Iv Primorski novink PObl Mino ^lUCHna V gui i»V IUJ g >1 p •• Abb postale I grup po vCDft OUU llF Leto XXXVIX. St. 1 (11.417) TRST, nedelja, 2. januarja 1983 PRIMORSKI DNEVNTK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasj. Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v o^obojenemriTrstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO ČETRTKOVIH DAVČNIH UKREPIH FANFANIJEVE VLADE X'**'' Novi «davek na hišo» v središču polemik GLAVNA DOLOČILA OBEH VLADNIH ODLOKOV RIM — V Uradnem listu sta bila včeraj objavljena davčna odloka. ki ju je vlada sprejela v četrtek. Gre za odlok o novih davščinah in za odlok o finansiranju krajevnih uprav. Tako so končno znana vsa določila., ki bodo v veliki ne. ki so v lasti več kot 5 let; ta davek bodo lastniki lahko odbili od davka v primeru prodaje nepremičnine ali ob 10-letnem obračunavanju. Davek je treba prijaviti najkasneje do 31. marca 1983, oziroma 90 dni po izteku petletja po meri prizadela širok krog potroš- j prevzemu posesti. nikov in ne samo premožnejše sloje, kot je bilo prvotno rečeno. Poglejmo, katere so osrednje davčne postavke obeh odlokov. DAVČNI ODLOK • Katastrske rente se bodo povečale za približno 40 odstotkov. Kar zadeva zemljišča, se bo dosedanji količnik 120 dvignil na 170 (kot znano, je obdavčljiva katastrska renta rezultat množenja prvotne rente, vpisane v katastrski knjigi, z nekim količnikom). Za stanovanjske hiše se bodo količniki dvignili za približno 40 odstotkov, tako da najvišji možni količnik (kat. A/8, stanovanja v vilah) znašal 320. naj-nižji (kat. A/9, gradovi in palače) pa 150. Najpogostejša količnika se bosta tako spremenila: kategoriji A/2 in A/3, srednja in ekonomična stanovanja od 165 na 230. kategorije A/4. A/5 in_A/6. to je ljudske. cenene in kmečke gradnje, pa od 140 na 195 Zakonskemu odloku je priložena tabela, ki določa nove količnike tudi za druge gradnje. • Samostojni delavci in podjetja: Novosti zadevajo predvsem zmanjšanje pravice za pavšalne odbitke za stroške in povečanje pavšalnega obračunavanja osebnih dohodkov' za nekatere kategorije, tudi za obrtnike, hotelirje, trgovce, krošnjarje in trgovske potnike. • Davčni prednjem v višini 10 odst. bo obvezen tudi za storitve trgovskih potnikov, posrednikov in agentov ter se uvede ha provizijah, ki se izplačujejo od 1. januarja dalje. • Z naslednjo točko gre z; edina dva ukrepa v korist manj premožnih slojev. Tudi v letu 1983 bodo u-vedli davčne odbitke, ki so veljali za lansko leto, to ie 180 tisoč lir za zakonca ter po 18 tisoč lir za vsakega otroka in končno 240 tisoč ur za proizvodne stroške, vse to seveda samo za odvisne delav-ce. Deloda jalci bodo začeli odbitke izračunavati šele v marcu. • Pokojnine: Dohodki od pokojnin do 180 tisoč lir mesečno ne bodo obdavčeni. Neobdavčljiva letna osnova za upokojence bo torej odslej 4.500.000 lir. • Davek na dodatno vrednost IVA se bo spremenil predvsem kar zadeva nonnativ. Odslej ne bodo več dovoljeni odbitki davka za bencin in za nakup avtomobilov, ki jih podjetnik potrebuje za poklic, razen za zastopnike in trgovske potnike. Odprava teh odbitkov bo v veljavi tri leta. Zasebne policijske ustanove ne bodo več oproščene davka IVA in nekatera manjša podjetja ne bodo tega davka več plačevala pavšalno. • Kmetijstvo: Davčni odbitek v korist kmetovalca za Prodajo goveda in prašičev ter mleka se zmanjša od 15 na 13 od sto. • Razne davščine: Takse za registracijo hipotek in nepremičnin so se zvišale od 20 na 50 tisoč lir: zvišale so se tudi nadomestne registrske takse za nekatere operacije kreditiranja in finansiranja /a 50 od sto so se zvišali količniki davkov na pogodbe o doživljenjskih rentah. • Finančne operacije: Za štirikrat se zvišajo količniki posebnih davkov na bančne pogodbe za vrednostne papirje; povečajo se tudi pristojbine za nekatere druge finančne pogodbe. V veljavi pa o-stanejo vsa določila o državnih obveznicah in zadolžnicah, za katere jamči država. • Za 50 odstotkov se povečajo prometne takse za dizelska vozila, razen za avtomobile do 15 fiskalnih konjskih moči, to je v praksi samo za fiat 127. • Takse za državne koncesije se zvišajo za nadaljnjih 20 od sto (v letu 1981 so narastle za 50 od sto. v letu 1982 7.p 30 od sto)- Razliko bo treba plačati najkasneje 15 dni po dokončni odobritvi tega odloka v parlamentu, kar pom«nl- da za enkrat ostanejo v veliavi Prejšnja določila. Poglejmo, katere spremembe bodo zanimale najtrši krog državljanov: vozniška dovoljenja za kategori je A in B 15 tis°c lir namesto dosedaniih 11 tisoč: vozniško dovoljenje C 12.999 (doslej 9.000); potni listi 20.000 (16.000)1 Upravni akti v zvezi z državljanovem 41 tisoč (34.000); registracija Pravnih oseb 198.000 (165.000); orožni list za dvocevko 44.000 (36.000): morski ribolov 197.000 (164.000); dovoljenje za prodajanje alkoholnih Pjlač 120 tisoč (100.000). Vpis v regis^r podjetij 80.000 (66.000); koncesije za kopališča za več kot 4-letn° obdobje 198.000 (165.000). • Nepremičnine v lasti pravnih 0-»eb: Davčni odlok določa dodatni davek INVIM za vse nepremični- • Dodatni davek na potrošnjo v višini 16 odstotkov bo treba plačati pri nakupu naslednjih predmetov: zvočniki in ozvočenja, radijski in televizijski sprejemniki, objektivi za fotografijo, kinematografijo, projekcije in povečave, daljnogledi, fotoaparati, snemalne kamere, projektorji, magnetofoni in videoregi-stratorji, magnetofonski trakovi, elektronske »videoigre*. Kršitelji tega določila bodo kaznovani z glolto do 10 milijonov lir in z zaporom do treh let. • Prometna taksa: zaradi velikih težav pri nadzorovanju plačevanja prometne takse se bo ta taksa dejansko spremenila v takso na posest avtomobila, kar pomeni, da jo bo treba plačati tudi za tiste avtomobile, ki niso v prometu. Seznam davkoplačevalcev bo tako razviden iz registra vseh avtomobilov. Avtomobile, ki niso več v prometu, bo treba izbrisati, vendar bo vlada v teku treh mesecev izdala navodila za pregled vseh registrov. Kdor ne bo izbrisal avtomobila, ki ni več v prometu, bo kaznovan z globo do milijon lir. Če bo kdo izgubil potrdilo o plačani taksi, bo lahko proti plačilu 3 tisoč lir prejel duplikat. ODLOK O FINANSIRANJU KRAJEVNIH UPRAV 9 Davek za nepremičnine: občine bodo lahko do 31. marca uvedle dodatni davek na stanovanjske in druge giadnje. Davčna osnova lx> vrednost, ki jo davkoplačevalec prijavi za izračunavanje davka na dohodke fizičnih oziroma pravnih o-seb IRPEF oziroma IRPEG. Na to osnovo bo lahko občina določila davek v višini 5, 10. 15, 20 ali 23 odstotkov. Ker so to v bistvu edini novi dohodki, s katerimi bodo razpolagale občine, je kaj lahko pričakovati, da se bodo po vsej državi odločili za višje količnike. Davek bo treba plačati v dveh o-brokih, novembra 1983 in maja 1984, neposredno občinski zakladnici. Za- konski odlok določa tudi globe. E-dina olajšava, ki jo zakonski odlok določa, je odbitek 100.000 lir za stanovanja, ki so oproščena davka ILOR. • Občinske takse in storitve: podvojili bodo takso za začasno zasedbo občinskih zemljišč, za 30 odstotkov bodo povečali takso za stalno zasedbo občinskih zemljišč in prav tako za 30 odstotkov občinski davek na reklamo. V letu 1983 bodo uvedli najvišje možne količnike za davek INVIM. • Pri električni energiji bodo lahko tudi v letu 1983 občine zaračunale dodatnih 10 lir za vsako porablje no kilovatno uro, za stanovanje in 4 lire za druge manjše porabnike. • Podražile se bodo vse »papirnate« občinske storitve: osebne izkaznice, rojstni listi, družinski listi itd. Za sodelovanje na natečajih za sprejem v službo bo treba plačati 7.500 lir. • Prevozi: vozovnice mestnih prevozov se bodo podražile na najmanj 400 lir v mestih z več kot 200.000 prebivalci in na najmanj 300 lir v di-ugih mestih. Sorazmerno se bodo podražili tudi abonmaji. uiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMmiiiiiiMiiUiiuiiitiiTiiiiiiiiiimMiiMdtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinntiiiiHiiiiiiiiiittiiMiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiu OB NOVI MIROVNI OFENZIVI SOVJETSKEGA VODITELJA Previdne reakcije Washingtona na predloge Jurija Andropova Za ameriško državno tajništvo niso predlogi «nič no-vega» - Predsednik Reagan pa je bil manj odklonilen WASHINGTON„ MOSKVA Neformalne predloge sovjetskega voditelja Andropova o sestanku na vrhu z ameriškjii predsednikom Reaganom za izboljšanje odnosov Vzhod Zahod in za iskanje komprom:sne rešitve o razorožitvi je uradni Washington sprejel s skrajno previdnostjo. Začetnemu optimizmu predsednika Reagana .je predsmočnjim sle dil hladen odziv ameriškega državnega tajništva' ki ie nsčc ne pozdravil Andropove žel.ie in napore za mir. «Na žalost.« poudarja zunanje ministrstvo, »ni Andro-pov nakaza' nobene nove poti, mi pa smo v preteklosti že izrazili naša stališča o cem vprašanju.* V bistvu Reaganova admunstra cija vztraja pri nadaljevanju ženevskih pogajanj in odklonilno sprejema vsa odpiranja Moskve. Kljub vsemu pa morajo v Wa-sbingtonu voditi račune z novo mirovno ofenzivo Sovjetske zveze. Predsednik Ronald Reagan je včeraj prekinil svoj novoletni dopust, da se je sestal z ameriškim državnim tajnikom Shaltzom in s svojim svetovalcem za na cionalno varnost Clarkom. po vsem rodeč .je bila glavna tema srečanja nova mirovna pobuda Jurija Andropova. kljub temu da tega ne zatrjujejo. in vztrajajo pri trditvah, da je bilo srečanje le »rutinsko* in posveče- V PERTINIJEVI NOVOLETNI POSLANICI Izčrpen pregled domačih in mednarodnih vprašanj RIM — Italija preživlja težko krizo, a Italijani imajo dovolj sredstev, da jo premostijo, kar velja še zlasti za mlade, če se bodo zavzemali za svobodo, družbeno pravičnost, mir in bratstvo med narodi. To je smisel novoletne poslanice, ki jo je predsednik republike Pcrtini predvčerajšnjim namenil Italijanom. V njej se je dotaknil vseh problemov, ki pestijo državo, od terorizma in organiziranega zločinstva (mafija, ka- Nov val podražitev RIM — Z novim letom je stopila v veljavo vrsta podražitev. Za 3.7 odst. se je podražil električni tok, za 20 odstotkov cestnine na avtocestah, podražila se je tudi poštnina za tujino. Notranja poštnina se bo podražila 1. februarja. V kratkem se bodo podražile tudi železniške vozovnice, saj je u-prava državnih železnic napa vedala 20-odstotno podražitev, sicer v dveh obrokih. 10. januarja se bodo za 5 odsotkov podražile letalske vozovnice na mednarodnih progah. V kratkem bo marala vlada odločati o podražitvah avtomobilskih zavarovalnin : zavarovalne družbe so zahtevale kar 23,7 odstotno podražitev. S 1. januarjem so se tudi za približno 15 odstotkov podražile tarife avtoprevoznikov. Te podražitve in nove davčne dajatve bodo seveda znatno vplivale na naraščanje življenjskih stroškov. mora) do gospodarske krize in inflacije, iz katere izvira brezpa selnost. Posebno poglavje je Pertini namenil politični situaciji. Laike in katoličane je pozval, naj prenehajo z jalovimi polemikami, »sicer bo Rim postal drugi Bizanc in razpravljalo se bo o spolu angelov*. Poleg složnosti v vladi pa je potrebno, da se rešitev pra blemov poveri tudi opoziciji, ki nadzoruje široko območje delavskega gibanja. Čeprav še vedno ubija, je dejal Perthu, je terorizem praktično premagan. Zasluga gre varnostnim silam, a predvsem delavskemu gibanju, ki ni nasedel tera rizmu. Kar zadeva mafijo in ka-moro pa je državni poglavar opa zoril na nevarnost, da se sicilsko, kalabrijsko in neapeljsko ljudstvo istoveti s tema pojavoma. Ta ljudstva nasprotujejo mafiji in kamori, je pribil Pertini. Vprašanje mednarodnih vplivov na terorizem pa je Pertini povezal z atentatom na papeža, ki te vplive dokazuje. Papeževa smrt bi bila huda . izguba za katoliški svet, osebno pa bi bil izgubil zaneslji vega. lojalnega in dobrega prijatelja. Ko pa je govoril o mednarodnem položaju je Pertini opozoril na nevarnost naglega oboroževanja obeh velesil. O Poljski je dejal, «da molk zaskrblja več' kot pro-test*. o Latinski Ameriki pa je dejal, da so diktature zatrle vse civilne pravice. Končno je Pertini izrazil solidarnost »z afganskimi partizani, ld se borijo proti tistim, ki so zasedli njihovo domovino*. no predvsem bližnjevzhoilnemu vprašanju. V Washingtonu se na tihem bojijo. da bi njihov preveč odklonilni .(dgovor zbudil negodovanje evropskih zaveznikov in nevo bohotenje pacifističnih gibanj v svetu. V prihodnjih urah lahko torej pričakujemo bolj umirjen u-radni odgovor Reaganove administracije. Že v novoletni posla niči ameriškega predsednika je pričujoča žePa, da bi ZDA in SZ v letu 1933 napredovale na pogajanjin o razorožitvi in da bi končno omejile število .jedrskih konic, ki grozijo človeštvu. Podobne želje so izrazili tudi sovjetski voditelja v novoletni poslanici, ko so poudarili, da a staja nespremenjena njihova zavzetost za mir in odločno nasprotovanje pa so obenem poudarili svojo budnost pred »ljubitelji .vojaških pustolovščin*, ki morajo vedeti, da sovjetska armada jamči svoje in zavezniške meje ter je odločen faktor miru in varnosti za vse narode. Kljub retoričnim posegom Wa sbingtona in Most ve pa postaja jasno, da prihaja do prvih sramežljivih premikov. Prave odjuge v odnosih ne smemo pričakovati, a kot kaže sta obe velesili v precejšnjih težavah, saj se bojita, da jima ne Do uspelo zvaliti krivde za morebitni rte uspeh ženevskih pogajanj drug na drugega, zato sta pripravl.jeni tudi na kompromisno rešitev. PALERMO — V Palermu je bilo lani ubitih 150 oseb. Od ubojev jih le deset ne gre pripisati mafiji. Med najuglednejšimi žrtvami sta bila deželni tajnik KPI Pio La Torre in prefekt Car-lo Alberto Dalla Chiesa. Ostro stališče tajnika KPI Berlin-guerja in kritike liberalcev RIM — Fanfanijeva vlada je končno tudi v podrobnostih objavila svoje ukrepe, ki naj pripeljejo Italijo iz hude gospodarske krize, v kateri se že dalj časa nahaja. Uvedla je nove davke, zaostrila že obstoječe, podražila storitve. Vse 10 vsekakor ni ostalo brez sledov v italijanskem političnem in sindikalnem življenju. V o Spred ju je predvsem novi davek na hiše. ki bo močno prizadel naišibkejše plasti prebivalstva. Najprej so reagirali komunisti z uvodnikom, ki ga je tajnik Berlin-guer napisal za komunistično glasilo Uni.a: če bosta vlada in &n-findustria vztrajali pri svoji skrajno reakcionarni liniji, bo naš odgovor nujno zelo trd. Berlinguer je bil zelo trd s Fanfanijevo fi nančno politiko in z De Mitovim »varčevanjem*: njune gospodarske smernice nalagajo vse breme na delavski razred in na brezposelne. Zato bo letošnje leto, po mnenju tajnika KPI, dramatično in partija predlaga zelo strogo in pravično politiko. Zeto ostro bodo najbrž v prihod njih dneh reagirale tudi sindikalne organizacije, najbrž že na prihodnjih sestankih z vlado, saj bo treba do 20. januarja najti rešitev za vprašanje cene delovne sile, predvsem v zvezi s premično lestvico. Vendar pa je Fanfani deležen kritik ne samo s strani ojiozicij-skih strani;, temveč tudi iz vrst predstavnikov strank, ki tvorijo njegovo vladno koalicijo. Tako je uijiiik liberalne stranke Žanah* dejal, da je vlada še prizadela tiste kategorije, kjer davčno bre me jemlje že dve tretjini dohodkov. Pričakovati je bito. da bo vlada v okviru svojih napovedi o okre itvi gradbeniške dejavnosti, to dejavnost v resnici podprla. Fanfanijevi ukrepi pa le odvračajo varčevalce od tega. da bi svoj denar nalagali v gradnjo stana vanj. Ostri so bili tudi predstavniki Confcoltivatori. ki pravijo, da Fan fanijevi ukrepi močno prizadenejo kmetovalce še zlasti na področju IVA. Predsednik omenjene orga nizaeiie Avolio zahteva takojšen sestanek z ministri za finance, za zaklad in za kmetijstvo, katerega naj bi se udeležile vse kmečke organizacije, da bi proučili vprašanja. ki zadevajo kmetijstvo. Nedopustno je. da vlada sprejema take ukrepe, ne da bi se sploh posvetovala z izvedenci. ITALIJANI ŠE VEDNO SILA NEPREVIDNI l RAZSTRELIVI IN OROŽJEM Živahen pozdrav novemu letu kljub slabim obetom in mnogim nesrečam Tragedija v Londonu - Bombe v New Torku • Smrtna žrtev in 352 ranjenih v Italiji LONDOhJ, RIM — Tradicija ločevanja med starim in novim letom obhaja letos 2.118. obletnico: v starem Rimu so jo vpeljali leta 135 pred našim štetjem. Stara človekova želja, naj bi staro leto odneslo s seboj vse ' iežavt in nesreče, novo pa prineslo le srečo in zadovoljstvo, se ob me njavi leta izraža z veseljem, va ščili in priložnostnim’! darili. Tako v svetu, kot doma. Ir: ven dar se vsako leto znova veselju pridružuje žalost, razigranost skoraj vedno pospremi tudi kanček grenkobe, sad človekove nepremišljenosti pa mdi načrtne zlonamernosti. Novoletno razpoloženje v svetli .je prav gotovo zasenčila vest ki prihaja iz Londona: na središčnem trgu Trafaigar Srjuare se je silvestrsko pričakovanje spremenilo v tragedijo, ko je množica 50 tisoč ljudi do smrti poteptala dve ženski, medtem ko je tretja žrtev, moški, podto gei srčnemu napadu Ranjenih je bito vsaj 118. policija pa .je aretirala 50 oseb Neredi so izbruh nili, ko je Big Ben začel biti polnoč: skupine mladih pijancev so se začele po prepolnem trgu pomikati proti sred>ščncmu vodnjaku, da bi se v njem okopale, pri tem pa so neusmiljeno potep tale vse, kar jih je na njihovi poti oviralo. .. Tik preden je napočilo, so novo leto v New Yorku napovedale štiri bombne eksplozije, ki so hudo ranile tri policijske agente in pa vzročile precejšnjo materialno ška do. Bombe, ki so eksplodirale v enakomernem časovnem zapored ju na štirih različnih mestih, so po lastnih izjavah podtaknili člani portoriške indipendentistične organizacije Oborožene sile narodne osvoboditve. Tudi v Italiji se je, kot ponavadi. novoletnemu veselju pridružila vrsta nesreč in nerodnosti. Notranje ministrstvo je že izdalo u-radno poročilo, da ie uporaba strelnega oražja in eksplozivov v «na.idaljši noči* zahtevala eno smrtno žrtev in 352 ranjenih. Gre za enega najtežjih obračunov zadnjih let. ki ga p* številu ranjenih prekaša le leto 1979. Tudi tokrat je žalostni prvak mesto Neapelj. MEDTEM KO MOSKVA SVARI ZAHOD Afganistanski gverilci stopnjujejo dejavnost MOSKVA, KABUL — Tiskovna agencija TASS je sporočila, da Sovjetska zveza ne namerava obdržati svojih čet v Afganistanu »v nedogled*. a Zahod kljub temu naj si ne. dela utvar, da bo Moskva zapustila vlado svojega zaveznika Babraka Karmala. Kremelj je namreč še naprej trdno prepričan, da je Afganistan pravzaprav žriev od krite agresije ZDA in njenih zaveznikov in da se bo zato »omejeni kontingent sovjetskih vojakov* (v resnici naj bi šlo zn sto tisoč mož) umaknil brž. ko bo konec tujega vmešavanja v državi. Sporočilo TASS, ki odraža stališče sovjetske vlade, prihaja prav v trenutku naglega stopnjevanja dejavnosti afganskih gverilcev. Muslimanski uporniki so na božično vigilijo napadli eno izmed dveh predsedniških palač v Kabulu in ubili 16 sovjetskih vojakov ter uničili pet tankov. Uporniki so vso noč oblegali dvorišče palače, v katerem so se zabarikadirali vojaki, dokler jim na pomoč niso priskočile druge enote. Preden so se umaknili, so gverilci popolnoma uničili glavni vhod. Ni izključeno, da je bil cilj njihove akcije prav predsednik Kamnal, ki pa se baje še vedno zdravi v Moskvi. . Kot poroča glasnik upornikov v Peshavvarju (Pakistan) so samo tri dni kasneje, torej 27. decembra, gverilci onesposobili elektrarno v Sarobiju. ki oskrbuje Kabul. Prebivalci prestolnice so se tako znašli v popolni temi. marsikatero cbmočje mesta pa je še sedaj brez elektrike, ker niso še popravili vseh prekinjenih linij. Kaže. da so gverilci napadli tudi obe letalski oporišči v prestolnici. Da bi preprečili nove napade, so zato sovjetske čete popolnoma obkolile mesto. Izmenjava novoletnih daril mejnem prehodu pri Fernetičih so si jugoslovanski in italijanski olanejni organi včeraj izmenjali novoletna darila Za drugačen utrip našega mesta tPrijateljstvo med našima državama, ki izvira iz njune ozemeljske lege in iz najrazličnejših skupnih koristi, je jasno in odkrito. Ne sme in ne more predstavljati senc za nikogar, ki ga navdihuje visoko stremljenje po miru. V okviru tega prijateljstva je treba obravnavati vsako splošno in posebno vpra sanje v duhu najprisrčnejšega sodelovanja med obema sosednjima državama, ki ga na rekuje spoštovanje medsebojnih pravic. Gla sno lahko rečemo, gospod predsednik, da predstavlja v zadnjem času v Evropi itali jonsko jugoslovanska pogodba enega od naj trdnejših neposrednih prispevkov k resnični krepitvi miru*. Ko sem prebral te besede v diplomski na logi, ki jo pripravlja moja študentka, sem ta koj pomislil, kako pogosfo smo slišali podobne zveneče stavke iz ust rimskih in tržaških politikov. Mussolini, ki jih je izrekel v pozdrav jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku Stojadinoviču 5. decembra 1937, je pač našel, kar se tiče tiste posebne umetnosti, ki ji pravimo retorika, v zadnjih štiridesetih letih dosti posnemalcev. Le škoda, da s časom tudi najlepše besede, katerim ne sledijo primerna dejanja, izgubijo svoj blesk in se pre levijo v izguljene fraze. Resni trenutek, v katerem živimo, ni primeren za besedičenje, temveč za trezno soočanje z vprašanji, ki pogojujejo naš vsak dan. Odlok beograjske vlade o omejenem pre hodu jugoslovanskih državljanov čez mejo je pretrgal običajni utrip našega mesta. In ven dar ni mogoče mimo misli, da nam nudi tudi priliko za preudarek in za načrtovanje zre lejšega nadaljnjega sodelovanja. Zavedeli smo se, Slovenci in Italijani, zaradi pretrganih pri jateljskih in sorodstvenih vezi, pa tudi zaradi nenadne ekonomske suše, kakšna dragocenost je odprta meja in v kolikšni meri naša usoda odvisi od čim tesnejših odnosov z za ledjem. Iz te ugotovitve ni težko izpeljati zaključka, da peljeta v bodočnost samo dve poti: ali vztrajanje v nacionalnem egoizmu in kulturnem mračnjaštvu, ali iskanje resne- ga dialoga tn skupnega premagovanja težav. Jasno je, da bodo prej ali slej jugoslovanske ekonomske zagate premagane in da bo odlok o prehodu čez mejo odpravljen. To pa še ne pomeni, da se bo vrnil čas nebrzdanega priliva jugoslovanskega denarja v tržaške trgovine in banice in da bi si morali želeti povratek razmer, ki so se oblikovale v zadnjih dvajsetih letih. Verjetno se je neko obdobje za vedno zaključilo in treba je začeti misliti na drugačno, kvalitetnejšo obliko sodelovanja. Tako. ki bo izvirala iz bistvenih skupnih koristi in ki je ne bo mogoče pretrgati čez noč, ne da bi tisti, fci bi se za to odločil, utrpel občutno škodo. Skratka, sedanji trenutek krize lahko tudi dokaže, ali mislimo resno ali ne. Kaj, če bi na primer o Italiji to poudarili s priznanjem tistih pravic naši narodni skupnosti, ki so zapisane v svobodno sprejetih mednarodnih pogodbah? JOŽE PIRJEVEC kjer je neprevidno ravnanje z a rožjem stalo življenje 27-letno Mario Tereso Afratellanzo. 122 oseb pa je bilo ranjenih. Daleč za Neapljem so po številu ranjencev Salerno z 22. Bari z 18 in Rim s 16 ranjenci. Poleg tega iz številnih krajev poročajo o prometnih nesrečah in požarih, ne manjka pa niti vandalskih dejanj in pretepov, ki so jim povečini botrovali vinski maligani. Stara, anahronistična navada, da se ljudje od starega leta poslovijo, z metanjem vsakovrstnih predmetov skozi okno. je letos, kot kaže. izgubila svoj čar. Celo na Jugu r i bili redki tisti, ki so jo obudili: malo zaradi stro-nh kazni, ki so jih predvideli čuvarji javnega reda. malo pa tudi zato. ker v teh stabilizacij- Janez Pavel II. ob včerajšnjem «dnevu mirii» VATIKAN - »Velesili, ki si stojita nasproti, morata skupaj prelioditi posamezne faze raza roževanja in pri vsaki se ma rata na enak način potruditi*. To je med drugim poudaril med včerajšnjo mašo ob »dne vu miru* papež Janez Pavel 11 Poglavar katoliške Cerkve .je obenem navedel, da je nemogo če reševali vprašanja miru v svetu enostransko, brez soude ležbe in konkretnega doprinosa vseh. Mir je skupno iskanje, v katerem so potrebne obojestran ske pobude, saj je nemogoče gradili mir vsak zase. Prav zalo. je poudaril papež Janez Pavel II. je potreben strpljiv in konstruktiven dialog, v Uate rem vsaka stran uspe poslušati in razumeti drugo. V tem dialo gu je treba vključiti vprašanja razorožitve, tako jedrskega kot konvencionalnega orožja. skih časih tudi staro postaja vse bolj uporabno. Kljub neprijetnemu darilu, ki ga je za novo le.o Italijanom pripravila Fanfanijeva vlada, gostin ci in turistični delavci niso ostali praznin rok. Res je. da so .ju-dje v večji meri silveslrovali da ma, med sorodniki in prijatelji, a je bila še vedno množica takih, ki se niso odrekli tradicionalni večerji v lokalu, tokrat v poprečju za 15 odstotkov dražji od lanske. Sončno spomladansko vreme je mnoge zvabilo k obalam, na južne otoke, kot so Capri in lschia, kjer se je trlo obiskovalcev, v glavnem domačih. Prepolne so bile tudi italijanske smučarske Meke. čeprav je marsikje v soncu bleščeča snežna odeja komaj zadoščala za dostojno smuko. Tujih turistov je bilo tokrat bolj malo, predvsem so razočarali Nemci, očitno bolj varčni od Italijanov, ki so jih obilno nadomestili. V zimskošportnih središčih Doline Aosta, Piemonta, Zgornjega Poadižja, Karnije. Dolomitov in drugod, so vsaj začasno pozabili na gospa darsko krizo ob izkupičku, ki ni bil nič manjši od tistih iz »mastnih* preteklih let. In končno, tistim, ki se jim je stožilo po toplih tropskih vodah, ni preostalo drugega, ket da so v Rimu. Genovi in verjetno še kje drugje, prisostvovali tradicionalnim skokom neustrašnih skakalcev v mrzle rečne ali morske vede. Ob kopici voščil za osebno srečo pa ni manjkalo tudi takih, ki so bila namenjena vsemu človeštvu v želji po miru. Iz Comisa, Milana, Bologne in Karnije pora čajo o manifestacijah za mir in , razorožitev, ki so se jih udeležili predvsem mladi. V pokrajini Pa tenza pa je dežetoa zveza CGIL -CISL - UIL ob udeležbi številnih občinskih uprav organizirala sindikalno manifestacijo pod geslom: »Novo leto v boju* — za delovna mesta in rekonstrukcijo s peresom prizadetih področij, seveda. H<‘nry Kissingrr o atentatu na papeža NE\V YORK - Za bivšega a-meriškega državnega tajnika Hen-ryja Kissingerja obstajajo «še kar prepričljivi dokazi* o vpletenosti bivšega načelnika KGB Jurija An-drepo-va v atentat na papeža Janeza Pavla n. Obenem je Kissin-ger prepričan, da so Italijani na pravi poti. ko vztrajno sledijo »bolgarski sledi*. BANGKOK — Severnovz.hodno od Plinom Penha v Kampučiji so odkrili več sto skupnih grobov c desettisoči trupel. To poroča tiskovna agencija SPK iz Bangkoka. PrtmorsUčI^SnevHik TRZASKi DNEVNIK« 2. jonuarja 1983 KAKO SMO PRIČAKALI PREHOD STAREGA LETA V NOVO Vzdušje je bilo na splošno umirjen Senca krize nad prazničnim počutjem Naši ljudje so silvestrovali po društvih, v gostiščih ali pa kar doma o Novoletno darilo rimske vlade utegne zaostriti tržaško krizo STREZNITEV PO PRAZNIČNI EVFORIJI Tudi tokrat bo breme padlo pretežno na ramena revnejših slojev prebivalstva - Davščine se množijo na vseh ravneh Tudi letos, po tradicionalni praznični evforiji, smo doživeii prav tako tradicionalno novoletno streznitev. Vrsta ukrepov, ki jih je sprejela rimska vlada na zadnji seji lanskega leta in katerim se bodo čez par dni prdiružili še novi, bodo morda res pripomogli k temu, da se javni deficit v državi zmanjša za 10.000 milijard (v kar g le de na dosedanjo prakso, sicer lahko mirne duše tudi močno po dvomimo), prav gotovo pa bodo nanovo zarezali v živo v vsakda n.je življenje manj premožnih sle jev italijanskega prebivalstva. Sestavijalci obeh doslej objavljenih odlokov so tudi tokrat navili predvsem vijak posrednih davščin. Če izvzamemo, nove davčne obremenitve nepremičnin, (.stanovanj, hiš in zemljišč), bodo nova breme na namreč tudi to pot uadla pretežno ra ramena vsega prebivalstva, tudi tistega z najmanjšimi dohodki.. Dražja bodo zdravila Lani se je zadnja rodila deklica letos pa je prvi zavekal fantek V Trstu se je lani zadnja rodila I vedali včeraj bolničarji in zdravniki deklica, v novem letu pa je prvi med našim običajnim novoletnim o-zavekal fantek. Tako so nam po-1 biskom otroške bolnišnice cBurlo Ga- Na sliki: veselo vzdušje na silvestrovanju pri Domju. Kritike miljske občine na račun tržaške KZE Zdravstveni delavci, ki so nameščeni v otroški bolnici «Burlo Garo-folo», ne bodo več opravljali specialističnih ginekoloških pregledov v družinski posvetovalnici v Miljah. Ob tej napovedi je miljska občina izrazila protest in obtožila tržaško Krajevno zdravstveno enoto, da je rofolo»: novorojenčki imajo namreč v naši novoletni kroniki vedno svoje mesto, to pa še posebno v zadnjih letih, ko beležimo v Trstu in okolici vse manj rojstev. V letu 1982 se je kot zadnja rodila Elisa Maranzana. Zagledala je luč sveta popoldne ob 16.55, ob rojstvu pa je tehtala 3 kg 700 gramov. Njen prihod je osrečil mamico Paolo Mauro in očka Giorgia. Odtlej pa vse do polnoči ni bilo slišati v bolnišnici novega vekanja. Za prvo rojstvo v novem letu je bilo treba počakati slab par ur: ob 1.53 je prišel na svet Andrea Paolet- ti, ki je pomnožil družino Sergia Paotettija in Serenelle Fior*rti. »Fantek je ob rojstvu tehtal 3 kg 560 gramov. Dobro poldrugo uro za njim je v bolnišnici cBurlo Garofolo» spet zavekala deklica, 3 kg 200 gramov težka Gea Picciola, ki se je rodila mami Ardei Cervi in očetu Francu Piccioli. Na slikah: zgoraj Elisa in Paola Maranzana, v sredi Andrea in Se-renella Paoletti, spodaj pa Gea in Ardea Picciola. ti na imetnike dieslovih avtomobilov, ko bi razvoj petrolejske krize nasprotno narekoval olajšave za prehod k plinskemu olju). Dražja je tudi električna energija, kar gotovo ne bo pospeševalo razvoja gospodarskih dejavnosti. Obrtniki, trgovci in kramarji, pa tudi prevozniki in kmet.je bodo krepko začutili dodatni davčni pritisk, kakor ga bo začutila masa potrošnikov za radi povečanih davščin IVA. Sestavijalci omenjenih odlokov pa so šli še dalj in so med drugim uvedli novo vrsto davkov, ki jih bodo pobirale občine (tako recimo višje pristojbine za izstavitev raznih dokumentov, osebnih izkaznic in podobno). Nekdanje zloglasne trošarine sicer niso ponovno o-budili k življenju, nove občinske davščine pa so ji v marsičem podobne. Potreba je toliko bolj nevarna, nevarna za davkoplačevalce seveda, ker so bile to pot vzpostavljene tudi nove davščine v korist pokra iin. In če vzamemo v poštev v širšem smislu najnovejšo davčno zakonodajo, se bomo v letošnjem letu lahko dohvalili, da kot lojalni državljani redno plačujemo državne, deželne, pokrajinske, občinske in še druge davščine (tako na primer, če spadamo v kategorijo podjetnikov, davščine, ki jih nala ga.jo trgovinske zbornice). in dedov, za mnoge pa danes pomenijo le prijeten spomin. Razstavo so pripravili člani KD Primorec ob sodelovanju vaščanov, ki so dali na razpolago razstavljeno blago in predmete. Na odprtju razstave, ki si jo bomo lahko ogledali od četrtka do vključno nedelje, 9. januarja, bo zapel moški oktet iz Kopra, ki se bo za to priložnost predstavil s tradicionalnim izborom podoknic. Novoletni koncert v gledališču Rossetti Po novem letu, torej, novo zate govanje pasu. Na Tržaškem pa kar za dve luknjici, kajti pri vsem tem ne smemo pozabiti, da v naših krajih stopamo v novo leto še z vrsto drugih zaviralnih dejavnikov. O njih smo tolikokrat pisali, da jdli nc kaže danes podrobneje ponavljati. Spomnimo se na primer samo največjih: železarna Italsider - Terni, tovarna nogavic Bloeh, Tovarna velikih motorjev, petrolejska čistilnica Aquila, tržaško pristanišče, osip jugoslovanskih turistov - kupcev, 90 delavcev v dopolnilni bla gajni v tovarni dieslovih motorjev VM, 2900 zaposlenih ljudi manj kakor v lanskem letu, Damoklov meč stanovanjskih izgonov, in še bi lahko naštevali. Še sreča, da iipamo v obmejnem pasu pravico da prepustnice, kajti sicer bi nas še močneje prizadel tudi povišek letne takse na potni list s 16.000 na 20.000 lir. -tr1 V Trebčah zanimiva in originalna razstava V trebenskem Ljudskem domu bodo v četrtek zvečer odprli zanimivo in gotovo zelo originalno razstavo, ki so ji dali naslov iLahko noč . . .». Občinstvo si bo lahko ogledalo staro posteljnino in zlasti rjuhe, pogrinjala, zavese, spalne srejce, čipke in še nekatere druge predmete, ki so krasili spalne sobe naših babic V prepolnem gledališču Rossetti je bil včeraj popoldne že tradicionalni novoletni koncert, ki ga je priredilo Tržaško združenje trgovcev na drobno. Gost prireditve je bila tudi letos mestna godba na pihala tGiuseppe Verdi*, ki je v sugestivni scenografski zasnovi lepo izvajala splet zelo znanih simfo-ninčih skladb in koračnic, koncert pa je sklenila s slavnim Radetzkg maršem. Celotni izkupiček koncerta so organizatorji namenili Rdečemu križu. Novoletno plavanje v Barkovljah NEVZDRŽNI POLOŽAJ SE ZAOSTRUJE Na Opčinah spet terjajo odgovor v zvezi s problemom pokopališča V sredo bi moral biti nov sestanek, na katerega so povabili župana, ki pa še ni dal svojega odgovora Ob novem letu se raje razvedrimo in pustimo za hip ob strani vsakodnevne skrbi in probleme, ki so nas spremljali skozi vse leto in nas bodo še naprej. Lahko bi se tudi pri našem pisanju držali te navade, toda nekateri problemi so takšne narave, da nas bralci nanje že ob novem letu glasno opozorijo in jih nikakor ne kaže obiti. Takšen primer je opensko pokopališče, o katerem je bilo izrečenih nešteto besed, poslanih veliko protestov in izraženega precej ogorčenja, rešitve pa še vedno ni videti. Bo novo leto prineslo kakšno razjasnitev, ,se zaskrbljeno sprašujejo na Opčinah, pri Banih in Ferlugih, kjer svojih rajnkih, že, zdavnaj ne morejo več pokopavati na prena-sičenem domačem pokopališču in že nekaj let čakajo, da občina zgradi novo pokopališče, kot je tolikokrat obljubila. Vse kaže, da se leto ne pričenja z najboljšimi obeti. V sredo, 5. januarja, bi moral biti v Prosvetnem domu nov sestanek, na katerem bi moral priti jasnejši odgovor v zvezi z nameni občinske u- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIItttllimillltllfllllllllMIimilltniimillllllllltllllllMUlllMHMIIIIIMIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllltllHimiIMMIMIIIIIIIIlUftmiilllllllllllllll OB PREHODU IZ STAREGA V NOVO LETO Eden mrtev in več kot 20 ranjenih Žrtev prometne nesreče je 31-letni Eugenio Vettini - Pet oseb se je opeklo s petardami Prehod starega leta v novo je bil za marsikoga vse prej kot vesel in prazničen, saj beleži črna kronika silvestrske noči in letošnjega prvega dne neobičajno visoko število nesreč, med katerimi izstopajo v prvi vrsta prometne nezgode, v katerih je ena oseba izgubila življenje, več kot 20 pa je bilo lažje ali huje ranjenih. Tudi letos so se «izkazali» ljubitelji petard in ognjemetov, ki so hoteli uživati ob svitu iskrečih se trakov, a so prepozno umaknili prste. V bolnici so kar petim nudili prvo pomoč, zdravniki pa so prepričani, da jih je še veliko, ki si rane celijo na tihem doma. Najhujša — smrtna prometna ne- po letu upravljanja odgovorna za okrnjeno delo posvetovalnice, ............................................................................................................."......""""""" FESTIVAL FESTIVALOV V TRSTU MED OBČINO, SINDIKATI IN INDUSTRIJ« ISKANJE SKUPNE POTI ZA IZHOD IZ SEDANJE GOSPODARSKE KRIZE Na sestanku je bilo predvsem podčrtano, da je treba vložiti vse sile za razvoj pristanišča, Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje in industrijskega sektorja Na sedežu občinske uprave so se v petek dopoldne sestali predstavniki združenja industrijcev, enotne sindikalne zveze in tržaške občine; delegacijo le te je vodil župan Ce- covini, prisotni pa so bili še trije »tur in za določitev takih tarif de- •___]|___:i.: 1„ I,; l.,u; lnUbn L/nn občinski odborniki. Predmet pogovora je bilo sedanje krizno stanje gospodarskega sektorja v tržaški pokrajini; predvsem pa so predstavniki političnih, produktivnih in sindikalnih sil razpravljali o raznih možnostih posegov, da bi premostili dosedanje težave in krajevnemu gospodarstvu zagotovili boljšo prihodnost. V tem okviru so analizirali možnosti, ki jih za dosego teh ciljev daje državni zakon o refinansiranju osimskih sporazumov. kakor tudi državni zakon štev. 828 o obnovi Furlanije in o razvoju deželnega gospodarstva. Za gospodarski preporod tržaške pokrajine je bilo predvsem podčrtano, da je treba zagotoviti razvoj tržaškemu pristanišču, Centru za znan- stveno in strokovno raziskovanje ter industrijskemu sektorju; v zvezi z razvojem pristanišča je bilo poudarjeno, da bo treba poskrbeti za obnovitev nekaterih tehničnih struk la, ki bi luki lahko omogočili konkurenčnost z ostalimi pristanišči. Predstavniki združenja industrijcev so predvsem podčrtali nujnost, da bo treba vse sile usmerjati v razvoj Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje, predvsem pa v to, da bi v i kviru tega centra postavili protosinhrotron; industrijci so tudi zahtevali pomoč za malo industrijo, ki je v hudi krizi. Delegacija občinskega odbora pa je predvsem podčrtala potrebo, da mora Trst predložiti sveženj zahtev, s katerimi se morajo strinjati in jih tudi podpirati vse politične in družbene sile, ki so zainteresirane za preporod krajevnega gospodarstva. Film «11 mondo nuovo» prvi na razpredelnici Dober uspeh Herzogovega cFitzcar-raldo* v interpretaciji K. Kinskija V kinu Ariston doživlja v teh dneh velik uspeh film nemškega režiserja Wernerja Herzoga *Fitzcarraldo» s Klausom Kinskijem in Claudio Cardinale, Trst je tako z razliko od drugih mest zelo toplo sprejel to delo ekstravagantnega umetnika, ki je na filmskih platnih upodobil mitični poskus izvoza lirične glasbe, posebno opere, v amazonsko džunglo, ki je postala že predmet osvajanj tkraljev kavčuka». Herzog je za ta film prejel zlato palmo za najboljšo režijo na festivalu v Cannesu, Fitzcarralda pa je mojstrsko zaigral Klaus Kinski. Delo bodo nredvaiali še do petka, v okviru Festivala festivalov pa bodo nato predstavili zadnjo Antonionijevo u-spešnico tldentificazione di una don-na». Na začasni lestvici festivala glede obiska občinstva vodi še vedno «11 mondo nuovo» Ettoreja Scole, na drugem mestu je Nicchettijev tDomani si balla* medtem ko zaseda čudoviti «Lo notte di San Loren-zo» bratov Taviani šele tretje mesto. Od tako imenovanih božičnih filmov, ki si jih lahko ogledamo v Trstu, pa bi priporočali za ogled tudi Monicellijev «Amici miei. Atto secon-do», sarkastičen in včasih malo zloben prerez sive vsakdanjosti, ki jo skupina prijateljev preganja kot pač hoče in more. Prvi film iz te serije, za katerega je dal pobudo pokojni Pietro Germi, je bil vsekakor boljši od tega, ki se bolj kot na scenarij naslanja na prizadevnost To-gnazzija in tovarišev. Le nekaj ur zatem, ko se je osvestil m povedal svoje ime, je 45-letni Tullio Valberghi iz Androne S. Tecla 6, včeraj umrl. Na oddelku za hitre medicinske posege so ga sprejeli 27. decembra lani. Na opozorilo neznanega telefonista so ga policijski agenti našli nezavestnega v kletnih prostorih v poslopju v Ul. S. Sergio 4. Njegovo pričevanje, čeprav zmedeno, je omogočilo zdravnikom, da so ugotovili ime, ni pa pojasnilo vzroka zagonetne smrti. sreča se je pripetila včeraj zjutraj sprejeli tudi 48-letno Vincenzo okrog 9.30 na Trgu Garibaldi. V njej i Massaro por. Penco iz Ul. Fel je izgubil življenje 31-letni Eugenio luga 90/2 in njena sinova, 23-let Vettini iz Ul. Manzoni 2. Vettini je ‘ z vespo, na kateri je sedel tudi Edoardo Scioli, privozil iz Ul. Raf-fineria na Trg Garibaldi, ne da bi spoštoval rdečega semaforja. Pri tem je bočno trčil v avtobus št. Eugenio Vettini 20, ki je v tistem trenutku vozil skozi križišče. Vettinija in njegovega prijatelja je vrglo na asfalt, kjer sta obležala v mlaki krvi. V avtobusu, ki je sunkovito zavrl, pa se je lažje ranila upokojenka Brunilde Pipan. Vse tri so takoj prepreljali v bolnico, Vettini pa je kljub zdravniški negi popoldne izdihnil. Z njim so se časopisi zadnje čase precej ukvarjali, saj je bil obtožen poskusa umora, pred kratkim pa ga je sodišče oprostilo obtožbe, da je z drugimi tržaškimi neofašisti hotel obnoviti fašistično stranko. Za zdravnike in bolničarje, ki so dežurni v noči med starim in novim letom, se je «delo» začelo pravzaprav že malo pred polnočjo. Takrat so v bolnici sprejeli s pri držano prognozo 48-le:nega Angela Marseticha iz Ul. Pucino 24. ki je v Miramarskem drevoredu izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom in zavozil s ceste. Pri tem se je hudo ranil v glavo. Okrog 5.45 so na istem oddelku nega Maurizia ter 16-letnega Gian-paola. Skupno s 50-letnim očetom Albertom so se ranili na glavni cesti pri Devinu, ko so čelno trči li v ford capri, katerega je vozil proti Tržiču Fulvio Ruzzier iz Tržiča. V avtu je sedela tudi žena Mariapia, ki se je v nesreči naj huje ranila, saj bo zaradi zloma z izstopom kosti ozdravela v 40 dneh. Na ortopedskem oddelku so sprejeli še 19-letno Manuelo Mar-giore, ki je bila v Pencovem avtomobilu. Razen Ruzzierove bo vseh preostalih šest ranjencev ozdravelo v krajšem času. Huje se .je včeraj ponesrečil tudi 22-letni Dario Malincomco ki je s svojo hondo 500 silovito trčil v Ul. Bellosguardo v avto, ki ga .je Riccardo Zanon neprevidno zapeljal iz garaže. Malincomco se bo moral zdraviti tri mesece zaradi zlomov na nogi in roki. Kot rečeno, so imeli zdravniki in bolničarji polne roke dela. To še posebno velja za osebje rdečega križa, ki je pohitelo po ranjenca v Briščike, k.jer sta zavozila z vespo s ceste Roberto Liva m Monica Micheli (ozdravela bosta v 15 dneh), v Ul. Flavia — tam se je ranil Mauro Scarrel, k Ferlugom, k.jer je na križišču z Ul. Com-merciale trčil Silvano Simonovich, itd. V bolnici so našteli več kot 20 ranjencev; na srečo pa so vsi — razen Marseticha — izven nevarnosti. prave glede gradnje novega pokopališča in ureditve starega. Na prejšnjem množičnem sestanku, ki je bil v Prosvetnem domu konki lanskega novembra in na katerem odbornik Jagodic ni dal pričakovanega odgovora na zastavljena vprašanja (župana Cecovinija, ki je bil izrecno povabljen, pa ni bilo), so udeleženci sklenili, da počakajo na popolnejši odgovor do začetka januarja. SPD Tabor, prireditelj zborovanja, je naslednjega dne poslalo županu Cecoviniju pismo z vabilom, da se udeleži sestanka, ki naj bi bil 5.. januar ja,. Openskemu prebivalstvu bi moral na tem sestanku povedati, kdaj se bodo pričela dela za novo,opensko, pokopališče, kako namerava občina urediti z vprašanjem prekopa posmrtnih ostankov tistih, ki so jih v času, odkar je zaprto opensko pokopališče! pokopali na občinskem pokopališču pri Sv. A-ni, in kako bo s posmrtnimi ostanki, spomeniki, nagrobnimi kamni ipd. na starem pokopališču. V pismu je odbor SPD Tabor tudi zahteval županov odgovor, če se namerava sestanka udeležiti. Odgovora do danes še niso prejeli, kar pomeni, da tudi s predvidenim sestankom ne bo nič. Treba bo pač drugače ukrepati, menijo na Opčinah. Brezbrižnosti, ki jo s tem izkazujejo na občini, presega že vsako mejo, dodajajo in izražajo upanje, da bo odgovor morebiti le prišel pred sredo, kajti s problemom openskega pokopališča res ne gre več odlašati. Izleti Sekcija KPI «J. Verginellao iz Križa prireja septembra 1983 krožni izlet po Sovjetski zvezi (Moskva, Samarkanda, Taškent, Talin, Moskva). Informacije dobite v večernih urah na tel. 220-213. Število mest je omejeno. Prihod novega leta so tudi leto* proslavili v barkovljanskih topolinih s tradicionalnim «točem» v morje. Tokrat sta se v ' se prej kot toplo morsko vodo pognala točno opoldne kar dva možakarja. Zgoraj vidimo skok veterana novoletnih «točev», 82-letnega Oda Morettija, ki že desetletja proslavlja nova leta v objemu Jadranskega morja. Moretti je strasten plavalec, saj se tudi v najbolj mrzlih dneh ne odreče temu svojemu konjičku. Tako se je na primer v preteklem letu kopal kar 290-krat, kar se seveda tudi dobro pozna v njegovem izredno izpiljenem slogu pri skoku v vodo. Nekoliko manj «umetniški» je bil skok drugega novoletnega plavalca, mestnega redarja Maria Cigarja (spodaj). Mestni redar je v primerjavi z Morettijem še pravi mladenič, saj je s svojimi 41 leti enkrat mlajši od njega in ima torej vse možnosti, da z vztrajnimi «toči» v prihodnjih novih letih še izboljša svoj slog. Potapljača še iščejo Mauro Scatizzi Kljub vztrajnemu iskanju še vedno niso našli 40-letnega potapljača Maura Scatizzija iz Ul. Donota 1, ki je preteklega četrtka zvečer zaplaval v valove pred miljsko obalo, a se ni več vrnil. Iščejo ga potapljači karabinjerjev, luške kapitanije, policije in gasilcev. Slednji so mnenja, da bi njegovo truplo že moralo priplavati na gladino morja, verjetno pa ga uteži še vedno silijo k dnu. Po pričevanju sorodnikov je Scatizzi šel v vodo, da bi nabral školjk za silvestrovsko večerjo. Mraz in neprimerna oprema pa sta ga verjo ugonobila. ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage MARIJE METLIKOVEC vd. PERIC se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala župniku Markuši, vaščanom, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoče družine Cerovlje, Ankaran, 2. januarja 1983 Tečaj za sodniškega pripravnika Deželni inštitut za poklicno izobraževanje (IRFoP) bo v sodelovanju s pravno fakulteto tržaške univerze in sodnim svetom tržaškega prizivnega sodišča ter pod pokroviteljstvom višjega sodnega sveta priredil tečaj, ki bo služil kot priprava na natečaj za sodniškega pripravnika. Prošnje za obiskovanje tečaja, ki bo trajal od januarja do junija, je treba vložiti do ponedeljka, 10. januarja, na ravnateljstvo inštituta, ki je v Ul. Vidali 1. ZAHVALA Ob izgubi naše drage ANGELE GRILANC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in na kakršenkoli način počastili njen spomin. SVOJCI Salež, Ljubljana, 2. januarja 1983 1. 1. 1973 1. 1. 1983 JADRANA GRUDEN por. VISINTIN Ob deseti obletnici prerane izgi be t ljubeznijo ohranjamo živ tv< spomin. SVOJCI Nabrežina, 2. januarja 1988 PrimoršJu^nevmk GORIŠKI DNEVNIK 2. januarja 1983 KMEČKA ZVEZA vošči vsem svojim članom, kmetom in delovnim ljudem SREČNO IN USPEHA POLNO 1983 OBUTVE fernando T R S T — Ul. Coroneo 7 Tel. 761-602 Voščijo srečno novo leto 1983 in se vam priporočajo za nakup! Gledališča Kraški pust kliče VERDI Danes ob 16. uri osma predstava Illersbergove opere (Triptih* (red G). Vstopnice so na proda.i pri blagajni gledališča. V torek ob 20. uri zadnja predstava opere (red F/A). ROSSETT1 Od 5. januarja bo na sporedu: L. Pirandello: «Henrik IV.» z Gior-giom Albertazzijem. V abonmaju — odrezek št. 4. Rezervacije pri glavni blagajni. AVDITORIJ Danes ob 17. uri je na sporedu enodejanka Itala Sveva »Conzai per le feste*. predzadnji dan. Režija M. Maranzana. Scenarij: S. D’Osmo. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni - Pasaža Protti 2. CANKARJEV DOM - LJUBU ANA Sprejemna dvorana Do 5. jan. 83 ■ razstava Shakespeare in njegov čas. VELIKA DVORANA Danes, 2. t.m., ob 17, urj: Orgelski koncert. SREDNJA DVORANA Danes ob 10. uri: Zvezdica zaspanka - lutkovni film; 11.30: Sreča na vrvici - mladinski film. Jutri, 3. t.m., ob U.30: Učna leta izumitelja polža mladinski film. vKino - Cappelia Lndei ground Zaprto. Ariston 16.00 (Fitzcarraldo*. C. Car-dinale. Eden 15.30 «Amici miei H.*. Ugo T ognazzi. Nazionale 15.00 «Annie». Film za vsakogar. Ritz 16.00—22.15 . Risani film. — Filodrammatico 15.30 «Serena». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Sesso e volentieri*. Capitol 16.00 (La cosa*. Cristallo 16.30 (La ragazza di Trie-ste*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 *I guerrieri del Bronx». Radio 15.30 «Minorenni super sexi». Prepovedan mladini p^ jg ietom. Vittorio Veneto 15.30 «{ ficbissimi». D. Abatantuomo in j. caia. Lumiere 15.30 «Pierino COntro tut-ti». Jutri ob 16.00 «D mio nome 6 Nessuno*. Včeraj- danes Danes, NEDELJA, 2. januarja makarij Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32 — Dolžina dneva 8 46 _ Luna vzide ob 20.18 in zatone ob 10.19. Jutri, PONEDEUEK, 3. januarja GENOVEFA Vreme včeraj: najvišja temperatura 6 stopinj, najnižja 2.1 stopinje, ob 18. uri 5 stopinj, zračni uak 1025,7 mb pada, brezvetrje, vlaga 68-od-stotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 10.8 stopinje. RODILI SO SE: Martina PanduUo. Raffaella Folla in Giada Germani. UMRLI SO: 78-letni Giuliano Gae-ta, 67-letna Maria Susnich por. Mar-colin, 85-letni Giulio Cotonj 59-letni Pietro Balbi, 49-letni Sergio R*-setti, 83 letni Oscar Lenghj 80-letni Stefano Marangelli. OKLICI: uradnik Giuseppe Mira-bito in uradnica Marina Bgftocchi, melianik Maurizio Maurizio in gospodinja Maria-Grazia Gobo, skladiščnik Alfieri Tujach in pomožna delavka Dia Privilegij Uradnik Glistavo Prisma in uradnica Maria Li-berata Soccavo, agent javne varnosti Fiore Mazzotta in internistka Mi-rella Zacchigna. trgovec corrado Martone in prodajalka Gabriella Biasetti, strugar Giambattista Vac-ca in konfekcionistka Maria Ge-sualdo, finančni stražnik Alfredo Frau in gospodinja Patrizi* Mascia. mehanik Franco Taccardi ,n gospodinja Lucia Valentino, fjnančni brigadir Donato Montagna jn gospodinja Rosanna CantaljCe po-morščak Franco Riosa m uradnica Cristina Lutman, upokojenec Vin-■cenzo La Spisa in gospodinja Giu-seppa Sanfratello. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39. Trg Gniti 4, Sesljan. Opčine, Milje O-ungomare Venezia 3). LEKARNE V OK°UCl Bol junec: tel 22B 124. Bazovica*, tel 226 165; Opčine: »*• 211-001: Prosek: tel. 228 141.,®?!* pol.ie Zgonik: tel. 225 596: Nfbrjtb,, tel 200 121, Sesljan U»l. 209 w: ZDRAVSTVENA DEŽURA SLUŽBA Nn'na služba od 21 uo 8 ure tel. 7.32 627. predpraznična od j4. do 21. ure in praznični <** "• do 20. V sredo, 5. t.m., ob 20. uri bo v openskem Prosvetnem domu sestanek za pripravo letošnjega kraške-ga pusta. Pustni odbor toplo poziva maske, šeme, kraške pustne koreografe, muzikante in veseljake, naj se sestanki zagotovo udeležijo, da bo tudi letošnji kraški pust na višini prejšnjih ali še boljši. Tržaški pokrajinski uiad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovne sile z naslednjimi kvalifikacijami: za GENOVO 2 zidarja specialista 1 vodja buldožerja 2 specializirana težaka 1 strokovnjak za krojenje kože in šivanje čevljev za PIZO 1 gospodinjska pomočnica za NEMČIJO 1 frizerka 1 zdravnik rendgenolog 1 trgovski potnik za prehrambeno stroko za NIZOZEMSKO 1 šef kuhinje, strokovnjak za pripravo mehiških specialitet 1 inženir strojnik Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Ufficio Mobilita Territoriale pri Tržaškem pokrajinskem uradu za delo. Trst — Ul. Fabio Severo št. 46/1 — soba št. 9. Razstave V galeriji Loža v Kopru je odprta velika razstava, ki jo v galerijah Loža in Meduza prirejajo Obalne galerije. Gue za, razstavo nove evropske in ameriške risbe, na kateri sodeluje kakih 70 sodobnih ■slikarjev iz ZDA;-Italije, Nemčije, Av strije. Švice, Portugalske, Anglije in Francije. V Galeriji TK - Ul. sv. Franci ška Lojze Spacal razstavlja slike in kolaže malega formata. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. Ul. Ccmmerciale 26, Trg XXV aprila 6. Sesljan, Opčine, Mi •je (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 16.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39. Trg Unita 4. Sit GLASBENA MATICA TRST Sezona 1982 - 83 5. ABONMAJSKI KONCERT v četrtek, 6. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu TOMAŽ LORENZ r violina ALENKA ŠČEK - klavir Na sporedu: W. A. Mozart, L. Lebič, E. Grieg in L. Janaček Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma KD PRIMOREC TREBČE vabi na odprtje razstave «LAHKO NOČ* ki bo v četrtek, 6. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Pel bo moški oktet iz Kopra. ŠD VESNA - KRIŽ se iskreno zahvaljuje vsem domačinom zi prispevke ob božičnih in novoletnih praznikih. Posebno priznanje pa izrekamo vaščankam, ki so pripomogle, da je nabiralna akcija tako lepo uspela. SD SLOGA želi vsem svojim atletom, članom ter podpornikom veliko sreče in zdravja ter uspehov v letu 1983. SKD IGO GRUDEN - ŠD SOKOL NABREŽINA voščita srečno in uspešno 1983 „ SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO • TRST želi vsem članom in prijateljem ■ SREČNO IN USPEHA POLNO 1983 Odbor ŠD POLET vošči vsem svojim članom in prijateljem SREČNO IN USPEHA POLNO 1983 OB PREHODU STAREGA V NOVO LETO Vesela in hrupna Silvestrova noč skoraj brez prometnih nesreč in nezgod Tudi prve ure novega leta v 1983. I. imajo tokrat v Prišlo je novo leto, prišlo z veseljem, vriskanjem, pokanjem steklenic penečega vina, stiskanjem rok in objemanjem. Se bodo uresničile vse izrečene želje? Bo šel svet tja, kamor si želimo? Kako smo silvestrovali na Goriškem? še najbolj razširjeno je bilo praznovanje v domačem krogu. Manj kot prejšnja leta je bilo zimovanj, nekateri so se odpeljali na izlete, zelo uspešna pa so bila skupinska silvestrovanja. Na Goriškem smo jih Slovenci priredili kar štiri, v štirih kulturnih domovih, v Gorici, So-vodnjah, štandrežu in števerjanu. V vseh štirih se je zbralo toliko udeležencev. mladih in manj mladih, da so zasedli vsa razpoložljiva mesta. Ob zvokih zabavnih orkestrov so se prijetno zabavali do poznih nočnih alj do zgodnjih jutranjih ur, kakor kdo hoče reči. Ponekod so poskrbeli za prave večerje, drugje za prigrizek, povsod pa je bilo prijetno in družabno. Poleg tistih, ki so novo leto pričakali v prijetnem razpoloženju, bodisi v javnih lokalih, pri prijateljih ali v družinskem krogu, pa ne smemo pozabiti tistih, ki so najdaljšo noč v letu preživeli na delovnem mestu, v službi, takšni ali drugačni, bili na razpolago za takojšen poseg v primeru potrebe. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je Silvestrovo na Goriškem minilo v glavnem brez hujših prometnih nesreč ali drugačnih nezgod, ki so sicer dokaj pogosto ob božičnih in novoletnih praznikih. Brez posebnih dogodkov so minile tudi prve ure novega leta. Tako so nam včeraj zjutraj zagotavljali naši sogovorniki po telefonu, na poveljstvu prometne policije, pri Zelenem križu, v bolnišnici, na poveljstvih orožnikov, pri gasilcih in pri drugih stalnih dežurnih službah, kjer smo spraševali o tem, kako so preživeli Silvestrovo in prve ure novega leta. Z eno besedo, nič posebnega, razen nekaj lažjih nesreč, še te pa so se pripetile že na zadnji dan leta. Tako je odhodnica prometne policije v petek, nekaj po 12. uri posredovala v prometni nesreči v bližini železniškega podvoza v Ulici Aqui- 50 minile na Goriškem razmeroma mimo ■ Prvorojenko Triiiu ■ Starša, Ornella in Sandro Gregori sta iz Ronk leia v Gorici, kjer sta trčila dva avtomobila. Razen precejšnje gmotne škode, ni bilo hujših posledic. Okrog 14. ure je policijska obhod-nica posredovala v prometni nesreči na državni cesti proti Vidmu, V Villanovi sta trčila avtomobila a 112 in talbot, tri osebe pa so bile ranjene. V krminski bolnišnici se s prognozo okrevanja v 25 oziroma 30 dneh zdravijo 19-letni Orlando Rinaldi iz Borgnana, 57-letni Mar-cello Tedeschi iz Gorice in njegov 27-letni sin Gianfranco. V prvih jutranjih urah so v go-riško bolnišnico prepeljali 74-letne-ga Amadia Bolzana iz Verse, ki so ga pridržali na zdravljenju za mesec dni. Niso znane okoliščine, kako se je priletni možakar poškodoval. (Povsem običajno noč smo preživeli,* so nam zagotovili dežurni bolničarji pri Zelenem križu, ki so se že včeraj zjutraj odpeljali v Novo Gorico ter kolegom Rdečega križa izrekli novoletna voščila, tako kakor tudi že lani in prejšnja leta. Nekaj več dela so imeli v ambulanti za hitro pomoč v goriški splošni bolnišnici, zlasti v prvih urah novega leta. Nekaj opeklin in drugih poškodb zaradi eksplozije petard. Malenkosti na prvi pogled, ki pa se lahko spremenijo v pravo nesrečo s trajnimi posledicami. Tako so na zdravljenje sprejeli moškega, ki mu je eksplozija petarde prizadela sluh. Prvo pomoč so nudili tudi pijanemu mladoletniku. Sicer so to bolj osamljeni primeri, kj pa jih ne gre podcenjevati, zlasti še', ker je streljanje s petardami in drugimi podobnimi, na prvi pogled sila nedolžnimi stvarmi, v zadnjem času zelo v modi. Kako so novo leto pričakali v porodnišnicah v Gorici, Tržiču, Kr-minu in Gradežu? Najprej velja zabeležiti, da so bili tokrat najbolj pridni v Tržiču, kjer se je pet minut po polnoči rodila prvorojenka Omelle in Sandra Gregorija iz Ronk. Zadnji porod v letu 1982 so zabeležili ob 23.20. Emilia Cardo-ne iz Tržiča je rodila krepkega fantiča. V porodnišnici v Gorici se je v petek, okrog 13.20, kot zadnja v lanskem letu, rodila Maria Marghe-rita Rosolen. Včeraj dopoldne se ni rodil nihče. V krminski porodnišnici se je zadnji otrok rodil 29. decembra, na nov porod bo najbrž treba počakati še kakšen dan. Podobna ugotovitev velja tudi za porodnišnico v Gradežu. O tem, kako je bilo pri sosedih, na novogoriškem območju, poročamo na drugem mestu. Precej Goričanov se je odločilo tudi za silvestrovanje na družabnosti, ki sta jo pripravila goriški Zeleni križ in Unione ginnastica Gori-ziana, pod naslovom «mezzanotte a Gorizia*. Z LJUDSKIMI PLESI V NOVO LETO V soboto v Kulturnem domu gostovanje TFS «Stu ledi» Predstavila se bo z novim programom slovenskih plešo* in pesmi ter s plesi drugih jugoslovanskih narodov Po zelo uspešnem nastopu folklorne skupine Branko Cvetkovič iz Beograda, v začetku lanskega oktobra, pripravlja Zveza slovenskih kulturnih društev podobno prireditev, na samem začetku delovanja v 1983. letu. V soboto, 8. t.m., bodo namreč v goriskem Kulturnem domu nastopili godci, pev ci in plesalci tržaške folklorne skupine Stu ledi, ki je sicer publiki na Goriškem in v zamejstvu že dobro poznana. Folklorna skupina se tokrat predstavlja z docela novim programom slovenskih ljudskih plesov in plesov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. Zaplesali pa bodo tudi splet furlanskih plesov. Precejšen del bogatega sporeda bodo izpopolnili plesi iz slovenske Istre, predpustno ozračje pa bodo iiiiiiinniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiinMiiiiiiiHiMMmiinnMi Kako so noro leto priiakoreli pri sosedih v Nori Gorici skušali ustvariti 3 pustnimi plesi iz Štajerske. Toliko iz napovedanega sporeda, ki ga bodo izvedli v soboto, 8. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu pod naslovom «U celem Trste lučke ni». Na območju Nove Gorice in sosednjih krajev so hrupno in veselo preživeli silvestrsko noč. Restavra cije, hoteli, zasebna gostišča in drugi iavnl lokali so bili polni do zadnjega mesta. Med gosti je bilo Slovencev in Itali ianov iz Gorice in drugih naših krajev. Cene silvestrske večerje so bde različne in so znašale od 80 tisoč do 150 tisoč starih dinarjev na osebo Večerja v gostišču (Kekec* nad Novo Gorico je na primer stala 90 tisoč starih dinarjev, renza raste v umetniško prepričljivo in muzikalno zrelo potenco vrhunsk" vrednosti.* Pianistka Alenka Šček - Lorenz je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1979 v raz redu prof. Z. Novakove ter sedaj nadaljuje podiplomski študij na zagrebški glasbeni akademiji. Pianistka je že v času študija mnogo nastopala na raznih koncertih, na radiu in na televiziji. Leta 1974 je prejela prvo nagrado na republiškem tekmovanju pianistov glas-1 jenih šol ter se med slovenšfcjpii tckmoval^uia-zveznem tekmovtutju uvrstila najvišje. Leta 1989 je pre jela Prešernovo nagrado na Akademiji za glasbo. Vrsto let sodeluje s svojim možem — violinistom T. Lorenzem, s katerim sta na številnih koncertih doma in na tujem izvedla ob pomembnih delih svetovne literature tudi nekaj slovenskih novitet. O klavirski spremljavi Alenke Šček p avi kritika, da odlično podpre igro violinista z dognano komorno ubranostjo. Njun program, meda nekoliko heterogen a zato še bolj zanimiv, obsega tri sonatna iela skladateljev W. A. Mozarta. E. Griega ter L. Janačka ter skladbo slovenskega glasbenega ustvarjalca L. Le-bia. Prvi del koncerta bo uvedla So-na a za violino in klavir v Es duru KV 302 Wolfganga Amadeusa Mozarta. čeprav tudi pri salzburškem mojstru niso prav vsa dela. zlasti skladbe iz začetnega ustvarjalnega obdobja, kvalitetno neoporečna, pa nas vedno znova preseneča, da skoraj vsa «množična» produkcija tega glasbenega velikana odraža vsebinsko in oblikovno popolnost, ki jo težko najdemo pri drugih glasbenih ustvarjalcih. Sonata v Es-duru KV 3<'2 spada v ”rsto sedmih dvostavčnih sonat lahkotnejšega značaja, v katerih pa skladatelj smiselno gradi dialog med klavirjem in violino. Soneta Leoša Janačka bo vsekakor novost za našo koncertno publiko, ki verjetno bolje pozna nje gova večja zlasti operna dela. med katerimi slovi »Jenufa* Kot Bartok na Madžarskem je tudi »moravski Musorgski* Janaček črpal inspiracijo v pielosu svoje dežele, zlasti ožje domovine Moravske. Čeprav se je šolal in oblikoval v romantični tradiciji 19. stol., jo je kot močna skladateljska osebnost prerasel do take mere, da je v njegovih zrelih delih čutiti, kakor da b: prehitel čas, v katerem je ustvarjal. Janačkov komorno-glasbeni opus ni velik. Poleg violinske sonate, klavirskega tria in nekaterih del za pihala, sta pomembna zlasti dva godalna kvarteta. V vseh delih pa je prisotna izvirnost skladateljeve glasbene govorice, k’ se odraža v zanimivih harmonskih postopih, svojevrstni melodik' in intenzivnem ritmičnem stavku. V drugem delu koncerta bosta u-metnika predstavila najprej sklad- bo Invisibilia slovenskega glasbenega ustvarjalca Lojzetu Lebiča. Skladbo Invisibilia (nevidne stvari) sestavlja šest miniatur za violino in klavir. So daljni odmev pesmi Nika Grafenauerja iz zbirke «Nebotičniki sedite* z naslovi: Skrivnost, Strah, Ljubezen, Spomin. Duša, Smrt. Tudi v razporeditvi gradiva ima število šest pomembno vlogo. Po zunanji obliki so miniature simetrično razvrščene okoli osrednjih dveh. tako da ima vsaka svojo variirano dvojnico. Prva izvedba skladbe je bila v koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani aprila 1981. Skladatelj Lojze Lebič rojen leta 1934 v Prevaljah na Koroškem sodi danes med vodilne slovenske skladatelje, ki ne glede na sodob- Pianistka Alenka Šček in violinist Tomaž Lorenz nost izraznih sredstev s svojim glasbenih sporočilom prepričuje kar pajširše plasti koncertnega poslušalstva. Med Lebičevimi glasbenimi deli naj omenimo Sentence za dva klavirja in komorni orkester. Korant za simfonični orkester, Glasovi za godala, tolkala in brenkala. Ekspresije za klavirski trio, Požgana trava, kantata za srednji glas in simfonični orkester, katerim se pridružuje še vrsta drugih zanimivih del. zlasti onih s področja komorne glasijo, v katerih skladatelj niza vrsto novih neobičajnih zvočnih učinkov in novih skladateljskih prijemov. Za zaključek bosta Tomaž Lorenz in Alenka Šček predstavila še Sonato Edvarda Griega za violino in klavir v F-duru op 8. Norvežan Edvard Grieg nam je morda najbolj približal glasbo skandinavskih narodov, ki jo preveva svojsko razpoloženje: globoka melanholija in nagnjenost k sanjari meditacij', pa tudi veseli in živahni plesi. Grieg je pogumno grajal kompleks kulturne manjvrednosti pri številnih norveških izobražencih, ki so pošiljali svoje otroke v šole v celinsko Evropo in ki so brezglavo posnemali okus, ki je ve"al na jugu, posebno v Nemčiji.' Tudi Grieg je bil deležen nemške glasbene vzgoje a se je je poskušal zavestno otresti. Svoio estetiko je gradil ob Ibsenovih in Bjomsenovih delih. Oba sta imela občutljivo uho za govorico svojega naroda in to. kar sta kot pce'a ustvarila z besedami, je Grienična oddaja: 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.06 Pred mikrofoni: 17.50 Zabavna radi iška igra. W. Ecke: Dama s črnim jazbe :ariem: 19.35 Lahko noč. otroci: 19.45 Glasbene razglednice: 20 00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno - «In me močno glavca boli*; 23.15 Disco. disco; 0.05 Nočni program - glasba. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Knjižna oddaja 13.25 Vremenske napovedi 13.30 TV dnevnik 14.00 Marko Polo . 5. del TV nadaljevanke (ponovitev) 15.30 šola in vzgoja 16.00 TV film iz serije »Kojak* 16.55 Izžrebanje loterije 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno iz studia 17.10 Nils Holgersson - risanka 17.30 Vsi za enega - TV priredba 18.00 TV film iz serije «Dick Turpin* 18.20 Oddaja o sodobni kulturi 18.50 Happy magic - vmes TV film iz serije «Fonzie» 19.45 Almanah 20.00 TV dnevnik 20 30 «Lo chiamavano Trinita* • film 22.20 TV dnevnik 22.30 Srečanje s kinematografijo 22.40 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.30 Dnevnik - Zadnje vesti -Vremenska napoved Drugi kanal 12.30 Tedenska oddaja o zdravstvu 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 Tandem 14.05 »Paroliamo* - 1. del 14.30 »Paroliamo-, - 2. del 14.50 Divji živalski svet: Divji konji iz Virginije 15.10 Kviz oddaja 15.30 Doraemcn - risanka 15.50 .V studiu 16.00 Šola in vzgoja 16.30 Čarobna piščal - pravljica 17.25 Izžrebanj« loterije 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Žive meje - dc-kumentarec 17.45 Glasbena oddaja 18.40 Dnevnik 2 - šport 18.50 TV film iz serije »Le stra de di San Francisco® 1.9.45 . Dnevnik 2 20.30 Gledališka sezona 1982 '83: 22.10 Dnevnik 22.20 «Maščevanie je moje* - kriminalka 22.50 Nabožna oddaja 23 '5 šola in vzgoja 23.50 Dnevnik Tretji kanal 16.45 Nogometno prvenstvo A in B lige 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja 20.30 »Festa barocca* - 5. del 21.25 Dnevnik 22.00 šola in vzgoja 22.30 Ponedeljkov proces: oddaja o športnih dogodkih JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Loskitik in oblak - risana serija 8.20 »Arabela* - nadaljevanka 8.50 Povezava - poijudnoznanstve na serija 9.40 Nered v nebeški palači 11.25 Pika Nogavička - balet 12.10 Poročila 12.15 Od Triglava do Gevgelije -ponovitev silvestrovske oddaje 13.10 Dober večer - ponovitev silvestrovske oddaje 14.25 Zvezde sovjetskega cirkusa 15.30 Jezdeci z Zahoda - film 16.50 Mojstri moči 17.20 š iri milijarde v vesolju 18.20 »Cvetje v jeseni* - 3. nada ljevanje in konec 19.24 TV i’ radio nocoj 19.23 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Smrad opera - predstava Mladinskega gledališča v Ljubljani 21.25 Kulturne diagonale: Inventura '82 22.25 Poročila Koper 17.06 Z nami' med kamero 17.05 TVD novice 17.10 TV šola 18.00 Film " 19.30 TVD Stičišče 20.15- Serijski film 20.45 It ali: a z neba - dokumen tarni film 21.25 Turistični vodič 21.35 TVD danes 21.50 Seriiski film 22.40 TVD danes Zagreb 10.45 Kocka, kockica 11.30 Polarna lisica 13.00 Koncert kitarista Paca de Lucie 14.00 »čarovniki* iz Lipice 14.45 Rdeče, rumeno, zeleno - o-troška oddaja 15.15. Prodajalna resne glasbe 17.00 Posadka - film 19.30 TV dnevnik 20.00 K. Klarič: Razvrščanje TV drama 21.20 Škrlatni kimono film TRST A 7.00 8.00. 10.00, 13.H0. 14.00, 17.C0, 19.00 Poročila: 7.20 Dobi-o juti o po naše: 8.10 AteariaL: čto vek v sodobni družbi: 8.45 Glas bena matineja: 10.10 S kohcert-nega in opernega rcuertcarja • Q Dorizetti: »Don Pascale*; 1130 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Gledališki glasovi po stezah spominov: 13.20 Gospodarska pro Sleifta.tika; 14.10 Roman v nada d.jevanTh; F. Rudolf: »Očka. vrni se nam zdrav!*: 14.30 Glasbene skice: 14.55 Naš jezik; 15 00 šport; 16.C0 Lahka g'asba: 17.10 Mi in rTasba; 18.tri 'Vi tebi jem motivi. KOPER (Slovenski program) 7.00. 8.00. 14.00 Poročila: 16.00 Primorski dnevnik: 7.30 Pravljica. 7.40 Objave: 3.10 Spored slovenskih ljudskih pesmi: 8.30 Reportaža: 8.40' Narodnozabavna glasba; 13 00 Veselo z domačimi ansambli in pevci: 13.45 Glasba po željah: 14 30 Pol ure s slovenskimi pevci, 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Orkester: 15.30 Spo red domačih viž: 16.30 Najuspešnejši športniki Primorske v letu 1982. KOPER (Italijanski program) 7.30. 10.30, 12.30. 13.30. 18.30 Poročila: 6.00 9.30 Jutranji progra mi: 9.30 Lucianovi dopisi; 10.00 Besedilo in glasba: 10.10 Pozdravljeni otroci; 10.32 Glasbeni koti ček; 10.40 Mozaik: 1100 Kirn; 11.30 Tisoč- pesmi; 12.00 Glasba po željah: 14.30 Glasbena oddaja, 15 00 Naibolj poslušane popevke v letu 1982: 15.30 Crash: 16.00 Countrv glasba: 16.15 Orkester »E Gallclfi*: 16.30 Glasbena oddaja: 16.55 Pismo iz...; 17.00 Spomin na opereto: 17.30 Juke lx>x: 18.00 Glasba; 18.45 Slišimo se zopet jutri; 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00. 7.00. 8.00. 9.00. 10.00, 12.00, 13.00, 15.00. 17.00. 19.00. 21.00 in 23.00 PoročTa: 6.00 - 9.00 Jutranji programi; 9.02 Radio tudi jaz '83: 9.58 Zeleni val; 10.30 Pesnil sko zi čas; 11.00 Prosti kotiček; 11.10 Glasba in besedilo; 11.45 »Vojščak riz■ Cromivella :ia Lanskih gričih* - L del.radijske nadalje vanke: IT.58 Zeleni val: 12.03 Ul Asiago -T^nda:—12.58 Zeleni val- 13.30 Poštna koč-iia: 13.47 Poljubi Grand Hotelu; 14.58 Zeleni val; 15.03 Oddaja o medicini: 16.00 Kulturne aktualnosti; »7.30 Ma-ster under 18; 18.00 Zeieni val’ 18.C5 Mali koncert: 18.37 sola in vzgoja; 18.58 Zeleni val: 19.20 Na božna oddaja: 19.25 Jazz glasba: 20.00 Nagrada Italija 1982: zrna goslavne opere: Duo: 20.30 Ve černa glasba; 20.58 Zeleni val: 21.03 Nemogoče zgodbe: vivroko dil*. 2. del: 21.30 Folklorna glas ha: 21.54 Objektiv Evrope. 22.22 Artoradio flash; 22.27 Avd'obox: 22.50 G'asbena xlda'a: 22.58 Zeleni val: 23.10 Telefonski nogo vor; 23.28 Zaključen programov LJUBLJANA 5.00 6.00. 8.00, 9.00. 10.00. 11.00. 12.01) 13.00, R00, 17.00. 19.00 21.00. 22.00. 23.00. 24 00 Poročila. 7.09 Jutranja kronika: 7.35 Pro metne informacije: 8.05 Otroški program: 8.30 Mladinska glasba; 9.05 »Moto perpetuo v romantič nem jutm*; lo.Oo Praznična od daja: R-1® Ali poznate. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13-20 Zabavna glasba: 13.30 Od melodije do melodije; 14 05 Naši poslušalci čestitajo: 15.00 Informativna oddaja; 15.15 Zabavna glasba: 16 00 Vrtiljak; 17.05 Nasmejte se, prašim!; 18.00 ZDA skozi ljudsko pesem; 18.25 Zvočni signali; 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč. otroci; I®A5 Minute z ansamblom Vita Muženiča: 20.00 Uspešnice iz preteklega leta; 21.05 Glasba velikanov: 22.15 Informativna oddata; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Novosti iz našega arhiva; 23.0S F. Frančič: Dolenjska pravljica: 23.15 Ob domačem ognjišču; 0.05 Nočni Program - glasba. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 4. januarja LJUBLJANA 9.55 in 12.55 Slalom za moške, prenos 1. m 2. teka; 16,35 Poročila; 16.40 Loskitik in oblak; 17.05 Slalom za moške, posnetek; 18.05 Praznični dnevi slovenske folklore; 18.25 Severnoprimorski obzornik: 18.40 Pisani svet; 19.10 Risanka: 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Sinovi in ljubimci - nadaljevanka; 20.55 Aktualno: Vrnitev; 21.45 V znamenju. KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD novice: 17.10 TV šola; 18.00 Slalom za moške; 19.30 TVD Stičišče; 20.15 Celovečerni film; 21.25 Turistični vodič: 21.35 TVD danes; 21.50 Cinenotes; TVD danes. SREDA, 5. januarja LJUBLJANA 10.00 Poročila: 10.05 TV v šoli; 17.35 Poročila: 17.40 Ciciban, dober dan: 17.55 Niške zborovske slovesnosti; 18.25 Celjski obzornik; 18.40 Mostovi; 19.10 Risan ka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Nedelje in Šibila; - film; 21.45 V znamenju. . KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD norice; 17.10 TV šola; 18.00 Film; 19.30 TVD Stičišče; 20.15 Stock liolm - dokum. film; 21,15 Turistični vodič; 21.25 TVD danes; 21.40 Serijski film; 22.25 TVD danes. ČETRTEK, 6. januarja LJUBLJANA 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli; 16.05 Poročila: 16.10 Vesolje: Obale vesoljskega morja; 17.15 Smučarski skoki; 18.25 Podravski obzornik; 18.40 čas. ki živi: Most človečnosti: 19.05 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19 26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnev nik; 19.55 Vreme; 20.00 Tednik; 21.00 Zvoki godal: 21.20 Miniature: 21.35 V znamenju. KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD norice; 17.10 TV šola; 18.00 Smučarski skoki; 19.30 TVD stičišče: 20.15 Visoki pritisk: 21.15 Turistični vodič; 21.25 TVD danes; 21.40 Kdo pozna umetnost?: TVD danes. PETEK, 7. januarja LJUBLJANA 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli; 17.20 Poročila; 17.25 Jazz na e-kranu; 17.55 Arabela, nadaljevanka: 18.25 Obzornik: 18.40 Arhitektura; 19.10 Risanka: 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme; 20.00 Lovci u-bijajo, film; 21.35 Zrcalo tedna; 21.55 Nove tigrove brigade, nanizanka; 22.50 Poročila. KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD novice; 17.10 TV šola; 18.00 Visoki pritisk; 19.00 Aktualna tema; 19.30 TVD Stičišče; 20.15 Usoda človeka; film; 21.45 TVD danes; 22.00 Baletni večer; TVD danes. SOBOTA, 8. januarja LJUBU ANA .8.00 Poročila; 8.05 Loskitik in oblak; 8.25 Ciciban, dober dan; 8.40 Arebela, nadaljevanka; 9.10 Pisani svet; 9.40 Vesolje: Obale vesoljnega morja; 10.40 Muzeji Makedonije; 11.10 Ljudje in zemlja; 12-10 poročila; 15.15 Poroči la; 15.20 Dolina Gvvangi, film; 16.55 Košarka: Cibona - Zadar; 18.30 Risanka; 18.45 Muppet sliovv; 19.10 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Vzpon in padec Legsa Diamonda, film; 21.40 Večer s skup®10 Hazard; 22.25 Poročila. KOPER 16.45 Z nami pred kamero; 16.50 TVD novice; 16.55 Košarka; 18.30 TV Dihi iz serije «11 ri torno deU’ispettore Bluey»; 'T30 TVD stičišče; 20.15 TV fili iz serije «1 nuovi poliziotti*; 21.15 TVD da nes: 21.3o »Gospa minister* - TV drama, ( del: 22 20 TVD danes. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 2. januarja 1983 SMUČANJE V torek moški smuk v Parpanu v Švici Po krajšem premoru se bodo v torek spet nadaljevale tekme svetovnega smučarskega pokala z moškim smukom, ki bo na vrsti v Parpanu v Švici, kjer je bila tudi prva tekma za svetovni pokal-Na skupni lestvici je trenutno v vodstvu Švicar Miiller (80 točk) pred rojakom Zurbriggenom in Avstrijcem Weiratherjem. Na petem mestu je presenetljivi in »neuničljivi* Klammer, šesti pa Stenmark. Prvi izmed Jugoslovanov, Bojan Križaj, je z 42 točkami na 11. mestu. Ta lestvica pa gotovo ne kaže pravega razmerja moči v svetovnem smučanju, saj sta bila doslej na sporedu le dva slaloma, veleslaloma pa ni bilo nobenega. Zato je tudi pričakovati, da Miiller ne bo dolgo zdržal na vrhu in da se bo boj vnel med Stenmarkom, P. Mahrom, Zurbriggenom. Strandom, in upamo tudi Križajem, saj je doslej dokazal, da je v dobri formi. Ženska konkurenca pa bo imela še nekaj dni oddiha. Prvo tekmovanje v novem letu bo namreč šele ob koncu tedna v Pfrontnu v Zahodni Nemčiji, ttimmiiitamitmiiiiiifuiiiHiiNiiiiiiiimimiitiiiiitui SMUČARSKI SKOKI NOVOLETNA TURNEJA V GARMISCKU Prvo zmago v novem letu osvojil svetovni prvak Avstrijec Kogler Norvežan Braaten s 103,5 m postavil nov rekord skakalnice - Jugoslovani so nekoliko izboljšali formo GARMBCH PARTENKIRCHEN -Prva tekma v novem letu v smučarskih skokih je bila v Garmisch Partenkirchnu in se je končala 7 zmago Avstrijca Armina Koglerja, ki je zbral 242,3 točke. Tekma je bila posebno v zadnjem delu finalne preizkušnje zelo razburljiva in negotova. V prvi seriji skokov .je bil namreč najboljši Avstrijec Kogler, kateremu so sledili Norvežan Bergerud, vzhodni Nemec Osvvald, Veispflog (NDR), Finec Puikkonen in njegov rojak Nykaenen. V drugi seriji pa se .je posebno izkazal Norvežan Braaten, ki .je skočil kar 103,5 m daleč in s tem tudi dosegel nov lekard skakalnice. S tem skokom bi si Norvežan kmalu zagotovil Dvojni uspeh Portugalske NOGOMET Tako je Portugalec Carlos Lopez pritekel na cilj SAO PAOLO — Na tradicionalni, 88. koridi sv. Silvestra po ulicah Sao Paola sta obe prvi mesti, v Woški in ženski konkurenci, osvojila portugalska atleta. Med moškimi se je tokrat uveljavil Carlos Lopes, ki je prehitel štirikratnega zmago-valca, Kolumbijca Victorja Mora, medtem ko se je na tretje mesto Uvrstil Brazilec Da Silva. Lopes je pri tem postavil tudi nov rekord s časom 39’41”05. Odločilni napad je *ačel, ko sta do cilja manjkala še dva kilometra ter se ni pustil več presenetiti. Za 35-letnega Lopesa je prvi uspeh na koridi sv. Silvestra, kjer je prvič nastopil leta 1970, ko je zasedel 15. mesto, v letih 1*71 in 1973 pa je bil tretji. Victor mora se mu je uspešno upiral vse do ^adnjir dva tisoč metrov, ko je Lopes odločno prevzel pobudo. Na Prva mesta so se uvrstili vsi najboljši, z izjemo Belgijca Alexandra "agelsteensa, ki je precej razoča-raL saj je bil šele dvajseti. Presenečenje pa je pripravil favorit Kenijec Henry Rono, ki je odstopil *aradi želodčnih bolečin in težav * kolenom. Uspeh Portugalske je s prvim mestom v ženski konkurenci potrdi-la Rosa Mota, ki je zmagala tudi na lanski izvedbi. Maratonskega teka sv. Silvestra J* je tokrat udeležilo skupno se-Oem tisoč tekmovalcev. LETVICA Moški 1- Carlos Lopes (Port.), ki je 13,548 km pretekel v 39’41”05 (Telefoto AP) 2 Mora (Kol.) " 40’14”80 3- Da Silva (Braz.) 40,41’,55 4. Clark (VB) 40'47”71 5- Barie (Tan.) 40’57”19 8- Silveira (Braz.) 41’31”03 7. Maldonado (Ven.) 41'45”45 8- Antonio (Kol.) 41'47”00 9. Pena (Kol.) 41'48"00 10. Zapata (Ven.) Ženske 41'55”06 1. Mota (Port.) 47’21” 2. Bouchonaux (Švi.) 4924” 3. Wuss (ZDA) 5031” 4. Molitor (ZDA) 5221” 5. Rueda (Kol.) 52'53” zmago, ko ne bi sodniki »pomagali* Arminu Koglerju. Ta je namreč v drugi seriji skočil samo 97,5 m daleč (v prvi seriji je »potegnil* 101,5 m), vendar je zaradi odličnega sloga vendarle uspel za desetinko točke premagati Norvežana Braatena. Tako je Kogler dobil pr vo tekmo v novem letu. Jugoslovanski skakalci so včeraj skakali nekoliko bolje, pa čeprav ne ravno blesteče. Ulagi je uspe la uvrstitev na 24. mesto, medtem ko .je bil Tepeš 38. Na skupni lestvici za svetovni pokal vodi sedaj Finec Nykaenen. Nasledn.ja tekma bo sedaj v Inns brucku, novoletna turneja pa se bo zaključila 6. t.m. s prireditvijo v Bischofschofu. VRSTNI RED 1. Kogler (Av.) 242,3 2. Braaten (Nor.) 242,2 3. Veispflog (NDR) 241,5 4. Puikkonen (Fin.) 241 5 5. Nykaenen (Fin.) 238,5 6. Bulau (Kan.) 236.5 7. Bergerud (Nor.) 235,9 LESTVICA ZA SP 1. Nvkaenen (Fin.) 57 točk, 2. Kogler (Av.) 43, 3. Bulau (Kan.) 35. Turnir v Melbournu MELBOURNE — V četrtfinalu tega turnirja so dosegli sledeče i-zide: Miller (Avstral.) - Drevvett (Avstral.) 6:3, 7:6; Frawley (Avstral.) - Lewis (N. Zel.) 6:7, 7:6 in 6:3: Borowiak (ZDA) - Pfister (ZDA) 6:4, 6:4; Cash (Avstral.) -Gandolfo (ZDA) 4:6, 6:1 in 7:6. Premoč NDR K6NIGSEE — Posadke Nemške demokratične republike so bile na tekmovanju za »pokal narodov* v bobu premočne. NDR je osvojila prvo in drugo mesto pred dvema švicarskima posadkama in tako zmagala tudi ekipno. Na drugem mestu je Švica, 3. Avstrija in 4. ZRN. Start rallyja Pariz -Alžir- Dakar PARIZ — Par 25 tisoč ljudi je včeraj v Parizu prisostvovalo startu tradicionalnega avtomobilskega V NADALJEVANJI) KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA C-l LIGI BO JADRAN IGRAL DOMA V SREDO Proti Maltintiju jadranovci jurišajo na novo zmago Po kratkem premoru zaradi božičnih praznikov bodo jadranovci v sredo, 5. januarja, zopet stopili na igrišče. V 13. kolu prvenstva C-l lige bodo namreč igrali v tržaški športni palači ob 20.30 proti moštvu Maltin-ti. To srečanje je bilo prvotno na sporedu za danes. Vodstvi obeh klubov pa sta se domenili, da tekmo preložita na sredo. Jadranovci so v tem srečanju seveda favoriti. Doma so v tem prvenstvu še nepremagani in moštvo iz Pistoie bi jim ne smelo delati prevelikih preglavic. Sicer pa ne gre podcenjevati tudi tega nasprotnika, ki je prav v zadnjem kolu poskrbel za lep podvig, saj je doma premagal prvouvrščeno Vicenzo. (Na sliki: posnetek z zadnjega Ja-dranovega srečanja v letu 1982, proti moštvu Pino Culligam iz Firenc.) ...................................................................................iiimuiiiiiiiiiiMiintiinuuiiiiiiivnintiliiiiiiiiiiiiiMMuimiii............. NA POSEBNI LESTVICI «SUPERBOMBERJEV» rallyja Pariz - Alžir - Dakar, na katerega je bilo letos vpisanih 309 vozil vseh vrst in znamk. Po etapi na kronometer, se bodo tekmovalci danes v luki Sete vkrcali za Alžirijo. Dirke, ki je stala okrog 7 milijonov frankov (milijardo in 400 milijonov lir), se udeležuje 110 motociklov, 188 avtomobilov in 11 kamionov. Za varnost tekmovalcev skrbi zdravniška ekipa, v kateri je dvanajst kirurgov, k: imajo na razpolago tri helikopterje, štiri letala «DC-3», šest transportnih letal ter še letalo vrste »robin*. Italija je zastopana s 7 motocikli (štiri so domače izdelave. «morini») ter 12 avtomobilov (od katerih sta le dva italijanske izdelave, »fiat eam-pagnola*). KOŠARKA DANES V PRVENSTVU A-l LIGE Tržačani doma, Goričani v Milanu Bic igra proti moštvu Cidnea, San Benedetto pa proti Billyju Po krajši prekinitvi zaradi božič nih praznikov se bo danes nadaljevalo italijansko košarkarsko prvenstvo A-l lige. Na sporedu bo namreč 20. kolo. Tržaški Bic, ki je v prejšnjehi kolu tesno izgubil v gosteh proti Scavoliniju (99:100), bo danes doma igral proti moštvu Cidnea iz Brescie. Košarkarji iz Brescie so v tem prvenstvu odlično zaveli, nato pa so popustili in trenutno se na sre dini lestvice z 20 točkami. Trza Jani so po zadnjem porazu zdrknili na 13. mesto prvenstvene iest-vice, zato morajo danes nujno juri- Cidneo z novim Američanom Cidneo iz Brescie je zamenjal svojega Američana Abemethyja s Scottom Mayem (28 let, 201 cm), ki je igral pri Detroitu. Aberneth.v je zadnje čase imel težave z očmi. sati na zmago, kajti nov spodrsljaj bi bil lahko usoden v borbi za obstanek v skupini najboljših Si cer pa imajo Tržačani tudi mož nost, da osvojijo prepotrebni točki, saj košarkarji iz Brescie trenutno ne predstavljajo nepremostljive o-vire. Goriški košarkarji pa bodo danes pred izredno težko nalogo: igrali bodo v gosteh proti državnim prvaaom Billyja Čeprav so Goričani v zadnjih kolih temeljito popravili svojo formo, pa bi bi la zmaga sredi Milana proti Pe-tersonovim varovancem pravi ču dež. DANAŠNJI SPORED (17.30) Binova - Scavolini; Cagiva - Si-nudyne, Latte Sole - Ford; Billy San Benedetto: Bic Cidneo: Honky ■- Peroni; Lebole - Ban-coroma: Berloni - Carrera. A-2 lipa DANAŠNJI SPORED (17.30) Rrillante - Selečo: Coverjeans Ihdesit; Rapideht - Sacramora; AP Udine - Benetton; Italcable - A-merican Eagie; Sapori - Sav: Bar tolini - Mangiaebevi; Cantine Ri-unite - Farrow’s. ATLETIKA • Puttemans prvi v Bocnu BOČEN - Belgijec Emile Puttemans, zmagovalec srebrnega odličja na olimpijskih igrah v Miinchnu v teku na 1.000 m in bivši svetovni prvak na 5.000 m, je zmagovalec tradicionalnega mednarodnega teka po bocenskih ulicah. Razdaljo 13.100 km je pretekel v času 38’03"5. Na drugo mesto se je uvrstil Putteman-sov rojak Leon Schots (38'08"7), tretji pa je bil Avstralec Robert McDonald (38’10,,4). Prvi izmed Italijanov je bil Franz Spiess, ki je zasedel peto mesto (38’26”2). Med ženskami, ki so se pomerile na polovico krajši progi, je zmagala zahodna Nemka Christiane Finke (22’54"8) pred rojakinjama Lind-nerjevo (22'55”2) in Huttererjevo (22'57"1). Pavel Gregorič enajsti Pavel Gregorič je eden izmed redkih zamejskih športnikov, ki - se z nogometom bavijo na profesionalni ravni. Do letošnjega jesenskega prestopnega roka je bil član Triesti-ne v C-l ligi in je dosegel v prvenstvu tudi en zadetek, poleg tega pa je bil nekajkrat uspešen tudi v italijanskem pokalu. Jeseni pa ga je Triestina posodila ekipi Conegliana, ki nastopa v C-2 ligi. Začetka je tu igral bolj malo, v zadnjem kolu pred prekinitvijo prvenstva pa je poskrbel za lep podvig, saj je dosegel kar štiri zadetke v tekmi s Fanfullo. Ta dogodek je seveda vzbudil pozornost tudi na državni ravni. Popularni športni tednik Guerin Sportivo ga je tako u-vrstil v lestvico »Superbomberjev*. Gregorič, ki je v sedmih odigranih tekmah dosegel štiri zadetke, je na tej lestvici na 11. mestu z odstotkom 0,57 gola na tekmo. Naj mimogrede omenimo, da je na tej posebni lestvici na prvem mestu igralec Triestine De Falco, slavni Paolo Rossi pa za Gregoričem krepko zaostaja . . . Prvo vprašanje, ki smo ga postavili Gregoriču je, kako se je vživel X novem okolju. V PRVI ITALIJANSKI LIGI Inter prihaja daaes v Videm To bo osrednja tekma današnjega kola - Nastopil bo tudi Virdis - Roma pred lahko nalogo - Dramatično v Neaplju Po štirinajstih dneh premora bo danes spet na vrsti italijansko nogometno prvenstvo. Vse ekipe starta jo v novo leto zelo borbeno razpoložene, nekatere morajo nadoknaditi zamujeno, druge pa obdržati tisto, kar so si priborile doslej. Sicer pa manjkata samo še dve koli do zaključka prvega dela pivenstva A lige in boj za p'atonični naslov »zimskega prvaka* je še vedno odprt. Današnje kolo je na prvi pogled zelo »mirno*, vendar vemo, da se po navadi ravno za tako mirno tančico skrivajo pasti. Na papirju bi moralo biti najbolj vroče v Vidmu in Neaplju. V Videm prihaja milanski Inter, ki letos ne skriva ambicij za naslov državnega prvaka, tako da bo naloga domačinov, ki v tej sezoni še niso zmagali na svojem igrišču, zelo težka. Udinese pa bo najbrž nastopil tudi z Virdisom, ki se je po operaciji spet vrnil v for- mo, kar bi moralo znatno okrepiti moč napada. Seveda pa je tekma zelo težka in odprta vsakemu rezultatu, saj je Inter taka ekipa, ki je sposobna vsakršnih podvigov. V Neapelj prihaja Verona, ki je druga na lestvici. Napoli si proti presenečenju prvenstva ne sme dovoliti spodrsljaja in v poštev pride samo zmaga. V drugačnem primeru bi se vrata B lige še bolj odprla. In prav to srečanje je najbrž pravi derbi kola, vsaj po pomenu, ki ga ima za obe ekipi. Najbrž bo Roma tudi danes zvečer še vedno sama na vrhu lestvice. Conti, Pruzzo in tovariši bodo sprejeli v goste Genovo, ki jim ne bi smela delati prevelikih težav. Pred malce težjo nalogo je Juventus, ki bo gostil Cagliari. Otočani so v zadnjem času v izredni formi in nizajo uspeh za uspehom, tako da bodo morali Trapattonijevi varovanci zelo paziti. Kaže, da bo pri Juventusu danes končno nastopil tudi Galderisi. Tudi osta'e tekme so seveda pomembne, vendar ne bodo veliko vplivale na vrh ali dno lestvice, z izjemo tekme Calanzaro - Avellino. DANAŠNJI SPORED (14.30) Ascoli - Cesena Catanzaro - Avellino Juventus Cagliari Napoli - Verona Piša - Torino Roma - Genoa Sampdoria - Fiorentina Udinese - Inter V DRUGI LIGI Lazio gostuje v Bergamu DANAŠNJI SPORED (14.30) Arezzo - Perugia; Atalanta - Lazio; Bari - Cremonese; Bologna -Lecce; Campobasso - Sambenedet-tese; Catania - Monza; Cavese -Como; Milan - Reggiana; Pistoie-se - Palermo; Varese - Foggia. NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH D. Vremec: «Naša ekipa \ glavnem mlada» Pregled mladinskih nogometnih enajsteric nadaljujemo z ekipo naj-mla .ših Primorca, ki jo trenira Da rij Vremec. Vprašali smo ga za mnenje o dosedanjem poteku prvenstva njegovega moštva. »Našo ekipo sestavljajo v glavnem igralci, ki so za to kategorijo zelo mladi. Mislim, da je naša ekipa v tem prvenstvu najmlajše glede poprečne starosti. To dejstvo pa se odraža tudi na načinu igre, predvsem na tistih elementih igre. kjer pride bolj do izraza telesna moč, kot naprimer pri osebnih dvobojih. Igralci doslej niso imeli či sto fizične podlage. Zato smo mo rali v prvem delu prvenstva pa enostaviti delo, da bi dobili osnovno kondicijo. Sedaj pa se bomo posvetili osnovnemu nogometnemu znanju. Zato je povsem razumljivo, da smo začeli tp prvenstvo brez večjih ciljev. Naše delo je usme rjeno v prihodnje prvenstvo, ko se bodo igralci lahko okoristili z letošnjimi izkušnjami in se bodo tudi telesno razvili.* »Kaj mislite o krizi našega mladinskega nogometa?* »Naša mladina je preveč vklju Trener Darij Vremec čena na različnih poljih, to pa ( vzroča veliko razpršitev sil. Drugi osnovni problem je dejstvo, da šo la. posebno osnovna, tudi zaradi svojega ustroja ne zmore nuditi otrokom podlage telesne kulture. Poleg tega pa marsikdaj pri naših društvih primanjkuje primernega .................................................................................. Vinko Jelovac: «Hrabrost, delavnost in pogum so recept za uspeh slehernega sportnika» Hala Tivoli je bila pretesna za vse ljudi, ki so prišli na poslovilno tekmo Vinka Jelovca. Jelovac je 3. decembra zadnjič stekel po parketu v Olimpijinem dresu in se na ta način poslovil od soigralcev in °d publike, ki se je ob koncu srednja s Cibono zahvalila svojemu vinku s poslednjim burnim aplavzom. Jelovca smo srečali v njegovem bistroju «Pod košem* in se z njjm Pogovorili o tem, kaj pomeni dvajset let pod košema... kdo je vinko jelovac Vinko Jelovac se Je začel ukvarjati s košarko pred dvajsetimi leti pri “K Pula, kjer je igral dve sezon!. Leta 1965 je ojačil vrste košarkarskega moštva v Slavonskem Brodu, j*! leta 1966 d konca svoje izjemne košarkarske kariere pa je bil pra-vi »teber ljubljanske Olimpije. I-eta 1967 je Jelovac prvič oblekel dr®* jugoslovanske košarkarske reprezentance, v kateri Je nastopal Vse d" leta 1977. 2 jugoslovansko reprezentanco je osvojil tri evropska (Barona 1973, Beograd 1975 in Liege J“'7) in eno svetovno prvenstvo 'Ljubljana 1970). Poleg tega j. kot ' a« jugoslovanske Izbrane vrste a *v°jll srebrno kolajno na 01 v Mont-t«a'u (1976), na SP v Portoriku U974) ter na EP v Neaplju (1969) in T Essnu (1971). tTvoji soigralci, ljubljanski navijači in tudi zunanji opazovalci menijo, da bi lahko igral na visokem nivoju vsaj še dve leti; nedvomno je tvoja nenadna odločitev, da prenehaš z aktivnim igranjem nemalo presenetila javnost.» »To nikakor ni bila nenadna ali naključna odločitev. Že dve leti sem razmišljal o tem in letos sem se končno odločil, čeprav ni bilo lahko. Napočil je čas, da zaigrajo mlajši košarkarji, da pride v ospredje nova generacija igralcev. Zame pa je mnogo boljše, da se poslovim sedaj, ko bi lahko še uspešno igral, raje kot da bi to moral storiti pozneje, ko ne bi bil več kos prvi zvezni ligi. Moji bivši soigralci so mnogo mlajši od mene, poleg tega pa imam še vrsto obveznosti, ki me precej obremenjujejo, tako da sploh ne bi mogel trenirati, kot je treba.* •Enkratno doživetje* »Kaj si občutil, ko si zadnjič stopil na parket pred svoje navijače?» »Jaz sem vedno igral za narod in ljudje so me imeli radi. To so neštetokrat dokazali v preteklosti in predvsem na moji poslovilni tekmi. Zame je bilo to res enkratno doživetje, kakršnega si ne bi niti sanjal. Veličasten zaključek kariere, ki bi si ga prav gotovo želel vsak športnik.* »Kai meniš o letošnji postavi Olimpije?* Vinko Jelovac se poslavlja od svojih že »bivših* soigralcev »Olimpija je letos dobila novega trenerja in mislim, da fantje odlično delajo pod vodstvom Drvariča ter da predstavljajo mlad in perspektiven igralski kader. Uspehi prav gotovo ne bodo izostali, le da bodo dalj časa vztrajali po tej poti in da bodo v tem smislu vlagali veliko truda.* »Koliko časa bo preteklo, preden se bo v Sloveniji pojavil nov Jelovac?* »Na žalost v Slovenji doslej ni bilo kdove kako visokih centrov. Ostal je še Polanec, ki je pa starejši od mene in niti ni tako vi sok... Kot vedno bo potrebno še veliko dela in naklonjenosti s stra- ni narave, drugače bomo morali črpati visoke igralce iz drugih republik. Slovenija ni nikoli imela sreče z visokimi igralci.* Največje zadoščenje tKatero je največje zadoščenje, oz. največje razočaranje, ki si ga doživel v svoji košarkarski karieri?» »Največje zadoščenje in obenem razočaranje sem doživel leta 1970 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, Takrat smo prvič v zgodovini postali svetovni prvaki in premagali tudi moštvo ZDA. Takrat pa je tudi tragično preminil Trajko Rajkovič, izvrsten košarkar, na katerega sem bil še posebno nave- zan, saj je bil moj dober prijatelj in sostanovalec.* iKatere posameznike ceniš največ v okviru jugoslovanske košarke?* »V reprezentanci sem imel srečo, da so me vodili najboljši strokovnjaki, medtem ko je bilo pri Olimpiji na žalost ravno obratno. Od trenerjev bi nad vsemi postavil trojico Žeravica - Nikolič - Novosel. Glede igralcev bi lahko rekel, da sem v reprezentanci igral skupaj s pravimi košarkarskimi mojstri. Ča sič, Slavnič, Kičanovič, Dalipagič, Delibašič, Šolman, Kapičič in še drugi pripadniki zlate generacije res ne potrebujejo nadaljnjih besed...* »S čim se boš ukvarjal sedaj, ko si obesil copate na klin?* »Predvsem se bom posvetil družini, ki je doslej trpela dneve, mesece in leta. Verjetno se bom pa svetil vzgoji mladih košarkarjev Olimpije. Pripomnil bi še, da je moja hčerka Danijela, ki je sedaj stara sedem let, najbolj vesela, da sem prenehal z aktivnim igranjem. Letos je v prvem razredu osnovne šole in ji bom lahko sledil ter ji bil mnogo bližje.* »Po dvajsetih letih uspehov ti je ostala še kaka neizpolnjena želja?* »Ne! Moram reči, da sem zadovoljen s tem, kar sem dosegel. Od druge lige, do prve lige, od jugoslovanske reprezentance do Evrop- ske reprezentance... Mislim, da je to dovolj. Vložil sem veliko dela, napora in veselja, včasih sem da živel tudi kako razočaranje, vsekakor pa je končni obračun, po mojem mnenju, zelo pozitiven.* •Talent ne zadostuje* «Kaj svetuješ mladim košarkarjem, ki prihajajo v ospredje?* «Predvsem naj se zgledujejo po starejših kolegih. Talent ne zada stuje za doseganje uspeha. Treba je predvsem veliko dela, trdnega dela, resen pristop do košarke in tudi kanček sreče. Hrabrost, delavnost in pogum: to je edini veljaven recept, ki te privede do uspeha.* »Pred dvema letoma ste se v prijateljski tekmi v Gorici pomerili z Jadranom. Kaj misliš o naši združeni ekipi?* »Takrat sem ostal res presenečen. Igrali so hitro, poletno in z zvrhano mero zagrizenosti, tako da smo jih težko premagali, čeprav je bila razlika v višini in tehniki a čitna. Mislim, ,da se bodo košarkarji Jadrana še naprej uveljavili, saj so vsi igralci zelo mladi. Rad bi se opravičil vašemu igralcu (Marku Banu) za incident med nama. Včasih se tudi to dogaja na košarkarskem igrišču, kjer pride večkrat do vroče krvi, zlasti pod košem; vendar upam, da je vse skupaj šlo mimo brez večjih zamer.* (Igor Canciani) usmerjanja, ki bi omogočil kakovostni napredek.* tKakšna naj bi bila rešitev iz tega položaja?* »Mislim, da bi morali strniti vse naše sile. Ko bi združili svoje e-kipe. bi lahko dosegli dvojni rezultat: med člani bi lahko postali zelo uspešni, kar bi lahko bito tudi v spodbudo za mlade generacije, ki bi se v večjem številu približale k temu športu. To bi lahko bila rešitev tudi iz finančnega zornega kota. saj ekipa, ki je uspešna na deželni ravni, bi si lahko tudi pridobila kako .sponsorizacijo. ki bi omogočala izboljšanje finanč nega položaja naših društev.* Ekipo najmlajilh Primorca sestavljajo VRATARJA: Robert Purič, Peter Fonda. BRANILCI: Fulvio Čuk, Boris Kralj, Pavel Škerk, Štefan Bella fontana Dean Milkovič, Martin Gregori, Damon Čuk. VEZNI IGRA 1X1: Maks Kralj, Andrej Kralj, Pavel Kralj, Pavel Špehar, Dimitri Ferluga, Kristjan Canziani. NAPADALCI: Marko Škabar. Branko šain. Maurizio Dragoni, Sergij Lukša. Marko Kokoravec. DOSEDANJI IZIDI: Olimpia - Primorec 2:1, Primorec - Chiarbola 1:3, S. Andrea - Primorec 7:0, Primorec - Vesna 3:2, Supercaffč -Primorec 7:0, Primorec S. Luigi 1:7, Campanelle - Primorec 2:0. Primorec - Opicina 1:3 Zarja Primorec 3:0, Primorec - CGS 0:2, Roianese - Primorec 2:0. POLOŽAJ NA LESTVICI: V B skupini pokrajinskega prvenstva najmlajših je Primorec zbral 2 toč ki in je zadnji na lestvici. »V Coneglianu se počutim še kar dobro. Kljub temu da je ekipa v nevarnih vodah, je vzdušje dobro in lahko opravljam svoje delo zelo sproščeno. Z razliko od tržaške publike bi skoraj rekel, da so tam gledalci bolj športniki kakor navijači. To pa ima svoje dobre in slabe plati. Glede mojih osebnih občutkov lahko rečem, da je bila sprememba ekipe zame nekoliko težak trenutek, ki sem ga rešil. Na žalost pa me teži poškodba gležnja, ki mi sicer ne onemogoča igranja, igram pa pod svojimi možnostmi. Zdravniki so mnenja, da bo zdravljenje dolgotrajno, upam pa, da bom čimprej okreval.* sKakšni so tvoji programi za lato, ki se je pravkar začelo?* »Upam. da bom prihodnje leto ponovno oblekel dres Triestine, če bo šlo tudi v nadaljevanju vse v redu. Vse je namreč odvisno od mene, če bom prihodnje leto po končanem posojilu ostal v Trstu. Mislim, da je ekipa izbrala zame pravilno odločitev, saj v Coneglianu lahko igram, pri letošnji Triestini pa bi glede na formo Ascagnija in De Fal-ca lahko stopil na igrišče zgolj občasno. Da bi si pridobil mesto pri Triestini za prihodnjo sezono pa moram pokazati veliko več od tega, kar sem pokazal doslej, štirje goli bi mi lahko tudi ne zadostovali.. .» «V primeru, da se boš vrnil k Triestini, ali misliš, da boš nastopal v C-l ali v B ligi?* «0 tem nimam nobenega dvoma. Triestina bo prihodnje leto igrala v B ligi. Za to pa imamo tudi solidne razloge. Ogrodje ekipe je enako od tistega, ki se je že lansko leto zelo dobro obneslo. Poleg starih igralcev razpolaga letos ekipa z novimi, ki so izboljšali njeno kvaliteto in se zelo dobro uigrali v moštvo, če k temu dodamo, da razpolaga v napadu z dvema igralcema, ki sta za C ligo pravo razkošje, kot sta Ascagni in De Falco, je razumljivo, da je Triestina prva na lestvici. Poleg tega pa vlada v ekipi precejšnje zaupanje v lastne zmožnosti. To se odraža tudi v igri na domačem igrišču, kjer zlahka premaguje vse nasprotnike. To dejstvo je za nadaljnji potek prvenstva zelo spodbudno, saj bo Triestina v tem nadal.ievanju prvenstva odigra'a vse derbije na domačem igrišču. Mogoče bo letošnja Triestina dosegla manj presenetljivih zmag na gostovanjih.* Igor Pavletič /PVSA OPREMA Z4St IN VETROVKE IZ GOSJEGA PUHA IZREDNE CENE & KAKOVOST veliko Izbiro vetrovk • tehnične In termične hlače ženski, molki In otrolkl kompleti • jopiči In plalčl Iz goajega puha — Vee to le pri: ŠPORT 'PR/XJ. VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT FERNETIČI 24 Uredništvo, uprova, oglasni oddelek TI\S1 Ul. Montecchi 6, PP S59 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.0C0 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StTOn 6 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir.. 1 st„ viš. 43. mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 2. januarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal kr tiska f . Član italijanske irl. zveze časopisnih 1 Trst aaložnikov FIEG 0J3 GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Kdo naj ima devize Dogc.vori o tem. kakšno gospo darsko politiko .-.aj bi vodili v letu 1983, so bili mnogo bolj živahni kot prejšnja leta. mnogo več pa je tudi različnih in nasprotujočih si oogledov. To .je seveda povsem normalna posledica dejstva, da se je Jugoslavija /našla v hudem gospodarskem položaju, katere značilnost .je predvsem v tem. da industrijska izdelava stagnira in da jugoslo vansko gospodarstvo ne uspe izvoziti toliko, da bi lahke normalno odplačevalo tuje dolgove in normalno poslovalo, Ker se je država sama znašla pri plačevanju tujih dolgov v neugodnem položa ju, skuša na vsak način ohraniti zunanjo likvidnost in predlaga najrazličnejše ukrepe, da bi si sama zagotovila dovolj deviz iz domačega gosjjodarstva. hkrati pa išče možnosti, da bi najela nova tuja posojila, s katerimi bi si lahko ublažila zdajšnje devizno bre me in pognala celotno gospodarstvo v nekoliko normalnejši, torej uspešnejš; tok. Vesti, da se v Jugoslaviji mudi posebna strokovna skupita mednarodnega monetarnega sklada, ki skupaj z jugoslovanskimi fi nančnimi strokovnjak' očitno pre deduje, kakšne so možnosti za najetje novih posojil, zato seveda niso presenetljive. Toda prav nobenih znakov ni. kakšni so rezultati teh pogovorov čeprav je jasno. da mednarodni monrtanv sklad postavlja svoje pogoje in ki bi jih morah upoštevati pri obli kovanju in vodenju gospodarske pohtike v prihodnjem letu. Ni jas no, kakšne pogoje postavljajo. Ge. tovo pa so dokaj ostri in restriktivni, saj .je ta denarna ustanova doslej še vsakemu gospodarstvu postavila dokaj zahtevne pogoje. (Opazovalci cesto opozarjajo, kak šne pogoje je ta sklad postavil pred leti Turčiji, ki se je takrat znašla v dokaj hudi gospodarski krizi, saj so takrat zahtevali zla Eti. da ta država odločno deval vira svoj denar, ga močno podraži in si občutne je poveča de vizne rezerve.) •(oliko so zdajšnji pr- dlugi tega sklada že vplivali na zamisel gospodarske politike za leto 1983. ki jo .je pripravila zvezna vlada, je težko reči. Značilnejše ,ie to. da s predlogom marsikdo ni za dovoljen in da je zaradi tega usklajevanje stališč v zvezni skui> šč!ni dokaj težavno (težavno pa ie to usklajevanje najbrž tudi v jugoslovanskih političnih krogih, saj je zasedanje CK ZKJ. ki je bilo posvečeno tem vprašanjem, teklo kar dva dni. podrobnosti pa niso /na e. ker je zasedanje teklo prvi dar: za zaprUmi vrati). Pri dogovarjanju o gospodarski politiki se namreč najbolj /ajde ta okoli devi/i,ih zadev oziroma o deviznem poslovanju. Nekatere reiniblikc (Hrvaška in Slovenija) nočejo sprejeti irredloga. da bi večino deviz ki iih zaslužilo to varne z izvozom svojih izdelkov, •entiah/irali na vezni : avtu' oziroma. da bi jih tovarne morale obvezno prodajati, zvezna samb upravna interesna skupnost za e komunske odnose s tujino (SI SEOT) pa naj bi te devize, «raz-porcjalar glede na potrebe gos-jjodarstva. Predlagale! takšnih zamisli trdijo, da bi na ta način devize hitreje krožile in da bi bilo na tak način možno poživiti proizvodnjo tam. k jer je zdaj sta gnfrala. Poleg tega pa bi odpravili zdajšnje prekupčevanje z de vizami, ki je tistemu, ki ie izvažal. lahko prineslo precejšnje dobičke. Kot rečeno, .je proti takim zamislim veliko ugovorov (Hrvaška in Slovenija), toda hkrati ima tak predlagan sistem tildi izredno ve iiko zagovornikov. Zagovarja jo ga predvsem tisti, ki letos v izvozu niso bili uspešni. Ker niso bili uspešni, so se jim zmanjševale možnosti za uvoz, ker pa je njihova industrija (to je sploh značilno za vso jugoslovansko industrijo) močno odvisna od uvoze ne energije, surovin in reprodukcijskih materialov, je pri njih in dustri.jska izdelava sorazmerno močneje stagnirala kot drugje. Ti zagovorniki, ki prihajajo pred vsem iz Makedonije. Biti, Črne gore in Srbije, trdijo, da bi bilo možno na tak način doseči boljše izvozne rezultate, kor bi in dustri.ia naredila več m če bi naredila vet' bi lahko tudi več izvozila. Lažje pa 1)1 bilo, tano tr dijo. zagotoviti tudi bol.lšo oskrbo thga in tako odpraviti razlike pri preskrbljenosti trgov v posameznih republikah, saj je lahko zdaj tista republika, ki .je imela več deviz, napolnila trgovinske police, ostale pa ne. Na ta način bi bilo torej možno zagotoviti enotnost na jugoslovanskem trgu Nasprotniki teh predlogov za vračajo takšne utemeljitve in jih označujejo za iluzorne. Dosegli bomo nekaj povsem nasprotnega, kot pa je naša politična in sta bilizaeijska usmeritev. Če bomo tovarnam pobrali devize in jih potem spet razdeljevali, je po vsc-m logično, da se bo razplamtel bo.j okoli razdeljevanja deviz (vsak bo zase hotel dobiti čim teč deviz), ne pa boj za to. da bi vsakdo več izvozil. Dogodili se bo namreč, da bomo deviz« razdelili nekako vsem enako. Tu pomeni, da .jih tisti, ki rabi de vize za to. da bi delal za izvoz ne bo dobil dovolj, in ker jih ne bo dobil dovolj, se bo začelo za tikati ravno pri proizvodnji za izvoz, kar pomeni, da največji iz vozniki ne botlo mogli izvoziti to liko. kot so doslej. Zaradi tega se izvoz prihtKln.je leto ne bi no večeval, pač pa bi začel upada ti. česar pa si ob taki devizni suši ne bi smeli privoščiti. Ne bi torej smeli preizkušati takšnih novosti v zdajšnjih časih, pač pa bi morali izvoznike prav z eko nomskimi motivi spodbuditi k te mu, da bi več izvažali. Najbolj ša takšna ekonomska spodbuda pa je deviza, ki ostane izvozniku in s katero lahko sam gospodari, kakor sam misli, da jc naj boljše. Po novih predlogih na' bi namreč izvoznikom ostaio man’ kot 20 odstotkov zasluženih de viz, kar pa ni nikakšna spotlbu da, hkrati pa tudi ni žago:ovilo da bi ti izvozniki lahko tudi ne moteno delali. Seveda pa zagovornik' predlogov. ki jih je prijjraviia zvezna vlada, takšno utemeljevanje za vračajo. To je razumljivo, kajti s takšnim združevanjem aeviz naj bi dobili denar tudi z.a odplače vanje zdajšnjih dolgov, ki jih ima jo v lujini. To pa bi pomenilo, da bi od združevanja deviz imeli veliko koristi tisti, ki so se pre cej zadolžili, zdaj pa sami ne morejo vrniti dolgov. Ali drugače povedano' dolgove’ naj bi edpla čali iz tistih deviz, ki se bodo zbrale na zvezni ravni, zaradi če sar bodo torej dolgove odplače vali vsi. ne pa tisti, ki so se za dolžili. Prav pri tem pa je gos ixxlai\ska logika postavljena na glavo, pravijo na primer v Slo vrniji. Tistega, ki je porabil tuj denar in z njim ni zgradil takih industrijskih naprav da bi lahko zdaj z njimi zaslužil denar za jKiravnavo dolgov, bomo torej na gradili tako, da bomo devize prisile vali vsi, ne bomo pa ga ka znovali. čeprav bi ga rnerali. pač pa bomo kaznovali tistega, ki je denar gospodarno naložil in pa rabljen denar lahko sani. vrača Kdor nima dovolj deviz za odlila čilo dolgov, naj devize poišče v poslovnih bankah, predvsem pa pri tistih tovarnah, ki so tuj de nar pametno porabile. To b’ ju goslovansko gospodarstvo mnčn-pove/alo. okrepilo bi reprodukcij ske verige, predvsem pa ono igo čilo, da bi se v gospodarstvu uve ljavile ekonomske zakonitosti, ki jih v .jugoslovanskem gospodar stvu tako zelo pogrešajo. Razo merno. pravijo v Sloveniji, da jc treba tudi za vzajemne pomoč združiti nekaj deviz, ne moremo pa pristati na to, da bi bil pri spevek pretiran. Podobno bi moralo veljati tudi pri združevanju deviz za drug« namene, npr. za nakup nafte in premoga za koksiranje. Ne more mo kar z zakonom predpisali naj vsak izvoznik prispeva dolu čen dele/ deviz, ki iih zasluži z izvozom. Kot smo videli letos, ko velja podoben sistem, na ta način ne zberemo dovolj neviz, ker nekateri niso jxiravnali teh pri-s pevko v. tisti, ki so prispevke plačali, jjo niso dobili enakovred nih količin goriva, pravijo redni plačniki. Ostali, ki niso redno pla čevali. vidijo v skupnem zbira nju deviz za te namene možnost, da bi bil njihov trg kolikor to liko dobro založen. Prihaja torej so nasprotij — ali do nasprotnih pogledov — pri čemer je seveda za vsakirl; tudi drugačen interes. Takšen interes očitajo pretlvsem Sloven.ji in ga označujejo za ozek republiški interes, kar seveda Slovenija zavrača in trdi, da .je to interes celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Toda razprave in uskla jevanja tečejo dalje, očitki, da je Slovenija trmasta pri svojih po gledih. pa tudi ostajajo, JOŽE PETROVČIČ POPUSTI OD 10 DO 30% na usnjeni galanteriji, konfekciji in obutvi TRST Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124 Obv. občini 4.11.8* Po 11 mesecih izpustili | ugrabljenega lekarnarja REGGIO CALABRIA - Med ti-1 stimi, ki se novega leta najbolj ra I dujejo. je prav gotovo 56-letni le- j karnar Giovanni Labate. ki so ga1 ugrabitelji vrnili svojcem jx> enajstih mesecih jetništva v Aspromon-teju. Za njegovo izpustitev so u grabitelji sprva zahtevali 5 mili jard odkupnine, naposled pa so se «zadovoljiU» z milijardo in 200 milijoni lir. Darovi in prispevki Pertini pri Terraciniju RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj dopoldne obiskal v rimski bolnišnici San Camillo dosmrtnega komunističnega senatorja Umberta Terracinija. 87-letni Pertinijev prijatelj iz fašističnih zaporov in protifašističnih bojev je v bolnišnici na zdravljenju. Njego vo zdravstveno stanje je težko, zdravniki pa upajo, da bo prebolel sedanjo krizo. Mraz v Indiji NE\V DELHI — Severna območja Indije je v zadnjih dneh starega leta zajel izreden val hladnega zraka. ki je do sedaj povzročil že 85 mrtvih, od katerih je bilo kar 32 mrtvih v najrevnejši indijski zvezni državi Uttar Pradesh. Na vsem širšem območju Himalaje je živosre-brni stolpec zdrknil globoko pod ničlo, nad 3000 metrov pa divjajo snežni viharji. Do skrajnosti so obtežene prometne povezave. Na zadnji dan leta so morali zaradi obilice snega zapreti letališče v glavnem mestu Ka-šmira Srinagarju. BELFAST — Kmalu po polnoči je v Belfastu eksplodirala prva bomba v letu 1983. Pekleuski stroj je delno poškodoval bencinsko črjiaiko v vzhodnem delu mesta, a na srečo ni zahteval nobenih žrtev. TOKIO — Japonska vlada je sprejela raziskovalni program za proizvodnjo «super robota*, ki naj bi zamenjal človeka pri nevarnih opravilih. Roboti bodo opremljeni s «čutili» vida. sluha in vonja ter z večjim številom rok in nog za opravljanje zahtevnih del pri vzdrževanju jedrskih naprav, pri gašenju požarov, raziskovanju oceanskih globin itd. ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ PREČNIKA Namesto novoletnih daril daruje Rihard Tence 50.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA Ob 39. obletnici smrti sina Marjana daruje mama Marija Štoka 20.000 Ur. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Giulio Sedmak daruje 10.000 lir. Ob Mariovem in svojem rojstnem dnevu daruje Gizela Maganja 10.000 Ur. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNICA V počastitev spomina Pepija Petelina darujeta Peter Milič 10.000 in Boška Kante z družino 10.000 lir. ZA UREDITEV SPOMENIKA V LONJERJU Claudio Baretto 10.000 ter Oskar Kljuder 10.000 Ur. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V počastitev spomina Sergejevega očeta dr. Marčela Verča darujejo kolegi z Radia Trst A 118.100 lir. Ob tretji obletnici smrti svaka Rafaela Breclja darujeta Marica in Gigi Poljšak 10.000 Ur. Ob tretji obletnici smrti moža Rafaela Breclja daruje žena Karmela 10.000 Ur. V spomin na drage starše in teto Maričko darujejo Fajgljevi 10:000 lir. Namesto novoletnih voščil daruje družina Petaros (Boršt 89) 10.000 Ur. * * V N.N. daruje 20.000 Ur za KD Vesna. Igor Petaros daruje za TFS Stu ledi ob desetletnici 100.000 lir. Ob obletnici smrti Maria Daneva (Opčine) darujeta Zofka in Miranda z družino 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto voščilnic sorodnikom daruje Ada čonč Ljubljana. Šarhova 32. 500 ND za TPPZ Pinko Tamažič. V spomin na strica Ralae’a daruje Vojko z družino 10.000 za KD Bar-kovlje in 10.000 Ur za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Fanice Pisk por. De Bortoli in Elze Habbe daruje Anica Gombač 10.000 Ur za zavod slepih Rittmeyer v Barkov-ljah. V počastitev spomina Eme Adamič vd. Škerlj, moža in ostaUh pokojnih članov družine, daruje Anica Gombač 10.000 lir za Dijaško matico. iijiiiiiiiiiioiimmMuiiiiiHiiuiiiinmiiiiiiiiiiuMui Mali oglasi Hellicceria CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA, JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI seh vrst Bogata izbira Najnižje cene v naši dežeb TRST Viale XX settembre 16 Tel. 796-301 TRŽAŠKA družina v Nemčiji išče kuhat ja/ico in gosjxxlinjsko pomočnico. Telefon 040/200331. PRODAM volksuagen 1300 v odličnem stanju. Telefonirati na št. 225973 od 6. do 9. ure zjutraj ter od 18. do 21. ure. PO UGODNIH cenah nudimo splošno zidarstvo za hišna in stanovanjska obnovitvena dela — obnove termične izolacije — polaganje keramike — marmor - porfid. Za internacije tel. 040/823636. PRODAM smučarske čevlje št. 44 in hlače št. 50. Telefon 040'824369. PRODAM čebulice narcis (tromboni). Telefon 040/229192 ORIGINALNO stilno pohištvo pro dam po ugodni ceni. Telefonirati na številko 040 575145. UGODNO prodam fiat 131 - 1300 5 orestav - letnik 1976, prevoženih 35 tisoč kilometrov. IŠČEM vajenca z dobro voljo za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Vajenec». UIHHIHHIIHI»mHUIIHHmimiHITIH|HIU)UlllimHI telefon (040) 7946 72 SLOVENSKO uvozno - izvozno podjetje išče uradnika/co z obvladanjem komercialnih poslov. Telefonirati od 8. do 13. ure na št. 040/61519. ZARADI preureditve trgovine prodam raznovrstno pohištvo po izredno ugodnih cenah. Telefonirati na št. 040 54390. PANDO 30 rdeče barve, doba 1982 (september), prevoženih 2000 km. prodam po ugodni ceni. Telefon 040/220-363 Bogateč. Sv. Križ 99. ZOBOZDRAVNIK dr. Ivo Petkovšek sporoča, da bo zaradi praznikov ambulanta zaprta do 8. januarja 1983. OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. UGODNO prodam fiat 131 letnik 1975. prevoženih 80 tisoč kilometrov. tel. na št. 040/227284. KAMION FIAT 616 N/4 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/82055 okrog '2. aU 19. ure. PO UGODNI CENI prodam opremo za gostinski obrat (štedilnik, hladilnik. mize. stolice, pribor, posodo). Tel. 0481/882163. Cvetličarna ZVONČEK Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094 ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU Ob prvi obletnici smrti očeta Benedikta daruje družina Krizmančič 20.000 lir za ŠZ Sloga. Ob tretji obletnici smrti dragega očeta Rafaela Breclja darujeta Anita in Pino 10.000 za Godbeno društvo Prosek in 10.000 lir za Godbeno društvo Križ. Za nakup klavirja daruje manufaktura Stojan Udovič 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na sošolko Marijo Giu-liani daruje Neda Danev - Ferrante 5.000 za dvorano na Kontovelu in 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela. V spomin na svoje pokojne sorodnike daruje družina Vide Gerlanc - Mennucci 10.000 za tržaško •rlasilo Delo in 5.000 lir za KD Prosek - Kontovel. Josip Štoka daruje 6.000 lir za tržaško glasilo Delo. V spomin na pok. Sretno Ferluga darujejo Vera Verri Hara, Marija in Pierina 10.000 za SKD Igo Gruden in 20.000 Ur za dekliški zbor Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Pepija Petelina darujeta Bruna in Pepi Milič 20.000 lir za ŠK Kras. Ob 14, -obletnici ustanovitve pevskega zbora F. Venturini daruje Angel Veljak 10.000 lir za omenjeni zbor. V spomin na Marijo Kofol daruje družina 100.000 lir za KD F. Venturini. Namesto cvetja na grob Marije Klun daruje Vera Kralj 10.000 in Ervina Ludvik 10.000 Ur za KD F. Venturini. V spomin na Marijo Klun daruje družina Krmec 10.000 Ur za KD F. Venturini. Danilo Jercog (Žavlje) daruje 20 000 Ur za KD F. Venturini. Namesto cvetja 'na grob Marije Klun darujeta Dino in Sonja Zobin 10.000 lir za KD F. Venturini. V spomin na drago ženo Marijo Klun daruje Just Klun 100.000 luža KD F. Venturini. Za Ljudski dom v Trebčah daruje Anica Danieh 8.200 Ur. Ob 20-letnici tragične smrti Giu-liana Colauttija daruje mati EUsa-betta 20.000 za KD Primorec. 20.000 za godbo Viktor Parma. 20.000 za o. š. Pinko Tomažič. 20.000 za Glasbeno matico in 20.000 za nagrobni kamen msgr. Rozmanu ter družina Padovan 10.000 Ur za KD Primorec. V spomin na drago mamo Marijo Klun daruje sin Argeo 50.000 Ur za KD F. Venturini. Stanko Pertot daruje 50.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na pok. Rudolfa Rupla darujejo Lidija in Miloš Kalc 10.000, Marija Kalc 10.000 in Berta Zužič 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Rudija Gabriellija daruje Karlo Grgič (Nendo) 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. Za TPPZ Pinko Tomažič darujejo podporni člani: Pepi Malalan (Bani 75) 10.000. Franc Krizmančič (Bazovica 185) 10.000, Vinko Križman-čič (243) 10.000. Silvester Križman-čič (75) 15.000, Marčel Čuk (Trebče 43) 5.000, Mario Briščik (Briščiki) 5.000, Zvonko Ostrouška (Zagradec 1) 15.000, Olga Ostrouška (1) 5.000, Vincenzo Ražem (Bazovica 164) 10.000, Silvan Žagar (I. Gruden 80) 10.000, Vittorio Scocchi (Ul. Sotto-ripa 8. Trst) 10.000, Mario Sossi (Bazovica 216) 20.000, Nevo Kovačič (77) 10.000. Rudolf Marc (55) 20.000, Marija Kralj (50) 10.000. Andrej Razen (37) 10.000. Fonda vd. Križ-mančič (86) 10.000. Mario Žagar (84) 10.000, Ivan Drnovšek (261) 15.000, Aldo Gornik (Gropada 60) 5.000, Katra Čebulec (Opčine, Re- pentabrska 31) 10.000. Anica VacUk (Ricreatorio 11) 10.000, Lidia Čok-Gombač (Lonjer 428) 10.000, Mario Kosmač (Zabrežec 20) 10.000, Ger-mano Švara (Boljunec 262) 15.000, Damjan Zeriali (211) 5.000, Josip Bolčič (382) 15.000, Zvonimir Lorenzi (Lonjer 330) 10.000. Ljubo Čok (271) 5.000. Viktor Škabar (Repen) 5.000, Anton Pečar (Bazovica 84) 10.000, Josip Macarol (Gropada 114) 15.000, Stanislav Žagar (Bazovica) 30.000, Pepka Sosič (Ul. Ricreatorio 39) 20.000, RucU Vremec (Proseška 66) 20.000, Mario Kralj (Repentabrska 1244) 5.000 in Viktor Grgič (Padriče 18) 20.000 Ur. Namesto cvetja na grob Sretne Ferluga daruje družina Logar (Nabrežina) 20.000 Ur za ŠD Sokol. V isti namen daruje Sergij Kosmina 30.000 lir za ŠD Sokol. Nosilci krste Rudolfa Rupla darujejo 50.000 Ur za FC Primorje. Namesto 'cvetja na grob gospe Ferluge darujeta Elvira Pertot in Ivanka 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na drage starše darujeta Anica in Milan Udovič 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V spomin na drage sterše in moža daruje Milka Žerjal 10.000 Ur ža Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Tončka Colja daruje 50.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Namesto novoletnih voščil sorodnikom m znancem darujeta Maruška in Kiljan 30.000 lir za Dijaško matico. Ob 39. obletnici usmrtitve brata Marjana Štoke darujeta sestri Dor-ka in Ivanka 20.000 lir za krožek kotnunistične mladine Marjan Štoka Prosek - Kontovel. V počastitev spomina matere delovnega tovariša Pipana daruje Pepi Pertot 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. Marija Štoka Prosek (Devinšči-na) daruje 10.000 Ur za cerkveni pevski zbor - Prosek. Ob priliki Mariovega in svojega rojstnega dne daruje Gizela Maganja 10.000 Ur za godbo Vesna iz Križa. Ob poravnavi članarine za leto 1983 daruje članica 40.000 Ur za SKD Tabor. V spomin na dragega očeta daruje hči Marta z družino 10.000 Ur za Glasbeno matico. 4A VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika Viki foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarotti 6 (pr. Ul. Rossetti) I K S 1 l>l”fnn 77 29 % ORVISI bogato Izbiro vsakovrstnih igrač TRST — UL PONCHIELLI 3 NEVEJSK0 SEDLO - STANOVANJA BUCANEVE Dostava božič ’83 - Stanovanja od 40 kv m Ogrevanje s števcem - topla voda - kamini Olajšana plačila - posojila - zamrznjene cene IMM0BILIARE GREBLO Telefon 299969 - 68789 S. N. C. Urad v Nevejskem sedlu je odprt ob sobotah - nedeljah praznikih tel. 0433/54090 Keramika Brunetta TRŽIČ • Ulica C. A. Colombo 9 Telefon (0481) 72129 Termopalex ogreva radiatorje vse hiše 2 ognjem kamina: od 19.000 do 30 000 Kcal/h Dobite ga lahko v verzijah: 76-—96—A106. Ventilpalex Kamin s toplim ventiliranim zrakom z dejanskim donosom od: 500 do 900 m3/h oobite ga lahko v verzijah: o0—76—96. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO VA Zastopnik kuhinj bAfr mOCTZhjZZO '1 T U. uaiamonti3 — tel. 820766 LH Di Vittorio 12 - tel. 813301 !ll EDI NOBILI VATOVeC Trst - Ulica Machiavelli 28 - Tel. 69076 BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE, ŠIVALNI STROJI. RADIO, TELEVIZORJI. MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE • Ugodne cene, vljudnost, domačnost • Brezplačna dostava na dom ali na meji Ignis Bosch Philips Hoover Candy Blaupunkt Sanyo Braun Rex Grundig Hitachi Moulinex San Giorgio Telefunken Inno-Hit Girmi Ariston Metz Krups Singer ROLICH NABREŽINA kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71 KERAMIČNE ploscice SANITARIJE ! Sel tra t ARREDAMENTI V O MODERNO IN STILNO POHIŠTVO LESTENCI ZAVESE PREPROGE fcŽ' is*- /7\ -J Strankam na razpolago opremljen laboratorij in tehniki za vsako potrebo pri opremi doma. 34074 TRŽIČ — Ul. Valentinis ig (0481) 72395