Zgodnja
Haloliftk crrkun
Danic« iahaja vsak petek na celi poli, in velji po počti s« celo leto 4 gld. 60 kr., sa pol leta 2 gld. 40kr., ta četertleta 1 gld. 30 kr V tiskarnini iprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., sa četert leta 1 gold.; »ko sadene na ta dan praznik , izide Danit-a
dan poprej.
IAni 5.
Tečaj XXVI.
V7 Ljubljani 31. prosenra 1873.
MM- Mi.rH »nočno z ti mri to proti napuhu b$ osatonosti čtoretitii.
„0n pa je bil ranjen za voljo naših grehov, in potert za voljo naših hudobij'* Izvij. 53, 5.
Leta 3.06 pred Kristusovim rojstvom je meščan £fežan Herostrat po imenu zažgal prav lepi tempelj Dianin. In kaj ga je bilo nagnilo k temu derzovitemu djanju, ktero ga je pripravilo cei6 ob življenje? Napuh in ošabnost. Ime svoje je hotel poslaviti ta visokomi-selni človek, in ker nikakor drugač ni mogel si pridobiti slave na zemlji, je storil to prederznost, da le ime njegovo na svetu ni ostalo brez spomina. Vedil je, da ga zato čaka smert, pa je rajši hotel biti umorjen, kot brez spominka iti iz sveta. In res, dobil ga je — požigaveo — v zgodovini človeški. Kolika slepota, ktera si je za tako ceno kupila slovez in nesmertnost med svetom ! Tako neumerjočnost si je pridobil tudi Efialt, kteri je svojo gerško domovino izdal ob času peržanskih vojski. Tako neumerjočnost si je pridobil tudi zlobni Neron, prega-njavec kerščanstva, in drugi pogani. Enako Volter s svojo prekanjeno sovražljivostjo zoper sv. vero. Pa kdo bi jim zavidal tako glasovitost? Bogu bodi potoženo, vsaki čas ima take svoje Herostrate, Nerone, Voltere, in druge brezbožnike!
Skoro vsak začetnik ali vstanovnik nove modro-slovne sostave si je domisljeval v svoji prevzetnosti, da je k temu poklican, da podere sveti križ in prežene nauk Kristusove vere, da doživi konec in pogin svetega križa; toda nikomur se doslej še ni posrečilo, nobeden še ni doživel tega due. V pervem stoletji že je pisal znan oblastnik cesarju Trajanu : „S pomočjo preganjanja bode v kratkem času zadušena ta družba; o kri-žanem Bogu ne bode nobene besede več." Trajan je umeri, a križani Jezus živi še vedno in kraljuje na svetu. — Julijan odpadnik se je ustil, da on pripravi Gaiilejcu mertvaško trugo t. j. da on uniči njegov sveti križ. Julijan je umeri, „Galilejecu pa živi, in sveti križ se ukljub napuhu in prevzetnosti človeški svčti vse čase. „Živa je namreč beseda Božja, pravi sveti Pavel, in močna, in ojstrejši ko vsak na obe strani ojster meč, in seže do ločitve duše in duh4, tudi sklepov in mozga, in razsodi misli in namene serca." Hebr. 4, 12. „Usta nespametnega pa pripovedujejo neumne reči" Sir. 21, 28.
Napuh in ošabnost krivico dela Bogu; jemlje mu pristojno čast, Človeka pa tira v časno in večno pogubo. To nam vidoma kaže izraelsko ljudstvo. Ka&or je znano, se je vse judovstvo v svoji zgodovini, v svojih postavah, v svoji deržavni in cerkveni vredbi opiralo na vero ob-
ljubljenega prihodnjega Mesija. Ta pride, in s svojim nebeškim na<ikom, s svojimi čudeži, z vsim svojim dja-njem in življeniem dokaže, da je Sin Božji, obljubljeni Odrešenik ali Mesija, v kterein bi zveličanje imeli na-rodje, toda niso verovali vanj. Zakaj ne? Češ, to je le sin bornega tesarja, doma iz Nazareta; kako bi toraj po mislih ošabnih Farizejev in Saducejev po njem moglo priti svetu odrešenje ter zveličanje? Sicer so za nekaj časa prestale dvombe njih napuhnjenega serca, kadar je slovesno jezdil v Jeruzalem in mu jih je tisuč klicalo naproti: „Češčen, kteri pride v imenu Gospodovem!" Toda malo potem ga proda njegov nezvesti učenec, in obsojen, zasmehovan in zapljevan, bičan in s ternjem kronan je kot najhujši hudodelnik umeri med dvema razbojnikoma na križu. Tisti, kteri so pričakovali mogočnega kralja in junaškega osvoboditelja svojega v križa-nem Jezusu niso hotli spoznati svojega, Gospoda iuKralja. Z jezo jih je proti njemu napolnila njih prevzetnost, da so ga zavergli in da so oterpnjeni ostali, kadar je rimska vojna podirala njih mesto, in kadar je strašni ogenj
Sikončaval njih tempelj ukljub vsemu prizadevanju udov in Rimljanov, da bi ga oteli.
Križ ie poganom se zdel nespamet, slabost in sramota. Ali križ je po besedah svetega Pavla bil potreben, da je osramotil lažnjivih modrijanov lažnjivo modrovanje! Leseni križ je bil p »treben, da je svetu postal luč in rešenje, da je ponižal iu prein&gal posvetnjakov visok;* modrost in mogočnost. Skrivnost svetega križa je premagati mogla lažnjivo učenje, ktero se je vzdil-govalo proti modrosti Božji. Tu na križu se je bojeval Bog sam, in on je vzinagal ter vstanovil kerščanstvo.
In res ga ni proti človeški prevzetnosti in napih-njenosti, ktera je angelje pripravila k padu, nas pa ob raj, močnejšega zdravila, kot je skrivnost svetega križa, vera, da smo odrešeni ravno na križu, na kterem so sicer naj veči hud »delci končevali svoje sramotno življenje. Po tem takein ni čud<», da je svet zaničeval križ, in dokler je stregel svoji ošabnosti, da se je trudil za-treti vero svetega križa. Od Boga ob^rnjeni Človek mčni, da ne potrebuje nobenega višega razodenja, ktero bi mu svetilo na potu življenja.
Kerščansko verstvo nam k*že, da so namere takega od Boga odvernjen^ga napuhoeža kaj krivične, in da peljejo v časno in večno pogubo. Kerščanstvo nam pravi, da smo brez Božjega razodenja podobni slepcu, kteri nima vaditelja, popjtniku, kteri v temni noči tava po neznanih krajih. Resnica svete vere je, da sami iz sebe ne moremo najti poti do zveličanja, kakor merlič iz svoje moči ne moie vstati v življenje. Verno in spoznavamo, da brez Božje pomoči smo le to, kar mer-tudni k delu, gluhi k slisanju, slepi k gledanju. Is
Kristusovega nauka vemo, da se nafte slabo nagnjenje ne vjema s voljo Božjo, da ga moramo toraj premagovati in neprenehoma s njim se vojskovati.
Kako velik razloček ie toraj med temi resnicami in naukom človeškega napuha! Kerščanstvo je temu pri* pravilo pomoč in sdravilo.
Glej, o človek! stvarjen po Božji podobi si zapeljan po kači se prevzčl ter zgubil milost svojega Stvarnika, naklonil si vso nesrečo in smert. Kri raznoterih žival, ki so jih na tisuče poklali judje in pogani, je bila le vedni spomin proti tebi izrečene smertne sodbe; namesti njih bi bil ti sam mčgel preliti svojo kri. S tem bi pa preterpel bil časno kazen, večne pa bi celo s svojo smertjo zbrisati ne mogel. Toraj je prišel na svet edinorojeni Sin večnega Očeta in je terpel namesti tebe. On je s tim, da je iz proste volje, iz čiste
Sokorščine, iz neskončne ljubezni smert preterpel, uničil olžno pismo, ktero je pričevalo zoper tebe ; z njegovo kervjo si očiščen, po njegovem ponižanji si povišan in k nebu povzdignjen. O nebeška ponižnost, ktera si nam odperla vrata v nebesa! Na to ponižnost nas spominja križ, kjer koli se nam kaže, na altarjih po cerkvah naših, kjer se vsaki dan ponavlja smert Jezusa Kristusa, na grobiščih, kjer se umerlim pripravlja pokojno mesto k bodočemu vstajenju, na ulicah, po hišah, ali kjer koli je Že, povsod obsojuje in zametuje križ človeško prevzetnost in ošabnost.
Sveto pismo nas očitno uči, da slednji človek, ki hoče priti v nebeško kraljestvo, se mora ponižati in postati kakor otrok. „Ako se ne spreobernete in niste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo (Mat. 18, 3.)"; to so besede Jezusa Kristusa, in: „Vsak, kteri se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan." (Luk. 14, 11.) Sej tudi vere nihče dobiti ne more, kdor se noče ponižati, in milosti Božje ne doseči, kdor je poln napuha. „Kdor je iz Boga, besedo Božio, besedo križa in ponižanja, posluša." (Jan. 8, 47.) Bog prevzetnim nasprotuje, le ponižnim daje svojo milost. Kadar vas kdo ne sprejme in ne posluša vaših besedi, pustite ga, pojdite iz take hiše ali iz mesta, prah otresite s svojih nog v znamenje, da nimate z njim nič. Lože bo tisti dan Sodomi in Gomori, kot takim ljudem. Vse te in take besede Gospodove kažejo grozno obsodbo napuha in gerde prevzetnosti.
Žito opominja pobožni Tomaž Kempčan slehernega človeka: Ne zaupaj ne svoji vednosti, ne preka-njenosti kterega koli človeka, ampak krepki milosti Boga, kteri ponižnim pomaga, v sč zaupajoče ošabnike pa ponižuje. Ne ponašaj se z bogastvom, dasi ga imaš, in ne s prijatelji, da so močni: ampak hvali se v Bogu, kteri daje vse, in nad vse sebe samega dati hoče. Ne napenjaj se o velikosti ali lepoti telesni, ktero potare dn zdela kratka bolezen. Ne zaljubijaj se sam v sč, češ, a si sposoben ali bister, da ne boš ob ljubezen pri Bogu, kterega je vse, kar koli imaš od rojstva dobrega. Ne povzdiguj se za boljšega nad druge, da ne boš za slabšega ponižan pred Bogom, kteri vž, koga je človek. Me ponašaj se z dobrimi deli, ker drugače sodi Bog, drugače sodijo ljudje. Stanoviten pokoj vživa ponižni; v sercu napuhnjenega pa stanuje zavid in velika nezadovoljnost !
Liberalen•
Liberalen se pravi po domače prostomiseln. Prosto-miselno pa hoče danes vse biti in pomanjkanje tega znaka se pripisuje vsacemu v največi madež. Društva, očitni govorniki, časniki, deržave in deržavne postave vse si prišteva ta znak in terdi, da v najlepšem po-
menu. Res, prostomiseln, kako se beseda lepo glasf, kako dopada ušesom in sercu — tudi jaz hočem tak biti, čujte tudi jaz sem liberalec, prostomislec. Toda kako se hočem tacega po zunanje kazati? To je pa že težje, dela no načelih vravnavati, to tim bolj, ker se ia del kaže, ali je načelo dobro ali slabo — ker dobro drevo rodi dober, slabo pa slab sad.
Da bi to težavo premagal, zaprem se v samotno isbico, iznebfm se vsega svetnega krika in vriša, tudi sercu zapovem molčati in le duhu ukažem, naj zdaj misli in sicer prosto misli, ker nobena stvar ga zdaj ne more motiti. Spomnil sem se namreč vsega umoslovnega razlaganja, od kod je napačno mišljenje in iz napačnega mišljenja izhajajoče napačno djanje; namreč od tod, ker se auh večkrat, da, prav pogostoma vklene v sužnje verige volje, to je v verige serčnih čutov, nagnjenj, strasti, razdražene domišljije, in ne da bi si prosto-miselno razsojeval razsojuje po zapovedi teh gospodo-valcev; dalje se tudi uklanja prepogosto predsodkom, napačni, ncdoveršeni izomiki, in tem služi — tak duh ni prost, njegove razsodbe niso prostemiselne in tudi njegova djanja ne. To sem spoznal, hotel sem vse to odvreči in s prav prostim duhom premišljevati — in kaj sem zvedil?
Jaz živim in imam pravico živeti in sicer tako, kakor zahteva moja narava. A ta je dvojna, telesna in duhovna — obe se tesno prepletate — vendar nobena ni nenavezana. Moj duh je omejen, počasi pride sam k sebi, počasi se razvija — s tem kaže, da je navezan in sicer pred vsem na svoj vzrok — ta vzrok mora pa imeti vse te lastnosti, kakor moj duh — ker nobeden dati ne more, česar sam nima, kdaj mora biti razumen, svoboden, oseben; imeti pa mora vzrok svojega bitja sam v sebi, biti zato večen, in neskončno popoln, Bog. Na tega sem navezan, po postavah njegovih moram živeti. Pa ne le jaz, ampak vsi ljudje, ker imajo vsi enak in isti vzrok svojemu bitju, vsi so nanj navezani, toraj tudi vsi narodi, vse deržave — saj so te le skupnosti ljudi. Navezani so vsi na zakone Najvikšega, ker ta je pri stvarjenju, ker razumen, nas vstvaril za gotov namen, dal nam temu umenu primerno natoro i na-torne zakone; po teh se mora vsakdo ravnati, te mora vsakdo spoznavati, braniti jih zase, za druge, za svoj in ptuji narod, za svojo in ptujo deržavo ; ker tudi narodi in deržave imajo pravico biti, in sicer le po zakonih naslanjajočih se na človeško natoro, ker iz te so sostavljene. Vsacemu svoje, je glavni zakon. Zraven je pa tudi cerkev, in sicer varhinja ovih naukov in zakonov, kteri so nam pozitivno dani v razodenju, kterega mogočesti ne more tajiti nikdo, kdor ne taji osebnega Boga, kterega potrebe ne bo zanikoval nikdo, kdor pozna človeški um in sicer pozna iz zgodovine njegove, kterega resničnosti ne bo oporekoval nikdo, kdor ima oči in pogleda katoličanstvo v njegovem rojstva, razširjevanju in ohranjenju. Cerkev je tedaj vstanova Božja in sicer kot regulator za človeka, za njegov razum i njegovo življenje, ne le kar se tiče nadnaravnega, ampak tudi naravnega kroga. Zato ima tudi ona pravo biti in sicer tako biti, kakor je vstanovljena, biti z vsemi v vstanovitvi ji podeljenimi pravicami in z vsemi v teku časa pridobljenimi. In cerkev moram vtem ozira braniti zoper vse napade posamencev in deržav.
To kratko premišljevanje se mi je razvilo v duha in spoznal sem, da bom prostomiseln v mišljenju in djanju le, ako bom branil pravice posameznih, pravice vsacega naroda, pravice (pa morajo res pravice biti) deržav in cerkve — zoper vse, ki vklenivši svojega duha v verige serčnih strasti in nagnjenj sužnji teh bijejo boj zoper posamezne, zoper narode in posebno
zoper cerkev, ker ravno oerkev je ovim strastim najbolj nasprotna.
Iz tega se vidi, da prostomiselno djanje ni djanje samoljubno, ni djanje in terditev izvirajoča iz kakorš-nega koli umovnega sklef ovanja, ampak le izvirajoča iz ovega sklepovanja, v k ter e m um sledi edino le svojim zakonom, in v resnici prosto misli cdbijaje od sebe vse serčne i časovne slabosti, vse lastne in splob vladajoče strasti, ktere bi si ga rade podjarmile in vzele v svojo na videz sladko sužnjost. Tedaj vsacemu svoje, ne pa le sebi svoje, drugim pa, kar se mi poljubi dati; ne le svojih pravic braniti, pa tudi ne samo nekterih, ampak vseh ljudi, vseh narodov, vseh društev.
Zato bom jaz branil po krivem napadeno Čast svojo in ono svojega bližnjega — naj bo že moj brat, prijatelj, znanec, ptujec, ali tudi nasprotnik; zato se bom potegoval za pravice vseh narodov, se ve da pred vsem svojega lastnega, a braneč lastnega ne bom skrunil druzega ; zato se bom boril za tako deržavno osnovo, ktera Je pravična deržavljanom — ne bom tu lastnih mogočno izmifiljenih teorij vcepljeval, ampak pogledal, kak je namen deržave oziroma aeržavljanov in v tem smislu jo bom gledal zmir zboljsevati; zato bom vzdignil obrambo za pravice sv. cerkve, za vse vstavne in za vse iz te vstave izvirajoče. Ako sem v tem smislu liberalen, rostomiseln in vem, da smo vsi od Boga in za Boga, a ta namen dosežemo v cerkvi, kteri mora vlada pomagati, goreče bom branil to našo pravo zoper vse nasprotno, nesvobodno mislečim. K tem se prištevajo vsi, ki zakopani v časnost in v časni prid taje naš vzvišeni namen, taje ga z besedo in spisi — ki zatirajo pravico našo najsvetejšo in vse druge ž njo zvezane — ki ta rejo narod, prete mu pogin — ki si vstvarjajo novo v njih možganih živečo omnipotentno deržavo m jo stavijo namesto Boga — ki dosledno sovražijo cerkev in jo hočejo uničiti spodjedaje jej pravico za pravico- Ako sem v resnici prostomiseln, vzdignil bom zastavo brambe zoper vse enake napadnike in oskrunjevalce prave prostosti.
To sem mislil v samotnej sobici, potem sem pogledal po svetu — pa kaj sem vidil ? Skoro povsod se prostomiselnosti v obraz bije. Kaj so naredile strasti na Španskem in Francoskem/ Odkar se je nesvobodomi-selno zapustila pravna pot, vpori, prekucije se vrste, tečejo potoki kervi. In na Pruskem? Cerkvi ee jemlje pravica za pravico, vsemogočna deržava se je vsedla na božji sedež in hoče sama iz sebe pravo podreti in se postaviti vir vsega prava. Laško? Ptuje premoženje grabi, ptuje dežele si prisvaja. In pri na: ? Tudi tukaj se bije prostomiselnosti v obraz. Pa časniki? Dela Lahov in Prusov odobravajo, hvalijo, smert kličejo cerkvi — ali pa vsaj k djanju molče. Res, nekteri listi se borč za narodno pravo, zoper vsemogočne deržave — to je lepo, — niso pa tolikanj prostomiselni, da bi branili tudi zaaj povsod in grozovitno teptano pravo cerkve. Njihove oči se nečejo odpreti zgodovini, njih ušesa nočejo poslušati klica vseh časov, da zgine prostost iz narodov, kjer se oklene ova cerkve in cerkvenih naukov. Oni hočejo sicer v boljem smislu prostomiselci ali liberalci biti, toda, žalibože, da ostanejo le na pol pota — da se pa polovičarstvo nikjer še ni dobro obneslo, to je lahko vsacemu znano. Znano je pa tudi, da dolgo ostati ne more, mora se na eno, ali drugo stran oberniti — to nam kaže zgodovina sploh. Žalibože, da imamo pri nas dovolj tacih polovičarjev — ki se sicer bore z vso dušno močjo za narodno pravo, za svobodno deržavno vstavo — a ne zinejo besedice v obrambo cerkve ukljub strašnih napadov, marveč jo prezirajo, emancipirajo se od nje, počasi gredo proč iz njenega stališča — zabredli bodo, cerkveni organi jih bodo svarili, pričel se bo pre-
pir in iz sedanjih na pol liberalcev se bodo izloiili celi v najslabšem pomena. Tako se je drugod veriilo — da bi se pri nas drugače, ne verjamemo.
Zato pa bodimo mi v pravem smislu prostomiselni, dosledni, oaločni in delajmo, da nas čas ne prehiti.
Miaha zveza Je med vestjo in umom P
Duhovne zmožnosti vest in um ste sicer lastnina vsakega človeka, bodi si starali mlad, le s tem razločkom, da se ju človek se le zavč, ko je njegovo telesno in duševno življenje s pripomočjo dobre odgoje dospelo do one stopinje v omiki, v kteri začne spoznavati samega sebe ter prevdarjati vprašanja, ki se tičejo njega samega, namreč : Od kod sem, kaj sem, in čemu sem na svetu ? —
Kake pojme imajo sploh učenjaki o teh dveh, vsakemu človeku neogibno potrebnih zmožnostih, in kako ji določujejo ali definirajo?
Nekteri pravijo, da vest je glas Božji, ki Človeku veleva , kaj naj dela in kai naj opuša. Ali drugi pobijajo to določenie rekoč, da akoravno se vest po vsi pravic: smč zarad tega, ker nam ona neprestano kliče v spomin Božje zapovedi in ker je ona v moraličnih zadevah najvišji sodnik, kteremu se mora vsak človek brez obotavljanja podvreči, se vendar le lahko primeri, da bi bila vest napačna in bi se potem takem tudi glas Božji moral napačen imenovati. V tem smislu bi ta definicija po mnenju nekterih učenjakov ne bila jasna ampak večina njih terdi, da je vest notranja zavest, h ktere pomočjo moremo spoznati, kaj je dobre in kaj slabo, hudo, kaj moramo tedaj delati, in kaj opušati.
Prehajaj e od vesti na um sedaj vprašam, kaj pa je um? Um je duhovna zmožnost človeška, ktera nam izpeljavo naših del in opravil v mislih predstavlja in nas podučuje, kako in kaj naj delamo, da bodo naše dela zaželeni vspčh dosegle.
Bog nam je v svojih zapovedih razodel svojo voljo. Naša naloga pa ni le, da bi s pomočjo uma njegove zapovedi kot splošne ravnilo, kot objektivno normo svojega djanja samo spoznali, temuč moramo tudi Božje zapovedi obračati znati na posamezne okoliščine, da potem vemo, kako se moramo v takovih slučajih ravnati, ali z drugimi besedami, mi potrebujemo razun splošnega ravnila, ki se nahaja v zapovedih Božjih, tudi osebnega, ktero navadno imenujemo vest.
Tesno zvezo, tedaj ki se nahaja v teh dveh zmožnostih, namreč med vestjo in umom, spoznamo že iz tega, ker um pri vsakem delu vest podpira, kajti ravno um je ona zmožnost človeška, ktera nam predočuje pravila za moralične početja, dasiravno um nikakor ne mora človeka, da bi se hočeš ali nočeš odločili za to ali ono delo; vest pa obrača pozornost na zapovedi Božje, ktere smo s pomočjo uma spoznali kot od Boga nam dane, primerja naše dela z onimi zapovedmi Božjimi ia nam posamezne dela ali naravnost prepoveduje kot božjim zapovedim nasprotne, ali pa nam jih v izverševanjo zapoveduje, če so namreč dobre in zapovedim Božjim ne nasprotne, ali pa sodi storjene dela in jih po njih moralični veljavi ali hvali ali pa graja. Iz tega se razvidi, kako da je vest v tesni zvezi z umom, celo nanj zastavljena, kajti če um ne spozni prav Božjih zapovedi, ali če jih iz zvijačnosti napačno tolmači, je napačna tudi naša vest, napačno njeno djanje. Mnogokrat se pa tudi pripeti, da pokaže vest svojo samosvojnost in svojo neomejeno moč v razmeri z umom; kajti ona vč tudi mogočno zapovedovati in od uma zahtevati, da svoje napačne pojme (misli) popravi, pomanjkljive zboljša
in si pridobi take, kakoršnih še nima. Tudi je občno znano, da se vest ne pusti tako lahko slabemu nagnjenju podjarmiti, kakor pa tiste duhovne zmožnosti, ki se tičejo razumnosti. Tako se n. pr. mnogokrat primeri, da človeka pri kakem delu ali govorjenju strast in hudo nagnjenje tako zelo prevladuje, da njegov um, ki je že tako po izvirnem grehu zelo oslabel, zdaj še bolj oslabi in otemni, tako da človek, ak »ravno je prejel od svojega Stvarnika dar umnosti, se vendar le spozabi in zadostuje raji svoji strasti, kakor da bi se ravnal po umu. Vest pa se hudemu nagnjenju nikakor ne pusti tako naravnost podjarmiti in zadušiti, nikdar nima strast tolike moči, da bi mogla primorati vest, da bi ona to, kar spozna za sl .bo, hvalila, ali pa da bi grajala, kar je dobrega. In če se pripeti, da postane vest lažnjiva, napačna ali nestanovitna, se to nikakor ne sme pripisovati samovoljnosti človeški, ampak napačnemu spoznanju uma. Vsak tedaj lahko iz teg i razvidi, kako moč da ima vest in od kod da izhaja njena nepokoršina, da se ona nikakor ne da samovoljno utišiti; ali pa da mnogokrat vest, ki je že potihnila in spala, se je zopet zbudila in jela človeka z nova mučiti, klicaje mu v spomin njegove slabe dela ali nepostavno ravnanje. Tako n. pr. ubijavec ali ropar, preden izverši svoj namen, se mora k temu odločiti, a to ne gre tako lahko, kajti pri takem premišljevanju se vzbudi v njegovem notranjem viharen boj, vest sc namreč bojuje zoper hudobno volj-> in očita hudobnežu pregrešno ravnanje do bližnjega, ki iiiu še k temu tudi ni morebiti nikdar v svojem življenju nič žalega storil. Pri takem premišljevanji se mnogokrat nameri, da vest premaga hudo voljo; ali to se ne /godi vselej, kajti mnogokrat človek ne posluša vesti, ampak se vda svoji hudobni volji; taki sicer vestno očitanje in grajanje za nekoliko Časa zaduši; a na ta način pridobljeni notranji mir gospoduje le kratek čas. Kmalo se zadušena vest zopet zdrami in neprenehoma graja hudobno delo; človeka se polasti neka nezadovoljnost proti samemu sebi, ktera postaja tem veči, čem bolj si storjeno hudodelstvo pred oči stavlja, in nasledek (resultat) viharnega boja je pogostoma obu-panje.
Da pa res gospoduje v človeku dušna moč, ki jo vest imenujemo, nam dokazuje občno mnenje vesoljnega človeštva, kakor tudi sv. Pavel (2, 14. 15.) v listu do Rimljanov :
„Cum enim gentes, quae legera non habent, na-turaliter ea, quae legis sunt, faciunt, ejusmodi leges non habentes, ip->i si bi s »nt lex; qui ostendunt opus legis seriptum in cordibus suis, testimonium reddente illis con-scientia ipsorum, et inter se invicem cogitationibus accu-santibus aut etiam defendentibus.
Zakaj če ajdje, kteri nimajo postave, po natorno to delajo, kar je po postavi, so oni, dasi nimajo postave, sami sebi postava; oni kažejo, daje delo postave zapisano v njih sercib, ker jim pričuje njih vest, in njih misli se med seboj ali tožijo ali tudi izgovarjajo."
Iz tega tedaj, da ni noben človek brez vesti, sledi neoveržljiv dokaz, da razločka med dobrim in slabim nikakor ne smemo ceniti kot človeško izmišljenost, temuč da na človeško samovoljnost ni celo nič zastavljen ,,da je tedaj od Boga človeku vcepljen, da je večen. Vest v zvezi z umom nam živo priča, da se moramo Bogu, kot najvišemu Gospodu in Zapovedovalcu podvreči, ali pa se ga bati kot Sodnika.
P. A.
Človek r vemot/nosCi.
(Študija za misleče.)
(Konec.}
To nam pa ravno dije priliko prestopiti na velikost, imenitnost čl »vekovo. Dasi tudi tedaj je človek tako raijhen, tako neznaten del stvarjenja, vendar je častitljivo njegovo mesto v vesoljnosti. Njegova cena je velika, velika njegova veljava. Blag je njegov rod, in vse druge telesne stvari se z njim meriti ne morejo. Od je stvarniku naj bliže; njemu služi vsa narava. „Nare-dimo človeka", je rekel Bog (Gen. 1, 6.), „po svoji podobi, da gospoduje čez ribe v morji in pt:ce pod nebom, čez živino in vso zemljo in čez vsj golazen, ki se giblje po zemlji."
Kolika blagorodnost človekova! Od ktere koli strani ga premišljuješ, kaže se ti jasno, da je pervenec, krona stvarjenja.
Že podoba njegovega telesa je krasna in častitljiva, v lepoti in popolnosti daleč presega vse žive telesnosti.
To pa, kar bistveno loči človeka od vseh telesnih stvari, je duh njegov. Duh ravno daje človeku častno mesto v vesoljnosti in odpira mu svoboden razgled po veličastnem stvarjenji. Dasiravno ne naj močneji, vendar užuga in ukroti človek z razumnostjo in iznajd jivostjo svojega duha tudi naj strahovite je in najbolj divje zveri. V oblasti ima naravne moči, njih sile in djanja prosto rabi v svoj prid. Če tudi telesno navezan na ozke meje zemeljskega kroja, je zmožen z duhom svobodno, se dvigati v silne višave. Misel se sprehaja med svitlimi zvezdami, in bistri um njegov prodere do silovito daljnih svetov, ki se sučejo po neizmernem prostoru; opazuje in preiskuje njihove lastnosti in bistvo, pota in tek jim zasleduje, naučno sostavlja od »tvarnika postavljene zakone mnogoterih naravnih prikazen, in občuduje stvarjenja prekrasno harmonijo.
Zares, velik je človek v neizmerni vesoljnosti!
Toda, še celo čez vesoljno stvarjenje gre moč njegovega duha.
Iz vidnega sklepa na nevidno, iz prikazni na vzrok, iz vstvarjenih reči spoznava večnega Stvaritelja, neizmerna vesoljnost mu oznanuje neskončnega Boga. — Ktera stvar v naravi, ktera v vesoljnosti se more povzdigniti do te visokosti? Kaj ve tudi najpopolnejša žival o krasoti in velikosti stvarjenja, kaj o nepremen-Ijivih naravnih zakondi, kaj še le o vsemogočnem stvarniku in neskončno modrem vladarju veseljnosti? Sej si še sama sebe ni svesta; zakaj duha, neumerjoče duše nima; duh edini pa je tista moč, ki daje zavest in spoznanje. V duhu je podoba Božja. Ohraniti sebe in svoj rod, to je edino, za kar se žival trudi, pa ne, kakor da bi to spoznala za svoj namen, marveč ker jo slepa notranja prirojena moč, k temu priganja. —
Kako velikanska razlika, kako globoko brezdno je med človekom in živalijo! Nesrečni opičarji, ki hočete tajiti ta razloček, ki med gerdimi opicami iščete svojih prededov, kdo vas je udarils tako umazano slepoto? Ali vas je res zadela zaslužena kazen, da ste, kakor sami hočete, enaki postali neumni živali. „Similis factus est jumentis." Ali ne morete ali nečete spreviditi, kako lažnjiv in hudoben, kako nevreden in sramoten je vaš nauk?
Ravno tako jasno se dalje kaže blagorodnost človekova v prosti volji njegove duše. Velikanski svetovi po neizmernem nebeškem prostoru morajo se verteti in sukati na tanko po nespremenljivih naravnih zakonih; nimajo je v sebi moči storiti le za piko drugač, razun
kakor velevajo te postave. Kamen, ki ga spustil na zemljo, mora enakomerno slediti vplivu vladajoče sile, ia ne bode se astavil, ne se umaknil, naj tadi s
Sadcem svojim učini veliko Škodo, naj stare tudi naj ragoceneji spominek, ubije žival ali človeka. Enako vsaka žival vselej in gotovo posluša svoj nagib in meseni čut, in le kar ji to velava, tega išče, to stori.
Kako vse drugač je to pri človeku! On v svojem djanji ni podveržen oni sili, kteri mora slepo in vedno enakomerno poslušati vsa narava ; marveč človek je sam gospodar če« sebe in čez svoje delanje, in prosto more voliti, ktero izmed dveh nasprotnih del bode storil, ktero opustil.
On more premagati tudi naj močneji naravni nagib, in najbolj strastnemu poželenju je zmožen nasproti postaviti svojo prosto v«»ljo, ter je z Božjo pomočjo vsikdar kos tako delati, kakor mu veleva od vere raz-svitljeni um. — Naj bi pač to tudi vselej storil, in pokazal s tem, da ni le majhen del narave, da ni samo meso, marveč da ima v eet>i neumerljivega duha, ki ga povzdiguje visoko nad vesoljnost! To djansko pokazati naj bode naš namen, naše prizadevanje. In kedar koli se ozrenn po krasni naravi, ali se vpre naše oko v veličastne svetove migljajoče nam iz nebeških prostorov, vselej se v ponižnosti spomnimo onega mogočnega Gospoda, ki je izmed toliko drugih stvari tudi nas poklical iz nič ter nas ohrani; in hvaležni častimo Njegovo dobroto, ki nas je tako visoko povzdignila nad vse druge stvari; s čednim življenjem pa se tudi vsikdar vredne skazujmo častnega mest», ki ga imamo odkazanega v vesolj nosti.	8:
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Vabilo.
Katoliško politisko društvo ima 2. sveč., to je, v Svečnico, popoldne ob 6 svojo mesečno sejo. Na dnevnem redu so: 1. Neposrednje volitve; 2. pregled politiskih dogodb; 3. predlogi in nasveti posameznih udov. K obilnemu vdeleževanju vabi
Otfftor.
Is Ljubljane. Schematismus provinciae S. Crucis Croatiae • Carnioliae Ord. Min. S. P. Francisci strictioris observantiae (Imenik čč. oo. Frančiškanov hervaško kranjske ok.) je ravnokar prišel na svitlo za 1.1873. — Varhinja vsega reda seraHnskega je presv. Marija Devica brez madeža spočeta. Pričujoča krajina je pod varstvom sv. Križa. Redovni general vis. čast. O. Bernardin a Portu Romatino; provincijal prečast. O. Friderik Henigman. Definitorji pod provincijalovim predsedstvom so preč. oo.: Salezij Volčič, Jernej Večerina, Evstahij Ozimek, Burghard Švinger, Neraezijan Smokovic, Salvator Pintar. Prokurat »r preč. O. Tadej Gregorič; tajnik preč. O. Jernej Večerina.
Potem nasledva posnetek zgodovine te okrajiae z versto 30 bosanskih vikarijev od 1. 1339 do 1511, med kterimi je bilo 5 škofov, in eden je med svetnike, eden med blažene pristčt.
Dalje versta 117 provinci jalov od 1. 1514, odkar namreč je bila ta provincija od bosanske odločena. V-mes čez to število je še 9 hervaško primorskih provincijal ov, ker od 1. 1783 de 1808 je bila ta okrajina sama
zase, kakor Kranjska od 1784 do 1806 sama za se.
Izmed pervih sta bila Jari Živkovič ia Mihael Popovi č škofa v Senju.
Ta okrajina ima 183 redovnikov, med kterimi je 112 duhovnov, 13 klerikov, 3 novinci, 34 bbr. laikov ia 21 tercijarjev. Najstareji mašniki po vstopa v red so preč. oo. Hermagora Ant. Roina v Paznu, iz Šiške pn Ljublj. Odorik Sebast. Vascotti na Tersatu, iz Izole; Benvenut Kasp. Crobath v Ljubljani, iz Stražiša itd. Naj mlajši mašnik č. o. Ferdinand Fr. Premeri v Ljubljani, iz Radolice.
Naj stareji laik čast. Br. TobijaJan. Nep. Vernik v Ljubljani, iz Gamlin, obljubo storii I. 1818.
Umerli so lansko leto 4 oo. in 1 br. laik.
—	„Slo?enija" je bila na 25. pros. v naglici sklicala občni zbor v posvet zoper direktne ali neposrednje volitve v deržavni zb »r. Razložili so nekteri govorniki, kako bode z vstanovljenjem neposrednjih volitev le le rastel razpor med deželami, ko vender Avstrija tolikanj potrebuje miru in sprave med narodi in s Cerkvijo, in da toraj z mnogih krajev pošiljajo na Dunaj prošnje ia proteste zoper take volitve. Ni zadosti, da le društvo „Slovenija" dela zoper take volitve, temuč ves narod naj svoj glas povzdigne. Sklenjeno je bilo toraj. da naj fe pošlje zoper direktne volitve prošnja do samega cesarja, in izvoljen je bil za nje vravnavo odsek, kteremu je dr. Bleiweis predsednik.
V nedeljo bode tudi katoliško-politiško društvo obravnavalo ravno to prašanje in ni dvoma, da bode enih misel s „Slovenijo."
—	Prečastljivi gos p. misijonar Fr. Pire pišejo v začetku tega mesca iz Rič-Prerije v Minesoti med drugim: Preteklo iesen sem bil čez en teden z dobrim indijanskim misijonarjem Čebulj era pri našem posebno zasluženem rojaku Trobec-u v prav prijazni družbi. Od tam je (g. Čebulj) popotoval na Kranjsko. Tudi jest bi se bil rad z njim odpravil, si tam groba poiskat. Sepul-chrum ultima missio. (Grob je poslednji misijon.) Le ena reč me je zaderževala. Moja pomenljiva „temperanc" knjiga (bukve za zmernost) še ni bila za tisk gotova. S pomočjo teh bukev, z Božjo milostjo in z enomisel-nostjo svojih duhovskih tovaršev želimo v naši deržavi Minesoti napraviti treznostno družbo.
Potem pripovedujejo, da se je med marsikterimi vseljenimi Nemci, ki so se tam opomogli, nesrečno pijančevanje vgnjezdilo in kakor peklensk vertinec njih veliko žuga v večno pogubo prekucniti; duhovni pasmo po svojem stanu dolžni poti pogubljenja močeu je* nasproti staviti. ,,Fiat, fiat — in noinene Domini." Že v svojem 88. letu, pravijo dalje, sopem tukaj v silo merzli deželi ia veči del zimskega časa presedim pri veliki železni peči, ter se mi spredej tak orekoč obleka smodi, na hrebtu pa mraza zmrzujem, in bom torej javaljne gorko spomlad vidil. Stara kostenjaška smert mi je te večkrat prišla na vrata terkat, pa še vselej sem jo s homeopatiškimi zdravili tako dobro potolažil, da še ai nabrusila za me svoje velike kose.
Slednjič pozdrav vam in vsim mojim ljubim rojakom. Spominjajte se me v molitvi, ko se enkrat v dolini Josafat snidemo, če tudi smo za pol sveta narazen, da bomo z množico zveličanih našega ljubega Odre-šenika v nebesa spremljevali. Zgodi se!
Iz Goriškega, 26. pros. (Posnetek iz nekoliko daljšega dopisa.; — V pervera letošnjem svojem dopisu nisem imel namena kake osebnosti napadati, temuč le stranki nekoliko pojasniti, kakor ste se takrat merile. Na cenjeni dopis in odgovor iz Renč v 2. 1. Zg. Dan. nisem aič odgovoril, ker sem se vsake polemike hotel izogniti. Ker je pa v „Oglasu" št. 4. zopet omenjen moj dopis, naj tudi jaz opravičim svoje sporočilo.
Pred Tlim poterjam, da v dopisa nisem, ne na Petra ne na Pavla, meril. Rekel sem samo, da so nekteri gospodje, ki pri „Soči" skoraj zvonec nosijo. V spri-če vanje tega stavim v pomislik le nektere dogodke, ki jih blezo ne bo kdo tajil. — Ali ni res na pr., da po tominskib hribih kakor po goriški okolici m bilo brez hudih nasprotnikov, ki so eni „Glas" v „Soči" pikali, drogi ma sicer hudo nasprotvali, češ, da bode „od kurijo odvisen list"? Znano je, da so bili gg. bogoslovci ▼ „pro — in kontra — Glas" rastaborjeni — vsaki naslanjajoči se na svojo stranko v duhovstva. In ako •o zdaj priznava, da med slovenskimi duhovni na Go-riškem zdaj ni nobenega odločnega „Sočana" več najti, se s tim poterjuje, da poprej so nekteri določni bili. Enako neutajliivo je, da so marsikteri zdaj spregledali, kako so jih „Sočani" zlorabili, ko so po lisičje spodri-nili tiste, ki eo jim s svojimi novci pomagali list in društvo vstanoviti. Take dogodbe bi zamogel še dalje snovati, pa naj bo dosti, in tudi rečenega nisem omenil ■arad očitanja, nikakor ne! temuč le v spričevanje, da ni bilo brez podlage, kar sem unkrat pisal, in pa, da nisem na nikogar osebno meril; toraj naj tega nihče sa ialjenje na razlaga. Veseli me pa prav posebno, da je v začetku prezirani „Glas" zmagal in aa se toraj nahajamo bratje v enem in pravem taboru. Toraj iiveli delavci za narodnost in omiko na verski podlagi, — razsvetljenje in spregled pa laži-liberalstvu, ki je v kvar veri, narodu in liberalcem samim!
Iz Gorice naznanja „Glas", r . velezaslužni vo^a v napravi za gluhomutce, gosp. hndr. Pavletič, je postal tajni ključar sv. Očeta.
Poprejšnji „Goriziano" se je ob novem letu pričel imenovati „L' Eco del Litorale"*
¥ Gradcu je 25. pros. umeri Gregor Tavčar, kandidat modroslovja, doma iz Četene ravni v javorski du-hovniji na Gorenskem. Bil je mladeneč tihega dobrega značaja, v Ljubljani poprej Alojzijanec, in starši so se nadjali, da bodo iimeli bogoslovca in duhovna, kakor je veČi del želja pri slovenskih starših. Šel je po svetu sreče iskat, in našel je grob. Bog mu daj večni mir!
Hazgiefi po *retu.
Afstrijansko. Gosposka zbornica je 27. pros. jela obravnavati nekako novo vseučilišno postavo, s ktero hoče vseučilišem vzeti katoliško lastnijo, ktero imajo nektere po svojih vstanovnih pismih. Med temi ste zlasti vseučiliši v Pragi in na Dunaju, kterima bi liberalci radi katoliški značaj s čela zbrisali. Cerkvene pravice sta branila dva kardinala, praški in dunajski.
Kardinal Svarcenberg je omenil, da začasna postava od I. 184H je delala še razloček med starimi univerzami in njih katoliškimi pravicami — in pa med novimi; sedanja predloga vse deva na en greben ter historični kakor pravni stan tako precej na stran meče. Govornik pravi tudi, da v tej predlogi vdove in sirote čutijo žaljene svoje pravice, da vsa reč potrebuje bolj resnega prevdarka in toraj svetuje, da naj se reč odloži.
Kardinal Raušer opomni, da postavna predlog prezira spoštovanje do prepričanj občinstva in se sklicuje na načela in nedvomljive pravice, ktere se s tim teptajo. Postava še zmiraj priznava to napravo za katoliško. Protestantje bolj spoštujejo svoje protestanške pravice, kakor pa katoličani svoje. V Cambridge-u, Oxfort-u in po druzih visokih šolah katoličanom učilo ni dopušeno. Rektor in 4 dekani morajo biti katoličani: ako se je poslednje leta kaj drugač godilo, to ni t)ilo postavno. V 16. stoletji je katoliška naprava terpela še veči krivice, ali poslednjič je vender dobila svoje pravice. Za-
rad novih postav ne smejo vseučili&a pravic zgubiti. V Prusiji se že davno vravnava ravnopravnost, pa zato še noben katoličan ni tirjal, da naj protestanške univerze jenjajo biti protestanške. Pravica tirja, da vsak ostane v svojih pošteno pridobljenih pravicah. Ravno tako je s praško visoko šolo. Poslednjič zgodovinsko dokazuje* kam pripelje učenost brez vere in brez Boga. Nova veda je po ovinkih prišla do ondod, kjer so na Francoskem že pred celimi sto leti stali, do ravno tega, do bogotajstva.
Na Fracoskem so bogotajci prišli do vladanja, in z njimi je bila prišljaglavosečnica. — Zoper Boga, zoper postavo so bučali delavci, kterim je Napoleon dopustil razuzdano svobodo, da bi meščanstvo si uklonil. Skazuje nadalje očetom, kako se tudi na Avstrijanskem razodeva čezdalje bolj podoben duh, in da ravno gosposka zbornica ima še posebno dolžnost braniti sv. vero, ne versko povodenj pa odvračati. Stavil je nasvet, da slavna zbornica naj ne priterdi predlogi za novo postavo. — Bilo pa je vse zastonj. Predlaga obeh kardinalov nista obveljala, in v naslednji seji je bil sprejet predlog, kte-remu je bil poročevalec dr. Mikloschitz. Ako postava dobi više poterjenje, smo zopet za stopinjo dalje v liberalizmu. Če v blagor Avstriji, bode čas pokazal.
Predsedništvo deržavnega zbora je 24. t. m. do kranjskih, tirolskih in predarlskih poslancev odpravilo poklice, da naj pridejo v deržavni zbor; ako čas preteče, da hočejo posilne volitve razpisati.
Finančni odsek derž. zbora se pri vladi za to poganja, da naj se učiteljski pripravljanci oproste voja-šine, pa da se poskerbl za vzgojo učiteljev za srednje šole. —
Ogersko je leta 1870 imelo 41 bogoslovskih naprav, toie, §3 katoliških, 4 gerško-nezedinjene, 8 luteranskih, 5 kalvinskih in 1 unitarsko. Katoliških bogoslovcev je bilo 887 s 129 profesorji; gerških 227 in 15 profesorjev luteranskih 174 s 57 profesorji; kalvinskih 350 s 25 prof, in unitarskih 22 s 5 prof. — V ljudskih šolah je 1871 od 2.185.225 za šolo zavezanih otrčk hodilo v šolo njih 1,237.320. Ljudskih šol je bilo 13.545 konfesijonal-nih (verskih), 751 komunalnih (brezverskih). L. 1869 so bile 13304 konfesijonalne in 234 komunalnih. Der-žava je verske šole v brezverske spreminjala, zato jih je toliko narastlo; verske nove so pa večidel napravile verstva same. Koliko si bode kraljestvo sv. Štefana po-moglo z „brezverstvoljubnem", se utegne tudi svoj dan prepričati.
Laško. Novo laški blagri se zmiraj bolj razodevajo. 21. prosenca je denarski minister Kvintino Sella povedal v zbornici da preteklo leto ni biio nič kaj blaženo. Bilo je v pridelkih in v vsem sploh za nektere stotine milijonov slabše od leta 1871. „Unitži" bara ministra: „če je bilo leto 1872 tako nesrečno s pridelki, zakaj nam ne daste saj nekaj malo odloga v plačevanji davkov. Zakaj jih tako povišujete ? Zakaj jih hočete že naprej pobirati? . . . Gorje, kdor jih ne plača v osmih dneh! Čakajo ga denarne globe in potlej rubežni. Toda ako nimamo s čim živeti, kako bomo plačali? Ako vi sami ČuvŠi, kaj se je zgodilo tu z žitom, tam z vinom — ne govorivši o povodnjih — spoznate, da leto 1872 je bilo malo blaženo, zakaj ne skazujeta malo usmiljenja Ita-Hianom, ki davke plačujejo? Kakošna je naša doslednost? Kakošno serce?"
Kakošno serce neki ? . . Kaj ne veste ? Liberalno.
Iz Laškega se vedno sliši o samomorih, ropih in vsakterih gnjusobah. Vlada pa s svojim zgledom potuho daje ropanjem in tatovom. Celo eden poslancev je v zbornici očitno modroval, rekoč: „Ne gre več, pa ne gre. To smo tudi mi prisiljeni reči v oziru na divjaški vandalizem (razdevanje), kterega počenja deržavno pri
lastovanje po cerkvah našega mesta. Ne preteče mesec, da bi ta požeruhovsko pošast ne dala ukazov, da naj se podirajo altarii in grobi in prodajajo drage reči, ki so cerkvena lastina. Danes je prišla versta na cerkev sv. Lizabete, ki jo hočejo spremeniti v vojaško kasarno. Ne gre več. Serce katoliškega človeka ne more gledati tacih divjaških pozorov, ki se neprenehoma ponavljajo v času, kteri se — v resnici po britki šali, ironiji — imenuje čas napredka in olike! — Cas napredka je že, toda napredka k turčinstvu in tatarstvu. Ali niso tudi nekdaj olikani Greki po tacih potih k temu prišli, kaj ? —
Rimsko. „Osservatore Romano" naznanuje tole: „Eden nezbožnih in peklenskih časnikov, ki dan na dan brez kazni bruha preklinjevanja in psovanja zoper sv. Kristusovo vero, je te dni naj bolj bogoskrunske ža-ljenja brusil zoper določilo sv. Sedeža, s kterim je vsta-novljeno, da se more zanesljivo prestopiti k posvetni-čevanju (kanonizaciji) blaženega Labre-ta, in zoper tega blaženca samega je berakal zasramovanja in satanske krivičenja. Take preklinjevanje umazanega časnika so se gnjusile celo nek6mu tistih, ki hodijo po nesrečni poti sedanjega časa; neki gospod pa, kteri je po posvetovanji skušenih zdravnikov bil nezmerno vžaljen zavoljo bližnje in neodvračljive zgube ene svojih hč&rk, je ravno od tod (iz tega časnikovega razsajanja) dobil nagib, da je pribežal k Svetniku in ga prisercno prosil, naj poverne brezupno zdravje njegovemu ljubljenemu detetu.
Ta gospod, navduševan s tim navdajanim zaupanjem v blaženega Labra, se neutegoma poda k čast. o. Virili-u, prosivcu (postulatorju) v zadevi posvečevanja, in ga živo prosi, aa naj mu izroči svetinjo in podobo Svetnikovo. Povernivši se k postelji bolne deklice z naj bolj živimi občutki vere in verne gorečnosti položi na njeno posteljo to predrago svetinjo; in Bog noče, da bi bile brez uslisanja molitve, ki so z velikim zaupanjem k njemu vrele na priprošnjo njegovega zvestega in blaženega služabnika. Deklica j a v tistem trenutku pri zdravi zavednosti, dobi zopet pobite moči, reče, da se čuti popolnoma ozdravljena s čeznatorno močjo.
Tako posebna dobrota je do solz ginila očeta te deklice. In da svojo hvaležnost do revežka Francoza (bi. Labra) očitno stori, je hotel, da pri altarji, kjer se hranijo njegovi sveti ostanki, naj se obhaja slovesna tridnevnica v zahvalo ob enem in v popravo bogoskrun-skega preklinjevanja, s kakoršnim uni hudobni in umazani dnevnik okužuje sveto mesto." —
Nekdanji papeževi vojaki „zvavi" so iz daljne Kanade poslali sv. Očetu za Božič prelepo adreso. V dolgih verstah popisujejo, s koliko sladkostjo se spominjajo časov, ko so bili papeževi vojšaki. Spominjajo se čez vse nar bolj poslednjih lir in trenutkov v Rimu.
„Vidili smo Vas zadnjikrat, o sv. Oče! Prikazali ste se pri enem oknu svojega apostoljskega dvora, kteri se je v tistem trenutku v deržavno ječo spremenil. Vi-dili ste svoje malo kardelo na prostoru sv. Petra, gle-dišu vsega veselja in vsih britkost. Čutili ste v svoji duši utripati občutke Jesusa Kristusa pred Lazarovim grobom. Vaš duh se je stresel, Vaše serce užalostilo, Vase oči so se s solzami napolnile, povzdignili ste proseče roke v nebo in ste nas blagoslovili."
„0 blagoslov poslovljevanja! Blagoslov britkosti! Blagoslov mesta in vesoljnega sveta, kakoršnega rimsko mesto se ni vidilo, in ki ga svet se ne more zapopasti! Blagoslov razdjavni in rodovitni! Blagoslov zares apo-stoljski in nadnatorni vdihovalec moške pogumnosti! Nesli smo te seboj križem svet, in hranimo te globoko v duši,
kakor perstan ljubezni, kakor verigo vere, i a kakor svetinjo upanja!"
Tako sklepajo dolgo pismo sprelepih občutkov ti junaški mladenči, kterih zvestoba in ljubeien do sv. Očeta je neprecenljiv zgled katoliškim mladenčem vesoljnega sveta. Oserčite se, katoliški mladenči! za vse dobro in lepo po zgledu teh vojakov, ki je Danica pred nekterimi leti pisala, kako modro, moško in spodbudilo, zarčs vojaško so se obnašali, ko so bili še v Rimu. Vedno jih je bilo viditi po cerkvah, pri Božji mizi, pri maši ves čas klečeče. Pravi junaki zares Kristusa in njegovega namestnika! —
Najdenje ss. trupel aposteljnov Filipa in Jako p a mlajšega v Rimu. Veliki oskerbnik mino-ritov in fajmošter pri cerkvi 12 aposteljnov, preč. o. Bonelli, je 16. pros. razglasil naznanilo o zopetnem najdenji sv. trupel aposteljnov Filipa in Jakopa mlajšega. Bazilika 12 apost eljnov je posebej posvečena imenovanima aposteljnom a, in bilo je izročilo, da njuni trupli ste bili v nji hranjeni; niso pa vedili, v kterem oddelku te cerkve. Pred nekterimi mesci so v bukvarnici ondot-nega minoriškega samostana našli star rokopis, v kterem ie bilo naznanilo, da grob teh aposteljnov je pod velikim altarjem. Ker se bazilika vse — čez .popravlja, zlasti veliki altar zvišuje, je bilo moč prav posebno preiskovati. Pri odstranovanji velikega altarja je bilo treba stopnice in kamne posamezno odnašati, in precej globoko so delavci prišli do dveh kamnov iz frigiškega marmor ja, nad kterima je bil križ; ko so ta dva kamna i^včzni plosi vzdignili, bo našli leseno trugo, v kteri so bile kosti in prah dveh ss. aposteljnov Filipa in Jakopa. O teh dogodkih so naredili zapisnik in so ga vsi pričujoči podpisali, svetinje pa so se po ave-Mariji ■ posebnim ^česenjem prenesle v svetinjsko shrambo te bazilike. Se po noči sta se general in veliki oskerbnik tega reda podala k sv. Očetu jim to naznanit. Njih Svetost so se tega naznanila močno razveselili, se zahvalili gospodoma in izročili so zdajci 100 napoleono v zlatu, da naj se vreden grob pripravi tem svetinjam.
Francosko. V Verzajlu so 22. pros. v smert peljali tri rudečkarje, po imenu: Vernillat, Decamp in Benot, ker so ob času rudečkarstva v Parizu morili in požirali. Deset drugim je bila smertna kazen prizanesena in s jetniško kaznijo zamenjana.
Iz Gislhorsta pri Londonu si Napoleonovka daje veliko opraviti z oagovori do laskih mest in vradnij, ktere ji pošiljajo daljnopisne milovanja zarad smerti njenega moža. Se ve, da v teh daljnopisih govori Lahi vse skozi o službah, ktere je umerit storil Italiji. Napoleonovka enako v odgovorih vse skozi ropoče • temi prislužbami in zagotovlja Italijane, kako so jo potešili s svojimi milovankami. Eno tako milih tolažil je celo iz papeževe Bolonje! Dandanašnji so sicer po čem moški sprejeli za se pregovor, da imajo „dolge lase pa kratko pamet" (kajti le malo jih delj kakor do groba vidi); čuti se pa, da tudi ženski, ki Je že vse visoke nečimernosti poskusila, vender zato ni še vselej pamet zrastla. Prav primerno pristavlja „Unitk" osoljene opombe k tem telegramom. „Slavne prislužbe" (gloneux services), ktere je storil Napoleon lil Italiji, pra^i list, se prečudno kažejo v papežu jetnika v Vatikanu, v zmagajočem puntu v Rimu, v Cerkvi povsod ter-pinčeni in ropani, v davkih, ki nas davijo, in v papirnatem denaru, ki nas pogoltuje. Prislužbe, ki jih je Napoleon III storil Italiji s svojimi početji, so čisto podobne prislužbam, ki jih je on storil Franciji, ker jo je pripravil v okolišine, v kakoršnih je sedaj; in prislužbam, ktere je storil sam sebi, kajti z lastnimi rokami si je skopal jamo, v ktero je bil kakor cesar pokopan v oe-danu, in kakor vsednji umirajočnik v Oislhorstu. —
Ha enem teh odgovorov (do florenške okrajne de-pntacije) je podpisan tudi N»poleonoviČ« Tudi v tem telegramu govorita maj k a in sinko „o slavnih službah", ki jih ie „on" storil Italiji. — Nemara je mladi neubrisanec hotel s tim svojemu jetniku — botru v Vatikanu svojo nežno ljubezen razodeti! Zgodaj je pričel!
- ŠfiCftltki škofje so une dni razglasili svojim vernikom navdušen pastirski list zoper kugo in kuž ljivost brezbožnih bukev in časnikov. Ta go reča apostoljska be-eda že sad rodi v švicarski zvezni deržavi. Pijeva družba v Togenburgu je raemo iruzega storila take-le sklepe: 1. z vso gorečnostjo del i, da v nobeno katoliško hišo ne dohaja časnik, kteri iali katoliške naprave, nauke sv. Cerkve zamerzljive dela itd.; 2. hoditi le samo v katoliške gostilnice, po kterih je večina katoliških časnikov ...; 3. povabiti srenjske svčt-ništva, da naj razširjajo t6 njih pravične oklice in načela. — Kako častitljiv zgled dajejo švicarski katoličani mlačnim katoličanom po mnozih krajih, ki brez pomis-lika plačujejo berejo, razširjajo časnike, kteri s satansko potuho išejo zaniČl|ivo storiti vse vse, kar koli je verskega, cerkvenega, katoliškega!
Poslednje naznanila- Osnova za neposrednje volitve je oddana v cesarjevo pisarnico preteklo saboto. Kadar cesar predlogo pretrese, bode ministerski posvet, kte-rernu bode cesar predsedoval, in v kterem utegne osnova dozoreti za predlago pred derž. zbor. —
Iz jutrovega (Bombay-Lahore) je prišlo naznanilo, da so sc ruski in angleški varovanci in zavezniki v Aziji že skavsali. Dva Rusu vdana turkestanska glavarja sta napadla terdnjavi Hissar in Serabad, ju premagala in Angležem vdana poglavarja Rusom izročila, (^e je to res, bi v sedanjih okolišinah poglavarja ne bila mogla Rusa v veči zadrego pripraviti, kakor sta ga s tim činom.
— Iz Rima se piše v „Vtld." za gotovo, da se je bil cesar Napoleon še pred svojo operacijo spovedal in je bil obhajan. Po drugi operaciji pa je smert s tako naglico nastopila, da je mogel le še sv. poslednje olje prejeti. Tudi je res, da n le ob nedeljah, ampak tudi ob delavnikih je v svojem pregnanstvu v Chiselhurst-u hodil k sv. maši, in da je večkrat z velikim sočutjem govoril o hudi osodi Pija IX. (Radi bi slišali tudi, da je kaj preklical, kar je napčno delal, in naj bi cesarica zdaj ne telegrafirala l^ahom, kakošne zasluge da ima njen ranjki mož za povzdigo Italije.)
Kardinal Bonaparte je za Napoleona veliko sv. maš najel. Ta kardinal je ves vdan sv. Očetu. Ko je bil Napoleon francoske vojake (1870) iz Rima vzel, je kardinal Napoleon pisal cesarju iu cesarici: „Ako cesar papeža zapusti, bo Bog njega zapustil. Kar naglo se je s olnila njegova beseda. Kadar so francoski vojaki v Čivita-Verchii (primorskem papeževem mestu) na barko stopali, ravno takrat je bila Napoleonova armada (pervikrat) tepena pri Weissenburgu m Worth-u. — Ali se ne godi slabo tudi drugim katoliškim vladam, ktere so papeža zapustile? —
Iz Ljubljane. Gospod misijonar Cebulj je prišel čez Solnograd in je sedaj v Kranji. Sliši se, da meseca majnika se verne v svoj misijon.
V	Malem logu, pri Loškem potoku, je pogorela hiša J. Debeljaka in skoraj vse drugo pohiš)e in blago.
Y	Krasnji je 30. pros. gosposk potepuh, kakor se v „Nov." piše, zažgal na samotnem stoječo hišo in vse je pogoreio.
di Jem Ti pri meni t
Slabi človek v življenju
Sam ne morem se vbraniti,
Divjim strastim v borenju	4
Tetie Jezus čem prositi,
S svojim varstvom me okleni,
Bodi vedno Ti pri meni!
Mi golfivi svet odpira Pot pogube, na njo vabi, Sercu čednosti zatira; Ti pa name ne pozabi, Vso zvijačnost razodeni, — Bodi Jtzus Ti pri meni!
Kadar zloba nad pravico Močno se šopiri, vstaja, Tvoj presveti uk z resnico Na pomoč naj mi prihaja, Dar da d tša vredno cčni: Bodi Jezus Ti pri meni!
Ko z napuhom serca dvomi, Z nasladnostjo zmaj se bliža, Naj zašije koj svitlo mi Rešnje znamnje sv. Križa, Da pobegne zmaj pekleni; Bodi Jezus Ti pri meni.
Ko terpljenje moje rame Vtrudi, skoraj me zmaguje, Milo Ti ozri se na me ; Tvoja roka naj varuje, Da omagam ne v terpljenji; Bodi Jezus Ti pri meni!
Ko zapuščal bodem revno To zemljo, solzno dolino, Prosim grešnik Te pohlevno, Jezus, upanje edino, Bodi takrat Ti pri meni, V milosti se z mano skleni! —
Mšobrotni riarori.
Za sv. Detinstvo. Neimen. 30 k r. — Z Bevk 1 gl. 40 kr.
Za misijon v Bosni. Iz Mekin 1 gl. 60 kr.
Za bul gorski misijon. Od sv. Lenarta 1 gl.
Za oo. Trapiste v Banjaluki. Neimenovana roka
g1-
Za pogorelce v Starem tergu pri Ložu. Duhovnija Čatež pri Žapl. z g. duhovnim pastirjem vred 3 gl.
Iz dobre roke za mis. g. Buha, za bulg. misijon in za kristjane na Turškem — za vsake 1 cek. skupaj 3 sr. cekine.
Z Bukovšice. Zmenjano 3 gl. 60 kr. in razdeljeno za sv. Očeta, afrik. mis., sv. Detinstvo in za kristjane na Jutrovem.
Za sv. Očeta. Iz Kamnika 1 ces. cekin. — Is Mengša: 1 gl., s prošnjo bi. za srečno zadnjo uro; 1 gl., za spreobernjenje grešnikov. G. J. D. — Čast. g. M. 4 stare petice. — M. Z. 20 kr., prosi sv. blagoslova za dušno in telesno zdravje.
Drugi darovi prihodnič.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in saloiniki: Jožef Blaznikofl dediči v Ljubljani.