Štev. 8.
Trst, v sredo 8. januarja 1913
m- .^»»sg.'-j T"
IZHAJA VSAK DAN
«b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
P«naml?iie Siev. se prodajajo po 3 nv6. (6stot.) v mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici, Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-iiiui, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I BE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokoati 1 fcoione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po JK> st. vi m. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nad&ljua vrsta K 2. Mali oglasi po 4 Ptot. beseda, naj-aatnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava ,,Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In tolljivo v Trstu. —igfirvsiM MsaiTaSiniB. ii	~---
Glasilo političnega druitva „Edinost"
.r
Tečaj XXXVI!!.
NAROČNINA ZNAŠA
celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na nt* ?oebe bro* doposlane naročnine, se uprava ne oxir* *»?«en!a» na c*1a!J«ko liđanj® „KDIMOSTI" <t.a* 3
••lo l»to Kron 5 2O. i« pel l*t» Kron MO. Vsi dopi*i naj še pošiljajo na uredništvo lista. Nefr*e-raca pisma m ne eprejemaja In rakoplsl ta na vra&aji Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lb«
UREDNIŠTVO: ullot Glargio Galattf 20 (Maracat tfan). Isdajnte^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.	*
kousorcij lista „Edinost". - Natianiia Tiskarna .Edin«« , vpisana sadrnga z omejenim poroštvom v Trat«, uin *
Giorgio Galatti šter. 20. PoStno-hranllnttni raiu« Jtev. 841-652. TELFFOM II 11-5*. ■ ~ i
Politično društvo „Edinost"
\abi na
JAVNI SHOD
ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. januarja 1913. ob 10 dopoldne v veliki dvorani „Nar. doma".
DNEVNI RED:
I. Vpliv balkanske vojne na naše gospodarske in politične razmere.
Poroča g. drž. in dež. posl. dr. O. Ryb£f.
S. Proračun mestne občine tržaške za leto 1913• in Slovenci. Poroča gosp. uestni svetovalec dr. J. VVilfan.
K obilni udeležbi vabi ODBOR
8RZ0<JflUNE UESTi.
Položaj.
DUNAJ 7. (Izv.) Včerajšnja se|a mirovnih pogajanj je povzročila v politiki za -stanek. I razprava o albanskih mejah i obravnavanje mirovnih pogojev, vse je ustavljeno. Danes popoldne se je sestala konferenca poslanikov in je razpravljala samo o možnosti, kako bi se dalo doseči zbližanje v svrho uspeha. Korferenca poslanikov iide-Ijuje konkretne predloge, ki jih bodo poslaniki uposlali svojim vladam v svrho skupnega koraka v Carigradu v prilog miru. Velesile bodo Turčiji dokazale, da je njeno stališče glede Drinopolja zagrešeno in celo za njo samo škodljivo.
Prepričani so vsi, da prično pogajanja za mir zopet in sicer najbrže v ponedeljek. Zavezniki so izvedli s suspenzijo pogajanj dober manever. Ker je običaj, da pri vsaki seji predseduje po turnusu drug delegat, so sedaj naprtili vso odgovornost za nadaljnje dogodke Turkom. Prihodnjič mora namreč predsedovati Turek, ReŠid paša. On skliče sejo, da se Turki ali odrečejo Drinopolja ali pa prekličejo premirje. Delegati zaveznikov so mirni in njihovo ravnanje se povsod odobrava. Izjavljajo, da imajo sedaj Turki časa za premišljanje, da potem pogodijo pravo.
Precej zanesljive vesti so prišle o usodi Drinopolja. Tam se že baje pogajajo o kapitulaciji, ker se namerava trdnjava prostovoljno predati Bolgarom. To bode Turkom
mučni položaj vsekakor olajšalo.
*
* *
Kar se tiče mednarodnega položaja, ga označuje poluraden glas stacijonarnim.'Sirah ni opravičen. Za nas je najbolj merodajna izjava grofa Berchtolda napram zastopniku madjarske publicistike:
^Izjavite lahko, da po mojem presodku ni povoda za čezmerno
PODLISTEK.
Osvit.
Slike Iz tridesetih let.
■piaal Kaaver šandor ajalakl. — Prevel A.
Ivan se je še bliže pritisnil k njej in se napajal s finim vonjem, ki je izhajal iz njene lepoie in mladosti. Pretresla so ga silna Čustva in začutil je potrebo, da prekine ta nemi mir, in kakor besen ali v blaznosti je vzdignil njeno gibko telo s sedla in jo posadil k sebi ter potem v najhitrejšem, naravnost divjem diru poletel ž njo črez jarek v ravne doline, med livade, dišeče po otavi in na pašnike, posajene z nizkim grmičjem. In zrak je žvižgal okoli njunih razgretih obrazov, konjska kopita so visoko metala travo in prst. Angleška kobila „Palmira", ki je ostala sama, je dirjala sama za njima, da bi ju dohitela, on pa je kakor Jupiter z Evropo vse dalje in dalje hitel, vedno iz-podpadajoč konja z ostrogami, a sladko breme )e nežno, a zopet čvrsto držal na svojem burnem srcu, dočim so se njene oči blaženo in razkošno zapirale, ustnice pa napol odpirale, da so se beli zobiči lesketali v mesečni svetlobi kakor biseri, a sladki, pridušeni — tihi smešek je trepetal okoli njih. Pajčolan njenega klobuka je lebdel in plaval po zraku kakor zmagoslavna zastava ljubezni.
razburjenje. Nikakor ni umestno, povzročati paniko in nepotreben strah, ki ne odgovarja dogodkom in pričakovanemu preobratu dosedanjega stanja
Pomen suspenzije pogajanj.
LONDON 7. (Kor.) .Times- primerjajo suspenzijo mirovnih pogajanj s premorom, ki Je v orijentu običen pred sklepom kupčije. Seveda je trenutek dellkaten in ne brez nevarnosti. Če pa že ima položaj riziko, ima tudi ugodnosti. Gotovo bi bili vsi, ki se pogajajo, razočarani, če bi izgubili te ugodnosti. Izraz „suspenzija" so si izbrali po skrbnem preudarku, da ne bi z besedo udarili velesil. Očividno je, da se delegati niso hoteli vrniti domu, ne da bi prinesli zadovoljivi mir. Kar se tiče Egejskih otokov, smatrajo „Times" kompromis priporočljivim, izlasti ker vedo i Turki i Grki, da je ko nečna odločitev pri velesilah. — Zopet pa pravi list, da je odklonljivi sklep Turčije glede Drinopolja usoden, ker zna zavlačevanje mira povzročiti v Armeniji, Arabiji in drugih predelih Azije najhujše zlo.
LONDON 7. (Kor.) Reuterjev urad |e izvedel, da bi se bili delegati zaveznikov z ozirom na nezadovoljivi odgovor na njihove zahteve brez dvoma prenehali pogajati, če bi jim tekom zadnjih dveh dni ne bile velesile po svoje svetovale. Tako pa sedaj puščajo zavezniki Turčiji časa, da premisli ves položaj in zavzame potem stališče. Grški delegat je izjavil, da pogajanja niso prenehala in da delegati ne nameravajo zapustiti Londona.
Prvi turški korak bo baje, da skličejo novo sejo, čim bodo imeli kaj javiti. Med tem pa že lahko velesile kaj sklenejo, ali pa pade celo že Drinopolje. Če prineso Turki kak pameten predlog, so zavezniki pripravljeni se pogajati. Dosedanji predlogi pa so stališču zaveznikov tako daleč, da ni možno niti misliti na nje.
V turških krogih ne vedo nič, kako se bode položaj razvil, mislijo pa, da so zavezniki nalašč povzročili odgoditev konference, v nadi, da bode Drinopolje med tem kapituliralo. To presojajo turški krogi z veliko nevoljo.
Avstrijske odredbe na jugu in severu.
BEROLIN 7. (Izv.) Nemški listi priob-čujejo na videz iz avstrijskega cficijoznega vira prihajajoče vesti in razpravljajo o vz rokih, ki so naklonile avstrijsko vlado, da je odklonila ruski predlog za demobilizacijo Zatrjuje se, da Avstrija mora vzdrževati svoje odredbe na |užni meji, dokler ne od pozove Srbija svojih čet iz Albanije in od morja. Kar se pa tiče vojaških odredb v Galiciji, pa te niso nič izrednega, ker je že bilo pred precej časa sklenjeno, da se zviša tudi mirovno stanje in število čet.
Za Egejske otoke.
RIM 7. (Kor.) Listi javljajo iz Londona : V tukajšnjih diplomatskih krogih za -gotovljajo, da bodejo države trozveze vztrajale na tem, da ostanejo od Dardanel tudi najbolj oddaljeni otoki kakor Chios, Mitilene, Kos in Rodos pod turško oblastjo, da pa mora dobiti njihovo prebivalstvo največjih garancij. Zato imajo baje mnogo in važnih vzrokov, med temi željo po konsolidaciji
—	Ah, Ivane, da bi tako šla do konca svetal — je pošepetala končno Madlena s sladkim glasom. Ivan je ustavil konja, jo poljubil v belo čelo in odtedaj sta jahala počasneje.
Naslonjena na njegovo naročje, pre-rivši se popolnoma k njemu, mu je pripovedovala o svojih čuvstvih In mislih. Krasna noč jej je izvabljala na usta divna priznanja, tajinstvena mesečna svetloba jej je vabila dušo v svoje daljnje višine, kjer jej ni bilo več treba opažati vse resničnosti, kjer je mogla plavati v valovih svoje domišljije in svoje razigrane duše. Njeni romantični naravi je ugajalo vse to nočno pohajkovanje v tihi noči — v tem nenavadnem položaju in je gotovo hvaležno gledala ljubljenega moža, ki je napravljal nanjo popolnoma nadnaraven vtisk.
Ivan se je prvi spomnil sveta. Na nebu so že zvezde zamenile mesta, mesec |e stal točno v sredi neba, iz tal je udarjal hlad, ko je Ivan zopet posadil Madleno na njenega konja, držeč jo za roko, in obrnil konje proti njenemu dvorcu.
—	Kaj bo, ko pridei tako pozno domov? — je vprašal Ivan skrbljivo.
—	Ob, moji ljudje so se že navadili na to. Te svetle nočt sem ostajala dolgo zunaj, dalo se je tako sladko sanjariti o tebll — V sosedstvu me smatrajo tudi za polunoro, ker Jaham ponoči in me večkrat vidijo pri odprtih oknih, ko gledam v noč.
Na cesti sta si rekla „z bogom" — oba v počasnem diru obrnivši svoje konje proti
azijatske Turčije, da se tako prepreči ozi-[vsa njegova strašna pričakovanja. Da so -1 roma vsaj za dolgo časa zavleče vprašanje j stotine ujetih Turkov Srbi vlačili po sto M-
ravnovesja v iztočnem sredozemskem morju. Splošno se priznavajo interesi Italije na ravnovesju v iztočnem sredozemskem morju ia nade je, da se velesile priklopljo italijanskemu predlogu glede otokov in ga podprejo.
Zadnji dnevi Drinopolja.
BEROLIN 7. (Izv.) Iz Pariza poročajo, da je izjavil drinopoljski poveljnik Šukri paša, da so dobili Bolgari izredno težke topove za obleganje in jih zelo ugodno razpostavili, vsied česar Je še nadaljnji odpor Turkov brez pomena. Sicer se pa bo|i Sukri paša, da bi Bolgari s streli poškodovali grobove sultanov, ki se nahajalo v mestu; to pa Je treba v interesu dinastije preprečiti. Razven tega so Bolgari tudi odkrili podzemske hodnike in rove, ki so Turkom dosedaj omogočevali aprovizacljo (?). Sedaj je torej Drinopolje hermetsko oklenjeno in se ne more več držati.
Turčija snubi R u muni jo.
DUNAJ 7. (Izv.) Iz Bukarešta Je prišla vest, da je prispel tja Šefket Thorgut paša, da bi pridobil rumunsko vlado, da se priklopi Turčiji in nastopi proti Bolgariji. Omenjena vest pravi tudi, da je Rumunija ogorčeno odklonila insinuacijo.
Rumunija poziva rezerviste.
PARIZ 7. (Izv.) Tukaj bivajoči rumunski dijaki so bili odpoklicani k vojaškim vajam. Dali so jim pet dni časa, da se javijo pri svojih četah.
Albanija, kakor si jo m'sli Albanec.
NAPOLJ 7 (Kor.) Predsednik osrednjega odbora Albancev v Italiji je v imenu italijanskih Albancev poslal ministru za zunajne zadeve, di San Giuliano, telegram, v katerem poudarja, da morajo Albanijo sestavljati
lometrov daleč, bi bilo za te reveže še najmanjše zlo. Ali strašno pa je, da je srtsd vojak zabodel in pustil ležati Turka, ki se je zgrudil vsled utrujenosti in lakote. Še so poljane pokrite s trupli pomorjenih starcev in mladeničev, žensk in otrok. Ko so prišle srbske čete v B tolj, so pobile vse Turke, ki so ležali po bolnišnicah, da bi napravile prostor svojim ranjencem. Kradli pa so vojaki, kar jim je prišlo v pest. Tudi tuje banke so oropali. Bolgarskega profesorja, ki so mu srbski oficirji zelo zameriti na-pltnico na carja Ferdinanda, od slavnostnega večera, ko je carju napil, ni več najti Dr. Leonte slika še vse drugače grozovitostf, ki so se godile tudi pri Kumanovem Prizremu in drugje.
(Da bi tako zlobnemu lopovu, ki je bil očividno v nemški šoli, le usahnila roka ! — Ured.).
Spopad med demonstranti in vojaštvom.
RIM 7. (Kor.) V Rocca Gorga v rimski pokrajini Je prišlo včeraj o priliki demonstracije proti magistratu radi nekega vprašanja krajevne zdravstvene službe do spopada med demonstranti in vojaštvom. Ker je ljudstvo vojake napadlo in je bilo nekoliko ranjenih, so ti oddali salvo. Listi poročalo, da je bilo pet demonstrantov ubitih in 40 ranjenih.
Radi francozke legije tujcev zaprti.
METZ 7. (Izv.) V Metzu so predvčeraj zaprli pet oseb, ki so ba|e nagovarjal nekatere, naj vstopijo v francozko legijo tulcev. Danes so jih zopet izpustili, ker jim poletja ni mogla dokazati krivde.
Pravda princes za dedščino.
BRUSELJ 7. (Izv.) Včeraj je bila po trinajsturni razpravi končana obravnava o
vsi štirje od Albancev naseljeni vilajeti, če zapuščini rajnega belgijskega kralja Leopolda naj postane nova država element ravno--H- Princesi Lujiza In Stefani|a ste tožili dr-vesja na Balkanu med Slovani in Grki in žavo za očetovo dedščino in dasi bode pa vir evropskega miru (I). Vsi albanski vi- j sodba izrečena še le pozneje, je vendar lajeti ali večjim delom albansko ozemlje ; splošno prepričanje, da dobite princesi pravdo bodo morali pripasti Albaniji. Italijanski Al-; ta z njo nekih 50 milijonov, banci pričakujejo od Italije, da bode podpi- j	Na novo odkrita dežela.
ščiSta* Da,WŠ|e albanske a$Piraclie in lih! BUENOS-AIRES 7. (Kor.) Dr. Filchner ' t„i«	_____se Ie vroil 5 svole ekspedicije na južni te-
čnih l £ PxrCt Solun^m- M i čaj. Odkril je noio zemljo, ki jo je Imenoval SOLUN 7. (Kor.) Francozka oklopna j Dežela kralja Luitpolda" in pa velikansko križarica, ki je bila odplula h Kreti in ledeno steno, ki je jej dal ime „Cesar Vi-Siri, se je zopet vrnila v Solun, kjer so;jjem \\«
nahaja tudi angležka križarica „Jarmouth". j HAMBURG 7. (Kor.) Glasom sem pri-
Ispelega brzojava, ki ga je poslal vcditel| Za mali finančni načrt.	j nemške ekspedicije na južni tečaj, dr. Filchner,
DUNAJ 7. (Izv.) Prihodnji teden se;Je bila ekspedicija uspešna, vendar pa srna-bode vlada posvetovala s strankami o ma- ! tra dr. Filchner za potrebno, da se še na-lem finančnem načrtu. Dne 13. se bode vr- daljuje.
šilo posvetovanje voditeljev strank; posve- j	1* Slikar Ciagiinski.
tovanja se udeležita ministrski predsednik j PETROGRAD 7. (Kor.) Znani poljski Stiirgkh in finančni minister Zale3ki. Navzoči ' slikar profesor Jan Ciagiinski je včeraj umrl.
bodo voditelji Cehov in Poljakov, Jugoslovanov pa dr. Šušteršič.
izmed
Učenec „Reicksposte" Presse".
in „Neue Fr.
BUKAREŠT 6. (Izv.) V „Adeverul« je natrosil rumunski zdravnik dr. Leonte potno hujskajočih neresnic o srbskih armadi. On piše, da je to, kar je doživel z ozirom na grozovitost srbske armade, daleč prekosilo
Defravdacije pri ruskem carinskem uradu.
PETROGRAD 7. (Izv.) Pri ruskem pomorskem carinskem uradu so odkrili po-neverjenja v znesku več stotisoč rubljev.
Novi M mlroonl predlogi odklonjeni.
Konferenca suspendirana. — Pogajanja se nadaljujejo danss ali jutri.
DUNAJ 7. ob 3 30 zjutraj. (Kor.) Reuterjev biro poroča : V današnji (dne 6. t. m.) seji mirovne konference je podal ReŠid paša sledeče nove predloge:
1. Turčija bi bila pripravljena dovoliti
svojemu domu. Ozirala sta se, dokler ju ni zakrila daljina in drevje drugega drugemu. Ivanu je bila vsa duša polna in prepolna, krasnih, silnih Čustev, sijala mu je sreča ljubezni, toda neka daljnja, globoka melanholija je zasenčevala ta preveliki sijaj, melanholija, o kateri si ni dajal računa, ki pa nekaj nadaljnih teritorijalnih koncesij severno ga je vendar spremljala in se mu je ljube- od Drinopolja, vendar pa tako, da bi bilo zen zdela nekako milejša, lepša in boljša. ; izločeno Drinopolje.
Od te noči ni biio niti dneva niti ve-; 2. Turčija bi se odrekla svojih pravic čera, da bi se oba zaljubljenca ne bila vi- do Krete, toda pod pogojem, da se ne zadela. Nastali so i za njo i zanj blaženi, hteva odstopitev nobenega drugega oteka. dnevi, ki so jima s polnim periščem sipali v; Ko je Rešid paša podal to svojo izjavo, krilo njunih src zlato sreče in blaženosti,! so turški pooblaščenci zapustili posvetovalno velika ljubezen, sestavljena Iz poezije in dvorano, a zastopniki balkanskih zaveznih dr-Čistih čustev, ju je Čuvala brezdna greha, žav so se posvetovali o predlogih in so Večkrat sta se sestajala tudi v družbi., prišli po daljšem razmotrivanju do sklepa, Madlena je prihajala katerikrat tudi v Luče- j da turški predlogi ne odgovarjajo zahtevam vac, dasiravno Kotromanićevi zaradi priča-'ki so jih formulirali zastopniki balkanskih, kovane Hanine sreče niso zahajali nikamor zaveznih držav v zadnji seji In da bi pota tako tudi ne v Lackovac. Več prilike sta gajanja na podlagi, kl so jo s tem predla-imela pri Zeniki. V njenem bogatem dvorcu Je gali turški pooblaščenci, ne vodila do spo-biia vsak čas kaka zabava, hiša pa |ej Je razumijenja.
bila vedno polna gostov iz mesta in okolice, j Z ozirom na to se smatrajo odposlanci Tu sta se mogla sestajati, da ni moglo pa- ; balkanskih zaveznih držav prisiljeni, da su-dati v oči. Madlena je strogo pazila pred spendirajo nadaljnje zasedanje konference, svetom, da ne izda tudi z najmanjšo ma-1 Ko so se vrnili turški pooblaščenci v lenkostjo. Samo enkrat, ko sta stekla Ivan posvetovalno dvorano, je prečital srbski de-in ona v istem času za Žago, ite se njuni legat Novakovič, ki Je predsedoval koefe-roki našli v travi in stisnili. Opazila je to renči, odgovor zastopnikov balkanskih za-samo Ženika — a ona je molčala, kakor; veznih držav in zak jučil sejo. kamen sama pred seboj, in v bodoče je i Turški delegatje so protestirali proti znala stvar urediti tako, da sta Ivan in zaključenju seje in so izjaviti, da predsednik Madlena vsak čas imela priliko, da sta si nima pravice, da bi zaključil sejo. Vprašali brez nevarnosti pošepetala kako mOo besedo, so, kaj pomenja suspenzija.
Stran II.
EDIFOST" St. 8.
V Trstn. dne 8 januarja 1913
Po zaključenju formelne se|e se Je vršil neobvezen pogovor splošnega značaja, v katerem so zastopniki balkanskih držav informirali turške pooblaščence, da zastopniki balkanskih za veznih drŽav nikakor ne nameravajo popolnoma prekiniti mirovnih pogajanj, temveč da suspendirajo svoje delo vsled tega, ker niso dobili na svoje v petek podane predioge zadovoljenega odgovora, za toliko časa, da dobe zadovoljiv odgovor.
Turški pooblaščenci so nato zapustili palačo, v kateri se vrše konference, nekoliko razburjeni.
Kakor Je izvedel Reuterjev biro, imajo zastopniki balkanskih zaveznih držav, ker I ade odgoditev mirovne konference na čas po pravoslavnem božiču, dovolj časa, da morejo natančno proučiti Jim predložena vprašanja in se Jim poda možnost, da predlože prihodnji skupni seji, ki se bo vršila v petek, a'i pa celo že v četrtek, sprejemljive predloge. Mogoče pa Je, da se bodo med tem časom vršila privatna pogajanja med obojestranskimi pooblaščenci.
Vojnika oblast proti „narodnemu domu" u Pali.
Pula, 6. januarja.
Kakor ste že sporočili na kratko, Je vojaška oblast — t. J. zapovedništvo bojne luke v Puli — prepovedala vsem mornarici in vojaštvu podložnim osebam nadaljni obisk tukajšnjega .Narodnega doma", kjer se osredotočuje vse naše politično, a posebno še društveno življenje in giban|e. Tudi častniki, stanujoči v „Narodnem domu** so dobili ukaz, naj takoj odpovedo svoja stanovanja.
Ta stroga odredba vojaške oblasti Je presenetila in tudi hudo razburila vse naše narodne kroge in vse naše ljudstvo, ter je nekako čudno, da, rekli bi, nemilo dirnuo tudi ono občinstvo, ki ni naše, a je antikamoristično misleče in delujoče. In to po vsej pravici; kajti prvič v resnici ni bilo povoda za tako strogi korak, a drugič, ker se vsestranska škoda in posledice za našo st?ar (ako ta prepoved ostane za delj časa v veljavi) ne dajo opisati. To ve soditi le oni, ki dobro pozno puljske razmere in tukajšnje bitje in žitje.
Ni nam namen, da bi radi omenjene odredbe kritizirali vojaške oblasti v Puli; pač pa moramo radi Javnosti, ki se živo zanima za to zadevo, povedati, da je bilo vse to prenagljeno, ker se Je prepoved izvršila preko glave politične in policijske oblasti, ne da bi se bila uvedla popre) preiskava in ugotovil namišljeni vzrok. Vsa stvar temelji namreč na tem, da Je bil poveljnik vojne luke napačno informiran o nekih izjavah in govoricah, ki Jih je zakrivila neka nepremišljena, a povsem brezpomembna oseba in ki so jih nekateri vojaki nesli na uho svoji oblasti, češ, da je oue neumestne izraze rabil restavrater „Narodnega doma*. Sedaj je na zahtevo dr. Laginje, ki Je o tej stvari osebno posredoval, odnosno zahteval pojasnila od poveljstva vojne luke — policija uvedla preiskavo in ugotovila, da krivec nI restavrater, ki je splošno priljubljen In spoštovan mož, marveč neki uslužbenec „Narodnega doma", ki je bil — ker so našli pri njem njegovo osebo fcompromitujočo korespondenco — take j aretiran in oddan kazenskemu sodišču.
Ker je sedaj ta toli neprijetna stvar vsestranski pojašnjena od kompetentne strani, upamo, da poveljstvo vojne luke ne bo odlašalo niti dneva, da prekliče svojo prepoved In pomiri s tem po pravici razburjeno naše ljudstvo. To pričakujemo tembolj, ker poznamo Nj. ekscelenco gospoda Ripperja kakor pravicoljubnega moža, kateremu, kakor znanemu poštenjaku, narod naš na Puijščini ne odreka svojega spoštovanja in zaupanja.
Odveč bi bilo omenjati, da je puljska kamera vsled te odredbe od veselja kar blazna. Nje glasilo, umazani „Giornaietto", vse te dni veselja kar nori ter v svojem slepem sovražtvu kaže na puljske Hrvate In Slovane sploh kakor iredentiste in sumljive elemente. No, upamo, da poklicani faktorji store kmalu konec temu peklenskemu veselju naših smrtnih sovragov, kajti danes je na dlani, da narod naš v Puli ni zaslužil, da bi se radi ene neprevidne in breztaktne osebe izvajale proti njemu take drakonične odredbe in da bi ga na tak način javno kompromitirali. _
Proračun mestne obilne tržafke za leto 1913.
5. Zdravstvo.
Med dohodki so proračunjeni: plačila bolnikov v občinski bolnišnici K 984.090 (lani 891.420, torej letos več K 92.670), v norišnici K 164,560 (K 8.730 manj kot lani), od zapuščin K 185.530 (skoro K 34 000 manj kot lani). — Skupni dohodki tega edielka K 1,406.140 (lani K 1.351,900).
Stroški za občinsko bolnico bi znašali glasom proračuna K 2.258,440*), za zavod za matere K 50.250, za norišnico K 768.650
(Za K 131.260 več nego v I. 1912 radi rastočega obiska, zboljšanja plač uslužbencem in zboljšanja hrane bolnikom).
(za K 22.050 več nego lani iz istih vzrokov kakor pri bolnici), za hišo za uboge K 118 000 (lani 106 400), za ljudska preno čišč3 K 7.500 (za K 2.500 manj od lani), td. Vsi stroški tega oddelka bi znašali po proračunu K 3,796.090 (proti lanski postavki za K 120 310 več).
6. Lokalna p o lic i j a. Dohodki (pogrebne takse, za grobove (K 32 000 več nego lani), takse od psov, od vporabe trge, od ubijanja živine K 315 000 K 42.000 reč cd lani), od ribjega trga (K 15.960), tiikse za pogašenje požarov, lavna snaga itd) znašalo skupno K 717.820 (proti lani K 87.780 več).
Med stroški najdemo: prispevek občine za žandarmerijo K 3710, prispevek za policijo K 174.240, guardia munidpale K 104.140 (to je zares potreben izdatek!), poljski čuvaji 18.310, izgoni (sfratti) K 40 780, potem stroški za higijenične in statistične naprave in urade, za naprave proti požarju, za snago in razsvetljavo, itd. za večji konsurn vode v javnih koritih K 22.420 več nego I. 1912, (med temi tudi eno v S?. Križu).
7. Vode, ceste in sprehajališča.
Dohodki znašajo K 194 800 (lani K 185 160). Stroški pa K 1149.280 (lani K 1,350 940).
Ostali oddelki rednega dela ne izkazujejo posebnih zanimivosti. Omenje-n|a vredno je, da izkazuje oddelek: penzije stroškov K 1,101.250!
Skupni dododki rednega proračuna b: znašali torej	K 7,851 780
Skupni stroški pa _, 17,373 040
primanjkljaj bi znašal	K 9,521.260
Pokriti bi bili stroški rednega proračuna s sledečim dohodki:
Z najvišjim odlokom z dne 16. 6. 1912 Je bilo dovoljeno mestni upravi pobirati pri najemninskem davku po 3% do zneska K 350 po 5% do zneska črez K 350, kar b! znašalo za I. 1913 dohodek K 1,450.000
Vsled z istim odlokom dovol|enih doklad na konsumni davek, bi se pridobilo	„ 4,300.000
hišni davek, (23*/. državnega davka)	„ 1,400.000
obrtni in rentni da ve k (60% drž.davka) „ 2,000.000 hišno razredni davek (10% drž. davka) „ 2.700
Samostojni davek na splrituozne tekočine pa bi prinesel	, 150.000
Ssupno K 9,302.700 Če prispodabljamo ta dohodek z zgoraj označenim primanjkljajem	K 9.521.260 vidimo, da znaša konečni in faktični primanjkljaj rednega proračuna K 218 560 G-ede pokritja tega primanjkljaja predlaga finančna komisija v svojem, poročilu pridodanem proračunu, sledeče dohodke:
1.)	poviša naj se najemninski davek pri najemninah višjih od K 350 letnih za 1%.
kar bi doneslo občini ... K 220.000
2.)	doklade na pivo naj se poviša od 190 na 250%, kar
bo vrglo ....... „ 108000
Skupaj K 328.000 s čimer bi bil primanjkljaj popolnoma pokrit in bi rezultira! še mal preostanek.
Poročilo finančne komisije veli dalje: v pokritje primanjkljaja se ni moglo vpošte-vati nič drugega, nego povišanje že obsto-ječih občinskih doklad na najemninski, hlšno-najemni in hišno - razredni, obrtni, rentni in konsumni davek. Pri tem je bilo treba pa jemati v ozir ne le direktive glede razmerja med direktnimi in indiretrtnlmi davki, ki nam jih je dalo ministrstvo, ampak se je moralo izbrati ono pokritje, ki je za ljudstvo najmanje občutno. V tem leži tudi večja verjetnost, da bodo kompetentne oblasti ta predlog potrdile.
Vprašanje je seveda, če |e izbera finančne komisije najpripravnejša; kar se tiče povišanja doklad na pivo morda Še, dasi bo tudi ta povišek ptizadel Široko maso, ne producente. Gotovo pa je jako nesrečna izbira, v kolikor se tiče povišanja najemninskega davka. Kajti gotovo tudi tega poviŠka ne bo plačal hišni gospodar, nego najemnik. In kaj se to pravi — povišanje že itak neznosne najemninske draginje v našem mestu — ni treba šele praviti.
Sicer se bo o tem gotovo Še na dolgo in Široko govorilo pri proračunski debati v mestnem svetu in hočemo tedaj obrniti vso pozornost temu važnemu vprašanju.
Izredni proračun.
Ravno pri proračunu se vidi najbolj, kako ne skrbi naša občina za naše slovenske — bodisi gospodarske, kulturne ali kakoršnesibodi potrebe. Pa vendar |e to posebno videti pri izrednem proračunu, ker v rednem so večinoma postavke za vzdrževanje obstoječega — in to Je veČI noma Italijansko — dočim pridejo pri izrednem proračunu — predvsem ali skoro izključno nova dela v poštev. In res 1 Če že redni proračun kaže, da smo zanemarjeni po naši občini, kaže izredni, da nas hoče občina zanemariti še v bodoče, torej,
da nas hoče vpropastitl. Za Italijane so milijoni, za Slovence nič!----
Med izrednimi dohodki so všteti: čisti cobiček vodovoda K 574 110; odškodnina c. kr. erarja za podrtje starega ribjega trga K 80 000; preostanek od že izvršenih del ali od del, ki se sploh ne izvrše več itd. K 389.010;
Skupno znašajo izvanredni dohodki K 1,053.130.
Med izrednimi stroški pa zaznamujemo :
Nakup posestev.
Za sezidanje nove italijanske šole na Belvederju se Je nakupilo še leta 1906 zemljišče za K 491.610 40, toda ta svota se letos še ne bo izplačala prodajalcem. Za „rikreatorij" za dečke (ul. Sette Fontane), ki stane K 144 540, zapade letos zadnji obrok kupnine v znesku K 20 000. V svrho razširjenja Revoltellovega muzeja lepih umetnosti se je nakupilo I. 1907. dve sosednji hiši (v katerih so danes Še nastanjene ljudske šole) za znesek K 450.000, na račun katerih Je že plačanih K 208.500; letos zapade obrok K 45 000. V svrho sezidanja novega ženskega Hce|a (seveda italijanskega) se |e nabavilo 1. 1910 Mestronovo zemljišče na Vrdeli za K 190 000; letos zapade zadnji obrok K 31.667. V svrho ureditve cest ulic in trgov Je preventlviran strošek K 1,100.000 za nakup zemljišč.
Skupno je proračunjen strošek v tem pododdelku na K 1,196.730 (lani K 1,145.480).
Nove zgradbe.
Za spopolnitev mahlnarije v hiši za vboge obrok K 28 600; obrok za zgradbo četrtega pavil|ona „riformatorio per glo vari etti" K 6 670. Ljudska šola In dešk „rl kreatori j" pri Sv. Vidu (fondo ex Romano) K 545.000. Otroški vrtec v Spodnji Carboll K 190 000. Za dokončanje del šole v ulic R. Manna K 1 600. Razširjenje poslopja Italijanske ljudske šole In otroškega vrtca v Vrdeli K 160.000. Ženski lice] v Vrdeli (zemljišče ex Mestron) K 750.000. Za zgradbo rikreatorija v Rojanu K 80.000.
Skupni stroški v tem pododdelku znašajo K 1,996 350 (1. 1912. K 2,693 090).
Skupni stroški za napravo načrtov za kanalizacijo mesta so proračunjeni na 35.000 (lani le K 15.000), in sicer figurira ves znesek kot honorar dotičnim inženirjem.
Nova cestna dela.
Za napravo regulačnega načrta za mesto K 24 000, za regulacijo raznih cest In ulic K 857.130, med temi je za okolico sledeča postavka: nakup tab. št. 2200 d. o. Sv. Križ (piu tassa e boli! — s takso In ko-leki vred) K 40 — in podoben strošek v Gropadl K 30 —!
Ureditev in pokritje potoka Srane, nasproti klavnici Je bilo že sklenjeno v seji mest. sveta 12. 12. 1911 in je v ta namen proračunjenjih K 70.000; za ravno tedaj sklenjeno pokritje potoka Ključ od rotonde v Bo-schettu do mostu pri tovarni za olje je proračunjen strošek K 65 000.
Skupen strošek v tem pododdelku je K 1,036.130 lani le K 336.700.
Sprehajališča.
Za nadaljevanje razširjenja miramarske ceste dalje od Cedasa K 90 000 in za razširjenje sprehajališča pri Sv. Andreju od bivšega državnega kolodvora do prve ro~ tunde K 70 000; skupno K 160.000 (I. 1912 K 95 000).
Skupno znašajo vsi stroški izrednega
proračuna......K 3,883.210
dohodki pa ...... 1,053.130
torej rezultativen primanjkljaj
izrednega proračuna . . K 2,830.080 V pokritje tega predlaga finančna komisija najetje dolga v znesku K 2,900.000.
Domače vesti.
Imenovanja. Trgovinski minister Je imenoval višjega komisarja pri pomorski vladi Karla Rusnerja za tajnika v VII. Či-novnem razredu: provizoričnega višjega komisarja pomors. vlade Karla vit. Schticka za definitivnega vlš. komisarja v VIII. člnovnem razredu in koncepista pomorske vlade dr. Štefana Tomašića za komisarja v IX. či-novnem razredu.
Zasluženo odlikovanje. Gospod E na-nuel Schrey, oficijal državnih železnic, je bil za svoje veleuspešno in zaslužno 40!etno službovanje odlikovan z zaslužno medaljo, ki pa jo je dobil — kar Je značilno za razmere pri državnih železnicah — še le po dveh letih. Pa kako se Je izvršil ta čin odlikovanja !! Iz „Časopisa Jugoslovanskih železniških uradnikov* doznajamo:
„Prav tiho in na skrivoma, kakor bi ne bilo tako slavljenje prav nič izrednega. Na postajo |e prišel odlok z medaljo, naš slav-Ijenec Je podpisal odlok, prejel medaljo in — konec. Kakor vemo. se zaslužne medalje vročajo slavljencem častno, v prisotnosti slavljenčevih tovarišev in zastopnika uprave, ki odlikuje svojega zvestega in zaslužnega delavca. Ne bomo raziskovali, zakaj niso sla vijencu Schreyu slavnostno vročili zaslužae medalje in zakaj se je ta akt izvršil tako tino, samo med štirimi očmi. Morda zato, ker je slavljenec — Slovenec? Častno to ni za železniško upravo; tako vidno zapostav-ijanjanje boli vse slavljenčeve tovariše, bodisi slovenske, bodisi nemške; tako za-
postavljenje se tudi zadostno obsoia samo na sebi, brez vsake nadaljne kritike. J iv-nosti pa izročamo ta fakt, da zna, kako železniška uprava slavi svoje dolgoletne utluž-bence, ki so Ji posvetili vse svo|e moči in ki so osiveli v njeni trdi službi".
No, tem prisrčneje pozdravljamo mi, prijatelji in znanci g. Schreya, to odlikovanje. Ta vredni starina Je zvest kolega, Iju^eznjiv prijatelj, in blag človek, ga ima vsakdo, kdor je v stikih Žnjim, prav iz srca rad. G. Schrejru naše iskrene čestitke na zasluženem odlikovanju.
Italijansko vseučili'Šno vprašanje
poganja mnoge in — čudne mehurčke. Koliko najrazličnejlh nasvetov in predlogo? in od kolikih strani je bilo že stavljenih radi tega vprašanja! Ali vsi so se po jednodnevni veljavi zopet razbijali na krivi poziciji, v katero so Italijani sami spravili ta svoj postulat. — Posebno pa so v taboru naših Nemcev zavzemali že najrazllčruja stališča napram temu vprašanju. Biil so že za Trst in proti Trstu; bili so že za Dunaj in proti Dunaju; bili so danes za Tirolsko, jutri za Gorico — in bili so tudi principijelno proti vsakemu italijanskemu vseučilišču. Pri tem nemškem zaletavanju cd enega konca do druzega se |e sedaj oglasil nemški list „Reichenberger Zeltung\ ki se zopet enkrat zavzema za Trst kakor sedež italijanskemu vseučilišču, oziroma fakulteti. To staro- novo stališče Nemcev bi nas ne izvabilo iz zapečka. Kakor je bilo z vsemi nemškimi stališči dosedaj, bo tudi s tem : prillo — prešlo. In potem — zopet prišlo. Taka igra ne zanima slednjič nikogar večin postaja dolgočasna.
Ali utemeljevanje, zakaj se nemško srce zopet enkrat odpira želji Italijanov — to je zanimivo, poučno in značilno. Pa ne za Italijane, ampak za Nemce! Pojasnuje namreč: Trst ne postane nikoli nemški, pač pa bi mogel postati — slovanski/ Radi te možnosti na| pride italijanska fakulteta v Trst! Če Že Nemci ne morejo v Trstu nič za-se pridobiti, pa vsaj naj dado malo duška svojemu sovražtvu proti Slovanom! Tako poučuje nemški list svojo |avnost.
V znamenju sovražtva traktirajo Nerad kulturna vprašanja! 1 Je-li to dostojno, je-U to vredno zares kulturnega naroda ? I
Ali „Reichenbergerica" ni pomislila, da bi to njeno lepo utemeljevanle najnoveje nemške ljubezni do Italijanov moglo imeti efekt, ki bi pomenjal uslugo — Slovanom. Iz priznanja, da obstoji možnost, da Trst postane kedaj slovanski, Je namreč logični zaključek ta: da so dani pogoji za tako spremembo! To je: da Je v Trstu toliko narodno, politično in gospodarsko utrjenega slovanskega elementa, da more aspirirati celo na vodstvo! S tem pa je nemški list napisal na|teži argumenti ravno proti ital. fakulteti v Trstu, dokler ta sedaj Izrecno priznani slovanski element ne dobi toliko primernih kompenzacij, da bo mogel privoliti v željo Italijanov11
In ra^no s tem, dd se hoče|o za vsako ceno Izogniti ravno tej edino naravni in povoljni rešitvi vprašanja, so Italijani — kakor smo omenili Že gori — spravili svoj postulat v tako krivo in nesrečno pozicijo, v kateri se pač premika sem in tja, ali ne k — pametni rešitvi.
Naša vest je čista! Praška „Union* priobčuje ta-Ie dopis iz Maribora: Balkanska vojna je prišla Jugoslovanom ravno tako nepričakovano, kakor avstrijskim diplomatom. Ali ml Slovani smo takoj umeli, kaj zahteva od nas moment, dočim sta diplomacija In nemška žurnalistika stala ta povsem presenečena. Če bi bilo drugače, bi se bilo moglo nam avstrijskim Jugoslovanom opravičeno očitati posebno to, da smo slabo umeli svojo zgodovino ter da se nismo nič naučili iz nje. Najteže očitanje! Ali zadelo bi nas bilo zasluženo. Kajti svojo zaostalost v kultureinem in gospodarskem pogledu imamo zahvaliti od stoletij sovražnikom krščanstva — Turkom.
Ko so se dvignile balkanske države, so nastopili tudi za nas maščevalci. Naše simpatije se niso mogle obrniti k Turkom. Nemško novinstvo pa ni hotelo umeti, niti odobravati našega stališča.
Vojna je izbruhnila. Povsod! Je bila potrebna nujna pomoč. Ali naj bi bili mi Slovani še le vpraševali na Dunaju ali v Gradcu, če smemo pomagati svojim bratom — kje in kako smemo pomagati ?! Bic dat, qui clto dat — to je, če kje, gotovo velja tudi tu. Trebalo Je zdravnikov in obvezil. Z obojnim smo skušali pomoči: tudi za grške ranjence In ne samo za srbske! Cl3to člo-vešso in krščansko dolžnost smo hoteli izvrševati. Če bi bili mi avstrijski Jugoslovani drugače postopali, potem bi bili tudi res zaslužil grajo, ki gre na nas sed2j od vsek strani! Naša vest je čista. Nepoklicano in neutemijeno grajo pa zavračamo Slovani odločno. To bodi povedano vsem grajalcem v dobrohotno znanje.
Občinski svet. Danes ob 7 zvečer se vrši prva letošnja seja občinskega sveta. Dnevni red Je sledeči: 1. Odobritev zapisnika zadnje seje. 2. Županovo poročilo o podelitvi občinske nagrade za zgodovinsko ali statistično delo o Trstu. 3 Predlog o pokritju naknadnega kredU? < ^S1"3^0 tramvajske proge Goldonile , - Sv. Sobota. 4. Predlog o nakupu zciu j-šč v Spod. Čarboli. ul. Tartini. 5. Predlog delegacije o ustanovitvi ženskega prenočišča. 6. Volitev
V Trstu, dne 8. januarja 1913.
„EDINOST" št. 8.
Stran ITT.
v nadzorstveni svet mestnih gimnazij, realk iu dekliškega liceja. 7. Predložitev občinskega proračuna za 1. 1913.
Predavanje. Gospfca Miiena Gnad, ta znana predavateljica, bo predavala v bližnjih dneh tu v Trstu o temi: Balkanske flote in prlstaniščno vprašmje. Dan in kraj predavanja se objavita pravočasno. To predavanje Je v „Uraniji" na Dunaju vzbujalo splošno pozornost. Opozarjamo, da bo za člene „Flottenverelna* vstopnina znižana na polovico.
Druga delitev Poljske. Dan 4. janu arja |e zgodovinsko znamtnit za poljski na rod in za vse S ovanstvo. Žalostna obletnica je to poljskega naroda. Na ta dan pada druga delitev Poljske. Prvo delitev so izvele na podlagi skupnega dogovora Rusija, Av stri|a in Prusija dne 5. avgusta leta 1772 Po te.u dogovoru ie izgubila Poljska iztočno Galicijo in V:adlmirijo, ki Je pripala Avstriji. Rusija je dobila lltavsko področje, a Prusija zapa tno Prusijo brez Gdanskega in Torun|a. S tem Je bila Poljska zmanjšana za 5 milijonov prebivalcev. Druga delitev Pdhske je bila Izvedena dne 4. januarja 1793. Ptuske čete so zaseie Poljsko in pripojile Gdansko in Torunj k iztočni Pruski in tako ustvarile sedanjo provincijo Poznan|sko. Ruske čete so zavzele iztočne provincije Poljske (250.000 kv. km.) Sedaj je počila ustaja za osvobojenje pod K /sciuszkim, ki |e prevzel vlado Poljske kakor diktator. Usljub obupni in junaški borbi Poljakov so Avstrija, Rusija in Prusija zlomile moč poljske vojske, da je 10. novembra 1794 položila orožje pri Rado/yci Na to so zvezne države dne 24 oktobra 1795 sklenile tr tjo delitev Poljske. S tem Je nehala obstajati neodvisna Pol|ska.
Bazovica. Vstopnino na Silvestrovem večeru pevskega društva »Lipa" v Bazovici so preplačali sledeči: ga. Prešel 4 K, ge. K G untar 1 K, Mahnlč 2 K, Keršič 50 vin., Pahor 50 vin, Urbančič K 1 50, dr. Reja K 1 50. Peter Peternel 2 K, Leban 1 K.
Hvala vsem gospodom, obenem pa tudi Gospodarskemu društvu, ker je prepustilo brezplačno svoje prostore za prireditev in s tem omogočilo, da je prireditev uspela tako dobro.
Najpriljubljenejša predpustna zabava je bila že od nekdaj pri nas v Trstu Sokolova maškarada. Zabava je bila na Sokolovi maškaradi vedno najprijetnejša, tako l|ubko domača, da je ta prireditev pome-njala že od prvega svojega časa višek vsega, kar so prirejala naša narodna društva v onem času, ki je določen za to, da človek nekoliko pozabi svoje nekdanje skrbi in težave in živi res nekoliko — sebi.	- •
Dobra stvar se pač sama hvali in zato se nam zdi popolnoma nepotrebno, da bi udarjali za našo Sokolovo maŠkarado na veliki reklamni boben. Čemu tudi I Naš Sokol |e društvo, ki je tolikega pomena za naše narodno življenje v Trstu, da bi bila vsaka beseda odveč; in če nas vabi to društvo k svoji zabavni prireditvi, jekratko-malo vsakega tržaškega Slovenca, ki mu je krepak in 61 razvoj našega ljudstva le ko-ličsaj pri srcu. priprosta dolžnost, da vsaj tu pokaže s svojo prisotnostjo, da mu raz voj našega Sokola ni deveta briga.
Da se torej vidimo v soboto pod okriljem Tržaškega Sokola v najprijetnejšl, naj-veselejšl ni naj pošten jši domači zabavi I
Za plačevalce prfhodnine in dohodnine. C. kr. fin. ministrstvo je z od le kom z dne 23. decembra 1912 št. 94696 preložilo rok za predložen|e napovedij za prihodarnino in osebno dohodnino za I. 1913 na čas od 15 februarja do 15. marca 1913.
O tem se obveščajo davkoplačevalci z ozlrom na oznanilo od 5. decembra 1912.
Razpisani službi. Pri pomorski vladi v Trstu ste razpisani dve mesti uradnih slug. Mesti ste pridržani dosluženim podčastnikom.
Restavracija „Aurora" je vsak večer obiskana kar najbolje, odkar koncertira tamkaj pod vse hvale vrednim vodstvom gosp. A. Ktepića hrvatsko tamburaško društvo „G:>ra*, ki žanje največje priznanje za svojo harmonično igro in petje.
Društvene vesti«
Telovadno društvo Sokol v Trstu.
Seja vaditeljkega zbora (obeh zborov) se vrši v četrtek zvečer ob 8 v vaditeljski sobi.
A m b r o ž i č.
Pevski zbor .Glasbene Matice-4 v Trstu. Redne pevske vaje se vrše kakor navadno. Prosim pa vse člane zbora, da s-Jih sedaj prav redno in točno udeležujejo Pričnemo z velikim delom slov. skladatelja Antona Foersterja: .Turki na Slevici", za štiri soliste, žensk), moški in mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Deio je polno krasnih mest in se sedaj drugič izvaja. Prva ga Je izvajala ljubljanska .Glasbena Matica". Danes imajo vajo soprani in alti. V petek pa tenorji in basi. Prosim točno in vsi.
Pevovodja.
Pevsko društvo .Zvezda" na So-vranišču. Ker so bili nekateri člani odbora poklicani pod orožje, je občni zbor odložen na nedoločen čas.
Slovensko gledališče.
Prihodnja predstava bo šele v nedeljo, dne 12. t. m. Ta dan nam ponudi vodstvo našega gledališča vžitek prve vrste, trdno upajoč, da bo znalo občinstvo pravilno ceniti ta njegov trud in velike žrtve. V naslovni ulogi opere
.NIKOLA SUBIĆ ZRINJSKI" bo gostoval slavni umetnik g. Marko
V	u š k o v 1 č, bariton opere kralj, deželnega gledališča v Zagrebu. G. Vuškovič Je umetnik velikega stila in mu je zagotovljena najsijajnejša bodočnost in slava v mednarodnem umetniškem svetu. Pel je že s triumfalnim uspehom v Pragi in na Dunaju Njegov nastop v Trstu mora biti za nas umetniški praznik prve vrste.
Opozarjamo si. občinstvo, na| si pravočasno preskrbi sedeže pri dnevni blagajni v veži .Narodnega doma".
Tržaška mala kronika.
Trst, 7. januarja. Izgnani renjtkolL Naše javne oblasti so zopet pokazale pet laškim državljanom pot preko meje. So to večinoma individui, d so že prišli sem na Avstrijsko s precejšnjimi talenti, katere so pa tu tako razvili, da so postali preresnl in nepotrebni konkurenti domačim zlikovcem. Najbolj dobro došel bode oblastem v laški svoji domovini gotovo 42 let star! Giovanni Converso iz Barija, ki se mu je pred nedavnim časom tako mudilo iz Italije v službo k .Pollteama Rossetti", da je v naglici pozabil odsedeti osem let Ječe.
Lastni materi je grozil. Zaprli so včeraj klesarja Alojza Ukmarja, 22 let starega suroveža, ki je grozil lastni materi s smtrjo, ker mu ni hotela dati denarja za umpanje. Hotel je dobiti tudi večerjo z besedami: .Če ne daste večerje, boste bila ubita vi in jaz".
Tatvina v vili. V noči od dne 2. na 3. decembra so prišli zlikovci s ponarejenimi ključi v vilo gospe Lidije de Nordis v Solkanu pri Gorici in so pokradli veliko perila, obleke in drugih rečlj v skupni vrednosti nekoliko tisoč kron. latove so prijeli v našem mestu in jim vzeli še dobršen del plena.
Črne koze med bosenskimi izseljenci. Danes je priplul iz Soluna parnik .Carmen", ki je pripeljal 790 izseljencev-Bosnjakov, Id se vračajo v Bosno. Med vožnjo so konstatirali nekaj slučajev črnih koz in sumljiv slučaj, ki je najbrže znak kolere. Na parniku so imeli več mrličev. Ladjo so poslali v lazaret k Sv. Jerneju.
IVar. del. organizacija.
Javni skod zidarjev se bo vršil v petek (ne pa v četrtek) ob 6 zvečer v društveni dvorani, v ul. Sv. Frančiška št. 2 Shod smo morali prenesti na petek radi raznih zaprek.
NDO priredi v četrtek ob 5 popoldne zaupen sestanek v Sv. Križu.
Skupina mizarjev NDO. Danes, v sredo, ob 8 zvečer seja v društ. prostorih.
Tesarji, združite se! Veliko je še takih slovenskih tesarjev, ki niso sploh nikjer organizirani. Ravno zaradi tega pa soci|alni demokratje tudi tako pritiskajo na nje. Tre ba, da se združite vsi v močno armado, vsi slovenski tesarji kar vas je. Kadar se to zgodi, ne bodo oni mogii več ta*ro postopati proti vam. Zato organizirajo se vs' 1 Skupina pekovskih pomočnikov NDO:
V	petek ob 10 predpoldne važen društveni sestanek v društ. prostorih.
Delavci tehničnega zavoda Sv. An drej so vabljeni na sestanek, ki bo v petek ob 7 zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. — Na tem sestanku se Izvoli odbor, ki bo vodil gibanje, zaraditega bi bilo želeti, da bi se tega sestanka udeležili vsi slovenski delavci tega zavoda.
Vesti iz Goroike.
»Trgovski Dom" v Gorici. — Nulen poziv vsem goriškim Slovencem!! Ne da se ovreči, da zavzema to poslopje prvo mesto solnčne Gorice. Na najbolj prometnem delu Korsa, na oglu divnega ljudskega vrta, se dviga ta krasna stavba nad vsemi dru giml in obljublja novemu gospodarju ponosno bodočnost. Kaj vse bi se lahko napravilo v tem poslopju in na tem mestu — a tem nam prinese pouka rco da najbližja bodočnost.
Srce mi je utripalo radosti ko sem doznal od znanca, da je to skupna last goriških Slovencev.
Nasprotno me je pa dirnllo pred par dnevi, ko sem se zopet mudil v Gorici in izvedel iz verodostojnega vira, da po tej naši posesti že seza nenasitna sovražna roka in se je hoče polastiti ob bližajoči se priliki.
Pri obstoječih slovenskih odnošajih je možno vse in ne bi rekel dvakrat, da v najbližjem času zaplapola mesto trobojnfce črno-rdeča-žolta zastava s katerega balkanov tega poslopja.
Slovenci! Nastopimo vsi kakor en mož in odgorirao : do tu in ne dalje 1 V tem Domu naj bodo odslej neutralna tla in naj služi skupnemu našemi narodu! I To naj postane naše cezrušijivo naredno zavetišče. Tak Dom bi lahko še sezidali, ali ca takem mestu nikoli več.
Nova slovenska
trgovina izgotovljenih oblek
ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vest&lje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konknrenčne

V
a '
9 žrebanj na leto
8 sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 pO lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO.OOO, 75.000 In 20.000 In I po K 30.000 In 20.000
nudi, poleg mnogih postranskih vlBokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina ; 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka J 1 srečka dobrega križa iz L 1885. |	iz L 1888	| srca Jćsziv iz 1.1888
Prepuščamo to skupino sredk proti gotovini po dnevnem tečaja ali pa na
BV SO mesečnih obrokov pa K 3*50 "VI
8 popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne listine, takoj po vplačilu prvega cbroka. — Nadaljne obroke se vplačuje potom postnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih sredk pošlje na zahtevo
Narodna posojilnica in hranilnica
v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr.
Jfans Schrnidt
TELEFON št. 1085.
zobotehnlk
TRST
al. della Zonta št. 7. J
.»-1 - •
Kron 62©©!!
AUTOMOBILI FORD 1911
HajveSja tavana »vet«. Izdelovanj letso 40*000 v* •dlaefla tipa CHASSIS 20 HP iaat raznih Upav ka61
toćijs „FORD" J« Mjpopoln.jia, najhitrejša In n»j«konoailčntjli k*i Jih obstoji. — GKNE&ALKI 1A8TOPNIK
ANTON SKERL . TRSI
Plazza SoldoBl 10—11, Tel. !734
Valit* »ttrtlit garag«, alloa dal Baohl 16, vagaJ alioa Boaohat t rCLEFOB 2247. - 8TOČK. PNBTOf GOODRICH (amarlkanaka)
Avtomobili na posodo po smerni osnL
1 Prodajalnica ur In dragocenosti
G. Bueher
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst
^ Cono it 36.
Bogati izbor zlatanine, srebmine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
.DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE., z
Nov velik dohod
oblek za moške in dečke za jesen in zimo
▼ dobrocn&ni trgovini
Alla Citta di Trieste
ul. Giosuč Cardaeoi št. 40
kjer dobite obleke, suknje, remglane, povrfi-nike, kratke suknje s krznenim ovratnikom, plašči iz pravega tirolske a sukna za dež, Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc,
spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se tudi naročila po meri. Vse po ne -eijetno nizkih cenah t trgovini
Alla Citta di Trieste
ul. Giosue Cardueci št. 40
(bivša ul. Torrente)
Dr. Peenik
Dr. PETSCHNIOO
Zrst, via S. Caterina štev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni i 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne ia vodne (spolne) bolezni: 11 V,—1 in 7—Tin.
Zobotehnik iz Nemčije
Josip Konig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Parizu«
■■■ TRST ■■■
ulica S. Nicold št. 18. II. n. 9W Plačila na mesečne obroke.
No, slišite Vi,
kuharica, kako da bolje ne pazite, to vendar ni »pravi : s kavnim mlinčkom*, ki ga nosijo vsi zabojčki in vsi zavitki tovarne Henrik Fraucka sinovi v Zagrebu kot znamenje in kot jamstvo izborne kakovosti,
tako j« grajala vešča gospodinja ter poslala nazaj ponarejeno blago.
&L
jO
i*. . S
Alberto Finzi & C.o
Trst, ulica Gaetano Donlzettl 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungariache AUg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake Trste, debele in fine OtJ^>e, oves in SOČlvje in ke" je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobrozaane moka Združ. parnih mlinov „Huagaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in umore* m pošiljajo na. aahtei o. Telefon št 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst.
Stran IV.
„EDINOST" št. 8.
V Trstu, dne 8. januarja 1013.
Upajmo, da se najdejo možje, ki bodo umeli obvarovati našim potomcem to narodno posest. K temu pomozi Bog!
Vesti iz Istre.
Ljudska knjižica v Pazinu. V mesecu oktobru in novembru je število izposojenih knjig malo upadlo, aH tekom meseca decembra je zopet porastlo. Izdanih Je bilo 154 knjig. V vsem minolem letu je bilo izdanih 1710 knjig, torej 625 več, nego v prejšnjem letu. Od obstanka, knjižnice je bilo izposojenih 4212 knjfg. Knjižnica Šteje 1330 del, a v zadnjem mesecu se Je povečala z lepim Številom novih in vrednih knjig.
Piejeli smo: od A. Flego Volosko K 10; Josipa Mandiča Pazin 5 knjig, od županstva N. K 50. — Darovateljem najlepša zahvala. Sledili naj bi jim tudi drugi na tem potu, da bo mogla knjižnica postati to, kar leži na srcu upravi te knjižnice, ter da se to doseže v čim krajšem Času.
Strankarska natezanja na Koprščini. S Koprščine. Napredujemo 1 Pravijo sklicatelji raznih shodov po naši okolici. Nekaj naše mlade inteligence sklicuje shode vsak po svoje. Eni iščejo liberalcev, drugi pa klerikalcev pod pretvezo: gre za rešitev kmetskega ljudstva. Predlagajo že sestavljena pravila za snovanje kmetskih društev, ne da bi se prej posvetovali žnjimi, ki imajo sestavljati maso kmetijskega društva. Nasprotno : oni hočejo da se razcepi narodna sloga, ki se je do sedaj borila za narodne in kolikor toliko tudi gospodarske koristi trpečega kmetskega ljudstva v Istri.
Iz tega je vidno, da je tu namen, da bi se med Hrvati in Slovenci Istre narod razcepil. Posebno med Slovenci naj bi se začela boiba med liberalci in klerikalci. Pa tudi med Hrvati snujejo na Isti način — razkol. Tako bi iz narodne in enotne skupine Hrvatov in Slovencev v Istri nastale štiri skupine. Pa bi še kdo rekel, da to ni napredek! Kar naenkrat obetajo vse možno in prihajajo z vsem: z mlekarnami, z raznimi zadrugami, posojilnicami itd., česar pa je že sedaj vsega preveč, kakor nas skušnja uči. Gospodje bi bolje storili, ako bi skupno in složno sklicevali narod ter mu predavali o vseh strokah kmetskega, obrtnega in narodnega dela. S tem bi napravili močan jez proti narodnemu in gospodarskemu sovražniku našega naroda.
Kakor pa so započeli naši mladi gospodje, bi odprli le vrata na stežaj našemu — sovražniku.
Upati pa je, da jim naše ljudstvo ne pojde na iimanice ne enim ne drugim. Ako hoče kdo kaj na-se potegniti, mora imeti na sebi za to potrebno privlačno silo, Česar pa ti naši mladi gospodje nimajo. Pregovor pravi: delo moža hvali! Ne pomaga, ako veliko obetaš in nič ne storiš! Več koristi, ako nič ne obljubljaš, ampak v resnici kaj storiš za splošni blagor naroda — najprvo v svojem poklicu, in potem tudi izven poklica I Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!
Ako je gospodom res kaj na srcu neorganizirano kmetsko ljudstvo, naj je najprej pouče in pripravijo na to, da se bo zavedalo, čemu se organizira, ne pa da bi se mu st tem zastrupljal čut ljubezni do narodnosti in vere, in se sejalo sovraštvo celo med sovaščani.
Gospodje so tako daleč zašli, da črtijo onega, ki hoče ostati — naroden. Pravijo, da tak človek ni ne eno, ne drugo.
Tisto strankarsko natezanje prinaša Ie škode. Nam ne treba ne kipečega klerikalizma, ne tistega sterilnega liberalizma. Nam treba vsestranskega, smotrenega narodnega, nesebičnega dela, kakor Je narekuje prava ljubezen do naroda!
Reguliranje »Reke* v Osapskl do lini. —■ iz Mačkovelj: dne. 31. decembra 1912.
Danes smo imeli pri Orehu (Noghera) sestanek radi ustanovitve vodne zadruge za vzdrževanje regulirane „Reke* v Osapski dolini, ki se Izliva v miljski zaliv. Sestanek Je sklicalo c. kr. okrajno glavarstvo koper-sko, a vodil ga je sam c. kr. okrajni glavar, veler. g. Gvido PoIley. Poleg njega so sodelovali na ureditvi zadeve c. kr. stavbni komisar inžener Scala, dež. poslanec g. Pangerc in gosp. stud. jur. Furlanič. Pričujočih je bilo nad 100 prizadetih posestnikov.
Izvoljen je bil pripravljalni odbor, se-stoječ Iz 7 članov, ki se je takoj sestal in konštituiral tako le : predsednik Josip Olenik iz Ulice h. Št. 52, podpredsednik Anton Sever iz Ospa h. Št. 19, ter pet članov odbornikov in sicer Hrvatin Josip, Žerjal Andrej, Purger Josip, Korošec Josip in Prašel iz Prebenega.
Po prečitanju od inž. Scala sestavljenih pravil, smo sklenili sklicati občni zbor v' nedeljo dne 5. januvarja 1913. v gostilni pri Orehu (Noghera).	j
Podružnica sv. C. in Met. v Kopru priredi dne 8. Januvarja 1913. ob 7 30 zv. občni zbor v Čitalniških prostorih z običajnim dnevnim redom. — Ker je ta zbor v drugič sklican in velike važnosti, so napro-šeni gg. udje obilne udeležbe istega.
£ A ** # V S>
—	V spomin pokojne gospe Pekišič, matere Jakoba Pekišfča, Je na mesto venca 20 K ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu daroval g. K. pl. Gorup.
—	Namesto venca na krsto rajnemu g. Čoku — Županu so darovali učitelji CM šole 23 K moški CMD podružnici. Učenec Pahor je daroval 1 K.
—	Za „Božlčnlco" so nadalje darovali: ga. Gasperčič fn neimenovana gospa po 10 K, ga. Mila Prunk, Rim 6 K, ga. Lavra Zwitter, gdč. Gabriela Rspotec, g. Ivan Turk, gd. Iv. Perpar Tolmin, gd. Anton Suša Senožeče, gospod Ante Pogorelec in) g. A. Čok po 5 K, ga. Sigmunda Wendler,; Gradec 2 K 10 v., ga. Zofka Stuler, gdč. I Valerija Košir, g.a A. Čretnik in g. Kari Tavetti, Pula po 2 K, učenke Hermina Hro-bat in Marija Sikovlč po 60 v.
—	Za društveno knjižnico na Konto-vel'u je daroval g. Emil PakiŽ, voditelj v Sv. Križu, 10 K in 10 poljudnih knjig. Gospodu rodoljubu izreka društvo „Danica* stotero hvalo. Da bi našel več posnemovalcev !
Avtoriziran elektrotehniški mehanik
^t^l^rf-ft**! A	Trst, ulica delle Poste št. 9
W IKUl .HF l9tl MM---Telefon štev. 362/VII1.---
PREVZEMAJO SE INSTALACIJE
električnih luci, motorjev, električnih zvoncev, tele/ono v in strelovodov.
Bogata zaloga svetiljk iii mrežic najboljših znamk.
Oskrbovanje električne razsvetljave in zvoncev, dvigal, telefonov. - Posebon oddelek za popravila v precizljski meh niki.
Odprla se je v Rojanu
(Scorcola San Pietro št. 1)
_ nova
mlekarna
podružnica MLEKARNE HRUŠICA V TRSTU
91 Mali oglasi
Ura z verižico!!
1 ura za samo K 1-90.
Mlolfarna P" s v. Jakobu, b koacPBro za mlollal 11 d vino in pivo, dobro uvedena ee
proda za 500 kron. Naalov pove iaeeratni oddelek Zarfldi Datupa veHke muoiixje UT razpoSilja apodnja -tiiinr s ti.	4 J eksportna hifia : krasno, pozlačeno, 3ti urno preci-
n„Q vrocoli mloHortl/i želite poznanstva zijsko uro b sidrom z lepo verižico vred za samo U V O Voooll lllla.UUIIIll 2 istotakih mla- K. 1*90 kakor tudi 3 letno pismeno garancijo, deničev v stalni službi v Bvrho možitve. Ponudbe	Pošilja po povietju
pod „Lilija 19" in „Nagelj 20- poStnoležeče pošta Rojan.	40
Hnonrirliono	z večletno prakso v slaščičarni,
UU9JJUUIUIIa	želi službe kot blagajničsrka. i
Gre tudi na deželo.	Ponudbe pod „K, A." poStno	„
ležete glavna pošta,	Trst.	46 yB- Za neugajajoče se denar vrne.
Izvozna eksportna hiša za ure
ERNEST HOROVVITZ
Krakov, St. H/11 Szewska 4.
Mizarje
iščem in vajenca. Vasari št. 9.
Kompara, Giorgio 47
Odda
1155 pt 18.
se meblirsna Boba b krasnim rpzgledom. Pasqaale Kivoltella (podaljšana Piccardi)
44
Odda
se aobo z dvfma posteljama, soločna, dobro opremljena. Belvedere 12, vTata 11.
45
Rl9Qnvir za ^oneert> izvrsten, drugi za učenca UiaOUVII je na prodaj. UUca Petromo št. 9, vrata 16.	2245
Soba
meblir&na se odda v ulici Giovanni Boc-caccio 16, L	2235
Prnrfsi isi pohištva, bombaževine, slik in dežnikom ri UUdja na mesečne obroke. Via Cbiozza 6S I. nadstropje. Ivan K 1 u n.
Izpadle
lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna najmodernejša lasna dela. ANDREJ ROJIC, ul. Acquedoto 20.	1751
Zaloga Izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode In detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga.
♦ NA 08K0KE! Zmerne cene!
♦
♦♦♦♦♦♦
Adolf Kostoris
Trst, ulica S. Giovanni št. 16, I. nad.
- Telefon 251, Rim. IL
zraven „Buffet Autom
POZOR I Skladišče se nahaja v I. nad.
Kupujem
Železo, stare kovine : Anton Cerneca. Trat, ul. Olmo št. 12.	1730
Kni£nrivp7nira ANT0N aE]"snSek je
l\IIJilJUV6Allltd edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia 6t. 9. — Izdeluje vsa knjigoveška priprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah.	1760
Fotografa
ulica 7.
Antona JerkiČa naslov: Trst, a i delle Poste 10, Gorica, Gosposka
4444
finCIliPO z ro&turo išče pisarniškega mesta UUOjJlOa tudi za slovensko in nemško konš-potdtnco za dopoldne. Naslov pove Edinost pod Stev. 8	8
|XApm kapitalista aU sodruga b 1000—1500 K
lOt/CIII za ieknrintit vainn i »nnirIHn Pnnn^Ka
inseratnemu dobiček".
oddelek Edinosti pod
,Velikanski 10
- — - — - — — — ^oooooooooooooo ooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo©oooooo
PRIPOROČLJIUE TURDKE
ooooooooooooooooooooooo
O "SOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO .c_js^_o__g__g_c__c_o ocooooocooooooo
Krojači:
FRAN RUPNIK, S^ffio.1!™':
TVRDKA
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bidkljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
p
3BE
3
Mehanična kleparska delavnica za kovmske izdelke
Giusto Pilotti fu Gius.
ustanovljena leta 1842. TEL. 16-25.
Riva Pescatori Stev. 14
Specijaliteta.: ladijske evettljke Posoda in Skatlje i* bele in kamno-barvne pločevine.
Žlebovi, cevi m zidne ebloge
iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave).
POZOR!	Svoji k svojim!
VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
pekarno

18
v Trstu, ulica del Bosco
(prej F. PIRMAN)
Proda]« se svež kruh 3-4 krat na dt* raznih sladčic, biSkotov in liherjev te —— najfinejše moke itd.
■i TEODOR KORN n
n Trst, ul. Miramar štv. 71 "
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA == HELA IN POPRAVE == PO HIZKIH OEVAH. :: Delo dobro in zajamčeno. Tem. 25-26. □ Poslovodja : Fran j« Jenka.
,1
1
Vek. Petrov«
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40
Zaloga Izdelanih domačih teuljeu.
Sprejemajo se naročila po meri.
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je odprl
W v v\M Belvedere št. 28
MESNICO
7 kateri prodajam: goveje, telečje, janČje, koštrunje meso in izbrano perutnino
po brezkonkurenčnih cenah. Nadejam se, da me slavno občinstvo počasti • svojimi naročili. — NajudanejSi
ANDREJ ZVANELLI.
' Umetniški predmeti 1
kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino
Piazza S. Giovanni št. 3.
Anton ■ Simunič
Trst, via deli' Istria 72 (Čarbola Zgornja)
ptiporoča cenj. občinBtvu svojo
GOSTILNO
5J
fi£
Toči se pristno dalmatirsko črno vino, opol In belo, pelinovec in maršala. — Gorka in mrzla jedila. ------
Alojzij Pouh
slovenski
urar in zlatar
v TRSTU
ulica del Rivo St. 26
(na trgu pri Sv. Jakobu)
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, nlica San francesco 8'/Issisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za papoln« del« Id te «• b«|l kaakarence.
r Zaloga obuvata
aaaa in Lastna delala i o* aaaa
PAVEL ViSINTiNI
Trst, dL Glosoe Carducd 27.
Velika izbera moSkib in ftnakib čevijev. - Poprave se irvrSujejo točno in si lidno
pc zmernih cenab
O
<P
laiiBiaiaiaia
aasBBHo
R. Oasperini, Trst

Telefon Stev. 1974.
Via Economo St. 10.
Prevozno podjetje —
Sprejema razcarinjanje ?sakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
PO&ILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement"
Tovarna cementa „Portland PRODAJA NA DROBNO.
t
Spljetu.
CENE BREZ KONKURENCE.
ii
19
ss
n
H 11 H

S
I Pozor! 1 g?fci^VTra^ar^Lii: | Restavracija-Hotel Balkan