SKUPŠČINA OBČINE
LJUBLJANA-ŠIŠKA
Skupno zasedanje                                                          '  '    '
Stev.: l-oe-z/se-n^r''1?^1^1-1!¦            '¦.::"L•'
Datum: 20. 7. 1987      '        \.,,\
ZAPISNIK
11. skupnega zasedanja zborov Skupščine občine Ljubljana-Šiška, kijebilo včetrtek, dne 16. julija 1987 ob 15.30 uri vprostorih SO Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1.
Sejo je pričel in vodil predsednik skupščine, tov. Rado Roter. V sprejem je predlagal naslednji
DNEVNI RED:
1.   Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter poročilo komisijc za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora
2.   Potrditev zapisnika 9. in 10. skupnega zasedanja
3.   Poročilo o spremljanju in izvajanju sanacijskih programov v OZD gospodarstva z izgubami in na meji rentabilnosti po ZR za leto 1986 in informacija o izgubah v I. trimesečju 1987
4.   Poročilo o delu Zavoda za izgradnjo Ljubljane za leto 1986
5.   Problematika nedovoljenih gradenj
6.   Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljubljana-Šiška za obdobje 1985-1986
7.   Predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SRS Sloveniji
8.   Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990
9.   Kadrovske zadeve
Predlagani dnevni red so delegati vseh treh zborov soglasno potrdili.
K 1. točki dnevnega reda:
V  komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili naslednje dele-gate:
-  za predsednika Deleja Floro
-  za člana Mohar Marinko in
-  za člana Kump Rudija
Predsednik komisije, tov. Deleja je poročala, da je od 61 dele-gatskih mest v zboru, na seji prisotnih 36 delcgatov, odsotnost je opravičil en delegat.
V  komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili naslednje dele-gate:
-  za predsednika Brož Toneta              !'
-  za člana Brguljan Silvo in                '¦''¦
-  za člana Merljak Petra
Predsednik komisije, tov. Brož je poročai, da je od 32 delegat-skih mest v zboru, na sejl prisotnih 19 delegatov, en delegat je odsotnost opravičil.
Zaradi odsotnosti predsednice komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora, je poročilo podala tov. Janja Domitrovič. Poročala je, da je od 25 delegatskih mest v zboru, na seji prisotnih 14 delegatov.
K 2. točki dnevnega reda:
Brez razprave in pripomb so delegati vseh treh zborov zapisnik 9. in 10. skupnega zasedanja soglasno potrdili.
K 3. točki dnevnega reda:
Uvodno obrazložitev je podal tov. Saša Sedmak, predsednik Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo občine. Uvod je sestavni del arhivskega zapisnika. V uvodu je predstavil zlasti najnovejše stanje po posameznih organizacijah združenega dela, ki so poslovale z izgubo po ZR za leto 1986, oziroma so poslovale z motnjami. Delegate je tudi seznanil s podatki o rezultatih gospo-darjenja v prvih petih mesecih leta 1987.
Stališča OK SZDL so delegati dobili ha mizo.
Pisne pripombe so posredovale delegacije oziroma konference delegacij: KS Edvard Kardelj, Milan Majcen, Stanežiče-Medno, Preska, konferenca delegacij št. 12 - Aero.
Delegacije KS so zaskrbljene nad stanjem v šišenskem gpsjp<6d|r-
stvu. Predlagajo, da naj se gospodarstvo razbremeni nepotrebnih dajatev in odpravijo sistemski vzroki za probleme pri poslovanju.
Konferenca delegacij št. 12 pa navaja, da so podatki o izvozu v DO Aero TOZD Medvode sicer točni, vendar pripominja, da gre pri tem samo za dircktni izvoz. Zaradi nabave opreme za rekon-strukcijo PS so namreč izvozni neaktivci in so v I. polletju zagotav-Ijali surovine iz uvoza na ta način, da so se posluževali vseh drugih oblik izvoza oz. uvoza. Tako so dejanski podatki o izvozu TOZD Medvode bistveno drugačni in nižji od doseženih v enakem obdobju 1986, kar so tudi predvidevali.
V razpravi so sodelovali delegati konference delegacij št. 8 -Iskra, delegati družbenopolitičnega zbora: Lutovac in Novakova in tov. Cimerman - predsednik OS ZSS, ki je obrazložil stališča občinskega sveta. Poudaril je, da iz poročila izhaja, da v organiza-cijah združenega dela vse preveč zasledujejo finančne kazalce, ni pa v sanacijskih programih strokovnega pristopa - stroka je pre-malo vpeta, sanacija pa je možna ne le z denarnim temveč tudi s strokovnim programom. Tako je treba na strokovnem področju več narediti, če hočemo obdržati dosedanjo strukturo proizvodnje, ker bodo le na ta način izpolnjene vse planske postavke (npr. izvoz).
Svet za planiranje in ekonomsko politiko meni, da pri poskusih saniranja stanja dajejo v organizacijah združenega dela prevelik poudarek kratkoročnim finančnim rešitvam, premalo pa upošte-vajo dolgoročne strokovne usmeritve oziroma ne iščejo strokovnih rešitev.
Osnovne organizacije ZS v tistih organizacijah združenega dela, kjer so pripravili sanacijske programe, morajo le-te ponovno obravnavati in zahtevati od poslovodnih organov take sanacijske programe, ki bi zagotavljali dolgoročne rešitve.
Pozval je delegate, da si v svojih okoljih prizadevajo za izboljša-"tte stanja oz. boljše gospodarjenje, ki je lahko rezultat le skupnih ^'ftaporov. Po razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednje -r"-SKLEPE:
1.   Skupščina sprejema Poročilo o spremljanju in izvajanju sana-rijskih prograraov v OZD gospodarstva z izgubami in na meji rentabilnosti po ZR za leto 1986 in Informacijo o izgubah v prvem trimesečju 1987 s pripombami delegacij, konferenc delegacij, OS ZSS in OK SZDL.
2.   Zbor združenega dela bo tekoče spremljal poslovanje organi-zacij zruženega dela, ki poslujejo z motnjami, prav tako tudi kvaliteto sanacijskih programov, njihovo vsebino v kratkoročnem in dolgoročnem aspektu.
3.   Zaradi zaskrbljujočega stanja na področju zunanjetrgovinske menjave skupščina zahteva, da skupine delegatov za republiško skupščino podprejo zahtevo Izvršnega sveta Skupščine SR Slove-nije za spremembo devizne zakonodaje v smislu povezave ustvarja-nja in uporabe deviz na nivoju OZD in temeljnih bank ter pavezo-vanja in združevanja pravic OZD za plačila v inozemstvu v okviru reprodukcijskih povezav.
Skupščina tudi odločno nasprotuje predlogu Zveznega izvršnega sveta za spremembo zakonodaje o deviznem poslovanju o nadaljnji centralizaciji deviznih sredstev, kar bistveno onemogoča organiza-cijam združenega dela uresničevanje resolucijskih opredelitev na področju ekonomskih odnosov s tujino v II. polletju 1987.
K 4. točki dnevnega reda:
Pri obravnavi te točke sta bila prisotna tudi predstavnika ZIL-a - tov. Ules in tov, Jarc ter predstavnik LUZ-a - tov. Poženel.
O tej točki sta razpravljala tudi IS in OK SZDL - stališče so prejeli delegati na mizo.
Pisne pripombe so posredovale delegacije krajevnih skupnosti oz. konference delegacij:
KS Zgornja Šiška, Na jami, Edvard Kardelj, Preska, Milan Majcen in konferenci delegacij št. 15 - DO Lek ter 20 - SGP Stavbenik.
Delegacije ugotavljajo, da poročilo ne prikazuje dejansko oprav-ljenih nalog za občino Šiška, tudi glede rokov je bilo v preteklosti veliko pripomb na delo ZlL-a. Pogrešajo predloge za racionaliza-cijo in kvalitetnejše delo. Menijo tudi, da bi moral ZIL poostriti nadzor nad novo zgrajenimi objekti in tudi izvajati nadzor pri odpravljanju pomanjkljivosti. Predvsem pri urejanju stavbnih zem-ljišč je ZIL premalo prisoten, kar je povezano tudi z odgovornostjo za realizacijo načrtovanih nalog.
Delegacija KS Zgornja Šiška sprašuje zakaj upravljalec zemljišč v preteklosti ni izpolnil vseh obveznosti do investitorjev, ki so plačali prispevek za urejanje stavbnih zemljišč, zakaj niso izpol-njene obveznosti investitorjev na osnovi pogodb o plačilu prispev-kov k stroškom za urejanje zemljišča v celoti in zakaj se ti stroški fle izterjajo. l;l'' Konferenca delegacij št. 15 - DO LEK meni, da upravljalec
zemljišč ni izpolnil obveze do Lck-a v zvezi s prodajo kupljcnega zemljišča na Celovški 135. Predlagajo, da se poročilo dopolni in sc jim določi rok za izpolnitev obveznosti.
Konlerenca delegacij št. 20 - Stavbcnik - sprašujc, kaj pomcnijo sredstva za prenos v leto 1987 (tč. 3.2. - urcjanje stavbnih zcm-ljišč). saj iz gradiva ni razviden datum obračunavc vrcdnosti.
V razpravi so sodelovali delegati: KS Edvard Kardelj, Milan Majcen, KD št. 12 - Stavbenik, tov. Rotcr. Lutovac in predstav-niki ZIL-a.
Delegati so bili mnenja, da ZIL v poročilu ni samokritično ocenil svojega dela, zlasti pa so mu očitali presplošnost in nekon-kretnosl. Zahtevali so, da naj predlagatelj poročilo dopolni s točnimi podatki o številu pogodbcno sklenjcnih nalog, z navedbo katere so bile oziroma niso bile v določenem roku opravljenc in zakaj ne. ter koliko sredstcv je bilo vložcnih.
Delegat KD št. 12 - Stavbenik je zlasti kritično ocenil vlogo in delo ZIL-a na področju stanovanjske gradnje (zamujanje s pri-pravo dokumcntov. odsotnost vsakršne racionalizacije gradnjc in novih tehnologij ipd.).
Predstavniki ŽIL-a so se strinjali, da bo zavod posredoval SO dopolnjeno poročilo s programi, ki jih pripravlja in siccr rokovno opredeljenimi.
Po razpravi so delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli na-slednje
SKLEPE:
1.  Skupščina ugotavlja, da ZIL pri izvajanju nalog s področja urbanističnega načrtovanja, pridobivanja in urcjanja stavbnih zem-Ijišč ter organiziranja in nadzorovanja stanovanjske gradnje in prenove v letu 1986 ni v celoti realiziral vseh nalog. Poročilo o delu ZIL-a v letu 1986 ni izdelano tako, da bi Iahkoocenili, katera dcla so bila opravljena tcr katerih nalog ZIL nt izdelal in iz kakšnih vzrokov. Poročilo ne nakazuje ustreznih rešitev za bolj učinkovito reševanje perečih problemov v prihodnje, še zlasti na področju nalog uvbanizma in izdelave prostovskih izvedbenih aktov.
2.   Skupščina ugotavija, da ZIL kol dclovna organizacija navz-ven deluje neusklajeno (čeprav je kot mctoda sodelovanja uveljav-Ijena stjokovna koordiriacija med TOZD v DO ZIL in Komitejcm za urejanje prostora občine Ljubljana-Šiška). Posledica tcga je nepravočasno in neučinkovito izvajanje nalog s področja dela ZIL-a, kar povzroča težave naročnikom. upravnim organom in uporab-nikom.
3.   Zato skupščina prcdlaga, da IS prouči možnost sodelovanja z drugimi strokovnimi službami oziroma organizacijami, šc posebej na področju izdelave prostorskih izvedbenih aktov.
4.   Sklad stavbnih zemljišč, ki opravlja vlogo naročnika izdelave prostorsko izvedbenih aktov, naj v pogodbah obvczno oprcdeli take pogoje, ki bodo zagotavljali kvaliteto in rok izdelave nalog in plačilo storitev v odvisnosti  od  opravljenega dela.  To  lahko pomeni plačevanje visokih pcnalov, izplačilo zadnje tranše, ko bo izdelan prostorski izvedbeni akt potrjen, ali kakšno drugo obliko. s katero bo izdelovalec vezan in ob tem tudi zainteresiran za kvali-tetno in hitro opravljanje naročenih del.
5.  Sklad stavbnih zemljišč naj v procesu priprav in gradnje stanovanjskih objektov v posameznih soseskah v občini Ljubljana-Siška, za katere so prostorski izvedbeni akti že izdelani ali so v fazi sprejemanja, aktivneje in učinkoviteje rešuje probleme nadomeš-čanja zaradi poselitve odvzetih kmetijskih zemljišč tistim kmctom, ki so tržno usmerjeni in jim predstavlja zemlja pretežni vir do-hodka.
Ker je ZIL pooblaščena strokovna služba Sklada za urejanje stavbnih zemljišč skupščina zahteva, da ZIL v sodelovanju s Kme-tijsko-zemljiško skupnostjo občine Ljubljana-Šiška učinkovito izvedc svoje naloge na tem področju. Prav tako mora ZIL v čimkrajSem možnem času pripraviti seznam (register) nadomest-nih gradenj v občini Šiška, ki so vezane na nemoteno realizacijo dolgoročnih ciljev družbenega plana občine Šiška in mesta Ljub-Ijane, ki se nanaSajo na infrastrukturne objekte, oz. pomembnejše posege v prostor (hitra železnica, avtoccsla . . .).
6.   Skupščina daje pobudo Skupščini mesta Ljubljane, da zadolži pristojne službe, da dograde predpise in metodo zaračunavanja poprečnih stroškov za urejanje zemljišč, za posamezna območja urejanja pa pripravijo oceno teh.stroškov.
7.  ZIL naj letno poroča skupSčini o svojem delu in izvajanju nalog za potrebe občine. Poročilo dopolnjeno s pripombami iz današnje razpravc, pa naj ZIL posreduje v ponovno razpravo skupščini v IV. trimesečju 1987.
K 5. toiki dnevnega rcda:
Izvršni svet je do te točkc zavzel naslednja stališča:
1. Izvršni svel sniatra, da poročilo prikazuje vzroke, ki povzro-
čajo nedovoljene gradnje, njihov obseg in način preprečevanja
nedovoljenih gradenj.
2.   Izvršni svet meni, da so predlogi sprejemljivi, zato jih ic treba v celoti izvajati.
V ta namen izvršni svct nalaga Komiteju za urcjanje prostora, da tekoče in aktivno sodeluje z Mestno upravo inšpekcijskih služb mesta Ljubljane tako glede registriranja ncdovoljcnih gradcnj, kot tudi poročanja oziroma možnosti pridobitve zahtevanih usteznih dovoljenj.
3.   Izvršni svet poziva vse krajevne skupnosti, da ob začetku ncdovoljcnih gradenj in drugih nedovoljenih posegov ,v prostor o teh obvcste Mestno upravo inšpekcijskih služb ali komitc za urcja-nje prostora občine Ljubljana-Šiška.
Stališča OK SZDL so delegati dobili za mizo.
Pisnc pripombe so posredovale delcgacije krajcvnih skupnosti:
Na jami, Edvard Kardelj, Prcska, Milan Majcen, Komandanta Staneta I, II in III, Sora ter Hinko Smrckar.
Delegacijc pripominjajo, da so črne gradnjc povezanc izključno z nesprejemljivo dolgo pripravo prostorskih izvcdbenih aktov, kar blokira gradnjo. Za to so krive strokovne službe občine in mcsta ter ZIL. Ob tcm KS Sora sprašuje, kdaj bodo za mcdvoški bazen razgrnjeni prostorski ureditveni akti.
Problematika nedovoljenih gradenj bi morala biti prikazana ločeno za družbeni in zasebni sektor tcr po KS.
Menijo, da so predlogi Komitcja za urejanje prostora sprcjem-Ijivi, vendar bi morali spremeniti prioritcto v zaporedju ukrepov: najprej urejanje dokumentacije, nato preventivni ukrcpi in takojš-nja intcrvencija, kar pomeni intcnzivnejši nadzor, rušcnje pa niora biti temeljito pripravljeno. Predvsem pa je za izvajanje predlogov pristojen Komite za urejanje prostora ozirpma njegovi strokovni delavci.
Poudarjajo tudi nujnost večjega sodelovanja Komiteja za ureja-nje prostora, krajevne skupnosti in inšpekcijskih služb.
V razpravi so sodelovali tov. Roter, Ogorelcc in delegatka konference delegacij št. 20 - Stavbenik, ki je opozorila, da jc treba poročilo dopolniti s problematiko rušenj in zidave v stanovanjskih blokih, kar tudi sodi v črno gradnjo.
Po razpravi so delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli na-slcdnja
SKLEPA:
1.  Skupščina sprejema Informacijo o problematiki nedovoljenih gradenj v občini Ljubljana-Šiška s predlogi Komiteja za urejanje prostora in pripombami delegacij ter iz razprave.
2.  Za doslednejši  nadzor nad  nedovoljenimi gradnjami  naj Komite za urejanje prostora tekoče in aktivno sodeluje z Mestno upravo inšpekcijskih služb, krajevne skupnosti pa naj o takšnih gradnjah obveščajo Mcstno upravo inšpekcijskih služb mesta Ljub-ljane.
K 6. točki dnevnega reda:
O tej točki je razpravljal Izvršni svet, ki nitna pripomb in se strinja z ugotovitvami in zaključki komisije. Poslovodne in samou-pravne organe v OZD pa poziva, da vlože več naporov in sredstev za izobraževanje, tako da bi večino svojih kadrovskih potreb pokrivali iz vrst svojih štipendistov in dodatno ob delu in iz dela izobraženih lastnih kadrov.
Stališča OK SZDL so delegati dobili na mizo.
Tov. Curk - vodja občinske kadrovske službe je pojasnil, da poročilo zajema večino OZD (okoli 80 % zaposlenih v občini). Komisija za spremljanje uresničevanja DD o kadrovski politiki bo jeseni razpravljala o vseh pripombah in predlogih danih k poročilu in pripravila akcijski program ter ga posredovala skupščini.
Pisne pripombe so posredovale delegacije krajevnih skupnosti: Preska, Milan Majcen, Edvard Kardelj, Komandanta Stancta I, II in III, Litostroj, Medvode ter Ljubo Sercer.
Delegacije ugotavljajo in predlagajo:
-  da je treba več pozornosti posvečati kadrovanju v organih KS in DPO,
-  dajejo pobudo. da naj vse DO, kjer imajo pogoje, ustanovijo komisije za odlikovanja,
-  da je v kadrovskih službah premalo mladih z ustrezno izo-brazbo in delavci z neustrezno kvalifikacijo zasedajo odgovorna mesta,
-  zaskrbljujoče je dejstvo, da je le 13 % OZD pripravilo plan kadrov za leto 1987,
-  kTitizirajo neuspešnost pri izobiaževanju na kar vpliva tudi »priznavanje z delom pridobljenih izkušenj.«
Brez razprave so delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1. Skupščina sprejema Poročilo o uresničevanju dmžbenega dogovora o oblikovnju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljubljana-Šiška za obdobje 1985-1986 s stališči IS, OK SZDL,
pripombami delegacij, katere naj predlagatelj poročila upošteva pri svojem nadaljnjem delu.                                      i; : j
2. Skupščina sprejema predlog predlagatelja, da ji bb na osnovi pripomb pripravil akcijski program, ki ga bo Skupščina občine Ljubljana-Šiška obravnavala do konca leta 1987.
K 7. točki dnevnega reda:
O tej točki je razpravljal izvršni svet - na predlog ni imel pripomb - skupščini pa je predlagal sprejem akta v predložencm besedilu.
Pisne pripombe so posredovale delegacije krajevnih skupnosti Vaše-Goričane in Hinko Smrekar.
KS Vaše-Goričane predlaga, da se OD funkcionarjev oblikuje glede na inflacijo in sicer v obratnem sorazmerju z inflacijo.
KS Hinko Smrekar pa je posredovala pripombo k 6. členu, in sicer - delegacija nasprotuje določbi tega člena, da se prizna po 0,5 % OD za vsako končano leto, saj meni, da je dodatek za minulo delo že zajet v naslednjem členu.
-  K 7. členu - pripominja, da je besedilo nerazumljivo.
-  K 10. členu - delegacija meni, da bi moralo biti bolj precizno določeno, po kakšnih kriterijih bo komisija usklajevala višino povračil za matenalne stroške.
Pojasnila je podal tov. Curk.
Brez razprave so delegati z dvema vzdržanima glasovoma v zboru združenega dela, enim vzdržanim glasom v zboru krajevnih skupnosti in enim vzdržanim glasom v družbenopolitičnem zboru sprejeli naslednji
SKLEP:
Skupščina sprejema Predlog sprememb in dopolnitev družbe-nega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji.
K 8. točki dnevnega reda:
Uvodno obrazložitev je podal tov. Peter Hočevar - predsednik izvršnega sveta. Uvod je sestavni del arhivskega zapisnika.
Svet za planirarvje in ekonomsko politiko pri Občinskem svetu Zveze sindikatov podpira predlagane spremembe in meni, da širši družbeni interes nikakor ne sme in ne more biti oškodovan na račun ozkega lokalncga ali celo osebnega interesa posameznikov.
Stališča OK SZDL so delegati dobili za mizo, prav tako tudi stališča statutarno-pravne komisije.
Pisne pripombe so posredovale delegacije krajevnih skupnosti oz. KD: Milan Majcen, Edvard Kardelj, Ljubo Šercer, Hinko Smrekar, Litostroj, Sora, Bratov Babnik. Vaše-Goričane, Šentvid in konferenca delegacij št. 10 - Donit.
KS Sora: Pogreša poročilo o poteku ustavnega spora glede industrijske cone v Preski in zahteva, da skupščina občine pred-stavi širši družbeni interes za razvoj medvoškega bazena Ustav-nemu sodišču ter obsoja ozke lokalistične interese.
¦ KS Hinko Smrekar: Nasprotuje oženju cone za servisno in obrtno dejavnost zaradi lokacije Doma varnosti v Kosezah.
KS Šentvid: Soglaša s predlaganimi spremembami družbenega plana. Zahteva pa da je treba upoštevati tudi pripombe krajanov pri izdelavi lokacijskih načrtov ter postaviti ostre zahteve pri zaščiti okolja, tako hrupa kot onesnaževanja. Podpira tudi pobudo kraja-nov Novih Poljan za spremembo družbenega plana, in sicer da se bodoči prostorski razvoj ureja z ustreznim prostorskim dokumen-tom t. j. prostorskini urbanističnim planom ranga zazidalnega načrta ali urbanističncga reda, ter da se ta predlog za spremembo družbenega plana občine vključi v naslednje spremembe DP za obdobje 1986-1990.
Ostale pa izražajo pomisleke in pripombe glede povečanja hrupa, širitve rekreacijskih površin na račun kmetijskih površin in uničevanja gozdov.
Delegat krajevne skupnosti Gunclje-Male Vižmarje je poudaril, da krajani ne bodo podprli gradnje hitre železnice dokler ne bo izdelana kompleksna študija o hrupu in drugih morebitnih stran-skih učinkih oziroma posledicah gradnje.
Predsednik Komiteja za urejanje prostora, tov. Ogorelec je pojasnil, da hitra železnica ni stvar razprave o spremembah druž-benega plana, čeprav je le-Ia v dveh variantah vrisana v kartah. Razprave o hitri želcznici bodo tekle šele v okviru razprav o zazidalnih načrtih.
Tov. Budihna je menila, da je treba na vsak način ohraniti kmetijsko zemljo za obdelavo, prebivalstvo pa koncentrirati tam, kjer zemljišča niso interesantna za kmetijsko proizvodnjo.
Pri urejanju prostora je potrebno obravnavati Ljubljano kot celoto.
Po razpravi so delegati z dvema glasovoma v zboru krajevnih skupnosti sprejeli naslednje
SKLEPE:
1.  Skupščina sprejema Osnutek sprememb in dopolnitev druž-benega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990.
2.  Skupščina daje osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana v javno razpravo, ki traja do 19. septembra 1987.
3.   Skupščina imenuje delovno telo, ki bo spremljalo in poročaio o javni razpravi, v sestavi:
-  Masterl Alojz - delegat zbora združenega dela ' - Šilc Jože - delegat zbora krajevnih skupnosti
-  Vukašin Lutovac - delegat družbenopolitičnega zbora
-  Sedrnak Saša — predstavnik IS
-  Ogorelec Peter - predstavnik IS.
4.   Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 se objavi v Občinskem glasilu SZDL - Javna tribuna.
5.   Vsi predlogi, pripombe in vprašanja, posredovane na današ-nje zasedanje in iz javne razprave se posredujejo predlagatelju gradiva, da jih prouči in upošteva pri pripravi predloga oziroma obrazloži tiste, katerih ne bo mogel upoštevati.
K 9. točki dnevnega reda:
Pisni pripombi sta posredovali delegaciji krajevnih skupnosti:
PRESKA: po mnenju delegacije kadrovske zadeve niso najbolj primerne, saj pri tem niso upoštevane opredelitve družbenega dogovora o kadrovski politiki.
NA JAMI: predlagajo popravek, in sicer:
Tov. Vinko Rakovec ni predsednik Društva invalidov Ljubljana-Šiška, temveč Zveze društev invalidov mesta Ljubljane.
Brez razprve so delegati vseh treh Zborov soglasno sprejeli naslednje
SKLEPE:
1.  Tov. Vinko Rakovec, član delegacije KS Na jami za delegira-nje delegatov v DPS, se kot delegat občine Ljubljana-Šiška imc-nuje v svet Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar.
2.  Tov. Matej Mulej, delegat KS Hinko Smrekar se kot delcgat SO imenuje v Svet železniškega srednješolskega centra Ljubljana.
3.  Tov. Marion Sikst, delegat KS Hinko Smrekar se kot delegat SO imenuje v Svet ŽG ŽSC TOZD Železniška srednja šola Ljubljana.
Skupno zasedanje je bilo končano ob 17.30 uri.
Sekretar skupščine Taljana KOMAC, I
Predsednik skupščin Rado ROTER, I. i