Slev 107. T UffiM, v CelrteS ffns n. mala m. v Naročnina i u državo SHS: H ooio lato »apraj Dlu.120"— u j»«i UU „ .. , 80-— sa 6*trt lata „ .. „ 30 — Ba en m «**r. „ .. „ 10'— za inozemstvo: oaloleino.....Din. 2'6-— menečno • • • i • «1 18-_ == Sobotna izdaja: = t Jnflow»»i)l. . . Din. 15'—. v Inozemntvu ... „ 35-— Posamna šlev. 75 par. Leio L. ss Cece lnieratem:s Knestolpna potUaa vrata maUi oglasi po K 4'— ta K 6 -J veliki oglasi nad «3 mm vV šlae po K S —, poslana iti) po K 12 —. Pri večjem naročilo popust. Izhaja vsak dan IzvzomSl' ponedeljka ln dnara po pral* nlku ob 5. url z j str a j. Besečna priloga: Vestirtk SKH. Poštnina plačana v joloM __Uredništvo ja * Kopitarjevi ultot Stev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se na sprejemajo. (Jredn. tale!. štv. 50, apravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hran. Ijabljanske št. 650 sa naročnino ln št 349 sa oglase, sagreb .9.011, sarajev.7563, praške In danaj. 24.797 Avtonomisti prodirajo. Z mogočno samozavestjo so glasovali vladni poslanci za centralistično ureditev države in jo proglašali kot najvažnejšo pridobitev za konsolidacijo države. Velikanska večina prečanskega prebivalstva pa je bila druzega mnenja in izkušnje do danes ji dajejo prav. Vidovdanska ustava je bila v narodni skupščini sprejeta le z glasovi srbske parlamentarne večine in malim številom prečanskih vladnih poslancev. Parlamentarni zastopniki prečanskih pokrajin, med katerimi je bila ogromna večina proti centralistični ustavi, so bili preglasovani. Vidovdanska ustava torej ni izraz volje pretežne večine ljudstva, ne v celotni državi, še manj pa v prečanskih pokrajinah. Radičeva skupina in komunisti, katerih mandate je vladna večina v skupščini razveljavila, ne da bi izvršila nadomestne volitve, sta bili, kakor znano, proti centralistični ustavi. Ako ti dve skupini štejemo, kar je popolnoma pravilno, med opozicijo, je tvoril muslimanski klub jeziček na tehtnici. Ne iz ustavnih, marveč iz drugih dovolj znanih ozirov se je tedaj odločil muslimanski klub v nasprotju z avtonomistič-nim programom stranke glasovati za centralistično ustavo. Jedva je bila centralistična ustava pod streho, se je v vladnih strankah samih začel pojavljati vedno glasnejši odpor proti izvedbi centralistične ustave. Med Srbijan-ei samimi je nastopil St. Protič za sporazum s proticentralističnimi skupnami, v demokratskih vrstah je zastavil pero proti centralizmu dr. Milan Roje, ki je prej glasoval za vidovdansko ustavo, in se proglasil za prepričanega in odločnega avtono-lista. Celo načelnik Jugoslovanske demokratske stranke Ljuba Davidovič je čutil potrebo izjaviti v svojem ljubljanskem govoru, da so demokratje za državno edin-stvo ne pa za centralizem. V Sloveniji je postalo avtonomistično geslo naravnost politični trumf in je privedlo v Slovensko ljudsko stranko še tiste zadnje ostanke ljudstva, ki so po svojem kulturnem naziranju spadali v SLS, pa so se po raznih demagogih pri zadnjih volitvah dali speljati v SKS. Tega se dobro zavedajo vsi odkriti in prikriti centralisti in zato odobravajo nastop raznih demagogov, ki skušajo pozornost javnosti odvrniti od glavnega in realnega političnega vprašanja — borba proti centralizmu — z raznimi več ali manj danes neaktualnimi vprašanji, samo da bi okrnili mogočno avtonomistično falango Slovenske ljudske stranke. Tudi v vrstah Hrvatskega bloka se je začela avtonomistična struja najresneje upoštevati in se smatrajo parlamentarni zastopniki avtonomističnih strank za poklicane posredovalce med dvema ekstremoma, to je med vladnimi centralisti in Hrvatskim blokom. Najvažnejši pojav v borbi za avtonomijo v zadnjem času pa je odločni avto-nomistični pokret skupine dr. Spaha v muslimanskem klubu. Nasproti si stojita skupina dr. Spahe in skupina dr. Karamehme-doviča. Prva zastopa iz načelnih razlogov stališče, da mora muslimanski klub zapustiti svojo dosedanjo škodljivo oportunisti-čno taktiko, ki je načelno povdarjala avto-nomistični program jugoslovanske muslimanske organizacije, v praksi ga je pa zatajevala in podpirala centralistično vlado in njen koruptni režim, ki izvaja srbsko plemensko hegemonijo nad Hrvati in Slovenci. Skupina dr. Spahe je apelirala na osrednji odbor Jugoslovanske muslimanske organizacije, ki je odobril stališče dr. Spahove skupine. 36 zastopnikov je glasovalo zi izstop poslancev J. M. O. iz vladne koali-eije, proti pa samo 13, pa še med temi so bili samo trije delegati, ostali so bili poslanci, kar je jasen dokaz, da muslimani odklanjajo politiko Karamehmedoviča. Poraženi pristaši vladne politike so apelirali na zbor zaupnikov J. M. O., ki naj prihodnji pondeljek končnoveljavno odloči. Poznavalci razmer zatrjujejo, da je dr. Spahu zmaga na zboru zaupnikov zagotovljena. Posledica tega bi bila, da bi morali vladni poslanci odložiti mandate in bi muslimanski klub v celoti stopil v protivladno opozicijo. Zdi se nam v tem slučaju popolnoma naravno, da bo muslimanski klub stopil .v kontakt z najmočnejšo avtonomistično parlamentarno skupino, z Jugoslovanskim klubom, da se avtonomistična politika ojači in avtonomistično smeri koncentrirajo. »Narodna Politika«, glasilo Hrvatske pučke stranke, pledira celo za avtonomi-stični blok vseh avtonomistično usmerjenih skupin v narodni skupščini in priznati moramo, da bi tak blok avtonomistično misel samo ojačil in njeno brezdvomno konečno zmago samo pospešil. Od leve in desne se množijo glasovi, ki odobravajo avtonomistični program, ker je realen in sicer edino realen. Federalistični program Hrvatskega bloka hrvatski avtonomisti ravno s hrvatskega plemenskega stališča odklanjajo kot nesprejemljiv, ker napeljuje vodo na mlin velesrbskemu programu, dasi v besedah lepo zveni in upliva na množice. Za izvedbo centralistične Belgrad, 10. maja. (Izv.) Ministrski svet je sklenil sprejeti predlog ameriške skupine bank, ki nam je ponudila posojilo. Posojilo se mora vrniti v 40 letih. Ministrski svet je pooblastil finančnega ministra, naj dokonča pogajanja s to skupino. Belgrad, 10. maja. (Izv.) Ponudba skupine ameriških bank Blero, ki jo je vlada sprejela, znaša 100 milijonov dolarjev. Vlada je pooblastila finančnega ministra, cla iz-gotovi končno besedilo pogodbe s to bančno skupino, ki jo bo potem podpisala. O ostalih ponudbah ministrski svet ni raz- JUGOSLOVANSKI KLUB PROTI UKI-NJENJU SOCIALNEGA MINISTRSTVA. Belgrad, 10, maja. (Izv.) Poslanci Go-stinčar, dr. Šimrak in dr. Gosar so vložili vprašanje na ministrskega predsednika radi razširjevanja vesti, da se ima ukiniti ministrstvo za socialno politiko. V svojem ustave pa se v narodni skupščini niso mogle sporazumeti niti centralistične parlamentarne skupine in so prepustile sklepanje o zakonu o razdelitvi države na oblasti vladi, da s kraljevo uredbo odredi razdelitev države na upravne oblasti. Kralj sam je podpis tega v centralistični ustavi sicer predvidenega absolutističnega aleta odklonil, vlada je pa zakon objavila v kraljevi odsotnosti. Po vseh in povsod veljavnih načelih v parlamentarnih monarhijah bi morala vlada še isti dan odstopiti, česar pa centralistični vlastodržci seveda niso storili. Je pa to vendar zelo viden znak centralistične slabosti. Avtonomistični program pa pridobiva dan za dnem, dokler ne bo kljub centralističnemu absolutizmu in intrigam posameznih demagogov, ki bi radi oslabili avtonomistično falango, tudi zmagal. pravljal, ker niso pripravne. Vlada je hkrati pooblastila finančnega ministra, naj na podlagi pogodbe takoj izda čeke v znesku 10 milijonov dolarjev v gotovini, petnajst milijonov dolarjev pa naj porabi za investicijo. Ostali znesek naj se stavi vladi na razpolago. Ves znesek bo vlada dobila, ko za-de*.o potrdi narodna skupščina. Od 10 milijonov dolarjev v gotovini se porabi 60 % na domačih borzah za izboljšanje tečaja dinarja, 40 % pa za nabavo potrebščin v inozemstvu. vprašanju navajajo poslanci Jugoslovanskega kluba, da bi pomcnjalo ukinjenje tega ministrstva kulturen škandal naše države pred vsem svetom. Darujte za gladujoče v Rusiji! Demokratska prUotoija. Iz št. Ilja v Slovenskih goricah so nam poroča: Kakih metod so zmožni naši demokrati, razsvetljuje sledeči slučaj: Prebivalci v obmejnih občinah okoli Št. Ilja so smeli dozdaj voziti svoje žitne pridelke in hlode na avstrijske mline in žage preko moje. Pri prekoračenju meje se je vršila vedno stroga kontrola. Prebivalci teh občini so navezani na te mline in žage, ker daleč na okrog ni zadovoljivih mlinov, žag pa sploh ne. Cele Slovenske gorice nimajo niti enega mlina, ki bi deloval s ceno vodno silo. Pred meseci pa je carinama v Mariboru kratkomalo prepovedala voziti na mline in na žage. Med ljudstvom je nastalo strašno razburjenje. Gre za najvitalnejšo potrebe teh prebivalcev. Zato se je pred tedni podala večja deputacija obmejnih občin h glavni carinami v Mariboru, da izroči spomenico v tej zadevi in prosi nujno, da se prošnji glede obmejnih mlinov in žag ustreže. Vodil je deputacijo sam šef mariborskega okraja, okrajni glavar dr. Lajnšic. Med tem sta tudi poslanca Roškar in Žebot pri ravnateljstvu za carine v Belgradu intervenirala v tej zadevi in predložila obširno dobro utemeljeno spomenico. Carinski upravnik v Mariboru jo zastopnikom deputacijo odgovoril, da se hoče na licu mesta samo teh potrebah obmejnega ljudstva informirati, še tisti dan so se peljali zastopniki deputacijo s carinskim upravnikom, izvedenci in -z zastopnikom okrajnega glavarstva, vladnim tajnikom dr. Mulačkom, na mejo. Vsem drugim članom deputacijo se jo reklo, naj se zberejo tik ob meji, da bodo na licu mesta povedali svoje težnje in zahteve me-rodajnim organom. Zastopniki deputacije so si med tem pogledali nekatere mline v Slovenskih goricah ob državni cesti, o katerih so se lahko prepričali, da so za tukajšnje potrebe nezadostni in nezadovoljivi. Popoldne okoli tretje ure prido zastopstvo in merodajni krogi na mejo, kjor je čakala velika množica ljudi, da pove kako težko čaka, da se zopet dovoli voziti na mline in žage. Razgovor se je vršil čisto mimo in dostojno, mogočo, da je tuintam padla kakšna bolj ostra beseda, pa popolnoma upravičena. Navzoči so bili tudi orož-niški postajevodja iz Št. Ilja, narodni poslanec Žebot, domači župnik in Mermolja. Carinski upravnik mariborski, neki Petrovič, je obljubil prošnjam obmejnega prebivalstva ustreči. Par dni po tem dogodku pa prinese demokratski »Tabor« v Mariboru popolnoma lažnivo, iz trte izvito poročilo o tem dogodku pod napisom: »Klerikalni napad na mejo.« V celem poročilu ni ena beseda resnična. »Tabor« piše» kako je general Žebot z župnikom in kaplanom, katerega pa še zraven ni bilo, izvršil protidržavni napad na obmejne čete, kako so Wranglovci grozili, da začnejo streljati, kako se je moral general Žebot umakniti, kako je hotel vse Wranglovc0 pobiti itd., sploh v živih barvah popisuje, kako se je vršila na meji demonstracija državi nevarnih temnih elementov proti Jugoslaviji. To lažnivo poročilo, ki se sliši kakor zgodba iz »Tisoč in ena noč«, se j0 poslalo na orožniško nadoblast v Maribor, na pokrajinsko upravo v Ljubljano in n a vsa ministrstva vBelgrad. Vršile so se veliko preiskave, pa gospodje so sel vsi osmešili in blamirali. Cela reč pa ima le žalostne posledice. To lažnivo poročilo »Tabora« je obmejnemu prebivalstvu silno škodovalo, ker v Belgradu verujejo podlim denuncijacijam teh demokratskih izdajio slovenskega naroda. Kar zdaj pride, pa ni mogoče, da bi se zgodilo med Culukafri, pač pa je mogoče v Jugoslaviji: Mariborski glavni carinik Petrovič, ki je obljubil obmejni deputaciji, da hočo njihovim prošnjam ustreči, je par dni po onem obmejnem dogodku poslal v Belgrad vse akte V tej zadevi s kratko opombo: »Se ne smo ustreči, so sami tihotapci« in prilo/jl ono lažnivo poročilo »Tabora« debelo podčrtano. Vidi se, kakih grdobij se poslužujejo demokratje, da le delajo proti interesom ljudstva. Cela akcija ubogega obmejnega ljudstva je vsled tega postopanja brezvestnih demokratov za dalj časa padla v vodo. »Taborovo« lažnivo poročilo so prinesli tudi drugi slovenski in srbski de-listi in tudi nemški avstrijski listi so pisali o »pobudah« na njpji in pjcaU cjiUm potoni Ziinanje posojilo sklenjeno. železniški minister zahteva S milijard. NA HRVATSKEM ENA OBLAST PREMALO. Belgrad, 10. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o zahtevi prometnega ministra, naj se v proračun za njegov resort vstavi znesek 8 miljard kron, torej 4 in štiri petine mil-•arde več, kakor znaša dosedanji proračun. Zastopnik finančnega ministrstva je izjavil, da ne more najti kritja za ta izda- tek. Zadeva se jc odgodila na kasneje, — Nato je ministrski svet razpravljal o upravni razdelitvi države. Ugotovilo se je, da je treba na Hrvatskem ustanoviti še eno oblast, namreč varaždinsko. Bačka naj se združi s Sremom, le nekateri okraji v Sre-mu naj se priklopijo osješki oblasti. proračun. Belgrad, 10. maja. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o državnih dohodkih. Iz poročila sekcije je razvidno, da odklanja davek na imovino in 100 odstotno doklado na vse davke in da dela na izenačenje vseh davkov v vseh Eokrajinah na podlagi novega davčnega za-ona, ki stopi v veljavo s početkom prihodnjega proračunskega leta. Sekcija predlaga, naj se uprave državnih rudnikov, gozdov in tovarn vodijo bolj komercijclno, da se naj odstranijo administrativne formalnosti in tako dohodki povečajo. V to svrho predlaga, naj se izvoli poseben odbor, ki naj prouči razmere in stavi konkretne predloge. Neplačani dolgovi vojnega ministrstva znašajo 514,533.669 Din, obresti za ameriško posojilo 300,000.000 Din, dolg za ameriški petrolej 50,000.000 Din, dolgovi ministrstva za promet 750,000.000 Din, dolgovi v Sarajevu, Lepoglavi in na Dunaju pa 70,000.000 Din. Za te dolgove je osnovan reparacijski proračun, ker se ti dolgovi ne morejo plačati iz rednega proračuna. Za pokritje je predvidena 50 odstotna carina na luksuzne predmete, ki naj bi prinesla 150,000.000 Din. Nadaljno pokritje bi se doseglo iz prihrankov pri posameznih ministrstvih in vsot, ki so bile posojene v svrho prehrane posameznim pokrajinam in gospodarskim društvom in ki se imajo vrniti. Predsednik finančnega odbora dr. Veljkovič je izjavil, da si je vlada izposodila iz reparacijskega fonda 1.200 milijonov Din, ki se morajo vrniti. Dohodki znašajo 5.950,000.000 Din, izdatki pa 6.100 milijonov Din tako, da naše državne finance ne izgledajo najsijajnejše. V debati so sodelovali samo člani vladnih strank. Črnogorski poslanec Radonič je predlagal, naj se uvede davek na vojne dobičke pri trgovcih v Srbiji, ki so obogateli med vojno. Razprava se bo nadaljevala pojutrišnjem. Francija ne odneha. Pariz, 10. maja. (Izv.) »Cablogramme« poroča o včerajšnji seji ministrskega sveta: Ministrski predsednik Poincare je podal pojasnilo o posvetovanjih glede ruske spomenice. Izjavil je, da je prejel od Theu-nisa zagotovilo, da Belgija ne sprejme sporazuma o načelnih temel ih sedanjih pogajanj. Celo ako bi se zgodilo nasprotno, meni ministrski predsednik, da bi Francija morala tudi sama odkloniti svoj podpis pod spomenico. Ministrski svet je soglasno odobril to stališče ministrskega predsednika Poincareja. Poincare je dejal dalje, da potekajo oficielna pogajanja o reparacijah za Francijo ugodno, da pa se konfe- renca v vprašanju finančne kontrole ni ozirala na francoske zahteve. Ministrski predsednik je zastopal stališče, da je ta kontrola neobhodno potrebna in da bi Francija v slučaju, da se njenim željam ne ugodi, ukrenila potrebno tudi brez sodelovanja zaveznikov. Tudi s tem stališčem se je ministrski svet docela strinjal. Po sklepu ministrskega sveta je poslal ministrski predsednik Poincare ministru Barthouju daljšo brzojavko, v kateri ga obvešča o zagotovilu belgijskega ministrskega predsednika Thcunisa in mu poroča o sklepih francoske vlade. veljamo obmejni Slovenci za državno-ne-varne elemente, ki smo si zaslužili šikaniranja od strani vlade. Nebvaležnost je plačilo sveta. Izvedeli smo, da se je od mero-dajne strani skušalo »Tabor« prisiliti, da prinese popravek in da se korigira mnenje o nas ter prinese resnično poročilo o onem obmejnem dogodim. Pa vse zaman. Zdaj pa se vprašajte, kdo izpodkopuje zaupanje v državo pri ljudstvu in ugled države v zunanjem svetu? V. G. V 92. številki »Službenih Novin« z dne 28. aprila je izšel zakon o oblastni in okrajni (srezkij samoupravi, ki ureja posle bodoče samoupravne oblasti in okrajev, kakor je bila predvidena v centralistični vido vdanski državni ustavi. Obenem b tem zakonom je v isti številki »Službenih Novin« razglašen tudi zakon o razdelitvi države na oblasti. Po tem zakonu je Slovenija razdeljena na dve oblasti, ljubljansko in mariborsko oblast. Ljubljansko oblast tvori bivša Kranjska razven občin Motnik, Trojane in Špitalič, dalje sodni okraj Laško razven občine Št Rupert, sodna okraja Sevnica in Brežice ter občine Veliki Kamen in Mrčna Sela iz Kozjanskega sodnega okraja ter občina Kastav v Istri. Mariborsko oblast tvori ostala Štajerska, Koroška, Prekmurje in Medjimurje. Ker se imajo v roku 3 mesecev po razglasitvi tega zakona, torej 26. julija izvesti volitve v oblastne skupščine, je treba, da upoznamo navedeni zakon, ki je s političnega kakor tudi z gospodarskega stališča za nas vele-važen, ker moramo z zakonom in njegovimi političnimi in gospodarskimi posledicami računati kot z realnim dejstvom, dokler se no izvrši revizija vidovdanske ustave. Med opravili, ki imajo po gori navedenem zakonu v bodoče pripasti oblastni samoupravi, so našteta naslednja: 1. Oblastne finance: a) sklepanje o proračunu, b) razpolaganje z oblastnimi davščinami; 2. gradbeni predpisi in oblastna javna dela (gradnja lokalnih železnic, kanalov, pristanišč, mostov, cest itd.,reguliranje potokov, izkoriščanje prirodnih zakladov); 3. skrb za napredek oblastnih gospodarskih interesov, kmetijstva, živinoreje, vinogradarstva, sadjarstva, šu-marstva, rečnega in jezerskega ribarstva, lova kakor tudi za tehniške poljedelske melioracije; 4. podpiranje obrti, industrije 5n zadružništva v oblasti; 5. uprava oblastnega imetja, oblastna ekonomska podjetja; 6. skrb za narodno z r a v j e v oblasti, uprava in izkoriščanje zdravilnih voda in vrelcev za katere bi oblast dobila koncesijo od države; 7. skrb za socijalne naloge o oblasti; 8. oblastne dobrodelne ustanove; 9. Oblastne prometne ustanove; 10. sodelovanje na napredku prosvete pomike) v oblasti; 11. sodelovanje na strokovnem izobraževanju v oblasti; 12. sodelovanje na napredku pomorskega ribarstva; 13. ustanovitev in vzdrževanje zavodov Za štedenje in kredit, vzajemno pomoč in zavarovanje, skrb za ljudsko prehrano v slučaju potrebe; 14. statistika za potrebe oblastne samouprave; 15. v obče skrb za napredek kulture in gospodarstva v oblasti; 16. dajanje mišljenja na zahtevo vlade glede zakonskih predlogov, tičočih se oblasti. Razen teh se lahko še drugi posli s posebnim zakonom poverijo oblastni samoupravi. Organi oblastne samouprave so oblastna skupščina in oblastni odbor. _(Dalje.) Sv. stolica za svobodo Cerkve v Rusiji. Genova, 10. maja. (Izv.) Msgr. Picar- do, ki je že v nedeljo stopil v stike z angleškim ministrskim predsednikom Lloyd Georgem glede zahtev, ki jih namerava staviti sv. stolica sovjetski Rusiji, je včeraj ponovno posetil Lloyd Georgea in mu podal izjavo, da sv. stolica ne namerava nasprotovati pogajanjem z Rusijo, pač pa da hoče z vsem poudarkom nastopiti za uve-ljavljenje v tretji točki vsebovanih določb, namreč v kolikor se tičejo povračila cerkvenih imetij. Kulturni boj Etbina Kristana. UČENCI NA ČEVLJARSKIH STOLEH. Belgrad, 10. maja. (Izv.) Na današnji seji parlamenta sta bila v drugi vrsti na redu dve značilni vprašanji socialnega demokrata Etbina Kristana na ministrstvo za prosveto in ministrstvo za trgovino in industrijo. Etbin Kristan protestira proti temu, da se šolski otroci silijo k izvrševanju verskih dolžnosti, češ da to nasprotuje določbam ustave. Opazilo se je, da je vlada naročila to vprašanje, da more opravičiti svojo proticerkveno politiko. Ravno tako zanimivo je bilo tudi vprašanje zem-ljoradnika Uroša Stojiča glede izvrševanja pouka v neki ljudski šoli v Južni Srbiji. Poslanec je prinesel v dvorano mal trino-žen čevljarski stolec ter izjavil, da mora v omenjeni Soli sedeti v enem samem razredu 170 otrok med poukom, ker ni druge šolske oprave. MINISTRSKI SVET. Belgrad, 10. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o predlogu ministra za agrarno reformo, naj se begunci iz Mažarske naselijo na Ovčjem polju in naj se jim izmenjajo mažarske krone v relaciji 1 :4. Sklenjeno je, da se ta izmenjava izvrši samo v slučaju, ako begunci nakupijo zemljo na Ovčjem polju. — Minister za promet je zahteval, naj se mu da na razpolago kredit 90 milijonov dinarjev v svrho plačila železniškega gradiva in poprav lokomotiv na Mažarskem, ker jih tvornice nočejo dostaviti, dokler naša država ne plača stroškov. NESOGLASJA GLEDE V0LIVNEGA ZAKONA. Belgrad, 10. maja. (Izv.) Nesoglasje med radikalci in demokrati je prišlo zopet na dan ob priliki sestave novega volivnega zakona. Radikalci so končno pristali na predlog notranjega ministra Marinkoviča. Velik del demokratov se zavzema za d'Hon-tov sistem. DR. SPAH0 BO ZMAGAL. Belgrad, 10. maja. (Izv.) Gotovo je, da bo na prihodnjem kongresu muslimanske stranke v Sarajevu zmagala skupina dr. Spaha. V vladnih krogih obstoja tendenca, naj se sprejme demisija muslimanskih ministrov. POGOZDOVANJE DALMACIJE IN -HERCEGOVINE. Belgrad, 10. maja. (Izv.) Na podlagi zahteve poslanca dr. Dulibiča bo ministrstvo za šume in rude pričelo s pogozdovanjem v Dalmaciji in Hercegovini s pomočjo občinskih oblasti, ki bodo morale prevzeti vse posle. AVRAMOVIČ SE VRNIL V PARLAMENT Belgrad, 10. maja. (Izv.) Po daljši odsotnosti je prišel danes zopet na sejo parlamenta predsednik zemljoradniške stranke Mihajlo Avramovič. Kakor znano, je bila v zadnjem času politika zemljoradniške stranke brez kake večje iniciative in prave direktive, vsled česar je bilo mogoče, da je mogel Pašič stranko razdvojiti, kadar mu je bilo potrebno. Sedaj je Mihajlo Avramovič zopet prevzel vodstvo zemljoradniške stranke. DUBR0VNTŠKA AFERA. Belgrad, 10. maja. (Izv.) Na današnji seji parlamenta je odgovarjal minister za pravosodje na vprašanje o znani junaški aferi v Dubrovniku. Izjavil je, da se ta zadeva ne more podvreči reviziji. Kakor znano, je bilo več odličnih meščanov v Dubrovniku obsojenih, ker so po prevratu oropali blagajno Pflanzer-Baltina za več milijonov kron. Ko pa se je imela afera končati rednim potom pred sodiščem, so bili abolirani od kralja na podlagi starega avstrijskega zakona. DOVOLJENE POLOVIČNE VOŽNJE. Belgrad, 10 maja. (Izv.) Za evharisti-čni kongres v Rimu je dovoljena polovična vožnja na železnicah. — Polovična vožnja je dovoljena tudi za posetnike veleseranja v Zagrebu. ZAGREBŠKI OBČINSKI SVET PRED RAZPUSTOM? Zagreb, 10. maja. (Izv.) Današnja »Slobodna Tribuna« piše v uvodniku: Že dalj časa se trdovratno razširjajo govorice, da se razpusti zagrebški mestni zastop. Dočim se o tem mnogo govori v javnosti, molče tako vladni kakor blokaški listi. Ta molk je značilen zaradi tega, ker se zdi, da hoče vsaka stranka prikriti svoje prave namene. Izgleda, da sta si obe stranki v eni točki edini. Gre pa za to, kdo bo na drugega zvrnil krivdo za izzivanje. Vse te govorice se opirajo na dejstvo, da je vlada odklonila sklep zagrebškega mestnega zastopa o odstopitvi Radiča, dr, Košutiča in dr. Šurmina ter na kombinacijo, da bloka-ška večina ne namerava odposlati deputa-cije k poroki kralja Aleksandra v Belgrad. Ti dve dejstvi podkreplja še to, da zagrebški mestni svet že nad en mesec ni imel nobene seje, niti navadne pripravljalne od-borove seje, na kateri bi se sklepalo o sklicanju prihodnje seje mestnega občinskega sveta. ČEŠKI PARLAMENT ODGODEN. Praga, 10. maja. (Izv.) Narodna skupščina je odgodena do 23. maja. AVSTRIJSKI FINANČNI MINISTER ODSTOPIL. Dunaj, 10. maja. (Izv.) Danes se je vršila seja finančnega odseka, na kateri je socialni demokrat dr. Bauer predlagal nezaupnico finančnemu ministru dr. Giirller-ju. Nezaupnica je bila sprejeta s 14 proti 12 glasovom. S tem je stališče dr. Giirtlerja omajano. Dunaj, 10. maja. (Izv.) Finančni minister dr. Gurtler je danes popoldne podal zveznemu kancelarju dr, Schobru svojo de-misijo. Allan Edgar Poe: V MaeSstromu. *noo Iz' angleščine prevel Anton D e b e 1 j a k. (Dalie.) >Čim sem se bolestno zavedel, kako drsiva poševno navzdol, sem se po naravnem nagibu oklenil še tesneje svojega če-bra ter zamižal. Par sekund si nisem upal odpreti oči, medtem ko sem pričakoval nagle smrti, pa sem se začudil, ker nisem bil še v smrtnem boju z vodami. Vendar hip za hipom je potekal. Še vedno sem živel. Čustvo padanja je bilo nehalo; ladjino gibanje se je zdelo precej takšno, kakor je bilo pred kratkim v penastem obroču, le da sva ležala bolj pošev. Ojunačil sem se ter zopet enkrat pogledal okoli sebe. Nikoli ne pozabim groze, zone in občudovanja, ko sem strmel okrog sebe. Lad-jja je dozdevno visela doli kakor začarana na sredi, na znotranjem površju lijaka, ki je bil širok v obodu in neznansko globok; njegove do čista gladke stene bi bil utegnil kdo zamenjati z ebenovino, da se niso sukale s tako slepilno brzino v okroglici in se bliskoma smukale naprej z žalnim in žarnim blestenjem, dočim je curljal ščipov Jesket izza oble oblačne razpoke, ki sem fo že popisal, v potoku zlatega osvita vzdolž temnih zidov in globoko doli med najnotranje jame prepada. Izprva sem bil preveB iafcegan, da M bil natanko motril kako stvar. Občni izbruh strašanske veličine je bilo vse, kar sem opazil. Čim sem se malo osvestil, je padel moj strmi pogled nehotoma navzdol. V tej smeri mi je bilo možno dobiti nezaviran razgled na ladjico, ki je visela na položni vrtince vi površini. Bila je povsem na vodoravnem gredlju — to se pravi, krov ji je ležal na ploskvi, vzporedni z vodno gladino —• vendar poslednja je bila nagnjena v kotu več ko 45 tih stopinj, tako da se je zdelo, da leživa na boku in se hočeva povezniti. Pri vsem tem sem moral nehote opaziti, da mi je bilo komaj težje vztrajati pri svojem oporišču in sloneti v sedanjem položaju, kakor če bi bila docela na ravnem; temu pa sodim, je bila kriva naglica, s kakršno sva krožila. »Mesečina je očividno segala v samo dno globokega brezna; a še vedno se nisem mogel jasno razgledali zastran debele megle, v katero je bila ovita sleherna reč in nad kojo se je razpenjala velikolepna mavrica kot oni ozki, majavi most, ki jo po moslimskemu nazoru edina stezica med Časom in Večnostjo. To meglo ali peno je brezdvoma povzročalo trenje visokih lije-vih sten, ki so se vse stikale na tleh; ali treskanja, ki je prihajalo iz megle proti nebu, si ne drznem popisati. Od prvem drzijaju z vrhnjega penastega pasu v žrelo samo naju je prneslo precej globoko doli po brežini, a naslednji pomik ni bil nikakor sorazmeren prvemu. Okrog in okrog sva švigala —« ne enolično temveč v omotenih sunkih in potiskih, ki so naju zagnali včasih le nekaj sto jardov —• včasih pa skoro preko vrtinčevega obsega. Dnu pa sva se bližala sicer počasi, vendar še dokaj čutno. Oziraje se krog sebe po širni puščavi tekoče ebenovine, po kateri naju Je gnalo, sem zasledil, da najin čoln ni bil edini predmet v curkovem objemu. Nad nama kakor pod nama je bilo videti ladijske razdrtine, obilne množine tesarskega lesa in drevesnih debel, poleg številnih manjših kosov, n. pr. posamezno pohištvo, strte škatlje, bednji in palice. Popisal sem že prirodno radovednost, ki je bila izpodrinila moj prvotni strah. Rado-znalost se je vidoma večala v meni, ko sem se drevil bliže in bliže svoji grozoviti obsodbi; sedaj sem jel motriti s čudnim zanimanjem mnogotere stvari, ki so plavale v najini družbi. Moral sem biti iz uma, zakaj iskal sem celo zabave v tem, da sem si belil glavo zastran odnosne brzine njih posameznih padcev proti peni tam doli. »Ta smreka,« sem se zasačil enkrat v sa-mogovoru, »bo zdaj gotovo prva, ki se strašansko prekopicne ter izgine,« — In potem sem bil razočaran, ker jo je prehitela razbitina nizozemske trgovske ladje in dospela prej doli. Ko sem bil izrazil razne take slutnje in bil vselej varan, me jo končno to dejstvo —> dejstvo ncpremenljive zmote — spravilo v razglabljanje, od katerega so mi zopet udje trepetali in mi je sree bilo še enkrat burneje. V ŽITA SE PRESELI V MADRID. Berlin, 10. maja. (Izv.) Iz Madrida po* ročajo, da se bo bivša cesarica Žita s svojimi otroci in drugim osobjetm te dni na povabilo kralja Alfonza vkrcala na špansko ladjo, ki jo bo prepeljala na Špansko. Žita se bo nastanila v Madridu. ZVEZA NARODOV. Ženeva, 10. maja. (Izv.) Zveza narodov; je imela danes svojo sejo, na kateri so razpravljali o orientskem vprašanju. ANGLEŠKI KREDIT ZA RUSIJO. London, 10. maja. (Izv.) »Daily Ex-press« poroča, da ima Anglija pripravljenih 100 milijonov funtov šterlingov kredita za Rusijo, JAPONSKI IMPERIALIZEM. Vladivostok, 10. maja. (Izv.) Japonci so sklenili odgoditi izpraznitev Sibirije na nedoločen čas. Dar »Slovenije« kralju. Ko smo čitali odprto pismo g. Rističa g. pokrajinskemu namestniku, nismo mogli verjeti, da so očitki, katere g. Ristic navaja, resnični. Danes pa leži pred nami pismo visoke plemenitaške rodbine, katero iste očitke v polni meri potrjuje. Resnica je, da je hodil g. dr. Lukan kot direktor agrarne reforme okolinemškihple-menitašev in veleposestnikov ter diktiral udeležbo na kraljevem daru. Da tega ni storil iz lastne inicijative je jasno. Dejstvo samo na sebi pa je tako go-rostasno, način zbiranja nacionalnega daru pri nemških veleposestnikih — industrijalcih narodnem kralju tako agentski, da sedaj razumemo zakaj si kralj ob svojem zadnjem bivanju vile na Bledu niti ogledati ni hotel. Razumemo pa tudi molk g. pokr. naj mestnika na odprto pismo, razumemo zakaj je poslal po kostanj g. dr. Vodopivea in g. dr. Trillerja, sam pa, kakor smo informirani, tudi pri sodniji ni storil nobenega koraka, da bi zadevo pojasnil. Kaj bo k temu rekel dvor? Upamo, da nismo krivo informirani, da je ministrski svet odklonil Hribarjev dar, kajti tonidarSlovenije.karodl o č n o povdarjamo. Kaj pa bo k temu rekel g. pokr. namestnik Hribar? mnivtee. '4- Shod KZ v Toplicah na Dolenjskem. Preteklo nedeljo je priredila KZ v Toplicah shod, ki je bil sijajno obiskan. Na shodu je poročal poslanec B r o d a r o političnem položaju in o gospodarskem položaju v državi. Na podlagi proračuna je dokazoval, kako sedanja vladna večina gospodari z davki naših ljudi v veliko škodo naših ljudi. Poročilo posl. Brodarja so vzeli zboro-valci z velikim odobravanjem na znanje in izrekli zaupnico Jugoslovanskemu klubu. Navzoči nasprotniki so bili tako poparjeni, da si niso upali niti črhniti. Kaka razlika med letos in shodom pred volitvami v kon-stituanto. Sedaj jih tepe bič, ki so ga pomagali tedaj sami plesti; ker so tega sami krivi, zato tako pomenljivo molče. -f Glede vatikanske politike napram Rusiji objavlja »Samouprava« članek izpod peresa M. S. Jovanovica, ki med drugim omenja tudi poročilo barona Lama v »Slovencu«. »Samouprava« meni, da so glasovi, po katerih se hoče Vatikan poslu-žiti sovjetov v svrho zedinjenja obeh cerkva, absurdni in da spričo tradicionalne modrosti Vatikana na to ni niti od daleč misliti. Kompetenten faktor v tej zadevi ni čičerin, ampak patriarh Tihon. — Čisto res. »Samouprava« je s tem člankom pokazala, da razume duha in smernice katoliške cerkve neprimerno boljše nego ljubljansko »Jutro«, ki vidi v papežu že zaveznika »Antikrista«, ker se pogaja z boljševiško oblastjo. Vendar pa »Samouprava« stvari ne umeva prav do konca. Katoliška cerkev je neštetokrat iskala prilike, da pride v stik s patriarhom Tihonom. Ta pa ni v tem pogledu dozdaj storil ničesar, nasprotno, obrnil se je v zadevah obrambe cerkve proti boljševiškemu terorju pač do anglikanske cerkve, nikoli pa do papeža, čičerin res ni kompetenten v vprašanju unije in si sam te naloge ne prilašča, niti ga Vatikan kot takega smatra. Pač pa je cerkev interesirana nasvobodivere incerkvevRusiji, ker je le-ta velik pripomoček za udejstvovanje tvornih sil katolicizma v Rusiji, kar pod častivrednimi carji ni bilo mogoče, zakaj katolik, ki bi bil v sveti pravoslavni monarhistični Rusiji poskušal samo znanstveno predavati o tem predmetu, bi bil nemudoma romal v kronštatsko trdnjavo. Pod sovjetskim režimom pa je to načeloma mogoče in tudi dejansko neprimerno lažje nego svoj čas. Sovjetska vlada se za to sploh nič ne briga, treba je le, da ne izpodkopuje eksistenčnih pogojev cerkve sploh zlasti s konfiskacijo njenega imetja. Ce se to vprašanje uredi, je stvar spravljena na pravi tir in katoliška cerkev pride v neposredni stik t ruskim ljudstvom. Da se katoliška cerkev tega na ljubo kakšnim antikatoliškim bizantinskim fanatikom ne bo odrekla, je lasno. Vrhtega pa smo že poudarjali, da papež tem samo pomaga pravoslavni cerkvi sami, ker si ona sama ne more. Čo papež sovjetsko vlado odvrne od njene kulturo-bojne smeri vsaj v najelementarnejših pogledih, je storil za pravoslavno cerkev to, česar ona nikoli ni umela in mogla. Nam se strašno čudno zdi, da pravoslavni krogi tega ne razumejo. Zdi se, da se oni katol. cerkve b o j e in da bi jim bilo veliko ljubše, če bi ostalo pri sedanjem prekernem stanju v Rusiji, samodabikatoliška erkev ne dobila dostopa v R u -i j o. V tem grmu leži zaječi Pod carji je bilo veliko boljše, zakaj tam je policaj ščitil državno cerkev pred kulturno konkurenco tako katolicizma kakor starovercev m drugih cerkva. In ta režim se zdi mnogim še danes idealen, mogoče tudi gospodom pri >Samoupravi< ... + Neverjetna vest. Organ bosanskih muslimanov-arvtonomistov »Naša Pravda« od 6. t. m. javlja, da »predsjedništvo sabora v Belgradu sa znanjem beogradske vlade saborske dnevnice članova Hrvatskog bloka, koji ne dolaze u sabor, jer nemaju kome da dolaze, pridržava u korist izbor-nih fondova radikalne i demokratske stranke.« — »Naša Pravda« zatrjuje, da ima to vest iz povsem zanesljivega vira. Ker £re v omenjenem slučaju za prav lepe tisočake, bi bilo prav, če bi predsedništvo parlamenta zadevo pojasnilo. -t- Samo Srbija. »Hrvatska Sloga« javlja, da imajo v financ, ministrstvu še vedno pisma, na katerih je zgoraj na levi strani natisnjen grb kraljevine Srbije, pod grbom pa napis: »Cabinet du Ministre des Finances du Royaume de Serbie«. Na kuvertah pa je zgorai ob robu napis: »Ministre des Finances du Royaume de Serbie«. — Slovensko: »Minister financ kraljevine Srbije«. — Kadar pa finančni minister davke razpiše, je finančni minister Jugoslavije. + Kredit za poslaništvo na Reki je po (poročilu zagrebške »Slobodne Tribune« ukinjen. Imenovani list javlja namreč iz Genove, da je dobila laška delegacija poročilo iz Belgrada, glasom katerega je finančni odbor sklenil kredit za poslaništvo na Reki ukiniti. Ta vest je seveda vzbudila v laških krogih silno veselje, ker Lahi sklepajo iz nje, da je Srbiia na reškem vprašanju desinteresirana. 4- 5>0sservatore Romano« poroča, da se s sovjetsko vlado ni sklenil noben dogovor razun tistega, kateri se tiče razdelitve darov za gladujočo Rusijo potom posebne. paoeževe misije. -1- Grčija — najbolj militaristična država. Po uradnih poročilih naših obmejnih obldsti na grSko-jugoslovanski me'i, je zadnje dni prešlo na naše ozemlje mnogo sto grških beguncev, samih vojnih obveznikov. Grčija ?e namreč proglasila mobilizacijo nekaterih letnikov in to je napolnilo mnogo mladeničev s silnim navdušenjem. — s>Dečji dom«. Sedaj so dobile občine okrožnice liberalnh dam za njihov dom. Okrožnice podpira vlada s svojimi priporočili. Kaj bodo napravile liberalne občine, nam nič mar. Občine, kjer imajo naši pristaši večino, bodo vse do zadnje vrgle okrožnico liberalnih dam s Hribarjevim priporočilom vred v koš. Na dnevni red prihodnje seje občinskega odbora bodo pa postavili tudi točko, da bo občinski odbor sklepal o podpori Škofijskemu društvu za varstvo sirot in otrok. Toliko v vednost našim pristašem. — Kranjski sokoli na lovu. V Kranju hočejo sezidati v drevoredu sokolski dom. V pritličju bo menda tudi mala shramba za gasilno orodje. Glavno na tej stavbi pa je, tla dobe sokoli svoj dom. Mi nimamo ničesar proti, če si hoče kranjsko svobodomi-selstvo postaviti svoj dom in zato iztrebiti najlepši park v Kranju. Toda če zidajo, naj zidajo s svojim denarjem. Sedaj pa hodijo ti ljudje tudi okrog naših pristašev v kranjski okolici in prosijo prispevkov v denarju in lesu, češ da postavljajo — gasilni dom. To je zavedno zavajanje in sleparjenje. Svobodomiselstvo si zida svoj dom, zato si ga naj postavi na svoje stroške. Naše pristaše opozarjamo na to in jih pozivamo, da naj te nabirače vljudno postavijo prec vrata, če so jim pa že kaj obljubili, na, darove prekličejo. Torej pozor. Saj morate ia sokolske domove itak že pri davkih plačevati — vlada jim meče milijone — ni treba, da bi še sami s prevaro podpirali svot^donii^elstvo. — Vašščeva afera. Tc dni bi se imela končati preiskava proti znanemu polkovniku Vašiau zaradi težkih obtožb, ki so jih dvignili proti njemu zaradi njegovih znanih nakupov vojnega materijala na Dunaju. Razprava se nahaja v poslednjem Stadiju in odločitev ni več daleč. _ Tako javljajo belgrajski listi. Mi pa pravimo: Srečen, kdor verjame. — III. mednarodni kongres ta moralno tr.gojo v Ženevi. Pripravljalni odbor tega kongresa je izrazil željo, da naj mu pošljemo za mednarodno knjižnico 12 naših najboljših knjig (znanstvenih in leposlovnih), ld se tičejo vzgoje v najiiršem pomenu besed«. Akad. »oc, ped. krožek je nato prosil nekatere naše strokovnjake za nasvet izbire teh knjig ter je prejel 17 odgovorov. Končno se je izbrala izmed predlaganih knjig na javnem sestanku krožka dne 3. maja 1922 sledeča dvanajstorica: 1. Cankar, Moje življenje, 2. Cankar: Podobe iz Sanj, 3. Debevs: Vzori in boji, 4. Levstik, Zbrani spisi za mladino, 5. Meško: Mladim srcem I/II, 6. Milčinski, Ptički brez gnezda, 7. Ozvald: Smernice, 8. Schreiner: Preosnova vzgojstva, 9. Ušeničnik: Knjiga o življenju, 10. Zbornik pedagoški XVIII., U. Župančič: Ciciban, 12. Župančič: V zarje Vidove. — Tem potom se zahvaljuje Akad. soc. ped. krožek vsem, ki so sodelovali pri izbiri, in vsem založnikom, ki so dahovali v ta namen knjige. — Odbor. — Julij Cezar — žaloigra v petih de-anjih, spisal William Schakespeare, poslovenil Oton Župančič, druga izpremenjena izdaja, je pravkar izšel pri Novi Založbi. Kongresni trg.) Cena broširani knjigi 12 )in, vezani 18 Din. — Opozarjamo hkrati, da ima Nova Založba na prodaj Ivan Pre-g:lj-ov sloviti roman Plebanus J o a n -n e s (izdala in založila NovaZaložbav Trstu) in Franceta Bevka knjigo Faraon. Za birmance in prvoobhajance priporoča N\ Z. dr. Pečjakov n o 1 i t v e n i k. — Višnja gora. Danes 9. maja ob eni uri popoldne se je peljal kralj Aleksander s spremstvom skozi Višnjo goro. Na Peščenjaku pred Višnjo goro ?e je moral njegov avto umikati vozovom do 24 m dolgim, vozečim mlaje za nierrovD poroko v 3 e 1 g r a d u. Ljudje so ga spoznali, le žal da mu niso mogli potožiti svoje gorje! — Slovensko planinsko društvo sklicuje svoj izredni občni zbor dne 26. maja ob 8. uri zvečer v Ljubljani v dvorani Mestnega doma. Dnevni red: Poročilo glede posečanja obmejnega gorovja, sedaj oviranega po pogra-ničnih četah. 2. Poročilo in sklepanje glede pravil za zvezo Jugoslovanskih planinskih dreštev. 3. Poročilo glede doma v Kamniški Bistrici. 4. Raznoterosti. — Jezersko. Dne 7. maja 1922 se je ustanovilo na Jezerskem »Čebelarsko društvo za Jezersko« pod predsedstvom starega čebelarja Petra Robleka z Jezerskega, stare spoštovane slovenske korenine. K društvu je pristopila večina Jezerjanov, tako da šteje komaj ustanovljeno društvo 24. članov, kar je za Jezersko veliko in kar kaže veliko veselje do koristnega čebelarstva, katero se bo vsled ustanovitve društva tem uspešneje razvijalo. Tako je ustanovljeno v tem oddaljenem samotnem gorskem kraju po kratkem času že drugo koristno slovensko društvo ,kar pomeni tudi velik napredek na narodnem polju. Le tako naprej! — Amerikacci gredo v nemška letovišča in toplice. V Ameriki se pripravlja za na pot na Nemško 300.000 ameriških državljanov, ki si nameravajo čez letošnje poletje krepiti zdravje po nemških toplicah in letoviščih. A Nemci se pa tudi pripravljajo na sprejem ameriških gostov — povsod so nalepljeni lepaki, ca katerih so označene dvakrat večje cene za tujce. Pa če bodo cene stanovanju in hrani še tako visoke, jih bo Amerikanec s svojo toli visoko valuto igraje zmagoval. — Protidržavno delovanje Wranglovccv. Belgrajski »Novi list« poroča iz Koprivnice: »Dne 4. maja je pobegnilo večje število voja-kor Wranglove armade, ki so bili v službi naše države, na Mažarsko. Nedavno se je pričelo govoriti, da so ti Rusi mažarski vohuni in da so bili v zvezi z obmejnimi stražniki, ki so že prej pobegnili na Mažarsko. To je bil po splošnem mnenju vzrok njihovega bega. Preiskava je dognala, da je ruska obmejna straža puščala mažarske vohune nemoteno v našo državo, kjer so jih ščitili in skrivali Wranglovi vojaki, ki so se nahajali v notranjosti. Razen tega so Rusi izvrševali pošiljanje poročil mažarskim vohunom ali svojim tovi-rišem na meji, ki so ta poročila potem sporočali mažarskim obmejnim četam.« — Toliko belgrajski list, ki je blizu vlade. Mi smo na delovanje Wranglovih obmejnih čet že ponovno opozarjali, pa so nas razni listi zavračali, da ščuvamo proti »ubogim beguncem*. Mnenja smo, da nikakor ni v korist države, če stražijo njeno mejo ljudje, katerih tovariši stra-žijo obenem tudi meje sovražne sosedne države. Čemu imamo številno orožništvo in toliko vojaštva, za katere izdajamo ogromne vsote? — Najelegantnejša delegacij ana genovski konierenci je po zatrdilu pariškega iista »In-transigennt« ruska delegacija. To pa je prišlo tako; Takoj po izbruhu ruske revolucije so zaprli v Petrogradu tudi bivšega carskega dvornega krojača. Mož je čakal v zaporu dolga leta na izpremembo političnega režima v Rusiji, toda vse zastonj. Koncem februarja tega leta pa je dobil nekdaj mogočni gospod nenadoma nalog, naj pride pomerit nove obleke sedanjim gospodom Krasinu in Čičerinu. Uredili o mu lepo delavnico in mož je svojo nalogo tako dobro izvršil, da so danes sovjetski gospodje najelegantnejše oblečeni diplo-matje v Genovi. Krojač je dobil za svoj trud dostojno plačilo in — prostost. »Intransigeant« dostavlja zlobno: »Torej vsaj eden, Iti mu je genovska konferenca prinesla nekaj koristi.* — Eno milijardo mesečne plače bodo dobivali uradniki, seveda ne v Jugoslaviji, ampak v Rusiji. Ruska vlada je namreč sklenila povišati uradniike plato povprečno z« 8 Ker so pa že doslej dobivali nekateri sovjetski | uradniki po 500 milijonov mesečno, je verjetno, da bodo prejemali nekateri uradniki po regulaciji do ene miljarde rubljev. Ruska vlada torej le skrbi za svoje uradnike. Če je sovjetski denar malo vreden, ga mora biti toliko več. In ruska vlada to dejstvo v polni meri upošteva. Naša vlada pa nekoliko manj. — Odlikovani orožniki. Glasom Službenega vojnega lista št. 15 od 21. aprila 1922 so bili z izkazom F. A. br. 12.555 z dne 5. aprila 1922 odlikovani naslednji orožniki V. brigade v Ljubljani: z zlato svetinjo Matija Ru-ter, Mirko Ušaj in Franc Globočnik; s srebrno sveti njo: Ivan Dralc, Franc Svetič, Alojzij Podplatnik, Franc Globočnik, Jurij Va-lant, Franc Bajec, Anton Širovnik. Ivan Pun-cer, Franc Gregorič, Janko Černko, Severin Puc, Leopold Ster, Alojzij Oberstar, Vinko Dernulc, Franc Kolb, Anton Kokelj, Ivan Tr-šar, Alojzij Rovšek. Dragotin Pahor, Adolf Rabič, Leopold Jaklič, Matija Rutar, Alojzij Nekrep, Franc Ferjančič, Franc Schlick, Peter Krepel, Franc Žerjav, Franc Trstenjak, Ivan Bajec, Josip Prijatelj, Anton Zupane, Karol Durnik, Jakob Sivka, Josip Kopriva, Alojzij Mctlikovec. Ivan Cvetko, Martin Kopač, Ivan Anželj, Ivan Pohar, Ivan Vrabl, Ivan Ploh, Jakob Goriup, Silvester Lipovšek, Anton Ma-kovec, Franc Pegam, Anton Koren, Josip Glavnik, Rudolf Pen, Andrej Cijan, Mihael Eržen, Josip U^gowitzer, Ciril Slejko, Franc Lazar, Henrik Kos, Jakob Fišer, Josip Rues, Roman Dežutelj, Jakob Valenčič, Hubert Luž-nik, Jernej Jan, Jakob Kovač, Kari Weitbau-ser, Josip Erh, Anton Tehovnik, Karol Feier-tag, Franc Šifrer, Peter Gornjak, Viktor Jurič, Benjamin Cimperman, Anton Videčnik. Pavel Česnik, Franc Jurič, Josip Pur Mihael Bren-kovič, Stanko Miklavc, Jakob Ferenc, Rudolf Lah, Antoi Smrekar, Franc Polanc, Franc Me-kinda. Anton Bele, Jo3ip Hrovatič, Peter Moleč. Andrej Plesničar, Ivan Prešern, Ludvik Matko, Franc Rebec, Ivan Valentin, Henrik Slejko, Ivan Goričan, Albin Koselj, Franc Gu-zej, Alojzij Velikonja. Ivan Hrast, — Vandalizem. Posestniku Mihaelu Zelniku v Dvorjah je nekdo polomil štiri sadna drevesa, — Osemleten deček odveden. Orožniki v Zalogu so aretirali Nikolaja in Evdoksijo Dou-litzkb, katera sta osumljena, da sta odpeljala nekega 8 let starega otroka. PRED OBČNIM ZBOROM ZADRUŽNE ZVEZE. Danes predpoldne se vrši občni zbor predsta-viteljics našega zadružništve »Zadružne zveze«, ki je danes pijedestal vsega našega gospodarskega življenja, ker ima za seboj mase naroda na za-dužnem temelju. Po deželah je razpredelitev zadrug sledeča: Kranjsko: 132 kreditnih zadrug, 48 nabavnih in konsumnih zadrug, 23 mlekarskih zadrug, 19 kmetijsko-strojnih, 26 živinorejskih, 7 elektrostrjnth, 6 stavbinskih, 18 obrtnih, 9 raznih in dve osrednji. Skupaj 290 zadrug. Štajersko: 123 kreditnih zadrug, 23 nabavnih in konsumnih zadrug, 1 mlekarska, 5 kmetijsko-strojnih, 11 živinorejskih, 3 elektro-strojno, 1 stavbiuSka, 1 obrtna ter sedem raznih. Skupaj 175. Hrvatska: 8 kreditnih zadrug, 7 nabavnih in konsumnih zadrug ter 1 razna. — Skupaj 481 zadrug. število članic koncem leta 1920 je znašalo 537, tekom leta 1921 jih je pristopilo 92, skupaj 629. Odpadlo jih je 148, tako znaša število članic koncem leta 1921 481. Med 92 članicami, ki so na novo pristopile, je 57 kreditnih zadrug, 13 nabavnih in konzumnih, 4 mlekarske, 8 živinorejskih, 1 kmetijsko-strojna, 1 elektro-strojna, 3 obrtno, 2 vinarski in 3 za prodajo lesa. Izmed 148 zadrug, katerih članstvo je prenehalo koncem lanskega leta, so 3 prostovoljno odpovedale članstvo (1 kreditna, 1 čevljarska, 1 mizarska), 1 je bila izključena (kreditna), 16 jih je stopilo v likvidacijo (1 kreditna, 6 nabavnih in konzumnih, 6 živinorejskih, 1 mlekarska, 1 strojna, 1 stavbna). 129 naših zadrug pa jo pripadlo Italiji, oziroma Avstriji. — Pod Italijo je prišlo 99 naših članic in sicer na Kranjskem 21, v Istri 67, na tržaškem ozemlju 5, na Goriškem 6. Izmed teh zadrug je 56 posojilnic, 26 konsumnih, 8 mlekarskih, 4 živinorejske, 3 vinarske, 1 kmetijsko-strojna, 1 osrednja. — Nemški Avstriji je pripadlo 29 naših članic — vso na Koroškem — in to: 24 posojilnic, 3 živinorejske zadruge, 1 mlekarska in 1 vzajemno zavarovalno društvo. Poročilo o denarnem prometu prinesemo jutri. g Rudarski odsek v Ljubljani ukinjen. — Državni obrati v Velenju, Zabukovci in Celju, ki so bili doslej upravljani po Rud. odseku v Ljubljani, se bodo odslej upravljali iz Sarajeva. Rudarski odsek v Sarajevu pa prevzame upravo drž. mont. obratov v Sloveniji le začasno, ker se namerava v kratkem vse rudarske odseke centralizirati v Belgradu. Kako bo novejša uprava v Sloveniji funkcionirala, smo radovedni. Delavstvo je s to centralizacijo skrajno nezadovoljno. Kako naj rudarji seda prednašajo svoje težnje v oddaljeno Snrajevo? Pa tudi v obratnem oziru ta vladni ukrep ne bo koristen. Obrat je v mnogih slučajih navezan na nujno intervencijo funkcionarjev vlade. Sedaj pa bo pokrajinska vlada brez moči, obrati brez pomoči in delavstvo prepuščeno samemu sebi. g Buren dan na belgrajski borzi. Belgrajski židje so slavili menda 7. t. m. svoj veliki praznik, takozvani »dolgi dan«. Zato so zahtevali, naj bo belgrajska borza ta dan zaprta. Srbi zopet so rekli, da ne. Vsled tega se je vnel med borzijanci silen prepir, celo z malim političnim ozadjem, češ kam pa bomo prišli, če bo vsaka vera zahtevala, naj bo baš na njene praznike borza zaprta. Kaj bi bilo n. pr., če bi muslimani zahtevali, naj borza praznuje rnmazan, ki traja menda celih 30 dnil Zato je predlagal neki belgrajski list, naj bi borza praznovala skupni praznik »Sv. Špekulacija«, Jutru< vred še posebno gotovi gospodje v Radovljici, ki so s svojo izrazito de-nunciantsko nagnjenostjo zlasti pripomogli do tega, da je do te nad vse čudne pravde sploh moglo priti. Trdno pa smo uverjeni, da bo to njihovo veselje le kratko. Ničnostna pritožba je prijavljena in če zdrav človeški razum sploh še kaj velja, mora ta sodba s sveta. Dobra lena in mati ima doma vedno nekaj steklenic lekarn. Feller-ja prijetno dišečega »Elsa-fluida«. Dobro služi za drguenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Je mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kot Franc, žganje. 3 dvojn. stekl. ali 1 Specij. steklen, z zamotom in poštnino pošlje za 72 K: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 134, Hrvatsko. Zdravilišče in sanatorij Tobelbad pri Gradcu. Krasno letovišče Radioaktivno kopali (VVildbad). Vsi mo-ilorui zdravilni pripomočki. Vodilni zdravnik dr. FRIEDRIOH FUOHS. Največje termalno prosto zračno plavalno kopališče, 2400 m" Krasni prostori za šport. — Prvovrstna oskrba, velika lastna ekonomija. — Zmerne cene. Zopetna otvoritev po popolni prenovitvi dne 15, maji 1922, Pojasnila in prospokte daje Zdraviliško ravnateljstvo Tobelbad prt Gradou (Telefon Graz 2307.) in Dianabad Akc. Gesellschaft Ufien II. Tclofon 48488, 48013, 48015. Poštena, snažna, * CM C |/ A srednjih marljiva *,C,nOI\M let, ki razume na kuho, se sprejme takoj k mali družini v mesto. — Naslov v upravništvu SLOVENCA pod štev. 1762. Mlado, snažno, po- npi(| C sprejmem šteno vzgojeno U11X1.1- takoj za pospravljanje sob in k otrokom. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 1763. Naprodaj je v sredini mesta J«*" trinadstropna TRGOVSKA HIŠA pripravna za vsako obrt. Več pove MAKS SKODA, Novo mesto. Rllffn za prevleko dtvanov in dru-fllUUU zega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno in jute za tapetnike, sedlarje i. t. d. priporoča Ma 1.8 E. Shabernč, Ljubljana Mestni trg 10. bukova DRVA v večjih množinah, v prvi vrsti suha in zdrava, brez okroglega lesa, 1 m dolga in razni trami, franko vagon. Ponudbe na upravo »Slovenca« z navedbo zadnje cene pod šifro: »ZDRAVA DRVA«. 1805 Naznanjam, da sem otvoril kolarsko delavnico kjer bodem izdeloval vse vrste voz. Cene nizke, postrežba točna. Najboljša kakovost lesa. Pojasnila za delo in ceno zastonj. S spoštovanjem ALOJZIJ POTREBUJEŠ, kolar, Vrhnika št. 101. PiANINO naprodaj malo rabljen. — Naslov se izve v upravništvu »SLOVENCA« pod štev. 1804. Iščem SOBARICO. Miklošičeva cesta št. 16, II. nadstr. 1803 £SS. POMOČNICE sprejme -»C FANI JAGER-TRAMPUŠ, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 28. I. nadstr. 1778 DEKLETI iz boljše hiše: KUHARICO, ki zna dobro kuhati in cnhopion išče lekarnar JKP- SO Od! JL0 Krešimir DE RENČIN, Koprivnica, Hrvatsko. Plača in postopek dober. 1775 Tovarna za lepenko v Domžalah išče preddelavce izurjene v papirni stroki pri brusilcu (Schleifcr) ali pa strojih za lepenko. — Ponudbe na J. B0NAC SIN, LJUBLJANA. Čopova cesta št. 16. 1732 Kupimo dobro ohranjen PISALNI STROJ g vidno pisavo. Cenj. ponudbe na upravo »SLOVENCA« pod šifro: »STROJ 1792«. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin ozir. brat, svak, nečak in stric, gospod Rudolf Puppis posestnik in trgovec v i danes ob 5. zjutraj, previden s tolažili svete vere, po daljšem mučnem bolehanju v starosti 48. let vdano preminul. Pogreb nepozabnega ranjkega se bo vršil v petek, dne 12. maja iz hiše žalosti v Gor. Logatcu. Posmrtne maše se bodo služile v župni cerkvi v Gorenjem Logatcu. Bodi mu blag spomin! Venci se hvaležno odklanjajo. Gorenji Logatec, dne 10. maja 1922. Žalujoče rodbine: Puppis, Tivan, Hočevar. z gostilno in trgovino z mešanim blagom, z gospodarskimi poslopji, iganjarno itd. na deželi so po ngodni ceni proda. Naslov pove An. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 1796 Prodam: 2 KONJA, več vozov in klepar, orodje. ŠT. VID nad LJUBLJANO h. štev. 20. 1807 Kdor hoče pričeti katerokoli obrt aH trgovino v brezkonkurenčnem kraju, izve naslov pri tvrdki DRAGO BESELJAK 4-DRUG. LJUBLJANA, Sodna ulica št. 5. Ali ste že poslali naročnino? Kovina za tečaje (Lagermetall) znamka „OLOBE". Souperior- o,asE,° v originalnih zabojih po 50 kilogramov na debelo pri Brača Rosenleld Subotlca. — Telefon 123. Zahtevajte ponudbe! Sola Unšverzal za splošni kroj in šivanje oblek in perila otvarja na zahlevo n. TEČAJ POUKA, -m: Opozarjamo spoštovane gospe in gospodične, da se potrudijo poseliti šolo, kjer se lahko informirajo pri učenkah in si ogledajo delo. — Vpisuje se pri gg.: F. URBANC, I. KOSTEVC, trgovina, in v papirnici I. BONAČ ter vsak dan v šoli v veliki dvorani »NARODNEGA DOMA« V LJUBLJANI. Brez posebnega obvestila. Lepi prostori na prometnem kraju primerni za denarni zavod ali večjo pisarno, se dajo v najem v Mariboru. ~ Najemnina po dogovoru. — Ponudbe pod geslom: »LEPI PROSTORI« Ljubljana, pošino ležeče do dne 25. maja 1922. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom,prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčnoljubij ena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Frančiška Ranzinger posestnlca dne 10. maja ob pol 3. uri zjutraj, po kratki mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno in boguvdano preminula. Pogreb predrage, nepozabne pokojnice bo v petek, dne 12. t. m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Zagorju. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Zagorju. Priporočamo blagopokojnico v molitev in blag spomin. Zagorje ob Savi, dne 10. maja 1922. Globoko žalujoči: Josip, Robert, Adolf, Ivan, Ignacij, sinovi. Ana, Joslplna, Viklca sinahe Ljudmila Slgur sestra Vsi vnuki ln vnukinje. mmm Preselitev! Trgovina s klomiki Franc Šmalc, Ljubljana se ie preselila z Mestnega trga (nasproti rotovža) v lastno hišo na Marijinem trgu Stev. 1. Zahvaljujem se p. d. občinstvu za do sedaj izkazano zaupanje in naklonjenost ter se priporočam istemu Se nadalje z velespoStovanjem Franc Šmalc. Izdaja konzorcij »Slovenea«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani, Morsko kopališče Baska na Krku Sezona od 1. maja do 30. septembra. Vse informacije daje Ante Tudor, lastnik hotela „Velebit" Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani,