Štev. 278 TRST, v petek 6. oktobra 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN Ml sb n«tel}ah !o praznikih ob 5., ob ponadeljklh ob 9. zjutraj, ftumline Štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobak&rnah t Trsta is okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-ižini, Dornbergu itd Zastarele Stei. po 5 nvć. (10 stot.) OCLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. vim. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 si. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-auuaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In iožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva ,Edinost" za Primorsko. „V cAin+sti je moč!" naročnina znaša a Celo loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe br^a doposlane naročnine, se uprava ne ozira ■•raialM aa n^aljtko !x4*nj» „FDITfOBTl" «tu«: Ml« toU Kron 5-aO, z* pol leta aroa 3-SO. Vs* dopisi naj se pošiljajo na aredništvo lista. Nefranfco- vana pisma so no »prejemajo In rokopisi so as vradajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo jUL UREDNIŠTVO: ulic« Giorgio Galatti 20 (Narodni do*). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Listnih konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna »EdiujKt*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranllnlinl raiun 11*». 841-552. TELFF0M Jt. 11-57 Atentat z revolverjem na ministra u državnem zboru Demonstracija če&kih žen in otrok v parlamentu. DUNAJ 5. (Izvirno poročilo „Edinosti-.) Današnja seja državnega zbora je začela v znamenju poojstrenih narodnih in socijalnih bojev. Atentat na pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja je pokazal vso obupanost, ki se je polastila Širokih ljudskih mas zbog neznosne gospodarske bede. Divjanje nemških poslancev proti češkim ženam in otrokom, ki so prišli v parlament, da bi protestirali, ker so jim bili zaprli češke šole, bo imelo gotovo zelo neugodnih posledic za spravna pogajanja med Čehi in Nemci na Češkem in s tem tudi na splošni razvoj notranje-politiških razmer. Značilno je, da je bil med onimi nemškimi poslanci iz Češke, ki so najbolj divjali proti češkim ženam in otrokom, odlični nemško-češki poslanec, bivši minister in tajni svetnik Njeg. Veličanstva, dr. Schreiner. Ta je bil oni, ki je imel drzno čelo se izraziti, da so v parlamentu nemška tla, kjer nimajo Čehi ničesar iskati, tako, da ga je moral posl. dr. Rybar opozoriti, da bi on, dr. Schreiner, kakor tajni svetnik Njeg. Veličanstva pač moral znati, da se nahaja parlament na avstrijskih, a ne na nemških tleh. Mnogo očitanj so morali presliŠati tudi socijalni demokratje radi atentata na pravosodnega ministra. Tudi ministerski predsednik baron Gautsch je v svojem govoru kazal na socijalne demokrate kakor moralične krivce današnjega atentata v parlamentu in moralične provzročitelje dogodkov o priliki dunajskih draginjskih demonstracij dne 17. septembra. In treba tudi odločno konštatirati, da nosijo v resnici socijalni demokratje vso moralično odgovornost za goriomenjene dogodke. Oni so vprašanje draginje izrabili v svoje enostranske strankarske namene, vpri-zorili so zistematično hujskanje širokih ljudskih slojev in to hujskanje je že začelo porajati svoje sadove. Konečno pa bo socijalna demokracija s tem vendar škodovala le sama sebi, ker se bo gotovo mnogo njenih dosedanjih pristašev zbog tega zistematič-nega hujskanja odvrnilo od nje. Dogodki v današnji seji bodo pa imeli tudi sicer dalekosežnih posledic. Konstatirati je pred vsem, da kakor pod Badenijem so tudi takrat socijalni demokratje priskočili na pomoč Nemcem proti Slovanom. Zbog današnjega atentata je zelo utrjeno stališče največega sovražnika Slovanov, pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja, katerega smatrajo sedaj kakor mučenika. Iz govora ministerskega predsednika barona Gautscha pa se razvidi, da so pretrgane vse zveze med njim in socijalnodemo-kratično stranko. — Po drug! strani se pa opaža, da so se krščanski socijalci, ki so dosedaj markirali opozicijo, približali mini-sterskemu predsedniku baronu Gautschu in da se bodo dale navezati nove vezi med vlado in krščansko-socijalno stranko. To se je posebno jasno videlo iz govora krščansko socijalnega poslanca Bachleja, ki je govoril jako toplo in za Gautscha prijazno. podlistek. Jug, H »jtoriSen roman. Spisal Prokop Chocholoašek Poslovenil H. V Angora. In naskok na drugo vežo se je vršil z isto krutostjo, obramba z isto hrabrostjo in notranjostjo, toda tudi z istim izidom, kakor pri prvi veži; največja hrabrost omahuje proti Slovanski poslanci so zbog dogodkov s češkimi ženami in otroci skrajno razburjeni. Prišlo je opetovano do burnih prizorov med njimi in nemškimi poslanci. Atentat so seveda tudi slovanski poslanci splošno obsojali, niso se pa umešavali v prepire med Ministerskemu predsedniku so oa raznih strani čestitali. (Trajajoč hrup.) DUNAJ 5. Ob 2 25 je zopet pričela seja (Viharni klici: Heil Hochenburger!) Predsednik je dal besedo posl. Adlerju, da nadaljuje svoj govor. (Klici: Pfui Adler! Prišlo je ponovno do razburljivega prepira Abzug Adler! številni mejklici in trajajoč med socialnimi demokrati in nemškimi po- hrup.) slanci. Posl. Adler, večkrat prekinjen od po- Predsednik je drugič pretrgal sejo, ter navljajočih se protestnih klicev in klicev po sklical konferenco klubovih načelnikov. | zaključku, je najprej izrazil globoko obžalo-DUNAJ 5. — V današnji seji poslanske vanje svoje stranke nad dogodki in ječesti- socijainimi demokrati in ostalimi nemškimi .zbornice je imel ministrski predsednik Gautsch tal zbornici in onim, ki so bili izpostavljeni sledeči govor: Visoka zbornica! V trenotku nevarnosti, da se ni dogodila nobena ne-onega hudodelskega napada (klici ogorče- sreča. Socijalno-demokratična _ stranka ni nja), ki ni bil naperjen le proti ministrski odgovorna za take dogodke. (Živahna poklopi, temveč proti celi zbornici (živahno hvala pri socijalnih demokratih.) Njegova odobravanje) in parlamentarizmu (ponovno stranka si je v svesti, da se bo ta čin neraz-živahno, dlje časa trajajoče odobravanje), sem sodnega človeka podtikalo stranki. Govor-imel namen spregovoriti. To mi je bilo radi nlk je končno izrazil zeljo, da ne bo ta in-predpisov poslovnega reda in radi onega cident imel za posledico, da se zbornica obrne dolgega prekinjenja, ki je trajalo od tre- od tega, ker je njena dolžnost. (Živahno notka, ko so ojstre kroglje vdarile v leseno pritrjevanje pri socijalnih demokratih.) steno pa do tega trenotka nemogoče. i Velika češka deputacija v poslanski Gospoda! Vi ne boste pričakovali od zbornici, .ministrskega predsednika, da Vam bo vtem DUNAJ 5. Ob 10. uri predpoludne je Med hrupom je neki individuvum z druge trenotku govoril o draginji (živahno odobra- prišla velika deputacija čeških roditeljev galerije ustrelil Štirikrat proti miaister-1 vanje in ploskanje). So še višja dobra v otrok iz Komenskega Šole v III. dunajskem ski klopi, kjer sta ravno sedela pravo-! državi nego ona, o katerih smo čuli danes v mestnem okraju, ki je bila zaprta, v peristil sodni in naučni minister. Zadet ni bil j nekem hujskajočem govoru iz ust gospoda državne zbornice, kjer je kmalu prišlo do m Z Va l / r« a «ha#m 2 r% a a 4 a maia o 4- • I a m n«%A _ « a os » _ /T\ _ i___±__t _ • _ * _ __l . 1______? _ *_ t_ ____? 1 ___Z__ _ ___ IX. X__ _x____J __S ___2 —. poslanci. Seja je bila zaključena ob splošnem razburjenju. Raznesla se je bila vest, da pripravljajo za zvečer velike demonstracije. Pripravljena je bila vsa dunajska garnizija. Vendar so se te vesti izkazale za neutemeljene. DUNAJ 5. Danes se je zopet sestala poslanska zbornica ter je začela razpravljati o draginjski dokladi. Poslanec dr. Adler (socijalni demokrat) je v svojem govoru napadel ministra Hochenburgerja radi ojstrih obsodb proti demonstrantom. (Burni protesti, klici ogorčenja proti pravosodnemu ministru). nihče. Vse zbornice se je polastilo nepopisno razburjenje. Seja je bila zaključena, napadalec aretiran. DUNAJ 5. Zbornica je začela razpravljati o predloženih draginjskih predlogih. Prvi predlagatelj dr. Adler (socialni demokrat) obsoja frivolno postopanje Italije napram Turčiji. Podjetje Italije ni v interesu humanitete, temveč je roparski pohod. Govornik je, preševši na draginjo in pomanjkanje mesa, protestiral proti ojstrim obsodbam demonstrantov z dne 17. septembra ter je rekel, da so sodnije sodile pod uplivom pravosodnega ministra. (Viharni klici ogorčenja socialnih demokratov proti pravosodnemu ministru). V tem trenotku se je dogodil atentat. Atentator, 26-letni delavec je klical pri streljanju : „Živel socializem". Zbornice se je zato polastila nepopisna razburjenost, ki je nadaljevala tudi potem, ko je bila seja takoj pretrgana. Pravosodnega ministra Hochenburgerja so obkolili poslanci in mu čestitali. Med odmorom je prišlo do nepretržnih, ojstrih kontroverz med socijalnimi demokrati na eni, ter krščanskimi socijalci in nemškimi nacijonalci na drugi strani. Na vest o atentatu so prišli v dvorano ministrski predsednik Gautsch in ostali člani vlade. Izstreljene kroglje so predrle les ministrske klopi in predsedniški oder. Eno krogijo so našli na odru. Policijski predsednik Brzesawsky je prišel takoj v zbornico. Vse dohode v parlament je takoj zasedlo redarstvo in jih zaprlo ter zastražilo. Ko je bil atentator aretiran, je bila galerija izpraznjena in seja po polurnem odmoru ob tričetrt na tri ob velikem nemiru zopet otvorjena. Predsednik dr. S y 1 v e s t e r je izrekel svoje gioboko obžalovanje na tem dogodku ter naznanil, da je poskrbel, da se taki žalostni slučaji ne bodo več mogli ponoviti. Zbornica je sprejela naznanilo predsednika z živahnim odobravanjem na znanje. si roke in trditi z gotovostjo: „Zgodilo se je ! On je zavel Brankovića v izdajo in z izdajalstvom je premagal Srbijo; vsled iz-dajalstva pogine tudi on, vsled izdajalstva in blaznosti lastnih bojevnikov; pogine pod njih meči in buzdovani, kakor pes, in niti tega ne bo vedel nihče, v katero stran so vetrovi raznesli prah trupla Bajazetovega, ki je samega sebe imenoval liderima. To je pravičnost božja in slava Kristove vere, da se njeni morilci more sami med seboj." „H ah o j I" je glasno vskliknil, pozabi vši popolnoma na kraj, kjer je tako nepravočasno popustil uzdo svoji radosti; toda v seda- premočl in fanatični divjosti. . . In sultan je še sedaj brezdelno čepel v j njem trenotku bi bi bil lahko še bolj glasno ::t. j________u . -„ u .j — i n„n.:in Ho Ki e o Kil IrHrt i m p n i t 73 nip- svojih dvoranah; ni se brigal za svarilo svojega svaka in ne za poročilo zvestega age, ki je moral svojo vest in svoj nasvet poplačati — s smrtjo, s smrtjo iz roke onega Istega gospoda in despota svojega, za katerega je bojeval in prelival kri v neenakem boju. Že so letale strele in puščice notri v dvorane sultanove, a sultan se še ni odločil za dejanje; morda ie že popolnoma izgubil svojo telesno in duševno moč v svojih pustolovskih veselicah, ali pa se morda roga strahu in bojazni svojih emi-rov?l — Čudno, vsekakor čudno! In takoj kričal, ne da bi se bil kdo zmenil za nje govo vedenje; in če bi se tudi, bi mislili, da ta kaurin vriska z njimi. „Hahoj !u je vpil Kosančić, „bisurman proti bisurmanu! Kdo bi bil mislil kaj takega, da bo na tak način in še danes Srbstvo slavilo svoje vstajenje ?" je dostavil razveseljen, obrnivši se proti Jefremu. Ta, hladnokrvnejši nego vojvoda, je prikimal z glavo: „Sam sprevidjam, da je daues zadnji dan sultana in njegovih privržencev. Da-li danes napoči pa zopet prvi dan srbske slave, to je drugo vprašanje. Kaj si je Kosančić, ki je videl iz svojega skri- začne srbski narod, ko so njegovi bojev-vališča v zavetju vedno nove in nove tolpe j niki z Bajazetom ia za njega odhiteli iz za prejšnjimi tlačiti se v serail, in ki je že j domovine, kaj začno ti bojevniki brez vo-dvakrat slišal zmagoslavni vrišč napadajočih! ditelja v oddaljeni deželi, v sredini najglav-grmeti v vetru, mogel seveda radostno meti'nejŠih sovragov krščanstva?" dr. Adlerja. (Dolgdtrajajoče odobravanje in burnih prizorov. Močna straža redarjev je ploskanje). zasedla dohode do rampe in zabranila na- Opozoril Vas bi rad na to, da je v tem daljni prihod žensk, moških in otrok, ki jih trenotku reprezentant tega reda ona moč, je bilo na stotine. Prihod otrok v poslansko ki je pozvana da napravi red. (Živahno zbornico je vzbudilo nevoljo mnogih nem-odobravanje). Povdarjam izrecno, da vse, ških poslancev, ki so glasno dali izraza kar se je dogodilo v zadnjem času in tudi svoji nevolji. Pri tem je ponovno prišlo do današnji zločin gotovo ni v neposredni zvezi izredno živahnih kontroverzij med nemškimi z govorom, ki smo ga slišali danes. Pa, ali in češkimi poslanci, tako, da je bila večkrat naj se Čudimo, ako je prišlo do takega zlo- nevarnost, da pride do tepeža. Uradniki činskega atentata, ako se dan za dnevom zbornice in poslanci so se trudili, da so govori po javnih shodih, ki so zelo po- zopet napravili red, kar se je tudi zgodilo, dobni temu, kar smo z frazo doživeli tu. potem ko je bila odprta seja. (Velik hrup in mejklici). Prosim gospoda Pod vodstvom načelnika češkega kluba moja, imam pred seboj list, po katerem je dr. Fiedlerja se je podala deputacija 10 isti gospod govornik, ki je danes govoril tu članov k ministerskemu predsedniku baronu v zbornici, včeraj rekel v Favoritih sledeče Gautschu, ki je izjavil, da se pouči o stvari besede: (Živahni klici: Čujte! Čujte!) „... po spisih in da odgovori na tozadevno in-Ali najznačilnejše in najvažnejše je, da vi- terpelacijo prve dni prihodnjega tedna. Redimo žal, kako se nahaja tisoče, da stoti- kel je, da se stvar odloči po obstoječih soče ljudi v nevarnosti, da se jih polasti zakonih. obup, da tisoče in stotisoče ljudi začne; DUNAJ 5. Ko je deputacija prišla v vpraševati, kaj nam ie življenje, predno po- peristil, je kvestor zbornice z nekoliko nem-ginemo lakote" . .. (Živahni klici: Čujte in škimi poslanci začel glasno protestirati. Po-fej I Hrup). \ slanci Skriberny, Fresl, Prokeš in Nemec, Ministerski predsednik (nadaljevaje): pripadajoči raznim češkim strankam, so se Pride Še boljše! (Čita dalje): J vrgli na Albrechta. Ženske in otroci so za- Predno poginemo lakote, in crknemo,! čeli kričati. Prišlo je do spopada med nem-se hočemo vsaj maščevati nad našimi sov- škimi in češkimi poslanci, več otrok je bilo ražniki. (Klici: Fuj! Velik hrup. Mejklici). j vrženih na tla. Nemški poslanec Stein je Predsednik, ki je ponovno pozvonil: kričal: Spodite proč to sodrgo! Gospod poslanec Winarsky, Vi nimate be- j Te besede so še bolj razburile češke sede! Kličem Vas k redu. \ poslance in nastala je nepopisna zmešnjava. Ministerski predsednik: Gospoda! Eno Neka češka žena je pljunila v obraz nem-danes ne velja in to naj zna celokupno pre- škemu poslancu Hummerju. Bivši minister blvalstvo, to je strah. Vi gospoda se ne Schreiner je vpil: To je nemška zemlja, bojite in jaz se ne bojim! (Živahno odobra- proč od tukaj ! Češki socijalist Nemec je vanje in ploskanje. Hrup in mejklici). In go-; vrgel posl. Kroya proti stebru. Nato sta se spoda moja! Reči Vam hočem imenom vlade oba obdelavala s pestmi. Medtem so ženske eno samo besedo: Ne pustimo se odtisniti vpile, otroci pa jokali. Govori se, da je od črte, ki se imenuje zakonitost in mi nemški poslanec Teuffel potegnil iz žepa bomo na isti način kakor dosedaj postopali celo revolver, drugi pa tajijo to. To je tra-tudi v bodoče. Mi znamo kaj je naša dolž- jalo skoraj pol ure, konečno so odstranili nost in to bomo vedno spolnjevali. (Vi- ženske in ministerski predsednik je vsprejel harno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje., deputacijo obstoječo iz 10 članov. „Brez voditelja ?" je ponavljal vojvoda, njali k serailu, so nakrat vtihnili; nehali so vzravnavši se ponosno. ise naprej drenjati, in beseda „padišah !" je „Pozabljaš, vojvoda, da je mesto za- z grozo letela skozi njih vrste, prto, kakor si slišal. Pazi! ti blazneži „Ubit je, in sedaj se zgražajo na svo-tukaj," — pokazal je na tolpe upornikov, jim činom, to je to," je dejal Kosančić ki so v glavni ulici z glušečim vriščem odločno. korak za korakom stopali naprej, in se, Jefrem ni odgovarjal, pač pa je dvo-zopet zadržani, umikali nazaj kakor voda, meče zmajeval z glavo, kajti ni se mu zdelo, ki kroži v vrtincu; „ti tukaj," je govoril da bi bil tako nagel preobrat posledica Jefrem, „bodo slavili svojo zmago s pobi- zmage, ki bi bila poprej še pomnožila nji-janjem kristijanov, kar jih najdejo v Brusi, hovo divjost. Zadeli so morda na nepre-in Bog ne daj, da omagajo naši bratje tam- magljivo zapreko... ali pa so morda celo kaj v taboru pred njihovim navalom." 1 premagani? Vedel je, da bisurman, kakor „Mari so babe?" se je vjezil Kosančić, se lahko razvnema do besne blaznosti, „zakaj sramotiš svoj lastni rod, kakor da bi ravno tako hitro pada v največo oma-mogel biti premagan od take ničvredne ganost. sodrge?" je vprašal iskrečim se očesom, j In ni se motil. Obvladali so že prvo in »Enkrat je bil že premagan od nje," je drugo dvorišče; sultanova straža se je le še oporekal Jefrem. „Od te sodrge nikoli, prav slabotno upirala; njihovi naskoki so je rekel Kosan- veljali petemu in zadnjemu dvorišču, od čić, „premagani so bili od izdajalstva last- koder bi se brez vsake zapreke razlili po nih bratov, ki jim je bil načelnik zloglasni vsem serailu, da more in uničujejo ; že so Branković. In ta, ki je izdajo zasnoval, Ba-:njih puščice letele v dvorane sultana. Vi-jazet, in oni, ki si je mesto slave izbral; deli so že gotovo zmago pred seboj in so tlako, Lazarević, izdihujeta morda že sedaj jo že slavili z zmagonosnim krikom, kate- svojo dušo." remu se ne bi moglo ničesar primerjati, niti „Cuj! kaj je naenkrat to, vojvoda ?," rjovenje tigra, ko se je sultan zagnal na ga Je potegnil Jefrem za levjo kožo, ki mu svojo žrtev in ona je padla pod njim. Utih- je visela črez pleča, tako, da se je Kosan- nili so naenkrat; naperjeno orožje, roke so čić kar opotekel. lim omahnile, oči so se jim bulile, sklanjali Od seraila, kjer je dosedaj divjal naj- so glave naprej, kakor da se jim je nepriča- večji krik, ni bilo ničesar več čuti, in tudi kovano pojavila pošast, in z grozo so klicali: ti, ki so se, ker so še bili oddaljeni, dre- „Padišah!" (Pride še.) Stran II, »EDINOST« št. 278. V Trst d, dne 6. oktobra 1911 Streli so bili namenjeni ministru Hochenburgerju. DUNAJ 5. Proti 2. uri popoludne, medtem ko je poslanec dr. A d I e r v zelo ojstrem govoru napadal vlado radi draginjskih demonstracij in radi ojstrih odredb demonstrantov, je dalmatinski delavec Vatič iz druge galerije petkrat ustrelil z revolverjem proti ministerskim sedežem. Nastalo je nepopisno razburjenje, vendar ni bil nihče ranjen. Ministra Stiirkgha je lahko zadela kroglja, ki je odskočila od stropa. Ena kroglja je sfrčala mimo ministra Hohenbur-gerja, ne da bi ga bila zadela. Seja je bila takoj pretrgana, napadalec aretiran. Napadalec je ko je bil aretiran, zaklical: Živila internacijonala! On je priznal, da je mislil ubiti ministra Hochenburgerja. Atentator na pravosodnega ministra. DUNAJ 5. Atentator na pravosodnega ministra Hohenburgerja se^ imenuje Nikolaj NjeguŠ (Vitić) je rodom Črnogorec, rojen v NjeguŠu. Njegova rodbina je bila pred 25 leti,radi zarote proti knezu Nikoli izgnana iz Črnogore in se je naselila blizu Šibenika. Atentator je priznal, da je hotel ustreliti Hochenburgerja ; rekel je, da je socijalističen anarhist, na sebi je imel črno srajco in rdečo kravato, po poklicu je mizaski po-močnič. Oddal je pet strelov. * * * Nujni predlogi radi draglnjskih doklad. Posl. B u r i v a I, dr. R y b a r in tov. so danes v imenu nacijonalnih poslancev uložili nujni predlog zaradi draginjskih doklad železniškim uradnikom in delavcem, se plače ne vredijo. Ta predlog so podpisali vsi narodni poslanci. Istotako sta posl. dr. R y b d r in dr. Ravnikar uložila poseben nujni predlog zaradi draginjskih doklad jugoslovanskim železniškim uradnikom in delavcem. Zahtevala sta energično, da se jim prizna dra-ginjska doklada za tako dolgo, dokler ne bo njih materijalno stanje definitivno rešeno. Povdarjata, da so se živila na jugu podražila v veči meri, nego se je to godilo na Dunaju. Vlada uvideva, da je pomoč potrebna, vendar noče priskočiti na pomoč. Ako pride do pasivne rezistence ali do štrajka, bo materijalna škoda veča, nego pa, ako vlada prizna draginjsko doklado. O teh nujnih predlogih se bo razpravljalo čim prej in pride o tej priliki v debato tudi predlog dr. R y b A f a glede oderuštva s stanovanji. Dr. Šusteršič pri ministerskem predsedniku. DUNAJ 5. Dr. Šusteršič je konferiral danes z ministerskim predsednikom baronom Gautschem o političnem položaju in o jesenskem programu parlamentarnega zasedanja. Dr. Šusteršič bo o tem pogovoru refe-riral jutri ob 10. uri predpoludne v Slov.-hrvatskem klubu. Francosko-nemška pogajanja. PARIZ 5. Ministerstvo za Unanje stvari molči popolnoma o stanju nemško-francoskih pogajanj. Za jutri določeni ministerski svet je bil odložen na soboto. Verojetno je, da bodo potrebni novi pogovori med Cam-bonom in Kiderlen-Wachterom, da se odstrani zadnje neznatne težkoče in se doseže sporazum. Kolera. BUDIMPEŠTA 5. Zdravstveni oddelek ministerstva za notranje stvari poroča, da je na deželi zbolelo za kolero sedem oseb. Obletnica proglašenja portugalske republike. PARIZ 5. „Ag. Havas" poroča iz Lizbone, da so obletnico proglašenja republike praznovali z velikim navdušenjem. Prebivalstvo je pokazalo, da ostane zvesto vladajočemu režimu. Angleška poročila, da so monarhisti zasedli severno Portugalsko, so neosnovana. MADRID 5. Listi v mestih ob portugalski meji so priobčili poročila o monar-histični ustaji na Portugalskem. Neki list zagotavlja celo, da se kralj Manuel nemudoma vrne na Portugalsko. OPORTO 5. Še vedno se vršijo hišne preiskave in aretacije v krogih, ki so osumljeni, da so se udeležili monarhistične zarote. V mestu vlada popolen mir. Slavnosti povodom obletnice proglašenja republike so se izvršile sijajno. Italijani bombardirajo prazne H. „Berliner Tageblatt" piše: Pomorska bitka pri Prevezi, kjer so Italijani pognali k bregu dve — orehovi lupini, je vzbudila povsod v Italiji veselo razpoloženje in vojvoda AbruŠki je enak Nelsonu in de Ruyterju. Ko bo mala turška garnizija v Tripolisu pobita ali pregnana, bomo videli orgije navdušenja in Italija se bo naslajala v narodni pijanosti. Apostol vere Pij X. (listi so poročali, da je papež blagoslovil italijansko orožje v Tripolisu) in apostol čiovečanstva de Felice (vodja italijanskih socijalistov), papež in socijalist sta navdušena enakim patrijotizmom; tako se družijo nebeščani in posvetnjaki, kakor hitro gre za to, da se opleni tretjega. Vse bi bilo, za trenotek vsaj, dobro in lepo, ko bi se Italijanom ne odrekalo onega aplavza sveta, brez katerega noben igralec junaških ulog ne igra rad, in veselje Italije bi bilo čisto in nemotjeno, ako bi ne manjkalo aplavza galerije. Ali iz nobenega kota svetovnega gledališča ne prihaja klic odobravanja, nikjer se ne giblje roka v odobravanje, in tudi oni, ki nosijo v srcu toplo ljubezen za Italijo in italijanski narod, se obračajo nejevoljni proč. Ali je to smel čin, v katerega je silila narodna potreba, ali je možno z državnim blagrom opravičevati neprijetni vonj tega čina ? Vidimo le n a s i 1 s t v o, ki ne obrodi sadu, nepotrebno kršenje miru, nesmiseln napad. Čuden slučaj je, da je ravno en vojvoda Abruški začel z vojnim hrupom. Vojvoda onih Abrucev, katerih gospod je bil nekdaj od Auberja komponirani glavar roparjev. Gotovo je, vsi narodi imajo, kakor se navadno pravi, maslo na glavi in tatvino dežel se smatra za nemoralično le tedaj, ko jo je zagrešil — sosed. Anglija, ki se sedaj kaže v Carigradu tako ogorčeno, se je na tem polju vedno posebno odlikovala in kakor šolski izgled more služiti predrznost, s katero si je leta 1838. osvojila Aden. Francozi, ki se tudi razumejo na razširjevanje kulture, si tudi po raznih drugih malenkostih, prisvajajo — Maroko, in Avstro-Ogrska je v pestri biserni niz svojih dežel uvrstila tudi Bosno in Hercegovino. Mejtem pa so vlade teh dežel v zadnjih desetletjih mislile vsaj na ublaženje procedure, ter so se, dokler je šlo, izogibale očitnega preloma in nepotrebnega klanja, izognivši se spretno brutalni napovedi vojne. Berolinski list toži potem, da pri vsem ostaja Nemčija praznih rok, da dobi za Maroko le kos Konga, katerega bo pa morala drago plačati — mnenje je torej to, ki smo je izrazili tudi mi. Mejtem pa, ko se nemški in francozki dipiomatje pogajajo, prihaja oni pohlepni ropar (namreč Italija), baše topove in jemlje svoj del. Konečno pravi berolinski list, da treba prepustiti diplomaciji, da posreduje za mir, dočim naj javno mnenje graja Italijane brez milosti, kajti tam, kjer izostaja aplavz, pada navadno tudi zagrinjalo. Lepi blebetač d' Annunzio gotovo že piše po^Tassovem „Osvobojenem Jeruzalemu"— „Osvobojeni Tripolis". — Kakor slavnostno opero na dan zmage pa je — že radi Abrucev — priporočati opero „Fra Diavolo", v kateri nastopa kakor glavni junak neki — glavar abruških banditov ! I Bombardiranje Tripolisa. TRIPOLIS 5. Včeraj zjutraj je italijansko brodovje nadaljevalo bombardirati unanje utrdbe. Notranje utrdbe ni obstreljevalo, da ne bi poškodovalo mesta. Baterije Sultanie in Hamidie sta bili razdejani. Potem ko je vojna ladija „Garibaldi" priplula pred pristanišče, so častniki preiskali te baterije in so ju našli prazni. Zapornice topov so odstranili. V baterijah so našli tri mrtve. Doslej še ni bila ponujena kapitulacija. Navodila italijanskega ministerstva vojne mornarice glede turških ladij. RIM 4. Ministerstvo vojne mornarice je dalo poveljnikom pristanišč sledeča navodila : 1. Turške ladije, ki so se v trenotku napovedi vojne nahajale v italijanskih pristaniščih se jih ima pustiti na svobodo, da odplujejo v svoja domača pristanišča oziroma kamor so namenjene; 2. druge turške ladije se ima zapleniti; 3. turškim ladijam, ki so v sili primorane zateči se v kako italijansko pristanišče, se ima dovoliti, da ostanejo tamkaj le toliko časa, kolikor je neobhodno potrebno, da zamorejo zopet odpluti; 4. kar se tiče blaga nevtralnih držav, nahajajočega se na zajetih turških Iadijah, naj se tozadevno prosi navodil pri ministerstvu vojne mornarice. Poslanec Riza Tewfik proti Mlado-turkom. CARIGRAD 5. Poslanec Riza Tevvfik napada v „Jeni Gazeti" Mladoturke, ki so zlorabljali ustavo, izgubili simpatije Evrope in so se obsovražili v notranji deželi. Ako bi bil vstanovljen pravi ustavni režim, bi to Turčiji nasproti Evropi koristilo več nego oborožena sila. Vsi bi morali odločno delati na to, da se osnuje vlado, ki bi vodila posle, ne da bi se nanjo uplivalo od zunaj. Sestava novega turškega kabineta. CARIGRAD 5. Turški poslanik na Dunaju, Rešid paša je izjavil, da vsprejme listnico ministerstva za notranje stvari in da takoj odide z Dunaja. SOLUN 4. Vlada je prepovedala prodajati tujim ladijam ali tujim državljanom premog in vse za ladije potrebne trgov, predmete. CARIGRAD 4. Mladoturški odbor orga-nizuje v pokrajinah protestne shode proti Italiji. SFAX 3. (Ag. Havas). Turški ataše v Parizu Ali Fethi bej in več častnikov ter zdravnikov turške armade se je izkrcalo z namenom, da se podajo v Tripolis. V Ga-besu so poskušali z avtomobilom prekoračiti mejo. Pri Ben Gardani blizu meje so jim vojaške oblastnije zabranile potovati naprej. Nato so se podali v Sfax, da počakajo navodil. CARIGRAD 5. Kakor izjavlja ministerstvo za zunanje stvari, se bo z Italijani, ži-i večimi v Turčiji po začasnih sklepih postopalo na podlagi mednarodnega prava, kakor z Otomani. RIM 5. .Agencija Štefani" pravi, da je popolnoma neosnovano poročilo nekega dunajskega lista, češ, da paroplovna družba „Puglie" skoraj vsak dan izkrcava v Baru topove, orožje in municije, ki je določeno za Črnogoro in Albanijo. CARIGRAD 5. — Listi poročajo, da so videli italijansko vojno ladijo pri Dedeagaču v daljavi štirih milj. PORT SAID 5. Italijanski konzul je pri guvernerju Sueškega kanala protestiral, da se turški transportni parnik „Kaiseri" nahaja v pristanišču že od 30 septembra. To je kršenje nevtralnosti kanala. CARIGRAD 5. Tukajšnji Tripolitanci so prejeli poročilo, da so različni rodovi v notranjem delu dežele odposlali v Tripolis jezdece na kamelah. V mestu vlada vzoren red. Prebivalstvo je dobro razpoloženo in se nadeja vspeha. Poslanec dr. Rybar pred svojimi volilci. Ko se je razpravljalo draginjsko vprašanje v drž. zboru, se je meni očitalo prav poseben greh. Odkrito priznavam, da me tedaj, ko se je vršilo glasovanje o protidraginjskih predlogih, ni bilo zraven, ker sploh nisem bil na ' Dunaju. Porečete morda, da je to pogrešek, da je bila moja dolžnost, da bi bil tam. Povem torej — ne morda, da bi se opravičeval — sledeče: Dočim je od 516 poslancev redno komaj polovica na Dunaju, drugi so pa doma, sem bil jaz vedno na Dunaju, tudi tedaj, ko je Šlo za manj važne stvari. Do tedaj sem torej vršil svojo dolžnost kakor poslanec, vkljub temu, da sem imel veliko opraviti tudi v Trstu, in vzlic temu, da se mi je reklo tedaj, ko sem vsprejel kandidaturo: četudi ne greš na Dunaj, samo da vsprejmeši Vkljub temu pa sem vršil po svojih najboljših močeh svojo dolžnost na Dunaju. Povdarjam pa, da sem pred volitvami vodil tri mesece agitacijo in da sem vsled tega duševno in telesno oslabil tako zelo, da so se mi čudili na Dunaju. Premisliti je treba vso tisto gonjo pred volitvami, potem znane razburljive dogodke, ko se nas je toliko napadalo, in verjel mi bo vsakdo, da sem bil naravnost ubit, da nisem več mogel. Človek končno tudi ni stroj; stori, kar more. Bil sem na Dunaju, v pisarni tudi dosti opravila, in končno sem tudi družinski oče in imam tudi dolžnost, skrbeti za svojo družino — nisem mogel več. Moral sem z Dunaja, ako nisem hotel, da resno obolim. Ce me po vsem tem obsodite, vam bom od srca hvaležen. Umaknem se v tisti mir, ki ga nisem imel že leta in leta. Če pa zahtevate, da delam še naprej, je to potem vaša odgovornost, in mi potem ne očitajte nikar, ako me kedaj ne bo na Dunaju. To se dogaja tudi drugim poslancem, tudi tržaškim, in to celo poslancem — česar jim pa nikakor ne očitam — one stranke, ki me je najbolj napadala zaradi prej omenjenega slučaja. Ko je prišla na dnevni red resolucija, ki jo je v stvari zvišanja železničarskih plač predložila socialnodemokratična stranka in j ko je prišlo do glasovanja, je manjkal tržaški soclalnodemokratični poslanec Pittoni. Bil je v Trstu, ker je imel druga opravila. 0 tem so seveda molčali socialni demokrati, dočim so meni šteli mojo odsotnost v tako velik greh in so mi tudi nekateri naši ljudje to hudo očitali. Da pa sem res nastopil proti draginji, je dokaz to, da sem vložil predlog, po ka- j terem naj bi sq pretirano poviševanje stanovanjskih cen kaznovalo kakor oderuštvo. Če dandanes kdo zahteva za svoj de-: nar 13% in več, prihaja pod obtožbo zaradi; oderuštva, če pa hišni gospodar, ki za popravo in vzdrževanje hiše ne žrtvuje niti i vinarja, viša najemnino za stanovanje ali obrtnijski ali trgovinski lokal kar za 500 do 2000 K, ga pa vse spoštuje kakor poštenjaka. In vendar tisti, ki izposoja denar na višje odstotke, pri vsem tem vendarle vsaj riskira svoj denar ; hišni gospodar pa ne riskira prav čisto nič. Zato pa je tudi to še hujše oderuštvo, nego pa ono. Ko sem predložil ta predlog — da konstatiram, kake so razmere pri nas in drugje — sem dobil z Dunaja in drugod od raznih neznanih oseb, od Nemcev, prizna-valna pisma, dočim se na Slovenskem ni ganila niti ena roka. Povedal sem to, ker se mi je očitalo, da nisem glasoval za brezpomembne resolucije, ko sem prepričan, da z resolucijami se ne odpravlja draginja, temveč edino le s primernimi zakoni. Zanimal sem se tudi za naše ribiče in sem bil v tej stvari v ministerstvu, kjer 1 sem poudarjal, da je pred vsem treba naše j ribiče postaviti na trde noge, kajti če bodo j ti na trdnem in ne bodo trpeli vsled uma-izane konkurence Čožotov, ki naravnost ropajo po našem morju, potem bodo tudi ribe ceneje v Trstu in bo tudi to odpravljalo draginjo. Torej z delom je treba pomagati, ne pa s kričanjem in predlaganjem resoluciji (Živahno odobravanje !) Izpregovorim naj Še par besed h koncu. Stojimo namreč pred otvoritvijo državnega zbora. Naša naloga ni lahka, pač pa je res težka naša pozicija. Razcepljeni smo in nimamo moči, da bi se mogli upirati vladi, ki ne pozna zase nikakih mej, ki lahko vlada popolnoma absolutistično. Če |i delovanje parlamenta ni prav, ga zapre in pošlje poslance domov. Še celo tedaj, če parlament ni rešil pravočasno proračuna, ga uveljavlja vlada sama brez parlamenta na podlagi onega zloglasnega § 14. In to je gotovo najčistejši absolutizem. Žalibog ne vidim izhoda iz tega položaja, ako ostanemo še nadalje razcepljeni, kakor smo bili dosedaj. Jaz bom delal tudi nadalje na Isti podlagi, kakor sem delal dosedaj: v smislu načel političnega društva „Edinosti", po njegovem geslu: v edinosti je moči In če se nam tudi ne posreči na Dunaju, da bi dosegli kaj posebnega, če tudi ostanemo razcepljeni v tri ali štiri tabore, mi v Trstu ne obupamo! Mi v Trstu smo na najvažnejši poziciji na vsem Jugu, in Trst je vreden, da se borimo zanj! Moj ideal in ideal mojih somišljenikov je, da rešimo ta Trst za Jugoslovane ! (Burno odobravanje I) Če nam to štejete v greh, nas obsodite, če pa spoznavate, da vršimo svojo veliko nalogo v korist vsemu Slovenstvu, vsemu Jugoslovanstvu, za kar nam bodo hvaležni naši potomci, potem se ne ozirajte na očitanja ne od desne ne od leve, ne od zgoraj, ne od spodaj, ne od spredaj, ne od zadej, temveč pojdite za nami! Dolgotrajno odobravanje je sledilo go-vomikovim izvajanjem, na kar je izprego-voril predsednik shoda dr. Slavik: Slišali ste poročilo gospoda poslanca. K temu naj dodam, da je pri vsem, kar je storil dr. Rybar, nastopal vedno v popolnem soglasju z odborom političnega društva „Edinost*. Na vas je torej sedaj, da Izrečete, ali se strinjate z delovanjem dr. Rybara. Prosim, da se izrazite 1 (Dolgotrajno viharno odobravanje in klici: „Živio dr. Rybaf!a Dr. Slavik dalje : Bolj spontanega, lepšega in trdnejšega zaupanja ni mogoče izreči, nego ste ga izrekli vi svojemu poslancu \s svojim pritrjevanjem med njegovim govorom in tudi sedaj. Naj gre torej dr. Rybaf na Dunaj z zavestjo, da tržaški Slovenci trdno stoje za njim, da mu popolnoma zaupajo, da so mu hvaležni za njegovo delovanje! S pričakovanjem, da bo njegovo delovanje rodilo najboljše sadove, zaključujem današnje zborovanje! Dnevne vesti. Nemški „Schulverein" šteje 2200 podružnic s 190.000 člani. Premoženje je znašalo leta 1910. 1,008.919 kron ne vštevši Roseggerjev fond 2 milijonov kron. Večina tega denarja služi za raznarodovanje Čehov in Slovencev. Črnogorski denar v Avstriji. S 4. t. m. je bil črnogoiski denar pripuščen za plačevanja pri carinskih, davkarskih in poštnih uradih ter pri blagajnah državnih železnic v kotorskem in dubrovniškem okrajnem glavarstvu, v mestih Zadru, Šibeniku, Splitu in v trgu Metkoviču. Zlati črnogorski denar vsprejemajo tudi pošmi uradi na Dunaju, v Pragi in v Trstu. Črnogorski denar se vsprejema po njegovi nominalni vrednosti, to je: 1 perper za 1 krono, 1 para za 1 stotinko. Carinski uradi vsprejemajo srebrni denar le do zneska 10 kron ; denar iz nikla in bronca se bo vsprejemalo samo v zneskih, v katerih se ne more plačevati s srebrom.____ Domače vesti. Neumestna srditost. Pod tem naslovom da;a zopet enkrat naš „Piccolo44 izraza svoji nevolji proti Nemcem. V skrbeh je zopet radi italijanskega vseučiliskega vprašanja in hudo mu je pri srcu, da ob tem vprašanju najboljši prijatelji in zavezniki — v imenu kulture, seveda — stopajo na pot kakor----sovražniki. In užaljen je notri v globine srca, ker vidi, kako srditost Nemcev (1'accanimento) narašča vedno bolj, ko gre za to, da bi Italijani dobili kako pravico — kakoršno-koli in kjer-koli 1 Italijani zahtevajo sicer svojo fakulteto v Trstu in ne na Dunaju, ali srditost Nemcev se obrača celo proti nameri vlade za ustanovitev italijanske fakultete na Dunaju ! Te nemške srditosti „Piccolo" jednostavno ne more umeti in užaljen je notri v globino srca. Svoje jeremijads zaključuje „Piccolo" tako-Ie: „Položaj vprašanja je silno težak: Slovani nepoboljšljivi, vlada zagrižena v svoj načrt, Nemci ne le, da nasprotujejo temu načrtu, ampak pozabljajo tudi na pošteno pravo Italijanov. Ob otvoritvi dunajskega parlamenta je povsem gotovo, da se V Trsta dne 6. oktobra 1911. »EDINOST« fit. 278. rttraii I Italijani v boju za vseučiliško vprašanje morejo zanašati le na svojo lastno moč". Taka je slika, ki jo črta „Piccolo" o položaju Italijanov. Temna je res in odgovarja približno resnici. Toda sočutja naj ne pričakujejo Italijani od nikogar. To pa zato ne, ker so položaj, v katerem se nahajajo, sami zakrivili. Če se kdo nahaja v žalostnem ali celo obupnem položaju, ker nima nikjer nobenega prijatelja in ker res ni bilo nobene poti, po kateri bi se bil mogel izogniti neugodnemu položaju, potem moremo informiral. Te izjave ne podam, da bi s tem zatajil svoje mnenje, kdaj bode prišel čas, ko bodo dobre strani politične pojasnitve prevladovale pogubne posledice cepljenja (brez ozira na že zdaj se vršeče kulturno delo), in tudi s tem ne, da primorske ne-klerikalne poslance vendar vežejo neki oziri na položaj ljubljanskega državnega poslanca v poslanski zbornici. To pa so moji povsem posebni nazori, ker sem se izza avgusta 1910, ko sem smrtno obolel, povsem umaknil iz strankarskega političnega življenja. umevati njegovo bedo in respektirali bomo Dostavim, da nisem na noben list uplivai njegovo ogorčenje. Ali za Italijane ne velja glede takozv. „tržaške politike". Toliko — to in zato nam njihova jeza vzbuja le da ne bo brezplodnih debati Udano se za- — zadoščenje. Njim ni trebalo, da so zašli hvalim za objavo Vaš v tak položaj, ker pred njimi leži pot, po j dr. G. Z. e r j a v. kateri so se mu mogli izogniti. Mogli so, i Slovenščina pri c. kr. okrajni sod-opozarjalo se jih je tisočkrat, ali niso hoteli niji za civilne stvari v Trstu. Pred nekaj slušati, niso hoteli umeti, ker so se zarili dnevi je prejel neki tukajšnji odvetnik za v tisti greh, ki ga sedaj z grenko besedo nekega svojega klijenta sledeče izvršilno očitajo Nemcem: v srditost proti vsakemu dovolilo: pravu Slovanov. I „Na podstavi zadolžnice od 24. sep- To jim je jasno in razločno povedal tembra 1904 št. 18768 pod A je toženec tudi poslanec dr. Wilfan v predvčerajšnji I. I. od nas posojilo v znesku K 4000-— zaključni seji deželnega zbora tržaškega, s 57a% polleinimi antecipatnimi in 6% za-ko jim je zakllcal: mudnimi obrestmi od 31./12. 1904 dalje. „7udi Trst bi lahko bil sedež italijanske Na ostanku tega posojila dolguje nam univerze, če bi Slovenci ne imeli od tega toženec I. I. znesek K 455*72 s 57a% nobene škode. Toda, jaz vas vprašam: obrestmi od 1./7. 1911 dalje...... ali moremo mi mirno glasovati za vašo;......se nalaga toženec I. I. N. N. plačati univerzo tu, kjer nam kljub temu, da nas je mojo fjterjatev v znesku Kr 455 72 s 572% stotine in tisoče, kakor je dokazala revizija obrestmi in 6% zamudnimi obrestmi od ljudskega štetja, ne date niti ljudskih šol. Da, 1./7. 1911 dalje, ter pravdne stroške dolo- ravno na šolskem polju postopate proti nam čene na Kr..... vse to da se ogneta iz- naravnost nekulturno, barbarsko, ker hočete vršbi in sicer prvotoženec, da se ogne splo-našo deco asimilirati, raznaroditi! Dajte nam, šniga izvršbe, drugotoženka pa izvršbi na kar nam gre, in tudi ml bomo privoščali nepremičnino____ Dovoljena zaznambo vlo- vam, kar gre vam /M žitve tožbe pri tab. št. ... vpisnine na ime Evo vam, o italijanska gospoda 1 To je drugotoženke, vštevši razsodno prištojbino pot, ki bi jo bili vi že davnaj morati na- — brez razsodne pristojbine — da ne bo stopiti in na Katero smo vas mi vedno izvršbe v neodloživem roku štirnajstih dnlj vabili, na pot — poštenega sporazuma z po vročbi tega plačilnega naloga ali pa vlo-nami, vašimi sodeželani. Niste hoteli 1 Marveč žiti v istem roku svoje ugovore zoper ta ste bili proti nam vedno taki, kakor vas je plačilni nalog pri spodaj oznamenjeni sod-fotografiral dr. Wiifan po resnici in pravici, niji". vedno ste bili proti nam srditi, kadar-koli^ Kdor ta plačilni nalog razume, dobi in kjer-koli — da rabimo „Piccolovo" frazo j krajcar I — je šio za kako pravo nas Slovencev, j Slovenski čevljarji I Opozarjamo Vas, Zato vse vaše lamentacije ne vzbujajo v nas' da je začela Vaša zadruga poslovati 1 Po-nobenega druzega čuta, nego čut — zado- služujte se je in kdor še ni član, naj pri-ščenja! In zapomnite si ;to: kdor je sam j stopi čim prej. Pomagajte si sami in Bog pobesnel v srditosti, nima pravice, da dru- j Vam pomore 1 gim očita neumestno srditost I Če ste v ne- j Slovenski trgovski pomočniki! Opo-ugodnem položaju, če ste res zapuščeni od i zarjamo Vas, da „Trgovsko izobraževalno vseh, je to le posledica vaše lastne krivde, društvo" otvori trgovske tečaje 1 Zanimajte se Sami ste krivi! Pa še jedno si zapomnite J. za to in vpišite se, da bo možno čim prej Slepec je oni, ki ne vidi procesa, ki se že!začeti s poukom. razvija v političnem življenju monarhije. Resi Slovenska gledališka predstava je je sicer, da se ta razvoj še ovira od strani v nedeljo, dne 8. t. m. zvečer edina na- Nemcev z vsemi možnimi sredstvi, ali preprečiti ga ne bodo mogli niti Nemci I In potem, ko država odločno zaplove v ta kurz, bo vaš položaj — o italijanska gospoda ! — še prekernejši, še težavneji, ker ste iskali prijateljev tam, kjer jih ni, a ste si tam, kjer bi mogli imeti najboljših prija- rodna prireditev v Trstu in gotovo privabi v Narodni dom veliko množino narodnega občinstva, a vsega gotovo ne, kajti, kam naj pa gre ves slovenski Trst v gledališki dvorani ? Zato pa je tudi pričakovati, da bo ono naše občinstvo, ki ne namerava k gledališki predstavi, prav gotovo prihitelo teljev v svojih lastnih sodeželanih, ustvarjali na. „vinsko trgatev", ki jo v nedeljo po sovražnike. V tem je vaša velika krivda, ki — i ^ ~ - ——h< jo morete popraviti le s tem, da uvažujete lekcijo, ki vam jo je dal poslanec dr. Wiifan v zaključni seji deželnega zbora tržaškega! 1 Iz Gropade. V naši vasi se zadnji čas dogajajo neprijetne reči. Laška agraria je bila pred tremi leti izročila bika Matiju Pečarju. Isti je prav marljivo skrbel za žival, da je bila ves čas sposobna za skok. Prišel je čas, da ga je bilo treba prodati in mesarji so ga radi vzeli in dobro plačali. Pošteno in pravilno bi bilo, da bi ta agraria pustila tudi nadalje skočno postajo pri Pečarju. Mož je potreben in poln družine in ker je tudi bo-lehav, so mu vsi vaščani privoščali ta mali; poldne priredi pevsko društvo „Trst" v barkovljanskem Narodnem domu. Kdor bi pa zvečer še hotel v gledališče, stori to še prav lahko, ako pride tudi popoludne v Barkovlje. Tja peš, da se človek nekoliko izprehodi, nazaj pa s tramvajem, in prideš ravno prav. Kdor pa se rad nekoliko zavrti in poveseli ob pesmi in dobri kapljici, bo pa ostal v Barkovljah in mu tudi ne bo žal! Tako bo pa tudi ustreženo vsakomur I Poštne razmere na Prošeku. Pred par meseci je stopil tukajšnji poštar Ivan Nabergoj radi bolezni v pokoj. Namesto njega dobili smo poštarico z možem in otroci tam nekje v Istri. Ta gospa, ki je zaslužek. Ali zavist sosedova je rila in na- i prišla polna hvale na Prosek, je začela ka-vajala vodo na svoj mlin! Uati nam svoje rožičke, da celo baha se Saj ga poznate Grgiča Štefana! Ta je j 3 tem : »če pridem parkrat v „Edinost", se nostro u o m o ! Tako ga namreč imenuje jze 0P5^em- .. if.. u , , . ~ znani Ernesto Oblak, tajnik Agrarie. Zdi se' Oho milostljiva« 1 Kdo ste pa vi? da je Grgič raznesel neresnično vest, kakor: Sm