Siev. 242.
Posamezna Številka stane 1 Din.
V LfDliifai)!, v Ceirlek flne 25. ohiobrs (923.
leio li.
Naročnina
za državo SHS:
do preklica:
•) po poŠti mesečno Din li bj dostavljena na dom
mesečno.....n 12
za inozemstro:
mesečno . ......Oia 23
3 Sobotna izdaja: =
r Jugoslaviji.....oin 20
v inozemstvo ..... „ 40
mm Orna (nncrttnm»mm
Cnostolpu potita« vrst* tnali iglam p« Uln »«50 In Oin. »•—> »•liki ogla« nad l'«m rt-itn* po Otn. ? 80, poslana Itd. po Oia 4'—.
Pri večjem naročila popnst
1 zbala vsak dan IzvsemSi ponedeljka tn dneva po prat> ntkn ob 5. ari zjutraj.
WT Uredništvo |e ? Kopitarjevi olloi ite?. d/tli Bonopisl se ne vračajo; netrankirana p tam t se ne sprejemajo. Uredn. telef. Str. 50, upravn. Stv. 328.
Političen list za
Oprava je v Kop.tarjerl al. 6. — Račun postne hran, ljubljanske it. 650 za naročnino tn St 349 za oglase, zagreb 39.011, sarajev. 7563, praška ln duna|. 24.797.
Janko Jovan:
Čehi in Jugoslovani.
Leta 1913 je obhajala Ustredni jedno-fa českich hospodarskich společenstev v Pragi petindvajsetletnico svojega obstoja. Ker sem bil tedaj pri Gospodarski zvezi, ki je stala s to zadružno organizacijo v poslovnih zvezah, me je nagovoril pokojni dr. Krek, da sem šel na ta zbor zastopat slovensko zadružništvo. Šel sem tja z veseljem, ker sem bil prepričan, da za gospodarska vprašanja ne dobim boljših učiteljev kot so Čehi. Imel sem čast seznaniti se z Blažekom, Stanekom, Franto, Kroihe-rom in drugimi vrhovnimi zadružnimi delavci.
Kratek čas, kar sem ga prebil med Cehi, me je uveril, da smo Slovenci majhni in oni v gospodarstvu orjaki. Njihova zadružna organizacija je že tedaj obsegala nad 3000 zadrug in to zadrug, ki niso bile e registrirane pri sodišču, temveč registrirane s svojim delom v narodu. Ko sem v pogovoru z voditelji češkega zadružništva izrazil željo, ogledati si pomembnejše zadruge, sem bil obsipan v povabili, žal, da ;em mogel le nekaj zadrug osebno obiskati in se prepričati o njihovem živahnem delo-ranju. Ti maloštevilni dnevi med Čehi so tili za me šola, ki so mi dali mnogo na-ikov. Žalibog, da do tedaj dogovorjenega načrta o medsebojni izmenjavi gospodarskih delavcev ni prišlo, ker je to vojska ireprečila.
V času svojega bivanja v Belgradu «m imel čast pogosto občevati z odličnimi ;ospodarskimi delavci nove Češkcslova-ike S pokojnim poslanikom Kalino in kon-[ularnimi zastopniki Češkoslovaške smo icnovno razmolrivali o potrebi ožjih gospo-larskih stikov obeh držav. Že takrat so ti idlični zastopniki Čehov tožili, da ne dobe rotrebnega umevanja v odločilnih gojpo-larskih krogih pri nas, a so razlagali, da )oteka nerazumevanje iz premalega upo-rnanja obeh sicer prijateljskih narodov.
Da so Čehi med vsemi avstrijskimi na-ledstvenimi državami najkulturnejši in da io znali svojo gospodarsko politiko naj-ipretneje voditi, je danes celemu svetu asno. Dočim smo mi n. pr. pričeli organi-irati industrijo notranje, je bila njihova in-lustrija v takem stadiju razvita, da je mo-ala takoj organizirati ekstenzivno trgovi-io. Njihova želja po orientaciji na zahod Icer ni uspela v oni meri, kot so upali, 'sled česar so morali iskati starih predvojnih zvez na jugu in vzhodu.
Naše trgovske zveze s Češko je morda Ubijala kompenzačna pogodba iz 1. 1920., :er smo se skušali oboji za premoč v zago-ovljenju lastnih koristi, kar je na obeh traneh rodilo mesto zbližanja — odtujitev. Temu je bil vzrok način izpeljave, dasi je lila kompenzačna pogodba od obeh strani tulantno zamišljena. Čehi se pritožujejo, fa Je Jugoslavija tako kar tiče uvoza kot izvoza zelo malenkostno zastopana v češki zunanji trgovini.
Pri tej priliki mislim, da •"'orarao ime-fina umu uekaj okoliščin, ki pa ne stoje v ikaki zvezi s dosedanjimi pogodbami. To 5 nesigurnost naše valute, nesigurnost na-|ega pravstva, ker odvaja na eni strani na-trgovino, a na drugi Čehe. Važen mo-"ent za presojo položaja pa mislim, da je Polnost, ker je imela Češka že pred vojno teio razvito industrijo, a skoro cela trgoma za Češko je bila osredotočena na Du-faju, kjer so imela sedež tudi najvažnejša fcŠka podjetja.
Da se nesoglasje v gospodarskih od-lošajih med nami in Čehi odkloni in se »a naroda tudi trgovsko zbližala, so priredi češki industrijci prijateljski izlet v Ju-ioslavijo ter posetili glavna mesta naše dr-®ve. Dočim so bili Čehi v Novem Sadu in 'juhljani vsestransko gostoljubno sprejeti, ! del belgrajskega iu zagrebškega časoma odrekel prijateljstvo bratom iz Češke to to zlasti »Vreme« v Belgradu in sHr-
v Zagrebu. Napad teh listov moramo 'hsojati iu uverjen sem, da je sprejem v Ljubljani zbrisal Čehom marsikateri bridki 'Pomin na ?pozdrav« teh listov.
Prepričan sem, da napadi .Vremena in
Hrvata izvirajo bolj iz nepoučenosti kot zle volje. Čehe se sumniči kot egoiste. Zakaj? Zato, ker so s svojim zmernim delovanjem že v predvojnem času stremili za gospodarsko osamosvojitev od Avstrije in so ta cilj vsaj v industriji že dosegli, ko smo Slovenci in Hrvati še ponižno hlapgevall. Bili so tudi narod, ki se je prvi po prevratu finančno ne le udejstvil sam, ampak pokazal tudi drugim državam smernice zdrave finančne politike. Za tako osamosvojitev pa ni bilo dovolj samo praznih besed, ampak dosti trdega boja za obstanek. Če so v tem boju tudi v zvezi z nami mislili na svojo korist, je tako umevno, kakor je opravičljivo, če smo mi v sklepanju pogodb s Čehi mislili v prvi vrsti na sebe. V polemiki z belgrajskim in zagrebškim listom povdarja »Prager-Presseo- "opravičljivo, da trgovine tudi med bratskimi narodi ne more voditi drugo načelo kot »do, ut des« ali »toliko kot ti dam jaz, daj ti meni«. Tega se moramo zavedati vedno. Želimo trgovskih zvez s Čehi, ker gospodarska zveza z njimi bo utrdila naše medsebojne prijateljske narodne in politične vezi, a miloščine ne moremo od Čehov ne želoti in ho-teti, kakor je tudi sami ne bomo nikomur delili.
Češki industrijci zapuščajo Jugoslavijo užaljeni vsled omenjenega napada. Užaljena zavrača napade tudi »Prager Presse«,
dasi ve, da se tem potom ne bode dalo premostiti nezaupanje. Grožnjo bojkotirala češke industrije in trgovine zavrača s komentarjem, da statistika uvoza in izvoza izl >"azuje zelo malenkosten odstotek zainle-resiranja jugoslovanske trgovin" na njima. Temu nasproti moramo konstatirati, da uradna statistika češkega uvoza in izvoza ni povsem merodajna za presojo resničnega položaja stvari. Na češkem izvozu navidezno ne participiramo, ker naš dosedanji največji uvozni predmet, češki sladkor, uvažamo vsled jadranske tarife« ne neposredno iz Češke, temveč iz Trsta; prav tako nismo udeleženi na izvozu žita neposredno, ker za Češko kupuje v Jugoslaviji kof '-'/va roka Dunaj in se v Češki še vedno vrši žitna trgovina v veliki meri s posredovanjem Dunaja. To nezdravo razmerje se ne bode dalo odkloniti niti s časnikarskimi napadi, niti s časnikarsko polemiko, ampak je le dokaz, da se medsebojno premalo poznamo in je treba ožjih medsebojnih zvez. Zato pa upamo cla bode tudi uvidevnost Čehov šla preko sličnih incidentov, ter našla sredstva, ki so za medsebojno zbližanje koristni in potrebni.
Ko zapuščajo Čehi Slovenijo, upamo, da odneso od nas najboljše spomine in bode sprejem, ki so ga dobili pri nas, ogladil pot k odstranitvi neprijetnega in za oba naroda škodljivega nezaupanja.
SSBSk«! (Ž.
KDO SE JE PONUDIL BELGRADU? - USTANOVITEV HRVATSKEGA
LJESTVA.
KRA-
Za^reb, 24. okt. (Izv.) Med »Hrvatom« in »Pravašem« se vodi zelo pikra polemika o tem, kdo se je ponudil Belgradu: fran-kovci ali zajedničarji. Današnji »Pravaš« izjavlja, da so zajedničarji nedavno poslali v Belgrad ponudbo, v kateri se kažejo kot državotvoren element ter pravijo: Hrvatska Zajednica je že dala svoje preizkušene ljudi za ministre v Belgradu, pripravljena je to zopet storiti, ako rad'kali pristanejo na rekonstrukcijo kabineta. Kakor hitro bi bilo nekaj ministrskih portfeljev v sedanji vladi, v kateri no sedaj samo Srbi, porazdeljenih med zajedni carje, ne bi samo prenehal veliki odij v hrvatski javnosti, ampak bi se vodstvu Hrvatske Zajednice celo posrečilo privesti gotovo število Radičevih poslancev v Belgrad- s čimer bi se okrepila pozicija radikalne stranke.
Z druge strani pa >Hrvat« dokazuje frankovcem, da so se oni mudili v Belgradu. »Hrvat« je s svojo pisavo prisilil zagrebškega zdravnika dr. Milana Kovačevi-ča, znanega frankovca, da je danes objavil pismo, katero je pisal notranjemu ministru Vujičiču. Iz tega pisma se vidi, da se je dr. Kovačevič pogajal z Vujičičem, dr. Lazo Markovičem in Ljubo Jovanovičem. Obenem je dr. Kovačevič priložil svojemu pis-
mu »načrt, kake bi se vzpostavilo hrvatsko kraljestvo«. V tem načrtu zahteva, da se ustanovi hrvatska kraljevina, kateri bi pripadala tudi Bosna in Hercegovina do Vr-basa, eventuelno tudi Slovenija, če se ne bi ta izjavila za samostojno vojvodino. Kralj Alelcsand. r bi se imel v Zagrebu kronati za hrvatskega kralja; kraljev namestnik v Zagrebu bi bil kak član kraljeve hiše. Kou-federirane države bi imele skupno samo zunanje ministrstvo, obenem bi sklenile carinsko in brambeno unijo. Vladar bi se imenoval: car Srbov, Hrvatov in Slovencev in bi vladal nad ujedinjenimi državami južnih Slovanov.
Frankovci — kakor tudi sam dr. Kovačevič — trdijo, da je (dr. Kovačevič) to delal na svojo roko, zdi se pa, da je dr. Kovačevič delal v sporazumu z vodstvom stranke in cla je on predložil maksimalne zahteve stranke.
Po informacijah Vašega dopisnika so bili frankovci pripravljeni pristati tudi na mnogo manj ter so bili pripravljeni, da se odreko Bosni in Hercegovini ter Sloveniji in jih prepustiti Srbiji, ako bi ožja Hrvatska, eventuelno tudi brez dela Srema. dobila neko samostojnost.
srednje linije.
Belgrad, 24. oktobra. (Izv.) Današnje »Novosti« objavljajo razgovor z g. Ljubo Mihajlovičern, bivšim poslanikorj v Washingtonu in srbskim politikom, ki največ deluje za revizijo ustave v prav-cu politike srednjo linije. G. Mihajlovic je dejal, da njegovi pristaši smatrajo, da je potrebno, da so centralna uprava bavi samo z važnimi političnimi vprašanji, ki se nanašajo na notranjo ureditev in na zunanji položaj. Vso skrb glede gospodarskih, kulturnih in socialnih vprašanj pa je treba prepustiti neposredno ljudstvu. To pa pomeni, da treba dati pokrajinam široke samouprave. Izkušnje imamo, da je naš parlament, če bi ostal še r a dal je tak, kakršen je sedaj, nesposoben, da se bavi z velikimi državnimi vprašanji. Nadalje jo g. Mihajlovič dejal : Naše gibanje ni naperjeno proti nobeni politični skupini, je popolnoma samostojno in želi sodelovanja vseh ljudi in vseh političnih strank, ki bi soglašale r našim programom. Naš program zahteva revizijo ustave in ustvarjanje potrebnih zakonov za ureditev države na podlagi pravih demokratskih nučel in s polno ljudsko kontrolo,
itii'
KOMUNISTIČEN UPOR V HAMBURGU.
Hamburg, 24. oktobra. (Izv.) Včeraj so komunisti uprizorili v Hamburgu puč, ki je zahteval poleg materijelnih žrtev ludi precej človeških življenj. Delavstvo jc gradilo barikade, temni elementi pa so plenili po trgovinah in stanovanjih. Danes vlada v mcr'u zopet mir in policija obvladuje položaj. Danes ponoči priplovejo v hambur-ško luko ena križarka in več torpedovk.
PRELOM MED BAVARSKO IN BERLINOM.
Berlin. 24. oktobra, (izv.) Generalni državni komisar za Bavarsko je prepovedal trgovino z devizami na bavarskem ozemlju.
DRŽAVNI ZBOR ODGODEN.
Berlin, 24. oktobra. (Izv.) Zasedanje državnega zbora je odgodeno na prihodnji ted en
BOJI V PORENJU.
Mainz, 24. oktobra. (Izv.) Pri zadnjih nemirih je bilo tu ubitih 5 oseb, večje število pa je ranjenih, med njimi nekaj težko.
Mainz, 24. oktobra. (Izv.) Delavci so preprečili proglasitev renske republike. V inesto se je pripeljalo v tovornih vozovih kakih 30 separatistov, ki jih je pa prebivalstvo pregnalo.
h
Trpljenje naših zasužnjenih bratov jc- prispelo na vrhunec. Kar se zadnje čase godi v Julijski Benečiji, presega slutnje največjih pesimistov.' Brezobzirni laški nacionalizem je zastavil svojo sekiro ua življenske žile našega rodu, pusti vsi vstran vse pomisleke in vse ozire človečanstva in kult urnosti. V imenu na dutega lastnega nacionalizma se hoče z barbarskimi sredstvi izbrisati nacionalnost našega naroda in mu iztrgali njegovo dušo.
Slovenci! Zločin bi bil, ako bi dalje mirno gledali to početje, s kojim se kulturna država sama onečašča. Naj slišijo bratje onstran naših mej, naj sliši ves civilizirani svet. da se čutimo s svojimi mučeniki eno, cla je njih bol naša bol in da z njimi v imenu človečanstva, svobode in kulture pred celini svetom dvigamo plamenečo obtožbo proti tistim, ki so jim naši bedni rojaki po bridki usodi zročeni na milost in nemilost.
V ta namen so vsa narodno-obramb-na društva Slovenije sklenila, da sporazumno s političnimi strankami (SLS, JDS, SKS, NNS, NSS, NRS) in z njihovim solidarnim sodelovanjem v dnevih petletnice našega osvobojenja izpod tujega jarma
po vsej Sloveniji
prirede manifestacije proti nasilju nad našim zatiranim narodnim življem zunaj naših državnih mej ter za njegovo na rodno in kulturno svobodo.
Po vsej Sloveniji, vsekako po vseh mestih, trgih, večjih krajih, naj se prirede
v nedeljo 28. oktobra
skupne manifestacije vseh Slovencev irt Slovenk brez razlike strank, ki naj bodo glasen, toda dostojen protest proti barbarstvu in nekulturnosti, ki se izvajata nad našimi iskreno ljubljenimi brati onstran naših meja!
Naša. prestolica Ljubljana pa bo manifestirala v pondeljek 29. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«.
Združimo s solzami naših bratov jezo in ogorčenje teptane pravice!
Za vsa narodnoobrainbna društva: akcijski komite:
Dr. Janko Brejc, Aleks. Hndovernit, dr. I. C. Oblak, dr. Vlad. Ravnihar.
Fr. Smodej.
Mainz, 24. oktobra. (Izv.) Včeraj pozno zvečer so separatisti izpraznili vladne poslopje.
Duisburg, 24. oktobra. (Izv.) Okoli 6. uro zvečer so proglasili rensko republiko, Policijo so Francozi razorožili.
Aachen, 24. oktobra. (Izv.) Danes ob 6. uri zutraj je bilo le še vladno poslopje zasedeno od separatistov. Ponoči so se pripeljali v mesto avtomobili kljub prometni prepovedi in so se peljali do vladne palače. Sumijo, da so pripeljali orožje za separatiste.
Spever, 24. oktobra. (Izv.) Francoski major Louis je predlagal na sestanku vseh strank, naj bi se začasno, dokler se ne urede razmere, ustanovila za Porenje avtonomna država. Predlog so vse stranke soglasno odklonile.
INDUSTRIJSKI OBRATI V ESSENU USTAVLJENI.
Berlin, 24. oktobra. (Izv.) Iz Essena poročajo, da so vsi industrijski obrati delo ustavili. Delavcem so odpovedali delo včeraj, uradništvo pa je odpuščeno s 1. novembrom iz službe. Zaradi finančnih nepri-lik je ustavilo delo tudi Thyssenovo podjetje v Hambornu, vsled česar je brez posla okoli 13.000 delavcev.
NEMIRI V BERLINU.
Berlin, 24. oktobra. (Izv.) V mestu je prišlo tudi včeraj do malih draginjskih neredov. Vlada je ukrenila vse korake, cla pospeši izdajanje večjih vsot polnovrednega denarja v promet
Gorie mM Bratov v Italiji.
Kakor je bilo pričakovati, se je zgodilo: tudi tržaški prefekt je izdal za neita-lijanske liste podoben ukaz kakor furlanski, le da je njegov še krutejši. Sramotna listina, s katero se ho"e duševno zasužnjiti primorske Slovane, se glasi:
&t. 041-5328.
PREFEKT TRŽAŠKE POKRAJINE.
Ker je umestno, da se še pospeši sto-pljenje elementov, ki tvorijo to pokrajino;
ker je temu stopljenju med drugim v oviro to, da se objavljajo novine v neitali-|aiiskem jeziku, ki so zato razumljive samo majhnemu delu prebivalstva;
ker je za državo in vse državljane koristno, da se ne tvorijo ali vzdržujejo v državnih mejah narodni parlikularizmi, ki bi po zadržanju svojih organov delovali proti svrham mirnega sožitja obmejnega prebivalstva:
videvši čl. 3. občinskega in pokrajinskega zakona
UKAZUJE:
Od 24. oktobra t. 1. naprej bodo vsi Bsti, ki so se doslej v tej pokrajini izdajali v neitalijanskem jeziku, morali imeti poleg Italijanskega prevoda naslova celotni in odgovarjajoči prevod člankov, priobčil, naznanil itd., ki bo moral slediti neposredno vsakemu članka ali vsakemu ločenemu odstavka. Za prevod se morajo rabiti prat enake črke kakor so rabljene v izvirniku.
Radi tega se zase žejo vsi listi, v kate-rlli ne hi se povsem ali doloma upoštevala ta odredba, in proti prestopnikom se bo postopalo po zakona.
Uradnikom in agentom javne sile je naloženo izvrševanje navzočne odredbe.
V T r s t u, 22. oktobra 1923.
Prefekt: CRISPO MONCADA s. r.
Ta ukaz zahteva celotni italijanski prevod »vseh člankov, priobčil in naznanil«, torej tudi pesmi in — oglasov. S tem so takorekoč smrtno zadeti vsi tržaški slovenski listi, ki za italijanske prevode ne bodo mogli zmagovati stroškov. Cela stvar je sploh docela nezmiselna in nemogoča in hna edini namen, da ves slovanski tisk kratkim potom uniči. Prizadeti so ti-le slovenski ozir. hrvatski listi: V Gorici »Gospodarski liste, »Gospodarski vestnik«, >Zbornik svečenikov«, »Slovenka«, »Naš čolnič«, »čuk na pal'ci; v Trstu pa »Edinost«, »Istra«, »Istarska Riječ«, »Mali list«, »Učiteljski list«, »Pravni vestnik«, »Ženski svet«, »Novi rod«, »Mladi Istranin«, »Jadranka« in komunistično »Delo«. Izmed vseh teh listov bi bilo vsled gornjega ukaza na dobičku le »Delo«, ker bi na ta način tudi italijanski komunisti prišli zopet do svojega glasila. Pa seveda bo našla oblast sanj že drugo zanko, da mu zadrgne vrat.
Zadnja slovenska številka »Edinosti« pripominja k ukazu: »Za nas je stvar tudi « tehničnega stališča nemogoča. Že zato je skoraj golovo, da jutri naš list ne bo mogel iziti. Gornji ukaz smo prejeli šele včeraj ob 9. zvečer. Do sklepa lista ni bilo mogoče ničesar definitivnega skleniti.« — Dejansko včeraj »Edinosti« nismo prejeli.
Zadnjo »Goriško Stražo«, ki je izšla s Krnim robom in prinesla samo prefektov nkaz s kratkim komentarjem, je oblast po izidu v tobakamah zaplenila, vendar so jo bili ljudje že raznesli v mnogih stotinah izvodov.
Jugoslovanski poslanci so pač storili ftvojo dolžnost in poslali na pristojna mesta nove proteste, toda pomagali ti protesti seveda ne bodo nič. Saj je tudi protest zaradi poitalijančenja šol prinesel slovan-
John Habberton:
BottlefSatski učitelj.
(Dalje.)
Brezsrajčniki so takoj stekli v gibkem teku, ki je imel za cilj najbližnje prijazno grmovje, ostali pa so si odvihali rokave in hlače. Nekateri so bili celo v pripravah tako skrbni, da so si omili blato s škornjev.
Medtem je gosjjodična Brown prišla blizu, in Toledo ji je stopil naproti.
»Ali ni kaj v redu v šoli,« je vprašal.
»O ne,« je odgovorila gospodična Brown, »marveč sem že dolgo časa radovedna, kako se zlato pridobiva. Zdi se mi, da z onimi malimi ponvami ni težko ravnati. Kaj menite, — ali mislite, da bi mi posodil kdo izmed izpiračev svojo? Rada bi poizkusila — samo samo enkrat.«
»Seveda, madam, najzanikarnejši pes H si to štel v čast. AlolI fantje, kdo ima oajsnažnejšo ponev?«
Pol tucata mož je takoj opralo ponce fn prihitelo ž njimi. Toledo je eno izbral, del vanjo prsti in vode in podal gospodični Brown.
»Nate, madam, toda bojim se, da si bo-
au/\ >rmanils mr '/uiurvvj Miiuuni.
>0, to nič ne de,< je vskliknila učiteljica z nadvse prikupljivim smehom.
Prijela je ponev z ročnostjo izvedenca
skim poslancem le sledeči brezobzirni, za-smehljivi odgvovor:
»V Rim«, 18. oktobra 1923.
Častiti poslanec!
Naučno ministrstvo ne more sprejeti prigovora Vašega blagorodja proti pravilnim odredbam, izdanim od kr. šolskega skrbnika glede ačnega jezika v drugojezič-nih šolah Jalijske Krajine.
Najvišji interes državljanov kraljevine je, da poznajo dobro jezik nacije. h kateri pripadajo. Tudi ni v tem nikake žalitve za krajevni običajni jezik, kateri se bo tudi poučeval.
Na dragi strani jje, toliko po Casati-jevem zakonu kolikor po določbah o pre-uredbi ljudske šole, ki se imajo v kratkem objaviti, italijanski jezik temeljni predmet ljudskošolskega pouka in jezik, v katerem se morajo poučevati vsi drugi predmeti.
Italija hoče državljane, ki naj znajo govoriti državni jezik, in Vaše blagorodje spominjam z upravičenim ponosom na to, da je bila italijanska kultura v vseh časih svetilnik civilizacije ter čast in dika našega naroda.
S spoštovanjem
Minister GENTILE 1. r.«
Italijanski oblastniki Slovencev in Hrvatov kot takih sploh nočejo poznati in govore le o »krajevno običajnem jeziku«. Nobene sledi kakega umevanja za strašni položaj naroda, ki vidi, da ga hočejo živega pokopati samo zato, ker je tuja volja njegovo zemljo prisodila tujcu, a njegova krepka, vsestransko izoblikovana narodna samobitnost pa hoče živeti, živeti 1 Italija, ki je rodila Mazzinija in toliko drugih velikih, svobodoljubnih duhov, danes svoji narodni manjšini enostavno odreka obstoj in rešuje narodnostno vprašanje z zadavljenjem drugojezičnih šol in tiska. Fašistična Italija je pogazila vsa etična načela in se vsa zapisala slepemu nacionalnemu napuhu in vladohlepju. Od nje za naše brate ne moremo pričakovati ničesar več. Pomoč jim mora priti od zunaj.
Iz zmmte politike.
POLOŽAJ NA GRŠKEM.
Atene, 24. oktobra. (Izv.) Uporniško gibanje pojema. V Korintu in Patrasu je le še malo upornikov. V Atenah in v Pireju gre življenje nemoteno svojo pot. Mornarica se gibanju ni bila pridružila. Pri Hal-kidi se je 5. uporniški bataljon udal rednim četam.
POVIŠANI ŽELEZNIŠKI TARIFI NA OGRSKEM.
Budimpešta, 24. oktobra. (Izv.) »Az Esk poroča, da se bodo s 1. novembrom povišali tarifi na ogrskih železnicah. Osebni tarifi se bodo povišali za 60 odstotkov.
» Predsednik Masaryk v Londonn. Iz
Bruslja je krenil predsednik Masaryk v London. Viharna vožnja preko kanala njegovega dobrega razpoloženja ni motila. Prvi večer svojega bivanja v Londonu jo probil Masaryk v družbi svojih starih prijateljev Setona Watsona in prijatelja H. G. Wellsa. Naslednjega dne je šel v spremstvu dr. Be-neša v White Hali, od tam pa v vvestmlnster-sko opatijo, kjer je položil venec na jTob neznanega .iunaka in na grob češke kraljice Ane, ki je ravnotam pokopana. Ob 1. uri popoldne je bil gost kraljevske dvojice. Zaju-treka pri kralju so so udelež.ili tudi ministrski predsednik Balchvin in vnanji minister lord Curzon s svojo soprogo. Zvečer pa je priredil ministrski predsednik Baldwin na čast Masaryku intimno večerjo, na kateri so razpravljali o važnih političnih vprašanjih.
* Za avtonomijo Slovakov se zavzema tudi »Čech«, glasilo čeških katolikov, ki pro-
in kmalu je pršela umazana voda z njenega roba. Možje so stali okoli nje v polkrogu v spoštljivi razdalji in so jo zamaknjeno gledali. Ko je bila ponev prazna, jo je Toledo še večkrat napolnil in nazadnje vzel iz nje nekaj kamenčkov in prstenih kep, pokazal na blaten in belsteč sesedek in kratko rekel:
»To je, madam.«
»Ok je vskliknila gospodična Brown kakor blažena. »Ali je pa to tudi res zlati prah?«
»Seveda,« je rekel Toledo, »takoj ga zavijem za vas, da ga vzamete.«
»0 ne, ne,« je odvrnila deklica, sto ne gre, saj ni moj.«
»Toda vi ste ga izprali, madam, in to vam da v tej deželi pravico do posesti.«
Vsa poštenost Nove Anglije, ki je prešla že v pregovor, je bila mladi dami jasno na obrazu napisana, in dasi je kot pravi amer. otrok takoj izračunala vrednost zlata in z otožnostjo mislila na to, koliko lažje je na la način pridobivati zlato nego z vbi-janjem znanja v zabite otroške glave, je vendar dar odločno odklonila in se smeje poslovila.
»Ali ste videli, kako so njeni mali prstki držali ponev? — ali ste videli, ljudje?« je vskliknil neki mož ves iz sebe.
»Da, In kako ji je prst odletavala, kakor da bi bila bolj vajena izpiranja zlata
glaša Slovake za ravno tako samostojen narod kakor so Rusi ali Poljaki. S svojim sodelovanjem aa ustanovitev čehoslovaško države so si Slovaki pridobili pravico do samostojnosti v kulturnem, političuom in jesikovnem ozira. List citira tudi besedilo nekih pogodb, v katerih je bila Slovakom avtonomija obljubljena, n. pr. pogodbo sklenjeno v Moskvi 10. maja 1. 1915. Tn stoji: »Za samoposebi umeven političen princip smatramo, da bo obstojal v bodoči čehoslo-voškl državi poleg skupnega parlamenta za skupne zadeve tudi poseben državni zbor za Slovaško, tako da bo Slovaška politično ln jezikovno neodvisna.« Clevelandska pogodba z dne 17. oktobra 1. 1915 govori o federativni združitvi Češke in Slovaške, v Pitts-burgu sklenjena in od Masaryka že kot predsednika podpisana pogodba pa pravi, da bo Slovaška Imela »svojo upravo, svoj parla^ ment in lastna sodišča in proglaša slovaški jezik kot uradni jezik v celokupni slovaški upravi.
*	Hlinkov obisk pri Češkem ministrskem predsedniku. Že prihodnjo dni bo sprejel češki ministrski predsednik Švehla slovaškega voditelja Hllnko v posebni avdijenci, kateri pripisujejo politični krogi velik pomen. Nemški poslanci iz Češko so mnenja, da se Hlinka ne moro vrniti k svojim volivcem brez avtonomije, sicer se ne bi bil odločil za avdljenco. — Z ozirom na tesne stike med politiko Čehov in Jugoslovanov je ta vest pomembna tudi za naš politični razvoj.
*	Prihodnja konferenca Male antante se ne bo vršila v Belgradu, kakor so spočetka nameravali, ampak v Bukareštu. Te konference se bodo udeležili baje tudi zastopniki Avstrije, Mažarske, Bolgarije in Poljske. Važno poglavje na tej konferenci bo razmerje Mažarske do nasledstvenlh držav. Tako poroča romunski list »Romania«.
*	Vladno vprašanje v Avstriji. Spričo velenemškega poraza ob zadnjih volitvah se v avstrijskih političnih krogih uvoljavlja mnenje, da se bo bodoča vlada sestavila brez velenemcev. Po drugi strani so pa zatrjuje, da hoče zvezni kancolar dr. Seipel sedanjo koalicijo ohraniti, ker na zvezo s socialnimi demokrati ni misliti. Vendar stremi dr. Seipel za tem, da se med vladno večino in socialno demokracijo dosedanje ostrine omilijo.
*	Direktni promet med Trstom, Reko ln Budimpešto. V Pesti je te dni zborovala mednarodna konferenca, na kateri so obravnavali vprašanje direktnega prometa mod Budimpešto in Reko in Trstom. Navzoč je bil tudi zastopnik Jugoslavijo. Konferenca jfi principielno sklenila, da se omogoči Madžarom zaželjena direktna zveza 7. Italijo.
*	Bolgarija in Italija. Rimski dopisnik »Grazer Tagespost« poroča svojemu listu o razgovoru, ki ga je imel z bolgarskim ministrom vnanjih zadov Kalkovom ob priliki njegovega rimskega obiska. Svojo poročilo zaključuje dopisnik z besedami: »Bolgarski minister svojega bivanja v Rimu ni brez vzroka podaljšal za nekaj dni. Bolgarija se je Italiji že mnogo bolj približala kakor bi se dalo to sklepati iz izjav bolgarskega ministra. Iz lahko umljivih razlogov pa je težko o tem govoriti.«
*	Strožja kontrola nad Ogrsko. ->Magyar Orszag« poroča, da bodo sedanjo medzaveznl-ško vojaško nadzorovalno komisijo dopolnili šo s posebno politično-flnančno vojaško komisijo, koje delokrog bo zelo obsožen, tako da bo Ogrski onemogočena vsaka zloraba mednarodnega posojila.
» Anglija in dogodki v Nemčiji Proglasitev rensko republiko in bavarsko-ber-linski spor smatrajo v angleških političnih krogih kot začetek počasnega razpada nemškega raj ha. Z dogodki v Nemčiji se bo pečala na svoji prihodnji soji tudi angleška državna konferenca. Angleško časopisje zaenkrat o dogodkih v Nemčiji le poroča.
nego pretepanja otrok,« je pripomnil drugi-
»Pretepanja?« je ponovil zastaven fant. »Svojo jamo iu vse, kar imam, bi dal, da bi bil učenec in bi me te nežne ročice teple.«
»Poglejte, koliko blata in vode mi je na škornje stresla,« je rekel drugi in vzdignil škorenj spoštovanja vredne grobe oblike. »Teh škornjev ne prodam za noben denar, — Bog ve, da ne.«
»Pojdi k satanu s svojimi škornji!« jo rekel drugi poln zaničevanja. »Meni je prav prste poteptala, ko je prejle nazaj stopila.«
Vsi so zavidno pogledali na poslednjega besednika, in neki grdogledi dedec je izrekel domnevo, da je povest o »poteptani nogi« na sleparski način izmišljena in da ima vsakdo izmed osleparjenih pravico, zahtevati zadoščenje. Toda sodnik je razsodil v prid možu s poteptano nogo.«
Yankee-Sam, najmanjši v taboru, se je umaknil od velike gruče in hodil zamišljen po bregu gori in doli. čez pol ure je bil Sam posestnik edine prodajalne v naselbini, je podvojil cene vsem oblačilom v nji, cene belim srajcam pa je celo poše-storil.
Naslednji dan jc vzšlo solnce mimo in brez strasti, kakor navadno, nad Bottlefla-tom. Ako bi bilo nagnjeno k dramatičnosti, bi se bilo prikazalo z začudenim obrazom
Politične vesti.
-f Pribičevičeva brzojavka za sklica nje pokrajinskega zbora je »Jutru« v grli obtičala, da je ni na dan. Gospodje, ki &< seveda pred objavo dr. Brejčevega odgo vora, po lastni zatrditvi za tozadevne nam& re Pribičeviča dobro znali, so seda naenkrat svoj spomin zgubili. Vendar se n bati, da bi se »Jutro« nad to kostjo zada vilo, saj je navajeno najdebelejše laži po žirati. Ima v tem oziru imeniten tek. Takt še te ene laži ni prebavilo, pa je že z drug< tu, češ da se je dr. Brejc pri debatah Na rodnega veča v Belgradu pred izročitviji adrese zanimal predvsem za cerkveni vprašanja. Seveda je zopet ravno nasprotni od tega res, kar »Jutro« trdi. Dr. Brejc &< je dotične debate udeležil samo v d r ž a v nopravnih vprašanjih in sicer v smisli istih načel, ki jih je bil teden poprej že za govarjal v seji narodne vlade in zaradi ka terih ga je demokratsko časopisje kot se paratista itd. razglasilo. In dr. Brejčev na stop ni bil brezuspešen. 0 tem pričata adre sa in regentov odgovor nanjo, ki sta v a rovala avtonomijo pokra j ii vse dotlej, da bi lconstituanti določila končno ureditev dr žave in njene uprave. To si kljub in proti Pribičeviču do segli slovenski in hrvatski »separatisti« med njimi tudi dr. Brejc. Seveda tega ni pišemo zato, da bi »Jutro« poučili, ki vsi to lahko izve od svojega šer-urednika di Kramarja, ki je bil celo tajnik Narodnegi veča. Pišemo ]e, da ugotovimo zgodovinski dejstvo napram potvorbi žurnalistike, ki i gotovih vprašanjih iz principa mrzi resnico
+ Klerikalni »centralisti«. »Jutro-se je zadnje dni z vso silo vrglo na kle rikalne »centraliste«. Skoro izgleda, ka kor da so demokratje avtonomisti ii »klerikalci« zares »centralisti«. Včera je najnovejšim centralistom posvetili separatistično in avtonomistično »Jutro* kar cel uvodni članek, v katerem se tru di dokazati »klerikalcem« njihov centra lizem. Dokaz je naravnost sijajen. Tako pravi »Jutro« med drugim, da se je pokazala SLS kot centralistična stranka i tem, da je »razgnala« — čujte in strmi tel — slavni »Narodni svet«! Kakor di je bil Narodni svet kdaj kakšna avto nomna vlada! Ves svet se še danes spo minja, da je bil Narodni svet le provi zorna ustanova, določena za izvršitev prehoda iz stare v novo državo, ni pa bi nikaka vlada, ne centralistična in ni avtonomistična. In če bi bil Narodn svet res kakšna vlada, je bil prav gotov — centralističen po svojem ustro ju in človeku, ki razžene tako centra li stično ustanovo, se vendar ne mori očitati in predbacivati centra lizma, ampak kvečjemu nasprotno! Isti velja o »Naziranju deželnega zbora ii odbora«. Ce se je ustanovila Narodni vlada za Slovenijo, čemu potem ši »avtonomen« zastop za isto Slove n i j o 1 Ali ni bila Narodna vlada taki »avtonomen« slovenski zastop ozirom! bi bila to lahko postala, če bi bili go spodje dovolili volitve za dež ein zbor in konstituiranje istega, tako di bi bil predsednik pokrajinske vlade od govoren deželnemu zboru? Takih pri merov, s katerimi bogati »Jutro« naši politično literaturo, bi našteli lahko ši celo kopo. Iz vsega pa lahko vidimc kakšna bo demorkatska »politična šo la«, ki jo bodo demokratje otvorili 9. no vembra. »Jutro« bo za to šolo izbore; abecednik.
-f Pred revizijo ustave? Belgrajski »Vreme« poroča iz krogov HRSS, da fl sklepajo iz najnovejšega držanja radika lov m demokratov na skorajšnjo revizij
in s povzdignjenimi rokami, kajti redk da se je kaka občina v eni satni noči tak temeljito izpremenila!!!
Stric Hans, edini Nemec v taboru, , ves prejšnji dan popoldan prebil v tistei neutrudljivem tuhtanju, zaradi katereg po vsej pravici slovi tevtonski duh, in ji trauje solnce je zagledalo nad vrati Han ovo koče izvesek, ki je bilo na njem nap sano: »Hir Wirth rassirt« in tisto jutro ji je šlo le malo na delo, ne da bi se bili pr zaupali Hansovim rokam.
Potem se je vrnilo več mož, ki jih ' prejšnji večer ni bilo v krčmi, posamezr
v	tabor, toda s pregnanimi mulami in v ni
vi	obleki. Carondolet-Joe je prišel v hI čah, na katerih so se lične žafranaste ka< gracijozno vile okoli sivih korintskih st brov, dočim se mu je izpod ovratnika nj gove nove bele srajce svetila ovratnica, je kazala vse barve solnčnega spektra.
Flus, ki je bil mojster v različn umetnostih na kvarte, je prišel pozno zv čer z velikansko verižico in masivno n prsno iglo in na svojih grdih prstih je im na vsakem vsaj po en impozanten P čatni prstan.
Različni klobuki pinjaste oblike so f pojavili v tabora, in o nekem zlatokopu j je celo govorilo, da nosi rnkovice v žen sabo.
malte sledi.l
a stave. V tej domnevi potrjuje vodilno kroge HRSS okolnost, da so radikali ustavili parcelacijo Hrvatske in pa po-
Eva politike »srednje linije« v Zagrebu,
da je inspirirana it Belgrada. Izvedba ustavne revizije bo baje poverjena radikalni stranki.
+ Občinske volitve v Karloven. V torek so se vršile v Karlovcu občinske volitve. Zmagale so združene hrvatske stranke, koje lista je dobila 24 odbornikov. Delavska stranka je dobila 2 mandata, demokratje 2 in 2 radikala. Oddanih je bilo 3061 glasov, od katerih so dobile hrvatske stranke 2425, delavci 213, demokratje 229 in radikali 190 glasov. Radikali bo dobili 105 glasov manj kakor pri zadnjih volitvah.
+ »Čiščenje«. V belgrajski »Republiki« beremo: Vojni minister je odslovil iz armade veliko število hrvatskih in slovenskih oficirjev. Na ta odlok vojnega ministra odgovarjajo hrvatski gospodarski krogi z odpuščanjem srbskih uradnikov iz hrvatskih gospodarskih zavodov in podjetij. Tako bo počasi vse zadovoljno in »očiščeno«.
Doevne novice.
—	Slovenci in volitve v koroški deželni zbor. Pri volitvah dne 21. L m. so dobili Slovenci po dosedanjih podatkih sledeče število glasov: okraj Smohor 295, Celovec (mesto) 90, Celovec (dežela) 1173, Podklo-Bter 282, Rožek 1015, Borovlje 1505, okrajno glavarstvo Velikovec 4156, okrajno glavarstvo Beljak 1047 glasov. Skupaj 9145 glasov.
—	Češki industrijalci v Sloveniji. Češkoslovaški industrijalci, la so v gospodarske svr-be obiskali Jugoslavijo, so dospeli v Ljublja-oo. Dne 23. se je v Narodnem domu vršil sestanek z našimi gospodarskimi krogi, ki so Češkoslovaškim gostom priredili lep sprejem. Sestanka so se med drugimi udeležili: načelnik oddelka ministrstva za trgovino in industrijo dvorni svetnik dr. Marn, zastopniki Trgovske in obrtne zbornice in drugih gospodarskih korporacij, generalni konzul češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš in belgijski konzul Milan Dular. Po pozdravnih govorih je povzel besedo predsednik Čsl.-jugoslovanske-ga narodno-gospodarskega udruženja v Pragi g. Rudolfa Barta, ki je govoril o potih za skupno delo Čehoslovakov in Jugoslovanov na gospodarskem kolju. Za njim sta govorila Dragotin Hribar in Ivan Mohorič; v debati se je med drugimi oglasil gen. konzul dr. Beneš. Ob sklepu se je g. Barta zahvalil za prijazen »prejem m izrazil željo, da se v LJubljani čim prej ustanovi Jugoslovansko-češkoslovaško narodnogospodarsko udruženje. — Ob pol 1. popoldne se je vršil v kazinski dvorani obed, nakar so se češki gostje odpeljali v Maribor. — V Mariboru je češkoslovaške industrijce na kolodvoru pozdravil zastopnik gospodarskih krogov dr. R. Pipuš. Nato so odšli k večerji v Narodni dom. V sredo ob 8. zjutraj so se odpeljali v Falo, kjer so si ogledali elektrarno, nato se pa vrnili v Maribor, kjer so obiskali vinarsko šolo in si ogledali njene naprave. Med 12. in 1. popoldne se je v Narodnem domu vr-Bila anketa. Potem je bil skupen obed v Grajski kleti. Ob pol 3. so se češkoslovaški gostje poslovili od Jugoslavije in se z brzovlakom odpeljali proti domu.
—	Osebna vest. Ravnatelj Zadružne zveze g. Evgen Legat je prevzel upraviteljstvo pokopališča pri Sv. Križu v Ljubljani; zato je odložil ravnateljstvo Zadružne zveze, katero je začasno prevzel g. Valentin Zabret., dekan v St. Vidu pri Ljubljani. G. Legat ostane v načelstvu Zadružne zveze.
—	Politika in moderna tehnika. Danes v četrtek zboruje v Plymouthu na Angleškem konferenca konservativne stranke. Pri tej priliki bo govoril ministrski predsednik Baldwin o važnih političnih vprašanjih. Baldwin pa ne bo govoril le svojim v dvorani navzočim poslušalcem, ampak tudi 5000 naročnikom radiotelefona, ker bo poseben aparat omogočil direktno zvezo. Istočasno bo v sosedni dvorani ponavljal fonogvnf predsednikov govor besedo za besedo drugi skupini zborovalcev.
—	Železniški minister v Ljubljani. Danes »e mudi v Ljubljani, kamor je došel na povrat-ku iz Pariza, železniški minister dr. Velizar Jankovič.
—	Radikalni list V mažarskem jezikn bo pričel v kratkem izhajati v Subotici.
—	Srbi in Nemci. Povodom prestolouasled-ftikovega krsta je neka srbska družba v Novem Sadu brez vsakega povoda Nemcem pobila okna. Okna so pobili tudi velikemu županu. Policija je topot aretirala 14 oseb. — V Ridjici je brat občinskega pisarja Aleksander Perič s pomočjo še nekega drugega zloglasnega srbskega terorista o belem dnevu na ulici napadel 58 letnega nemškega občana Bucherja in ga do nezavesti pretepel. Bucher je izprva klical na pomoč, a iz strahu pred znanima na-silnikoma, ki sta bila oborožena z nožmi in revolverji, se nihče ni upnl blizu. Službujoči Policaj je posredovanje odklonil z opazko, da M hitro nehal biti policaj, ako bi nastopil proti hratu občinskega pisarja.
—	Izprememb« v prometu dunajskih br-»ovlakov v Zagrebu. Od 15. novembra L 1. se
bodo dunajski brzovlaki ustavljali v Zagrebu na južnem kolodvoru le 3—4 minute, nato pa vozili dalje na državni kolodvor, kjer bo zanje glavna postaja. Carinska ekspozitura za odpravo prtljago se z gornjim dnem premesti na državni kolodvor.
—	Jagoilorentka Matica. V počastitev spomina pok. JoBko Čveka je daroval g. dr. Oblak, odvetnik v Ljubljani, Din 100, notar Marlnček, Šoštanj, je nakazal potom tamkajšnje podružnice Jugoslovenske Matice Din 50. Iskrena hvala!
—	Vlom v Kamniku. V noči na 28. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino z meSanim blagom Slavka Graška na Šutni v Kamniku. Tatovi so ukradli kolo znamke »Eska«, salame, sira, žganje itd. Skupna škoda znaša 14.800 K.
—	Tatvina potnih listov. ParnlSki prevozni list in več drugih dokumentov je bilo dne 23. t. in. ukradenih Ivanu Bosancu iz Grabovljane.
—	Predrzen rop. Preteklo nedeljo 21. t m. je prijezdil nekdo v mraku k mlinarju Planinšku v Reki, župnija Sostro; zapregel je urno pod kozolcem hranjeni zapravljivček in se odpeljal v polnem diru v smeri proti Ljubljani. Ko so bili prišli dotnaSi iz hiSe, že ni bilo več o lopovu ne duha ne sluha. Gospodar Ima občutno Škodo. Voz ima letnico 1921 in Črki A. P.
—	Oposarjnmo čitatolje na danaSnjl oglas tvrdke Ivan N. Adami?, prve kranjske vrvarne ln n-govlne s konopljino v Ljubljani.
DRŽAVNA TROŠARINA NA ŽGANJE.
(Opozoritev interesentov.)
Minister financ je predložil Narodni skupščini predlog zakona o izpremembah in dopolnitvah zakonov in odredb o državni trošarini. Predlog vsebuje poleg določil, ki so se dosedaj uveljavljala z vsakoletnimi finančnimi zakoni, tudi odredbe, da se pobira trošarina samo na ono žganje, ki prihaja v promet in prodajo, dočim se žganje, ki se kuha za domače potrebe, brezpogojno oprošča obdačenja.
Dosedanji način pobiranja trošarine povodom kuhanja se po zatrdilu ministra ublaža-va zaradi tega, da se preprečijo šlkane od strani finančnih organov pri obdačenju žganja, kar je pa mogoče edino le ua ta način, da se pobiranje trošarine omeji le na žganje, ki dejansko dohaja v promet in trgovino, oprosti pa ono, ki se porablja za domače potrebe.
Postavka 15. dosedanje tarife (čl 6 zak. o drž. trošarini z dne 27. junija 1921) naj bi se v izpremenjenem besedilu glasila sledeče: »Državna trošarina se pobira: 15. na žganje v oblastih, kjer se je že dosedaj pobirala trošarina, za vsako hektolitr-sko stopnjo 20 Din.
Pripomnja. Trošarina na žganje se pobira povodom dohajanja v promet in porabo, pobiranje (povodom proizvajanja) po izmeri kotla 6e ukinja.
Za žganje se smatra destilat tropin iz sadja, korenin (razen sladkorne pese), dinje (melone), buč ln vode pomešane z medom. Od žganja, kuhanega iz lastnih proizvodov (pridobljenih na lashiem zemljišču) plačuje trošarino le oseba, ki tako žganje od producenta kupi ali pridobi na katerikoli drug način. — Od žganja, kuhanega iz kupljenih ali na katerikoli drug način pridobljenih surovin (snovi), plača producent trošarino le, ak" to žganje proda ali ga iz kateregakoli razlega odstopi drugemu. Proizvajalci, ki kuhajo žganje iz kupljeuih surovin (snovi) in za trgovske namene, plačajo trošarino na alkohol po št. 14 tarife (20 Din za eno hektolilrsko stopnjo).
Ako se lastniki surovin (snovi) za kuhanje žganja in proizvajalci žganja z lastnim zemljiščem bavijo tudi s trgovino z alkoholnimi pijačami na debelo ali drobno, ali točijo ali se bavijo s predelovanjem alkoholnih pijač, se posebej odredi, katero množino žganja so jim dovoli porabiti za domačo potrebo brez plačila trošarine. — Natančnejša navodila za pravilno izvršitev izpremembe pri obdačenju žganja predpiše finančni minister.«
Nameravana Izpreinemba sega globoko v interese industrije, ki se bavi s kuhanjem in prodajo žganja in v interese trgovino, ki prodaja žgane opojne pijače. Prizadeti industrij« in trgovci se vabijo, da pomisleke, ki jih imajo s svojega stališča proti ureljavljcnju omenjene izpremembe, nemudoma priobčijo Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
* * •
g Carinski dohodki r tretjem Četrtletju znašajo 446 milijonov dinarjev. Lani ob istem času so znašali samo 343 milijonov Din. Presežek torej znaša 103 milijone Din.
g Domači žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene (za 100 kg): pšenica 342.50 Din, fižol 530 Din. oves 220 Din, koruza 247.50—250 Din, ječmen (težji — pivovarski) 270—290 Din, ječmen (lažji) 260—265 Diu, pšenična moka št. 0 545—555 Din, otrobi 140—145 Din. — Na zagrebški produktni borzi so bile cene sledeče: pšenična moka št. 0 555 Din, pšenica 340 Din, koruza 255 Din, oves (ponudba) 252.50 Din.
g Tuji žitni trg. Na dunajski produktni borzi je notirala jugoslovanska pšenica 3750 Ka (kg), avstrijska moka za pecivo 5800 do 5900 Ka, mažarska moka 00 5600—5700 Ka, ši 0 5400-5500 Ka. Glavno zanimanje se je osredotočilo okr8g poročila, da je bil v Trstu kupljen iz Rusije prispel parobrod ruskega žita za Avstrijo. — Na Ogrskem so rene sledeče (za 1.00 kg): pšenica 94-95.000 Ko, rž
01.500-62.500 Ko, ječmen za pivovarne 72.500 do 77.500 Ko, oves 66.000—68.000 Ko, koruza 66-68 tisoč Ko. - V Češkoslovaški: pšenica 170-180 Kč, rž 119-125 Kč, Ječmen 115 do A25 Kč, oves 960—1000 Kč.
g Ruska vlada najemlje italijanske ladje. Ruska sovjetska vlada je najela v Italiji nekoliko velikih parobrodov (67.000 ton) za prevažanje blaga v Rusijo.
g Nezaposlenost v Rusiji. Število nezaposlenih je znošalo v Rusiji v septembru 2.5 milijona.
g Povišanje železniškega tarifa v Italiji.
Tudi Italija je povišala znatno ceno v osebnem železniškem tarifu.
g Carinski aggio v Italiji je za čas od 24. do 30. septembra L L določen z 338%.
g Češkoslovaška trgovina v septembru. Po uradnih podatkih, ki so bili pred kratkim objavljeni, je znašal uvoz v preteklem mesecu 891 milijonov Kč in je napram preidočemu mesecu napredoval za 90 milijonov. Istočasno je izvoz padel od 982 milijonov v avgustu na 898 milijonov v septembru. S tem so je aktivnost bilance občutno zmanjšala (od 91 na 7 milijonov Kč).
g Svetovna produkcija ieleza. Svetovna produkcija železa je znašala v petih največjih državah, to so Unija, Anglija, Francija, Belgija in Luksembnrška tekom meseca avgusta 4,926.000 ton nasproti 5,155.000 tonam v juliju, Vzrok za nazadovanje je sezonskega pojava. Koncem meseca avgusta je obratovalo v Uniji 273 visokih peči, v Angliji 196, Franciji 109, v Belgiji 41 in Luksemburški 26. Cene imajo radi pomanjkanja kupcev stalno tendenco in prej popuščajo kakor da bi šle gor.
BORZA.
Zagreb, 24. okt. (Izv.) Italija 3.74-3.755, London 379-380, Dewyork 84-84.50 (valuta 83.50), Pari? 4.86—4.975, Praga 2.495—2.505, Dunaj 11.85 do 11.05, Curih 14.975—15.075.
Curih, 24. okt (Izv.)( Newyork 5(31.25, London 25.23, Pariz 33.55, Milan 25.95, Praga 16.60, Pnšta 0.00305, BuknreSt 2.65, Belgrad 6.775, Sofija ".35, VarSnvn 0.0005, Dunaj 0.007875, avstr. K 0.0079.
lj Prenos smrtnih ostankov pisatelja Cankarja. V torek dopoldne ob 10. so prenesli smrtne ostanke pokojnega pisatelja Ivana Cankarja v novi skupni grob Kette—Murn—Cankar. Kakor mano, je bil Cankar doslej pokopan v rodbinski grobnici rodbine g. Viktorja Rohrmana.
lj 0 tragični smrti g. Franea Stareta smo
prejeli naslednje podrobnosti: g. Stare se je ob 3. popoldne s svojo soprogo mudil v Zalogu, kjer je izvršil sobno slikanje postaje. Ob 6. zvečer se je z vlakom hotel vrniti v Ljubljano. Njegova soproga je že vstopila v vlak, on se je pa še razgovarjal s postaje-načelnikom. Ko je bilo že dano znamenje za odhod vlaka, je hotel g. Stare ob največjem viharju in dežju prekoračiti tir, da bi vstopil v vlak. V istem hipu pa je privozil iz Ljubljane na postajo osebni vlak. Lokomotiva je podrla Stareta na tla in ga popolnoma razmesarila. Glavo so našli daleč proč od trupla. Staretova soproga ni o strašni nesreči nič vedela in se je odpeljal proti Ljubljani. Že med vožnjo pa je zvedela za žalostno smrt svojega soproga. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 4. iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva!
lj Nedvignjoui državljanski dekreti. Imena optantov, čijih opcije so rešene in državljan-' ski dekreti nedvignjeni ter nevročljivi, so afi-širana na javnih deskah mestnega magistrata v Ljubljani in obč. hiše v Spodnji Šiški.
lj Predavanja na »Višjem prosvetnem tfičaja« (Krekova kuharsko-gospodinjska šola pri uršulin-kah). Predavanja se prlčno 5. novembra. Vpisovanje traja do 4. novembra (od 14.—15. in 18 in pol do 19. v delavnikih, ob nedeljah od 11.—12.). Predavanja obsegajo zase v sebi zaključen cikel, razdeljena so na dva dela: od novembra do sredi januarja iu od tu do konca marca, in sicer po dve, oziroma eno uro na večer, razen sobote. Za prvo polovico so na vrsti teme: 1. Izbrana apologetična vprašanja (vseuč. prof. dr. Lam. Ehrlich do 10 ur); »Dinamika v zgodovini« (gimn. prof. dr. Cepuder Karel, do 10 ur); »Žena domača zdravnica« (med. dr. Anton Brecelj, do 10 ur); >Higiena ženske v posamičnih dobah« (Isti do 5 ur); »Gospodarska geografija« (gimn. prof. dr. Vinko Šarabon, do 9 ur); »Fizika ln kemija v vsakdanjem življenju« (gimn. prof. Rudolf Grošelj, do 16 ur); »Drama v svetovnem slovstvu in pri nase (gimn. prof. dr. Josip Debevec, do 10 ur); »Otrokov duševni razvoj« (gimn. prof. Evgen Jarc, do 10 ur). Podrobna razdelitev posamičnega cikla na poedine ure je razvidna nn oglasu v »Krekovi kuharsko-gospo-dlnjski Soli«. — Vodstvo višj. prosv. tečaja.
lj Krekova min (11 no r Ljubljani. Redni tedenski sestanek članstva »Krekove mladine« se vrSi danes, dne 25. t. m. ob pol 8. zvečer v navadnih prostorih Stari trg 2-1. Pozivajo se tem potoni vsi člani in članice, da se sestanka gotovo udeleže.
lj Po.iel»ka rrezn ima v nedeljo ob 5. popoldne predavanje v Rokodelske mdomu, Konienskegn ulica 12. Predavanje bo zelo zanimivo, zato so vabljene vse služkinje. — Tajnica.
lj Osrednji odbor ljubljanskih prosvet ima dane« ob 8. zvečer v konsumu sejo.
lj Geograf»ko drnetro priredi v četrtek, dno 25. 1. m. ob 5. popoldne v balkonski dvorani univerze 1. redno mesečno predavanje. Predava dr. Bohinec: Razvoj Ljubljane in njeno okolice v letih 1880—1910. (Nekaj fragmentov Iz antropogeogrnftje ljubljanskega mesta.) Seniori ln prijatelji druStva vabljeolf
lj Poziv! V petek, 19. t. m., se je pritepla * neko hišo v Kolodvorski ulici bela mačka s fir* nimi lisami, ki je napadala ljudi in živali Kei se je na mački ugotovila steklina, se občinstva nujno poziva, da se vsak, ki ga j® v dobi od 17. do 19. t. m. gori navedena mačka napadi« ali ugriznila, nemudoma javi na mestnem ma* gistratu. Istotako naj se takoj prijavijo živali, ki jih je omenjena mačka napadla. — Dne 22. t. m. je pa v Trnovem napadal ljudi velik neznan pes sive barve. Ker je pes stekline sumljiv, naj se istotako javijo na magistratu vs^ osebe, ki jih je pes morebiti ugriznil.
lj Goveje meso po 16 in 17 Din. V soboto, dne 27. oktobra se prične razprodaja« na novi mestni stojnici nasproti Mayerjeve trgovine ob Ljubljanici goveje meso dobre kvalitete po 10 Din prednji del in 17 Din zadnji del.
lj Dobava ovsa za mestno režijske vožnje. Mostna občina ljubljanska razpisuje dobavo 4—5 vagonov zdravega rešetanega ovsa. Blago je postaviti v vrečah franco kolodvor Ljubljana. Vreče se takoj vrnejo. Ponudbam, katere je vložiti do 29. oktobra 1923 pri mestnem magistratu je priložiti vzorec.
lj Obsojeno »Jutro«. Državno pravdništvo j« dvignilo proti odgovornemu uredniku »Jutra« obtožbo radi pregreška po členu VIII zak. z dne 7. dec. 1862 St. 8 drž. zak. ie leta 1863., ker je v it 154 z due 4. julija dal v tisk članek pod naslovom:' »Obsodba župana Lovrenčlča«, v kojem se poroča o poteku glavne razprave v kazenski stvari župana Antona Lavrenčiča proti tovarnarju Antonu Fajdigi radi prestopka žaljenja ua časti pri okr. sod. v Kočevju in kjer se trdi: »... pritožil pa se je tudi župan Lovrenčič. Toda akti o tem možu so ia sklenjeni iu videli bomo le Se kaj poreče pokrajin* ska uprava k županu, ki je bil od sodišča žigosan tako, kakor sodraški klerikalni veljal« Lovrenčič« — in si je s tem tokom še trajajočega kazenskega postopanja s tiskom dovolil razpravljati in postavljati domneve o izidu razprave, kar bi .moglo vplivati na javno mnenje In prejudicirati izrek sodi-, šča. Fajdlga jo bil takrat obsojen nn tožbo Lovren-čiča na 500 Din globe — odgovorni urednik »Jutra« pa je bil vsled te objave vrh tega obsojen * torek še na 1000 Din denarne globe.
lj Opozorilo. Tovarna čevljev Petor Ko* zlna & Co. je Izdatno znižnla dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v svojem interesu poslužl te prilike.	6357
lj Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah. 6858
Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer.
25.	oktobra četrtek: »Azazel«. E.
26.	oktobra petek: »Smrt majke Jugoviča«. C.
27.	oktobra sobota: »Gospa z morja«. Gostuje ga Marija Vera. F.
28.	oktobra nedelja: »2X2 = 5«. Izven.
29.	oktobra pondeljek: »Gospa z morja' Gornje g« Marija Vera. B.
OPERA.
Začetek ob pol 8. url zvečer.
25.	oktobra četrtek: »Nikola Šubic Zrinjski A.
26.	oktobra petek: Zaprto.
27.	oktobra sobota: »Evgenlj Onjegin«. E.
28.	oktobra nedelja: »Psoglavci«. Izven Slavnostna predstava pod protektoratom češko-ilov, koga generalnega konzulata.
29.	oktobra pondeljek: Zaprto.
Slavnostna predstava v proslavo češkega n« rodnega praznika pod protektoratom češkoslovaško« ga generalnega konzulata v Ljubljani. V nedeljo, dne 28. t m. se poje v naši operi slavna čeSka opera >Psoglavci< in sicer v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika, katerega prrrnuje celokupni češkoslo\ aškl narod in vsi njegovi prijatelji vsako loto 28. oktobra po vsem širnem svetu. Vse pripadnike in prijatelje češkoslovaškega naroda opozarjamo na to slavnostno predstavo, za katero so vstopnice od danes naprej v predprodaji v dnevni operni blagajni.
Ljudski oder.
Četrtek, dne J. novembra (praznik Vsib Svetih)!
»Mlinar in njegova hči«.
Predprodnja vstopnic od pondeljka naprej vsa« ki dan od 5.-7. zvečer v pisarni Ljudskega odra. Igra »Quo vadiš?« se ponovi meseca novembra.
Prosveta.
pr »Llsinslci« r Ljubljani. V soboto, dne 9. novembra koncerlrira v Ljubljani meSanl zbor hrvatskega pjovačkega udruženja »Lisinski« iz Zagreba, ki je v Jugoslaviji splošno znan tn ki je ža večkrat nastopil na našem koncertnem odru z največjimi uspehi. Danes šteje zbor 80 članov ter stoji pod artističnim vodstvom opernega kapelnika Kre-šlmira Baranoviča. Na tem koncertu s* bodo izvajale izključno le skladbo slovečega komponista Giovanni Plerluigi da Palestrine, ki jc umrl leta 1594 in Itojega dela prištevamo še dandanes med bisere zborovske literature. »Lisinski« izvaja njegov Sesteroglasni zbor »Missa papae Marcelli« in za tem štiri madrigale. Že danes opozarjamo občinstvo na ta izredni glasbeni užitek.
Pniiuorlnu^nh
Izgubil se je črn pes volčje Pa*me « znamko št. 700, ki sliši »a ime »Grom«. Odda naj se v Strellški nltol 29.

..iri VV: ..■ tj-
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem srce pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče in brat, gospod
v torek, 23. okt. t. 1., v 46 letu svoje dobe, nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 25. oktobra t. 1., ob 4 uri popoldne iz mrtvašnice tukajšnje dri. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljnbljana, dne 24. oktobra 1923.
Josipina Stare, soproga. — Karolina, hčerka. — Fric, sin. Vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zadruga sobo - črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da je njen član, gospjd
v torek, 23. oktobra, nenadoma preminul.
Pogreb bo v četrtek ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin!
LJUBLJANA, dne 24. oktobra 1923.
JOŽEF STARlč, slikarski mojster v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njegov družabnik, gospod
y torek, dne 23. oktobra nenadoma preminul.
Pogreb se vrši v četrtek 25. oktobra ob 4. uri pop iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Dragemu pokojniku blag spomin! Ljubljana, dne 24. oktobra 1923.

Potrti žalosti naznanjamo vest, da nam je nenadoma umrla naša draga mati, gospa
v 71. letu starosti.
Pogreb nepozabne se vrši v četrtek, dne 25. t. m., ob 4. uri popoldne iz Rožne doline št. 114 na Viško pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v tarni cerkvi na Viču.
Na Viču, dne 23. oktobra 1923. SIMON, soprog. — VIKTOR, JOŽE in BERNARD, sinovi. KRISTINA ROSSICCI, hči.
v svetilniku,
Cvetlične kaplje brez alkohola čudovito naravne. Kapljica zadošča.
Smarnice, vijolice, vrtnice, španski,
bezeg,
hetiotrop, popt/i (tre-piini mak) itd.
čevljarski STROJ
fFlaclmiaschine) še prav dobro ohranjen, naprodaj. Naslov pove upravništvo lista.
Otroka vzamem v oskrbo!
Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »DOBRA OSKRBA«.	6776
UPRAVNI SVET IN RAVNATELJSTVO DRUŽBE »BALKAN« D. D. ZA MEDNARODNE TRANSPORTE JAVLJA TUŽNO VEST, DA JL NJEN PREDSEDNIK, GOSPOD
ANTE BOGDANOVIC
VELETRGOVEC V TRSTU
DANES PREMINUL.
LJUBLJANA, DNE 24. OKTOBRA 1923.
Kuharica
in krepko DEKLE za vse delo se sprejmeta takoj. — Vprašati Dunajska cesta 36, POGAČNIK.	6796
Mesta plačilne natakarice
IŠČE pridno, pošteno dekle z dobrimi spričevali event. vzame gostilno v najem aii na račun, najraje v večjem kraju na deželi. — Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro GOSTILNA«. 6773
Prodajalko
STAREJŠO MOC, s prakso, sprejme tvrdka VOJNOVIČ C1E., Ljubljana.
Sprejmem mlinarja
ki je zmožen vsakega dela v valjčnem mlinu. Ima hrano, stanovanje in plačo po zmožnosti. — PETER SUŠNIK, mlinar, BISTRA štev. 11, p. Borovnica. 6750
IŠČEMO
NADMONTERJA
katerega pozneje pri sposobnosti stalno nastavimo kot montažnega nadzornika. »ELIN«, Ljubljana.	6767
STANOVANJE
(Absteigeouartier) — za zimsko sezono »za obisk gledališča i. dr.) IŠČE akademik z dežele. Blagohotne ponudbe prosim na upravo lista pod »VELIKA USLUGA«.
Radi pomanjkanja prostora
prodam glasovir
po skrajno nizki ceni. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 6775.
Trboveljski premog
v VSAKI množini! IVANA TREO, za >Novim svetom« 6,
Delavnica
za INDUSTRIJSKO podjetje najman) 200 mJ ploskve v bližini Ljubljane se išče za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »S. J. 6777«.	6777
strokovni zdravnik za NOTRANJE BOLEZNI in za BOLEZNI v NOSU in VRATU — ordinira od 25. OKTOBRA zopet REDNO od 3. do 5. popoldne na Kongresnem trgu štev. 15.
llBBSBBBBSBBaflBBSBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBl
čevljarskega pomočnika mlinskega
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v ! I	ali
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. - FRANC DERMASTIJA, čevljar- ; j j ski mojster, DRAVLJE 85.	6756 :!
Pošteno dekle ;
staro 16—19 let, sprejmem za lahko hišno delo in k otrokom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 6747.
Veliko industrijsko podjetje
IŠČE za svojo tehniško pisarno v Zagrebu diplomiranega
staro do 25 let SPREJMEM za lahko hišno delo. Razumeti mora tudi KUHO. Naslov v upravi lista pod številko 6748.
Rezanje drv
z motorno žago. - LUDOVTK ILER5IČ, na FriSkovcj, VojsJka ulica.	66t>0
UiStllfir' zanesljiva, poštena in do-bra moč, se blizu Ljubljane takoj sprejme. Pisca 500 Din mesečno. - Pismene ponudbe ua upravo »Slovenca« pod »ZANESLJIV« štev. 6753.
Damske modne plašče
in KOSTUME
20 odstotkov popusta
Fran Lukič
PRED ŠKOFIJO 19.
V KONFEKCIJSKI TRGOVINI
A I 744-22.
PROSTOVOLJNA
dražlia premičnin.
V SOBOTO dne 27. oktobra 1923 ob 15. uri se vrši v Ljubljani, Oosposvetska cesta 5 prostovoljna javna dražba v zapuščino po dr. Jos. Stare spadajočih premičnin: pisalne mize z 9 predali, enega lestenca iz medi s 4 žarnicami, salonske j mize »Boulie-delo) in salonske omare (Boulle-delo) s 3 predali, v sredi ogledalo. — Pod cenilno vrednostjo se ne proda. Drugi pogoji se razglasijo pred prodajo na licu mesta.
Ljubljana, dne 23. oktobra 1923. ANTON GALLE, notar kot sodni kom.
VELIKO ZALOGO
BAKRENE ŽICE
gole, za električno napeljavo — ima
Predaja posestva!
HIŠA z gospodarskim poslopjem, 58 oralov zemlje, 2 sadna vrta, velike parcele lesa, radi. odpotovanja NAPRODAJ! — Poizve se pri IVAN MAYERLE, Suhi-potok, pošta Mozelj, Kočevje.	6784
Naprodaj
razna vinska POSODA in pet velikih hramnib SODOV, dokler traja zaloga. -AUGUSTIN, Sp. Šilka, Sv. Jerneja c. 231
PES, volčje pasme
2 meseca star, SE PRODA.
JORCI
• - Ugi SIMON
ULICI št. 11.
leda in GRE-6779
Prodam večji travnik
za dve košnji v bližini postaje Zalog. . Naslov se izve v upravni št vu »Slovenca« pod štev. 6743.
Premog
- IZ RUDNIKA TRBOVLJE -
cement stalno v zalogi
pri H. PETRIČ, «ed»i Gospoivetska
cesta 16 — nasproti Kolizcja. 6262
elektro-ingenieura
z večletno prakso na polju elektrotehnike. — Pogoji so: perfektno zuanstvo srbsko-hrvatskega in nemškega jezika. — Ponudbe z referencami naj se pošljejo pod šifro: »INGENIEUR II—598« na Inter-reklam d. d. Zagreb, Palmotičeva ulica 18.
Glavna zaloga za preprodajalce:
Jsis" d d odd. Jurij Dralle, ZAGREB,
v» V*	Palmotičeva alica it. S6.
Na drobno.
Brez konkurence!
Na debelo.
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer: VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Mullergurten), oprti navadne vse širokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, štriki za perilo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga, dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjske krtače, konjske odeje, nepremočljive vozne plahte, juta platno, ribarice, riževe korenine, basino itd. nudi po najnižji ceni in se priporoča
Prva hranlsha vrvarna lo trnovi s Konopnino Ivan N. Adamič, Sv. Petra cesta 31
TELEFON ŠTEV. 441.
Podružnici:
MARIBOR, Vetrinjska ulica 20. — KAMNIK, Sutna 4. NAROČILA in POPRAVILA sc točno in vestno izvršujejo!
'sdaia konzorcij »Slovenca«*
Odgovorni urednik: Mihael Moškeit v Ljubljani,
bninslovanska tiskarna v LiublianL