjo. Z boljšim, koristne j sin nalaganjen robe bo peč bolj izkoriščena. Delo z večjo zavestjo sc bo odražalo v kakovostno boljših izdelkih, To pa lahko doseženo le načrtno, da že danes veno vsaj za jutri,
če ne zg dalj časa, kaj in kako bono nalagali v peč.
Iz priloženega grafičnega prikaza št,1, kjer.je prikazano kakšno je žganje v peči sedaj , dobiao več zaključkov. Poglobiti se norano v grafični prikaz sedanjega poteka žganja v tej peči. Iz njega lahko Vidino, kateri izdelki in kakšen asortiment nam da najboljšo, kakor tudi naj slabšo možnost za izkoriščanje peči.
Predan bi pojasnil grafični prikaz, norano spoznati osnovne elemente, na podlagi katerih sno prišli.do zaključkov, kakor tudi elemente, ki nau določajo dobre in^slabo strani v ekonomičnen izkoriščanju sedanje dekorne peči.
Znano je namreč, d^ izdelke m la ga no _ v samotne košare, v katerih se dekorirani izdelki žgejo. Če je zaradi višine izdelkov potrebno, uporabljano tudi šanotne plošče, da lahko naložimo več vrst, t,j. da lahko kombinirano višje in nižje izdelke. Ravno v ša notnih ploščah je osnova za ekonomično izkoriščanje^dekorne peči, kakor tudi kakovost dekor ir enih izdelkov. Če pogledamo težo posameznih košar in posameznih samotnih plošč, lahko zaključimo, da teža košare, kakor tudi samotne plošče, ni vedno enaka.
Poglejmo številke!
hajtežja koš era tehta 26,8 kg. Razlika v teži med košarama najlažja košara tehta 26.2o kg je o,6 kg ali 2,5%
Najtežja plošča je težka 6.8o kg. Razlika v teži je l,2o kg Najlažja plošča je težka 5.6o kg	ali 21,5%
V	grafičnem prikazu je seveda upoštevana srednja vrednost, in sicer zn košaro 26,6 kg in za ploščo 6,o6 kg.
Zgoraj navedene teže samotnega materiala sen navedel zaradi boljšega razumevanja pri črtanju priloženih grafičnih prikazov št. 1 in št. 2.
Pojasnilo za grafični prikaz št, 1.
Ha tem prikazu imamo predstavljeno količino izdelkov fn samotnih pripomočkov, v leg za posamezno košaro.(Takšen potek 3e bil dejansko med 19, in 24.oktobrom 196o), Spodnji stolpi predstavljajo količino izdelkov v kg s številko košare, Spodaj vodoravna prekinjena črta predstavlja, povpreček za robo v kg. _Zgornja lomljeno, črta predstavlja dejansko porabljeno ko-rleinc š omota za spodnjo količino roba. Zgornja vodoravna pretrgana črta ^predstavlja p ^vpre ček upor ob lj onega samota v Odnos med š omot on in robo jo v razmerju, 5 • 1 v korist oanota, t,g. 5 kg samota za 1 kg izdelkov. Če pogledamo posamezne košaro in primerjano količino izdelkov s količino anota, lahko zaključimo, da. so posamezni primeri zelo ugodni
3o
in-nasprotno zelo neugodni. Ec e dva e a so zelo ugodni tisti « iri 't* n n količina 2? obe nad povpno ckoui in količina ISota pod 'oovpieSkon Ckošare št. 44, 45, 4?, 52,.5», 1. 19, 20, 21, 22)^ Zelo neugodno napolnjene košare so: st.63, 64,
65, 2, 4, 23 in 27*	Vl „ , .
Če pogledamo še grafični prikaz st. 2, kjer so
prikazane potrebne KceVkg za 75° C, lahko zaključimo, da iQqqo ravno tako zIonijono črto za robo, kakor tudi za sa-notne priponočke in da je črta enako zIonijem kot na gra
ficnen prikazu št. 1	vt ^
Podrobnejše pojasnilo za prih'z st,2 in pojasnilo, kako naj bi polnili košare pa v naslednji številki,
Ve Ko
Glej grafični prikaz na strani 3! ln 32!
Var ču.jm o s ponočnim nate rialom.!
Že prvi, za marsikaterega še dokaj nejasni razgovori o ekonomskih enotah, so dali razmišljati, kako individualno oceniti delavca v sklopu ekonomske enote.	. .
Do sedaj je veljal v glavnem samo en kriterij za merilo vloženega truda: to je odstotek doseganja proizvodne naloge. Za nov način nagrajevanja bo seveda ta kriterij preširok pojem in bo potrebno poedinča ocenjevati po rentabilnosti in produktivnosti. Konkretno: rentabilen za strugarno bo tisti delavec, ki bo presegel količinsko normo z minimal nimi stroški na osnovnem in pomožnem materialu. Da ne Dl sia ekonomska, enota strugarne nepripravljena v. novi^obračun, di rad dobronamerno prikazal odstopanja glede koriščenja pomožnega materiala v letu 196o za zadnja tromesečje.
Pr "1 27 2	y/
Poraba polirne pločevine /uvozne pločevina/ v skupini krožniki rebrasti globoki štev.5:	„	r
1.	Vulovič Frida: poraba polime pločevine 6o cm.dos.nOž, 116>
2.	Pilih Marija:	"	"	}7o cm	113%
X	___ n/r	t!	M	1Q0 CB ”	86%
3. Grohar Marija:
In poraba umetnih gob:
1,	Pa. j k Albina: 4- gobe za izdelavo skled rebr.št.2 pri ?2% dos.
2,	Krk Martina:11 gob za oblikovanje skled rebr.st.5 pri 83%
dos, _
Ta prikaz porabe ni, kar se tiče mene, niti pohvala niti graja. Namenjen je ekonomski enoti strugorne, n bo odslej dajala svoje mnenje in oceno.
ep -
Grafični prikaz št
ho	ITN
M	ir\	O
Sklada za ko.apot + fildo
Vazo Vazo
podstavki ČK
V-za št,153 V za št,153 Vaza št.153 Vaza št, 153
Pop,;; miki + vrči |
Skledo za koap.+ vrči |
Lončki 1/4 1 + skledo 1 za konpot + vrči
Lončki 1/41
podat,BK+škod.BK + lončki
Bodpt.ČK + lončki 1/4 1. R)dst.ČK+ pos.za sl.ad.BK
podst,ČK + vrči ČK
Fildjani.+ skodelice ČK
Lonček 1/4 1, slcod,p: + posodo za sladk.
Lonček 1/4 1
J.
Fildj.+ vrči EK
Fildj. + vaze
Fildj,+ vazo
podst.BK + vazo
podst,BK + vaze 1____I__J____I__
vO
(M
ITN
CM
ra
CM
CM
CM
r—I CM
O
CM
ON
_rd-
ir\
<o
•M-
<o
ra
vo
CM
MD
rH
M3
ITv
CM
LfN

ITv
rt
xh
■4
ITN
CM
l
O VT\ o ra ra
IT\	O
rvi	r\i
CM
O ITN O
Kcal/kg °C	Grafični prikaz št
Zn	fiflffl, obratovod,j e In
Ne kr'j zapovedi dobr e or ga ni za cj-je.
-	Orgnriz-.ciio morajo voditi ljudje, Id. so polni volje* vztrajnosti, r-zunni in pripravljeni na sodelovanje,
-	Dobra organizacija je mogoča le
pravic in dolžnosti ter pri(takojšnjem in nepristransKen
reševanju nastalih nesoglasij,
-	Obsežnejšo ukrepe je mogoče izvesti le, cc funkcionirajo detaj li
-	Napredek zahteva menjanje svojih delovnih metod in navad. Zato vodit o, da zaostajate, v kolikor zo ve c let niste menjali svojih delovnih metod in navad.
-	Pri dobri organizaciji je potrebno sodelovanje ljudi* Za pritegnitev ljudi k sodelovanju pa je potrebna iniciativa in primarna taktnost,
-	imeti je treba vedno pred očmi, da ni dela, ki se ne bi dalo opraviti enostavnejše in lažje.
-	Sproti raziskujmo napake! S pravočasnim ugotavljanjem pravih vzrokov manjših napak se običajno izognemo večjim na pa kan,
-	Najavljena dogledna najboljša rešitev problema še ne p . meni, da smemo sedeti in ničesar narediti po tem probl
-	Naš osnovni cilj in namen je čim večja, cenejša in kvalitetne jš' proizvodnja!
-	Izrednih prizadevanj ne smemo prezreti!
Razpored delovnega časa
Organizirano gospodarjenje v podjetju zahteva tudi dobro organizirati, razpored lastnega dola. Zaradi boljšega pregleda razdelimo vsa dela vodilnih oseb v pet grup, in sicer:
>o-
.enu.
tehnična proizvodnja
komercialna
finančna
upravna
personalna
\
jCn.ozen.ska strokovna literatura deli delovni čas posanežnih vodilnih oseb takole:
Funkcija (problemi)	Direktor	Tehnični direktor	Komerc, direktor	Obratovod. šef delavnice	Pos lov od delovodja
Tehnična proizvodnja	2o%	5o%	%	55%	6o%
Komercialna	15%	lo%	55%	5%	5%
Finančna	15%	lo%	ld%	lo%	5%
Upravna	4o%	2o%	tu o	15%	15%
Personalna	lo%	lo%	lo%	15%	15%
Proučite razpored svojega dela				in ga primerjajte	
s ten razporedom.
Po inozemski literaturi
j	Z A H V A L A	|
i	1
|	Ob bridki izgubi naše drage mame Modeste |
| Kopriva se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali | z nami in jo spremili na njeni zadnji poti. Po- g |	sebno zahvalo	izrekamo	sindikalni	podružnici KIL,|
1	godbi,	pevcem	ter	vsem	darovalcem	vencev,	j
§E	||
I	Hčerki Marica in SiIva z dru- |
1	žinnmi, sin Iv-n z družino ter g
|	sin Ljubo	g
Pregled nekaj najboljših primerov zaslužka po posameznih oddelkih
za mesec november 196o
1|	H	00	i
i	A	OI	l	!
d	i	ti	i	|m h -oh
I	ti	d	o,
i cx>o i j; d ti d h •rr>
r^ai
: O -P 1 J co p m ' 'O ti o !Q +> ft
-T
ti	ti -o		ti ti	ti	
o	ti O	•H	•r-0 H	S	
•H		N	•H >		♦H
>tQ	H <]	O	ti ti	M	
O		ti	ti (ti	0)	O
h)	• ti ti		m	XQ	N
	(D d)	ti	o	ti	
ti	ti >m	0)	•o ti	•H	
0)	n ti	ti	<y ti	ti	0)
bO	m ti	rti	N ti,	ti	-p
ti	ti ti	CD	•H ti	i—i	(D
>N	O EH j M		O N	i*	ti
n		ti	1	
i	■	o		
	•H	•H		
i	>o	ti		
!	(U	H		
i	ti	ti		
i ti		>		ti
ti	0)	CD		O
i ti	ti	>o	ti	‘H
■ ti	ti	>co	ti	s
: bO	o	ti	ti	ti
ti	Tj	>	ti	•H
! ti	O	N	>	ti
i -p	ti	ti	l -H	ti
1 m	ti	ItiL	1 ti	ti
TJ
N
•H
-p
i O ! bO
1—I
M
CO
i
II
Porast bolniških dopustov
Loto 196o je zr n^rni, zatorej poglejmo, knko au z bolniškimi urami v mesecu decembru in nato v letu 196o.
Če primerjamo t-belo meseca novembra in decembra, lahko ugotovimo, da je % pri večini oddelkov padel.
Oddelek	Štev
.____ ljudi
Strugarna	74
Livarna	41
Samotni oddelek	2o
Prodorne peči	74
Slikr.rno	31
Razvrščevsinica	11
Zunr.nj a skupina"	26
Sklad.got, izdelkov	13
Vajenci	44
Pakirnica	5
Gmota	18
Okrogle pači	22
Uslužbenci	62
Skupne ure	December bolniške ure	A-
15.984	2.188	13.6
8. 856	1.148	12.9
4.32o	368	8.5
15.984	1.7ol	lo. 6
6.696	1.264	18.8
2.376	248	lo.4
5.616	532	9.4
2,8o8	16	0.6
9.5o4	136	1.4
1, 080	152	14.1
3.888	576	14.8
4.752	1. o24	21.5
13.392	648	4.8
Če pa pogledamo stanja za vso loto 196o, ]dc je % bolniških ur po posameznih oddelkih sorazmerno precej visok«
Oddelek
Strugarna Livarna
Samotni oddelek
Predorno peči
Slikama
Ro z vrše e v: lnica
Zunanja skupina
Skl d. got. izdo llcov
Vajenci
F' kirnica
Gmota
Okroglo peči Uslužbenci
Ure za 12 mesecev	Od toga bolniških c, ur	J0	
19o.l52	21.690	11.4
97.7o4	13.450	13.7-
49.o44	5.o21	lo,2
19o.888	23.373	12.2
90.489	7,295	8,-
26.308	2.32o	8.8
68,651	2. 872	4.1
32.473	4. 244	13.-
1o5,348	2.274	2.1
12.434	2. 008	16,1
46.74o	5.556	11.8
54. 577	7.2o8	13.2
151.428	3.580	2.3
Če sedaj seštejemo samo bolniške ure teh oddelkov, ki so tukaj z jeti, bi to znašalo loo.891 ur. Samo zamislimo si, lv j vse bi se lahko napravilo v teh ur-h in koliko. Mnenja som, cF bi plan šo višje presegli, kot smo ga. Pravzaprav pa sploh ni vredno besed, ker si pač vsak član kolektiva lahko predstavlja, kaj so da v toliko urah napraviti. Upam,da se bo v letošnjem letu vsa ta stvar izboljšala.
Pomislimo samo, koliko škoda smo s tam napravili podjetju in tudi sami sebi, saj smo v letu 196o morali plačati samo dopolnilnega socialnega zavarovanja 915.381.-din. Poleg toga moramo še računati hranarino do 7 dni, ki jo plača podjetje. Nadalje vzemimo, koliko je izplačala družba, t.j. socialno zavarovanje, za zdravila (ki jih mnogi ne uporabljajo in jih zavržejo), za zdravstvene usluge in šo in še bi Lahko naštevali. Tnko lahko verjamemo, da bi sc iz vsega ' tega nabralo prav čedna vsotica, katero bi lahko podjetja in družba namenila v druge namene.	Lado Koštcoaj
Fonesre čili so se_
Železnik Fanika;
Ponssrečenk? je sedel' ne slopniceh in malicala.
V bližini -sta se dve sodelavki prepirali za neko razgledna.-co. Ena je potem hotele razglednico s silo odvzeti druga, tnko, d~ je uredil: ob pone sreče nko, Id. je padla^in pri padcu udarila z levo roko ob zaboj, iz katerega je štrlela konica žičnika,
Primožič Milica:
Fone sreče nke je stala na stopnicah, ki se uporabljaj o za dostop do višjih polic. Med tem je stopila z desno nogo na desko v polici, katera se je zarodi ne pritrjenosti premaknila. Zaradi tega je ponesrečenim izgubila ravnotežje, padla na tla in si lažje poškodovala desno nogo.
Žuraj Marijo:
Pri prehodu od kotlarne do garderobe se je spotaknila na opeki in padlo. Lažje si je poškodovala koleno desno noge in dlan desne roke.
V preteklem letu, t,j, 196o je bilo skupaj 49 nesreč.	f
Lado Koštoranj
VESTI 0 NAŠIH DELAVCIH
(Poročilo personalnega oddelka) od 2o,12.196o do 2o,1,1961)
Spre j eti^ v delovno razmerje :
1.	ITa žnikar Ernest
2.	Verdel Stanislav
3.	Verdel Adolf
26.12,196o 6.1.1961 7.1.1961
Razrešeni delovnega razmerja:
1,	Lazar Ana
2.	Korele Terezijo
3.	Ribar Ivan
4,	Podbornik Vera
5.	Babič Karl
6,	Obreza Olga _J, Gradišek Franc
8.	Pohole J - kob
9.	Dvannjšč-ek Željko
10.	Kopriva Modesta
11,	Jakop Ivan
28.12.196o
5.1.1961
3.1.1961
9.1.1961
5.1.1961
6.1.1961
15.1.1961
15.1.1961
15.1.1961
19.1.1961 19.1.1961
K II. prem. pri pred.peči K kurjač parnega kotla FK II. prem. pri pred, peči
PK čišč . izd. in vliv,ročk EK loščilka VK priprav.graf. gmote K strugar keramike EK nakladalec PK izdal.podst.vseh vrst PK II.prem.pred.peči PK II,prem,pri pred,peči PK II,premik,pri pred,p, E žigosanja polizdelkov VSI šef laboratorija
Tovarišu
ob upokojitvi
Zapustil nas je mizarski veteran, la. je zvesto opr vij-1 svoj poklic polnih petdeset let, saj je preživel šest državnih^voditeljev, pa čepr-v je živel stalno v Sloveniji in na Štajerskem,	. x.n
.Že pod oblastjo stare Avs ur o ogrske se je izučil
svoje obrti, katere se je trdno držal in jo opravljal po _ sodobnih načelih kot pomočnik in mojster v popolno zadovoljstvo svojih odjemalcev. Tako je delal ves čas^mcd obema vojnama, Po osvoboditvi pa sc je vključil v socialistični sete*8 tor in se zaposlil v našem podjetgu, v katerem je delal polnih petnajst let do svojega petinšestdesetega lota starosti. Bil je trdnega, priljubljenega značaja in ravno to ga je bodrilo, da. je dočakal še razmeroma zdrav svoj zasluzeni po-"ko
Klampfer Jože ja eden tistih delavcev, ki je.kljub vsem. težkočam dosegel vse pogoje in dobil polno pokojnino, za katero mu vsi želimo, do bi jo užival na mnoga zdrava let-.
A,.Vočko
D o mo č o n- loga: 'Ter
Ter je stranski produkt keramike, Proizvaja ga v večjih količinah tudi Keramičn: industrijo Liboje. V Libojah j c- že postal neke vrste nacionalna.moža. Ja lepo enakomerno razdeljen po ekonomskih enotah, Skoda,^da so pojavlja v tako velikih količinah, sicer bi že bil zaščiten kot planinka. Komercialne vrednosti za na s pravzaprav nima previsoke, ztoo tudi vratar ni pri njem preveč natančcm. Vsakdo ga odnese toliko, kolikor ga potrebuje. Ima to slabo lastnost, da ne diši, m tekstilu in usnju pa pušča temnorjave abstrakh ne slike, ki sedaj še niso najbolj v modi, Njegova dobra lastnost pa je ta, da dobro impregnira čevlje.ali obleko,Je zelo trpežne barve, ki tudi m soncu ne obledi. Kemične čistilnice do danes še nimajo njemu o na to vre dne ga nasprotnika. Madeži na obleki pridejo šele po prvem kemičnem čiščenju in likanju 1 po do izraza. Proizvodnj a tora ni planiram , pa ga vseeno proizvedemo več, kot go rabimo za domače potrebo.
- ep -
Še nekaj o novem letu
Novo lato se je začelo v znamenjuj?stovitve in pogona nove prodorne poči. "Veselo in srečno žganje!" je postal naš novoletni pozdrav. Zato j tudi ne bi? Voščiti srečno in veselo novo leto neodvisno od peči, ni mogoče! To si lahko privoščijo ljudje, ki se zadovoljujejo s telesno temperaturo +37"C. Za nas keramike telesna temperatura še ne predstavlja nič. Rabimo namreč lo4o + 37 C za normalno življenje. N-^m tud to nič ne pomaga, če zvišamo telesno temperaturo recimo na 42° /kar pri takšnih praznikih nikakor ni mogoče/, če
h,, onP arw: pr s v t ko živi jonsko važna. Samemu pozdravu in obonon voščilu torej ni kij očitati. Jo aktualan in o kot takšen še v prostem času drži v napetosti m v zv,,zi
proizvodnonoČGQ pisoti 0 proizvodnji!. O ten nggoSo
kdr j drugič. Zdaj so novoletni prazniki ^ vsakdo zeli v niru zopriviti še tisti denar, ki rnjs ostal od Dedka Mraza in Novoletne jelke. Treba je poplakniti ogabno - siadU okus po plinu, ki go ja bilo zadnje dni starega leta nn prwte^ Nekateri celo trdijo, do suo zamudili priložnost, ko irLm vzeli Velonjčanon iniciativo iž rok in sani pncJi z mpc lj v o plinovoda. Toko o grajani plin ja mahoma postal nas zrn-
voznik.	za la,oton;=s je t0J;aj priusren izgovor /zo Že-
110/1 j3 P^flu	ono rolnuto ugasnoM in ko
prida tista parolo	vseh do žal združite sa nojbolj^ao
izraza, se je k noši nizi pcigugal.staronsi nozakar. Pr, kloto, ko bi vsaj kaj panotno ga zaigrali! Čudil sem se,da je nož že precej v lotih Se teko vnet za glosb.o. Gožba po pravkar "fušalo" Avsenikov valček. Van vole ek ni vse c. sen ga začuden vprašal”. No! Najraje inan vojaško koračnica. Avsenika sploh ne! Povoda! van bon zakaj: Mlad zakonski p me ie lmp-11 nov radio. Oba sto bila ono njo, da go glasba samo takrat lupo, čo je glasno, kolikor so Ig dn. Ngun aparat je bil vedno odprt do kraja, da je grnelo po.stanovanju. To le op'zal neki tat, zlezel skoz okno v spnlnico.in zacol. iskati denar. Prav takrat jo igr 1 Avsenikov kvintet. Saj pozn-te tisto skladbo, ko prvi.zaspi ki :rmotišt, za ngia pa vsi ostali, seno harmonika še igra. Nato nastane pc.vza m tudi ta utihne. Tat pavzo ni pričakoval in je ravno v ten trenutku prevrnil stol. Mladi noz go sovoda slisal ropot m tatu prijel. "Pa kaj vas to no veseli? suo se začudili.
"Mene"nai to veseli! V spalnici sen bil vendar gaz! Zato tuli Avsenikov ne na ran!" Odgugal se je d :,1 j d. Posledica pa ao bila, da sen še triler it zg po vrst j o plačal postraznino. Kaa = lu z--' ten je nastal mrk, Se donos sen prepričan, da go oil tisti, ki je napovedan za 15.februarje .	-	,	.
Ostalo po tako sani veste. Invantura! Prvo za obrao-nini sredstvi po žepih in nato "nedovršene" po shranbi.
UGANKARSKI KOTIČEK
No gr a dna novoletne uganke r
Reševalce n-gradnih ugank prosino, da nan oproste, ker se jo tiskarski škrot poigral z rinskin pozdraven, ki ga je spremenil v zimskega. Nadalje jo v eriz nlm bil izpuščen opis besed pod 48 in 6o navpično. Zato sao upoštevali, kaor pi innl pravilno besede pod 48 navpično. Ker.po, bi morali reševalci kljub izpustitvi opisa pod 6o navpično.pravilno rešiti ime grškega državnika, ker je za ngegovo me bilo zn: nih dovolj črk, smo vso tiste križanke, v katerih so reševalci icionov li državnika Ar os c id in ne kot je po? o Vilno Aristid,"vrgli v koš kot nepravilne.
4o
Od pravilnih rešitev, ki jih je bilo 1/3 vseh poslanih, je žreb določil;
1,	nagrado v znesku din 3.000.- tovarišu Pinter Marjanu
2,	”	”	”	u	2,ooo,-	”	Šuler Minki
3*	M	"	"	”	l,ooo,-	11	Polak Rozaliji
Ker je bila izražena želja Keramika, da uvedeno ugankarski kotiček, vabimo vse, ki znajo sestavljati križanke in podobne uganke, da se javijo odgovornemu uredniku, tov, Marjanu Zdolšku!
Uredništvo
Rešitev nagradnih ugank
Vodoravno; 1. lest 4-, Goran 7. otep 11, ave 12, KS 13, ok 15,Ero 16. sa 17. grob 19. Aron 21, et 22. prodorna peč 25. I+o 27, pegatka 28. era 3o. ca 31. okt 32, SSK 34.
TT 35, uta, 36.tat 38.ton 4o*zre 41,HR 42. LT
43,	kis 45. ano 47. sli 49, pot 51. vi 53.Est 55, los 56.ti 57,aga 59.Aristid 62.ras 63.De mir kopija 66. in 68. pesa 69. Mira 70, on 71.Kap 73. Lu ?5,ca 76.ern 77.emir 78. Lopta 79,klet
Navpično:	1, lasnice 2. AVa 3. se 4, geodet 5.ro :6,Nnraks 8,te
9.ere lo,potrata 12, krepka 14, kopast 17.GR 18,
Bog 19. Ant 2o, ne 22,pa 23,rana 24,ca 26.ta 2§,rt 31*Atene 33,kokos 35,ura 36, trs 37, tli 39,nit
44.	tv arine 46.os a me1 48,les k 49,podira 50«listnat 52. Ig 54,Trisul 55.Lipica 56. ta 58.ad 60, Im 61.TAE 62, Ra 64, ep 65. ja 67 na n 7 o, one
72,pi 74.up 76.el
Vretena
I. 1, s 2. as 3. sla 4, klas 5. sloka 6. Solkan 7.salon 8,Jhso 9, las lo.la 11.a
II. l,a 2,ar 3,rak 4.Akra. 5.Bakar 6,baraka 7,barka 8,raba 9.bar lo.Ra 11.r.
III,	1, a 2,Ra 3, kr a 4, karo 5. tarok 6. brobnt 7* Kot ar 8, kota 9.tok lo.ko 11, k.
Rebus
Astronavt
KRIŽANKA
pjitnimmiiintfi 4	ItH/mipiHHII 1	3'	HfUhinumit h	ttUitiUUMlt*1 i		6	7	tuhtam' i	4	10	11	42 i J
						14						i J
15					46			S	17	—-	JTTlfiffnflfilfl!	I n
Hi			m	19			IH ?.§s	2.0				
21 I		ipt	IZ			SSH				iMeSilS	«A	
I		2fc			* m	V			lig iSMč.	28		
j 29	30			m	31				31			
j yT							| f i j	35				
i								3?				
Vodoravno
1. Tor-'Ijevski simbol, 6. izr oz z,- posebno glasbeno podejgnje, 13. d-ljšo literarno delo, 14. kr-j v Erekmurgu, 15. opuse a9, 17. iae pevce zabavnih popevk (brat Iva Robiča), 18, šahovska z a h g-- , 19. neznanka v ant e motiki, 2 o, šahovski izraz,
21,ploskovno nora, 22, pivski klic, 23,domača žival, 24.sosedna soglasnika, 26. oblika pon, g la gola , 27, no c g i plen,
28, mlečni izdelek. 29. japonski nos a c , 31. obr one 1 o st,
$3, at o lisica peč , 3 5« deklo (srbohrv.) 36, značka , 3? * grški otok
Navpično;
1, šara, 2,razbojnik, 3, ovoj, 4. osebni zaimek ( 2. s ki,-)
5,grško-rinsko doba, 6.nekaterih rastlin neoplojen zameouk,
7,	ameriško noš ko ime, 8,.iniciatke n: sega državnika »9. znam-k/*i pr:* v g k" vg lo# očiglcdGn 11«, ind ust? r i j s	r vst-liiio. 12#
japonski telovadec 16,človeka!jubna organizacije v Sloveniji. 2o.hodi 22, nr-vos lov je 23, gostija 24, tveganje 25. kr aditiva ptica 26, rasti im ovijalko 27, zensko me 28, noc 29.nas otok Jo, različni samoglasniki 31.predlog 32, premikanje v zraku 34, la? at ic a z ■: 6. vod or c vno
I
1.
Vre teni
1
2 |-
3[___
41	|
S J |
(y[\ j_
?li
Z |
9]
lo|~
I. vreteno: 1,predlog 2.voznik 3.nsznrnka v noto^titi ^
4.	kr 3 i s st nnsko trd:-3 ve v bližini bpiiv.
5.	podoba 6. zgleden pisatelj 7, nocan clovok
3.	noč ^ .veznVs. lo, vpraša Ime c 11. soglasnik
'”'ŠE! -SESBHiiBL
vrtnine 8.del skelete. 9,šbovilo lo, sr^disca vrtenja 11. predlog
Za tiste reševalce, ki novoletnih vreten niso pravilno re šovali, d- jeno nekaj navodil.
Vretena rešujemo tako, dr prejšnji črki dodano novo, vne do sredina vreteno.. Nato pa odvzemno po dno črko do -onca vretena. Vrstni rod črk jo lahko zanongan, h,pr,s T - ET ~ TER - RETO - TEROR itd.
KAZALO;
Stran
1,	Družbeni plan v letu 1961 — F.Tilinger
2.	Kaj bo prinesla refora- zunanjetrgovinskega s is tena - ruš -
3,	Gibanje proizvodnja nekovin - F.,O.
4.	Kako bo rešeno sušenje v strugami,- M.Mežnar 5* Potek žganja v naši nadlosčilni peci - "VeKo
6,	Varčujao s ponožniti aotorialon - op -
7,	Za n^še šef e »obr-tovod jo in noj stre - Po može as ki literaturi
8,	Pregled nekaj najboljših princrov zaslužka po pose nežnih oddelkih za novonbor 196 o - JR
9,	porast bolniških dopustov - L, Kost ona j
10,	Ponesrečili so se - L.Koštoaaj
11,	Vesti o naših delavcih
12,	Tcv.Klanpferju ob upokojitvi - A.Vocko
13,	Bonač'" naloga - Ter - ep
14,	80 nekaj o nove a lotu - ep -
15,	Ugmlrrski kotiček - M. Z.
24
25
27
28
29
30 35
35
36
37
37
38
38
38
39