Psitnlna plačana v gotovini Sped. In abb. post. II. Bruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Como corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir —■ letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto X(. — Štev. 4 (212) UDINE, 1. - 15. MARCA 1960 Izhaja vsakih 15 dni Smo Slovenci in in ne Italijani »V vseh krajih, vaseh in naseljih dežele je jezik, ki ga vsi v vseh svojih odnosih na splošno uporabljajo — furlanščina«. (Messaggero Veneto) Videmski nacionalistični dnevni list se zmeraj melje v svojem mlinu staro nacionalistično moko, kar naprej in ne vpraša, da takega anahronističnega kruha ljudje ne marajo več. Videmski nacionalistični organ se ja skregal z nekim slovenskim listom v Trstu in je seveda v polemiki napravil svoj hokus pokus kot, da smo mi Slovenci iz Furlanije Furlani in da Slovencev sploh ni. Ker je prav ta nacionalistični videmski organ še v zadnjih mesecih pisal o Sla-viji Friulani, ne moremo molče preiti preko napačne trditve, češ da je samo jurlanščina v vseh naših odnosih edini jezik, ki ga mi uporabljamo v življenju. Zato ponavljamo še enkrat, kar smo že tolikokrat pisali. Smo Slovenci, ki govorimo nekaj slovenskih narečij na ozemlju Furlanske Slavije in je slovenščina osnovni materini jezik, kot je za številna italijanska narečja italijanščina materinski jezik za Italijane V šoli nas učijo izključno italijanščino in to precej slabo, ker so italijanske osnovne šole zanič, ker so vse italijanske šole po pisanju vseh italijanskih listov zelo slabe in pri nas še posebno, ker nas ne učijo, kot to predpisujejo moderne pedagoške metode, s pomočjo naše materinščine —■ slovenščine. Po končani slabi italijanski osnovni šoli ne znamo pošteno pisati in brati italijanščine. Znamo samo za silo nekaj italijanščine, da si pomagamo v mestih v trgovini in v uradih. Večini naših ljudi morajo pisati pismene prošnje drugi ljudje. čeravno nas v šoli ne učijo jurlanšči-ne, jezika naših' etničnih sosedov, znajo govoriti Jurlanščino tisti naši Slovenci, ki direktno mejijo na Furlane: precej naših ljudi v Reziji, v zahodni Slaviji, v Terski dolini in v jezikovno-mešanih komunih, kjer so Furlani v večini tako na primer v Centi, Nemah, Ahtenu, Ta-vorjani in drugih mešanih komunih zahodne Furlanske Slovenije. V Nadiških dolinah pa je število furlanskih Slovencev, ki znajo govoriti jurlanščino razmeroma majhno, ker pač ljudje v teh krajih nimajo toliko opravka s Furlani in zato tudi ne prilike, se naučiti furlanski. Doma v družini, na vasi s sosedi v oštarijah, v cerkvi in v nekaterih komunskih uradih govorimo svoj materini slovenski jezik. Govorili bi svoj materini slovenski jezik tudi v šoli, če bi pustili in tudi po uradih, ker nam bi laže teklo in bi se boljše izražali, toda nam ne pustijo. Tam moramo govoriti italijanski in sicer bolj slabo, ker so nas bolj slabo naučili. Ko greuio po svetu v emigracijo v Svi• cero, Germanija, Belgijo in Francijo, govorimo samo svoj materini jezik med sabo; na delu v minieri in fabriki pa nemški ali francoski. Italijanščine v emigraciji ne rabimo. Znamo torej tri jezike: doma in kjer nam pustijo govorimo samo slovenski, to je svoj materini slovenski jezik, kjer smo sosedje s Furlani govorimo z njimi furlanski, toda v uradih in po šolah nič kaj radi slišijo furlanski, ki je po šolah prepovedan jezik kot naša slovenščina. V uradih si moramo pomagati z italijanščino in če pride k nam forešt govorimo 2 njim italijanski. Velika lumparija pa bi bila trditi, da smo Furlani ali Italijani, ker moramo 2 Italijani in Furlani govoriti furlanski oli italijanski, ker po uradih, po šolah in Po mnogih cerkvah ne smemo govoriti v uašem materinem slovenskem jeziku. Mi Slovenci smo samo zatirani Slovenci, ki nosijo mužerolo na svojih ustih, ko pridejo v ojicihe in šole. Kar je poštenih Italijanov in Furlanov Prosimo, naj ne dovolijo, da bi se delali kakšni stari plesnivi nacionalisti norca ne Furlani Gospodinje - Casalinghe kulkor jih kor imjet za penzijo. Zato imamo par nas na taužente in taužente djelavcev brez penzije, če pa pogledamo stare ljudi, je le malo med njimi taj-šnih, ki jo imajo. Narvenč djelavcev ima še invalidsko penzijo (pensione di invalidità), saj je med nami vse polno mi-natorjev, ki delajo nagobamo djelo in preoa zbolijo in ostanejo invalidi. Obrtniki - ljudje, ki imajo meštir Zadnje cajte so paršli v Italiji do penzije še obrtniki-artigiani: razni mehaniki, marangoni, kovači, zidarji, šuoštarji in drugi, ki opravljajo kajšen meštir. A kaj nam pomaga to nam Slovenjam iz Furlanije, ko kuaži nimamo ljudi, ki bi znali ali pa opravljali kakšen meštir, ki bi bili obrtniki. Gori po naših vaseh mehanikov ni, kar jih je so doli v dolini, po glavni cesti in še tisti, ki so, niso domačini, ma forešti. Imamo nekaj zidarjev-muradorjev; tisti pa, ki so doma, so na pol zidarji, na pol kumeti; mladi in dobri zidarji djelajo vsi kot e-migranti - djelavci drugod v ešteru. Kratko povjedano obrtnikov-artigianov, ki bi doma opravljali svoj meštir kuaži ni in zato nimamo penzionatov obrtnikov. Penzion gospodinjam Ali imamo par nas gospodinje, ki bi imjele pravico do penzije? Po našem jih je vse polno, ki garajo, djelajo cje-lo življenje po naših hramih, kuhinjah in kambrah, štirikrat ali pa tud petkrat na dan kuhajo, potlè perejo umazane cunje za cjelo družino, ustanejo ta parve par hiši in gredo ta zadnje spat. Takoj djelajo, kakor hitro malo rastejo, od petnajstega ljeta naprej pa do konca, do smrti, brez počitka. Njemajo nobe«lne plače zatuò, samo hišni gospodar da kaj soudov, da se kupi za družino in takrat kupijo še gospodinje kaj zase. Sada ko so gospodarji kuaži vsi v emigraciji na djelu, muora gospodinja tud voditi tisto malo gospodarstva, koliko ga more ženska, posebno če ima še majhne otrokè opravljati, in prodaja maslo, jajca in druge reči, da pride zase in za družino do denarja. Naše gospodinje muorajo djelati še buj kot pa da bi bili gospoda^ rji, moški, doma, saj muorajo se adati-rati tud za moško djelo v hiši, ker ni moških in ker drugih djelavcu ne ušafaš. Se ne vjemo kajšne bojo precizne pre-skricioni novega leča o penzionih za gospodinje, za casalinghe. Kulko naših žensk, ki opravlja djelo gospodinj, ki djelajo v hiši brez vsake plače, ki postar jajo stare, ki jim noge otečejo, ker kar naprej stojijo, kulko naših mučenic bo imjelo pravico do penzije? Far zadnjem ljudskem censimentu v novembru 1951 so naštjel med neaktivnim prebivalstvom, to je med ljudmi, ki njeso samo kumeti, djelavci, tele numer žensk starih nad deset Ijet okupanih par hiši: Število žensk za-Občina: poslenih v doma- čem gospodinjstvu Dreka 460 / Grmek 345 Brdo 295 Podbonesec 465 Rezija 1.033 Sv. Lenart 704 Špeter 679 Sovodnje 450 Srednje 301 Tipana 560 Skupno 5.292 Zadnje italijansko državno štetje je naštelo torej samo v desetih čisto slovenskih občinah 5.292 žensk zaposlenih v domačem gospodinjstvu. Katere gospodinje dobijo penzijo? Zadnji censimento leta 1951 je točno naštel, koliko žensk dela pri nas v gospodinjstvu od desetega leta naprej, ker morajo pri nas tudi otroci delati, pose-(Nadaljevanje na 2. stra, VAS VISKORŠA V KRNAHTSKI dolini (komun Tipana) je štela do konca druge svetovne vojne nad 1.000 prebivalcev, danes pa jih ima le 300. Največ ljudi je emi-griralo v (Francijo, kjer jih živi približno 500, ostali pa so raztreseni po Švici, Belgiji, Nemčiji in drugih državah. Iz komuna Tipane se j eizselilo v povojnih letih nad 1.500 o-seb, kar pomeni, da je celotno prebivalstvo padlo za polovico. E-migracija se pa še kar naprej nadaljuje, letošnjega februarja in marca se jih je izselilo še kakih 200. malo par nas, zaki so jih pobrale ali dve vojske (uojskè), ali polmonite ali pa kajšna boljezen na želodcu. Dolgo je vleči do 65 ljet in potlè dobiti nekaj tau-žentov lir kumečke penzioni. Invalidni penzionati Potlè imamo razne invalidske penzije: ene od uojskè, druge pa od minier za kajšno silikozo, tuberkolozo in drug* bolezni. Bognasvar vseh invalidskih penzionov, ker ne dajo ne država in ne razne impreze v Belgiji in drugod po svetu tako lahko penzije. Dostikrat so pa naši ljudje po svoji lastni ignoranci krivi, da ne ušafajo penzije, ker ne vjedo za preskricione, ki jim dajejo pravico za penzijo zavoj silikoze (minatorska bolezen). Taužentov dikel Naše dikle, taužentov naših dikel po italijranskih, švicarskih, angleških in drugih mestih, še ne ved*, kaj se pravi i-mjeti na stara ljeta penzion. Enkrat niso ble dikle sikurane in zato niso dobivale penzije. Sada imamo že postavo, legge, za penzije diklam, a na žalost venčpart naših dikel nima v reguli svojih kart, da bi dokazale, dimostrale, da so zadosti ljet djelale. Dostikrat jim tudi »padrone« niso dale »ričevute«, da so par njih djelale. Imamo stotine naših starih dikel po mjestih, ki nimajo penziona pa čeglih so se cjelo živenje mar-trale po foreštih gospuoskih familjah. Sploh je pa težkuo biti dikla in priti do penzije. Kulko od njih prej zboli, ko so še mlade po težkih djelih in ne mo rejo več naprei djelati. Morebiti bojo sada te mlade dikle buj srečne, ko imamo »legge« za penzije diklam in polno enih kontrol in inšpekcij raznih »Ufficio del Lavoro«, da jo bojo potegnile do penzije, da bojo spravile skupaj dost market in vsa nucna ljeta.. Mi Slovenji iz Furlanije smo postali, čeglih nimamo popolnoma nobedne industrije, narod djelavcu, tistih ta pravih djelavcu, proletarcev, nekvalificiranih in ne tistih kvalificiranih, za katere že več ne veš, kam spadajo ali tehnikom ali djelavcem. Vserode moramo djelati kot nekvalificirani djelavci, vserode na narbuj slabem prastoru, vserode, na taj-šnem djelu, da ušafaš vse boljezni od reumatiama pa to tuberkoloze. Tisti naši djelavci, ki ostanejo za stalno zunaj na delu v Belgiji, Franciji in drugod, po stanejo počasi kvalificirani djelavci, so redno nimar na djelu in redno sikurani in pridejo do penzije. Buj težko pa je za tiste naše djelavce, ki djelajo nekaj ljet v adni državi, potlè gredo v drugo, pa v tretjo in tako naprej. Vmes pa so še nekaj časa dižokupani ali pa bouni. Ti le rjedko spravijo skupaj tarkaj ljet, z nami: ne dovolijo nam govoriti po naše, po slovenski v javnosti, potle pa pišejo, da ni nikjer slišati govoriti slovenski, ampak samo furlanski ali pa italijanski in da zato nas Slovencev ni, da smo v Furlanski Sloveniji samo Furlani ali pa Italijani. Napredni pošteni Italijani in Furlani pomagajte nam v naši borbi za naše narodne pravice! Ne dovolite, da bi tisti, ki vas tlačijo, tlačili še nas! Združimo se v boju za ekonomske, socialne in narodne pravice vseh zatiranih v Italiji! Penzion ima malo ljudi v naših krajih. Kar je ljudi v državni službi, to so »dipendenti statali«, po naših komunih, kot so na primer učiteljice, karabinerji, financi, cestarji in razni gozdarski, a-grikoltorni tehniki so venčpart forešti, iz drugih kraju. Kar si naberejo zadost ljet za penzion, gredo v buj velika centra in ne ostanejo par nas. Duo ima par nas penzion? že dvje lje-ti imajo penzion tisti, ki imajo že 65 ljet starosti in ki so bli vse živenje samo kumeti. Petinšestdeset ljet starih ljudi in ki so bli poujffh še kumeti, je zlo im umili i il n n 1111 um m n i n i m 11111 mii m iti i m n i imi n nn um m 111 il ili miti i lil m i m i mil iiiiiii i Zvesti borec za pravice beneških Slovencev Romildo Marinič • umrl Dne 22. februarja je umrl v čedadskem špitalu Romildo Marinič - Peterlin iz Ažle. Za njim ne žalujejo samo njegovi svojci in prijatelji, ampak vsa Furlanska Slovenija, saj so ga vsi poznali in cenili kot zavednega in naprednega Slovenca. Bil je kot kremen trdnega, neupogljivega značaja, piošten in vsestransko priljubljen. Prekmalu smo ga izgubili, saj je umrl komaj 53 let star in bi lahko še mnogo koristnega napravil za svoje ljudstvo, ki ga je tako odkritosrčno ljubilo. že v nemškem taborišču, kjer je bil interniran za časa druge svetovne vojne, mu je zaradi mučenja in prestanih grozot oslabelo srce. Ko se je vrnil iz Nemčije se zanj trpljenje ni končalo. V težkih razmerah, ki so vladale in še vladajo v naši deželi, so ga preganjale prav iste osebe in skupine, ki so se med vojno po-vezale z nacisti in ki so tudi resnični krivec za njegovo prezgodnjo smrt. Bojkotirali so njegovo gostilno in mu nato vzeli licenco. Trdo se je moral boriti za košček kruha, da je lahko preživljal sebe in svojo družino. Vse to pa ga ni uklonilo. Takoj po vojni je bil med ustanovitelji Demokratične fronte Slovencev in vse do razpusta ned njenimi voditelji. Neumorno se je zanimal tudi za kulturni in ljudsko prosvetni razvoj in bil med ustanovitelji prosvetnega društva »Ivan Trinko« ter član društvenega upravnega odbora. Pred enim mesecem je rankega Romilda doletela družinska nesreča, ko je izgubil svojo ženo Ido rojeno Jušič, ki je umrla 19. januarja t. 1. Ranki Romildo zapušča 80 let staro mater, sina Joškota in hčerko Rozano. Posmrtne ostanke pokojnega so prepeljali iz čedadskega špitala na domače pokopališče v Ažli. Pogreba se je udeležilo izredno dosti ljudi in s tem pokazali, da so spoštovali in ljubili rankega. Med njimi so bili tudi predstavniki političnih, kulturnih in slovenskih gospodarskih organizacij. Ob odprtem grobu se je poslovil od dragega pokojnika Dorič Predan, ki je z ganljivimi besedami orisal njegovo trnjevo življenjsko pot takole: »žalost mi stiska srce. Težko mi je govoriti ob tvojem grobu, dragi tovariš in prijatelj Romildo. Prijatelji so izbrali mene, da se ti v imenu vseh zahvalim za vse, kar si storil dobrega za svoj trpinčeni narod, za vse uboge ljudi. Ni besed, s katerimi bi se ti človek zahvalil. Za vselej te bodo hvalila tvoja dela, kajti to, kar si napravil, bo ostalo za vekomaj. Slovenski pesnik Simon Gregorčič je zapel: »Kar storiš zase, s tabo mine, konča, kar storiš za narod ostane za vekomaj!« Ti, dragi Romildo, nisi delal zase. Tvoje življenje je bila trnova pot. Malo ljudi na svetu je toliko trpelo kot ti. če bi popisali vse krivice, ki so ti jih prizade-(Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 »MATAJUR« ■Štev. 4 SV.PETER SLOVENOV Žalostne in vesele iz naših vasi Dne 15. februarja je umrù u čedad-skem špitalu 36 letni Ivan Obala — Vir-gil, doma iz Jeronišč u sovodenjskein komunu. Pokopali so ga drugi dan na domačem britofu. Dne 18. februarja je umrù u starosti 80 let Bepo Trušnjak — Uhac, doma iz Debenja pri Dreki. Dne 29. februarja je umru zavoj komplikacij u čedadskem špitalu 84 letni Andrej Garjup iz Škratovega (šenlenarški • n), ki je pred časom padu in se močno udaru u nogo in roko. Pokopali so ga na domačem britofu 2. marca t. 1. Adele Cenčič, stara 61 let in doma iz Mažerol, je padla po stopnicah u domači hiši in se močno udarila u glavo. Ozdravila bo u 20 dneh, če ne nastopijo komplikacije. Petletna Nerina Kjabaj iz Grmeka je med igranjem tako nesrečno padla po poti, da si je močno pretolkla čelo in so jo morali zavoj tega pejati u čedadski špitau. Ozdravila bo u dveh tednih. Dne 20. februarja se je poročil 29 letni Rinaldo Tomazetič z 18 letno Maršeu Lucijo iz Cžjaka pri Roncu. Isti dan se je poročila tudi sestra Ri-nalda Torrazetiča 19 letna Pia s 26 letnim Remom Tomazetičem iz Orsarije pri Premariaccu. Svatov je blo zlo dosti, ker sta se poročila kar brat in sestra isti dan, kar so zlo redki slučaji u naših krajih. Žlahtam ranjkih izrekamo naše sožalje, ponesrečencem, da bi hitro ozdravili, novoporočencem pa polno sreče in zadovoljstva u zakonskem stanu. TAJPANA NOV VOZNI RED NA LINIJI PLATIŠČE - NEME - VIDEM Na autpbusni liniji Platišče - Neme -Videm je stopil s 1. marcem v veljavo tale autobusni vozni red: Odhod iz Platišča : ob 6,30 ; odhod iz Nem ob 6,55; '8,20; 12; 14,10 in 16 uri. Odhod iz Vidma ob 7,40; 11,15; 12; 13,15; 17,30 in 18,45 uri. Odhod iz Nem proti Platiščem ob 18,30; odhod iz Nem proti Viskorši ob 19,30 uri. Gospodinje - Casalinghe (Nadaljevanje s 1. strani) bno čečice morajo pometati, nositi drva, kuriti, kaj malega skuhati in oprati. Po-tle v življenju pa gredo v precejšnjem številu za dikle in niso, po njihovi mladi pameti, tako neumne, da bi delale zastonj v domačem gospodinjstvu; en drugi velik del gre delat v emigracijo kot delavke v Švico in drugam. Od dvanajste ga leta naprej jih ostane doma le bolj malo. Ena se poroči in je prava gospodinja, ki mora vse delati in garati ter še skrbeti za svoje otroke. Ona mora tudi delati na polju, ker ni ponavadi gospodarja doma, ker dela nekje v emigraciji. Takšna gospodinja spada pravzaprav med direktne obdelovalce, koltivatorje direte in ima, ko postane stara, pravico na penzijo kot koltivatore direto, kot kmet. čjer pa ni kmetije, ali pa samo malo, ali pa čjer gospodinja dela samo gospodinjsko delo od zore do mraka, tam ima gospodinja pravico do penzije kot casalinga. Vsaka naša stara žena pri nas v naših hribih ima po našem pravico do penzije: ali kot kmetska delavka, kmečka gospodinja, ki mora opravljati vse življenje vsak dan kmečka dela in še gospodinjiti v kmečkem gospodarstvu, to se pravi dajati jest živini, jo napajati in kuhati prašičem ter ima pravico na kmečko penzijo, na penzijo koltivatorjev diretov ali pa kot navadna casalinga v navadnem gospodinjstvu po novem zakonu o penzijah za gospodinje (za casalinghe. ) Furlanska Slovenija - transitoren štacion Vse naše ženske bodo morale paziti in skrbeti, da pridejo do penzije, kakor jo predpisuje zakon. Ml bomo v našem listu »Matajurju«, ko bo zakon izšel, še o tem nadrobno pisali. Vse penzije do katerih more priti naš človek — delavec in kmet — so mihne, so takšne, da bi v mestu ne mogel od njih živeti. Doma pri nas pa ima streho nad glavo in zastonj stanovanje, pa če-glih slabo; in v lazu ali vrtu ali kakor koli tudi največji naš ubožec toliko skupaj spravi, da živi. Ko je človek mlad in lahko dela, nima kaj opraviti v naši Furlanski Sloveniji, ki je sarpo tranzitoma postaja za rajžo na dejo v emigraciji. Ko pa postane star in ni več za delo, je boljše živeti z mihijiijii penzijami za mihne uboge ljudi doma kot v mestu ali pa drugod po svetu. ///Mm iur>Mi2£d N ¥ r—' M msti - ~ 9 BRDO Nekaj iz življenja naših ljudi v Jugoslaviji Vemo, da je Terska dolina ena tistih, ki ni nikdar mogla preživljati vseh svojih ljudi in da so morali zato zmeraj hoditi po svetu za vsakdanjim kruhom. Mnogi so za zmeraj ostali na tujih tleh in za marsikaterega ne vedo domačini kje je ostal. Znano nam pa je, da se je pred prvo svetovno vojno in še mnogo preje, izselilo dosti ljudi iz Terske doline v Jugoslavijo, največ na štajersko. To je bilo v času, ko so gradili železniški most v Zidanem mostu. To mesto je važno železniško križišče med vzhodom in zahodom ter severom in jugom. Skupno z našimi ljudmi je takrat prišlo na delo v ta kraj tudi nekaj delavcev iz Milana in zato so zaselku, kjer so stanovali, dali ime »Mailand«, kar pomeni Milan. Ti naši emigranti se niso več vrnili domov, ker so tam našli delo. Seveda so nekateri že pomrli, a ostali so še njihovi potomci, ki se kaj radi spominjajo zemlje svojih očetov in dedov in dosti med njimi jih je naročenih na »Matajur«, da iz njega prebirajo vaške novice. Ker bo prav gotovo zanimalo ljudi iz Terske doline kdo izmed njihovih roja-koy je umrl ali kako se jim godi, prinašamo v našem listu nekaj smrti in drugih podatkov, ki smo jih prejeli iz Račiče pri Zidanem mostu, kjer je še danes polno Terjanov. Leta 1954 je umrl v Loki pri Zidanem mostu Peter Pec, po domače »Kosič«, doma je bil iz Podbrda. Tu se je naselil že leta 1904. in je bil zidar, kot večina drugih. Njegova žena je Marija Culeto, rojena 1884. leta in še živi. Njene sovrstni-ce se jo sigurno še spominjajo, ko je odšla mlada od doma. V Račiči je umrla 1956. leta Culeto Marija Terezija rojena Faddi v starosti 90 let. Doma je bila iz Tera in je vse svoje življenje ohranila domače narečje. Njen sin Jože »Zef« je upokojen železničar in ima svojo hišo in tudi nekaj zemlje. Poznan je kot zelo dober organizator in predstavnik raznih organizacij. Isto-tam je umrla leta 1957. Culetto Angela rojena leta 1868. Njeno domačo ime je bilo »Marchessa«. Kakor vidimo je tudi ta dočakala visoko starost 89 let. V Radežu nad Loko je umrl lansko leto Valentin Lendaro, rojen leta 1874. V Slovenijo je prišel leta 1901. Njegova hči Lojzka je pismonoška (portalettere) in je po vsej okolici zlo poznana in spoštovana žena. V Loki pri Zidanem mostu živi kot upokojen poštni uslužbenec Bobbera Amedeo (Bogoljub). Njegovi starši so bili doma iz Brda, kjer živi še njegov bratranec (cugino) Anton Bobbera in sorodnik Giovanni Cher - Menon. V Smrdeči žive še sorodniki matere Michelizza (njeno dekliško ime je bilo Boezio). Bobbera Amedeo zelo ljubi knjige in jih ima ce- lo zbirko, posebno starih, ki imajo veliko literarno in antikvarno vrednost. Najbolj pa seveda chni knjige, ki govore o slovenskem življenju v Benečiji. Dopisnik, ki nam je poslal vse tele zanimive novice, nas prosi v imenu vseh tamkaj živečih Terjanov, da bi se jih kdaj spomnili in jim s;oročili novice iz domačih krajev in kako se jim godi. Tudi kakšno razglednico (cartolino) iz domačega kraja bi ;adi prejeli od sorodnikov in znancev. Ker je sigurno v komunu Brdo še dosti ljudi, ki se s :ominjajo svojih vaščanov ali sorodnikov ,ki so se pred dostimi leti izselili v Jugoslavijo, bi bilo prav, da se tudi ti spomnijo nanje s kakšnim dopisom ali pozdravom. Kako je z minatnrfi v Franciji Narprej je začela kriza s karbonom v Belgiji, nato v Germaniji in sedaj še v Franciji? Za nas furlanske Slovence je bila najhujša kriza s karbonom v Belgiji. Ta belgijska kriza karbona nam je požrla nekaj sto milijonov zaslužka, odkar že traja. Nekaj sto naših delavcev in njihovih družin je prišlo zavoljo te krize v mizerijo. Nikoli niso imeli naši delavci v Franciji takšnih zaslužkov kot so jih imeli v Belgiji. Pa vendar je zdaj še največ naših delavcev zaposlenih v Franciji. Tudi Francozi vidijo, da s karbonom ne bo šlo več, da ga bo bolj težko prodajati. Posebno če bo začela teči enkrat nafta iz Sahare, bo nimar več industrije kurilo raje z nafto kot pa s premogom, s karbonom. Zato že delajo tudi v Franciji načrte, kako bodo zmanjšali produkcijo karbona. V bacinu Loire bodo v petih letih zmanjšali produkcijo za 25%, v Herualtu in Gardu pa za 20%. j ■ • i Vseh minatorjev v Franciji je okoli 240.000, med temi je nekaj sto naših delavcev. Da bodo reducirali produkcijo karbona v petih letih ni še nobena nesreča za tiste, ki že dalj časa delajo v minie-rah karbona, toda naši mlajši delavci ne bodo dobili več zaposlitve in bodo morali iskati drugod delo. m i l i ni 11111 i l i l ili i n u n inumili n 1111 um e MUHiitiiiiiiiniii i i mjm 1111111111 m i i n inn i 11 n inn i I numi Zvesti borec za pravice beneških Slovencev (Nadaljevanje s 1. strani) njegovo telo je umrlo naravne smrti, to- ■-------—----------------------------------—— da krivice so ga zadušile! To si zapomni- te vsi prijatelji, ki ste se prišli poslovit od njega človek se ne ubije samo z mečem, ubije se lahko tudi s krivicami, s slabo besedo, s tem, da se mu odvzame možnost zaslužka, s tem, da se mu ne pomaga, ko je bolan, s tem da se ga vrže na cesto. Vse to so storili Romildu! Niti za bolnišnico mu pred sedmimi leti niso hoteli poskrbeti, ko je bil smrtno bolan. Zapustil si nas mlad, v času ko smo te najbolj potrebovali. Posebno pa sta te potrebovala tvoja otroka, Rosana in Pepino, katerima je zmanjkala mama, tvoja ljubljena žena, pred enim mesecem. Ostala sta siroti. Pred odprtim grobom ti obljubljamo, da bomo skrbeli zanju z očetovskim in bratskim srcem. Ne bomo mogli biti zanju kar sta bila oče in mati, toda storili bomo svojo dolžnost. Zapuščaš nas, dragi Romildo, dolgo bomo žalovali za teboj. Ne zapuščaš bogastva, ne nam, ne svojima otrokoma, zapuščaš pa nam svoje delo, svoj ideal. Zaradi tega, kar si napravil za svoj narod, bo živelo tvoje ime med prijatelji in sovražniki za večne čase. Umrl si, a tvoj ideal bo živel in zmagal. Zanj se bomo borili v prepričanju, da bo prišel dan, ko bo naše ljudstvo svobodno živelo, ko bo bolje živelo, ponosno na svoj jezik, ki si ga ti, dragi Romildo, tako ljubil in vneto branil. jali tvoji sovražniki, krivice, ki so jih storili tudi tisti ljudje, ki bi ti morali pomagati po božjih postavah — bi napisali debelo knjigo. Umrl si bolj revež, kot si se rodil. To je tvoja najboljša izkaznica, ki jo lahko s ponosom pokažeš vsemu svetu. To izkaznico pravičnosti in poštenosti lahko pokažeš tudi tistim svojim sovražnikom, ki slabo govorijo o tebi, te blatijo in obrekujejo. Marinič se je neustrašeno boril proti krivici, zato da bi reveži bolje živeli. Neustrašeno se je boril za človeške in narodne pravice našega naroda. Dragi Romildo, ti si bil za nas, za mlade in stare, kot svetlo sonce, ki daje luč svetu. S svojo globoko modrostjo si nas poučeval v stvareh, ki jih mi nismo razumeli. Za nas si bil kot dobri in neusahljivi studenec bistre vode, ob katerem se napajajo in ugašajo svojo žejo žejni popotniki. s svojim pogumom si tudi nam vlival moči, da smo se boril) proti krivicam, ki jih povzroča sedanja pokvarjena družba. Učil si nas, naj se ljudje med seboj ljubijo, naj človek ne izkorišča človeka, da človek ne sme obogateti na škodo in ob žuljih sočloveka. Nikoli nisi nič slabega učil. Zato vprašamo sedaj, tu pri odprtem grobu, vse tiste, ki si lastijo pravico, da bi ti sodili, kdo jim je dal to pravico? Ali ni sam bog rekel, da pritiče ta pravica samo njemu? Ali bi ti ljudje lahko mirne vesti vrgli vate prvi kamen? Ali ne bi bilo bolje, če bi si ti ljudje izprašali vest, če niso morda tudi s krivicami, ki so ti jih prizadejali, pripomogli, da so te tako mladega spravili s tega svjfa? ■ _ '1 Romilda Mariniča so ubile krivice; Naši delavci morajo v Franciji nastopati skupaj s francoskimi delavci, ker bo nastopilo z reduciranjem proaukcije karbona polno raznih problemov. Rešiti 3Č bo treba ugodno ža naše delavce vprašanje odškodnine za odpust iz službe (indennità di licenziamento). Tisti, ki delajo že dolgo v francoskih minierah imajo pravico, da jih dajo na drugo mesto v drugo delo (transferimento in attribuzioni). Sami ne opravijo nič ter morajo zato skupaj nastopati z italijanskimi in nato še francoskimi delavci. Na pomlad bodo šli novi mladi naši delavci v Francijo. Miniere karbona naj m’stijo kar pri miru in naj si poiščejo kakšno drugo delo, morda miniere železa v severni Franciji, ki niso v krizi, ker se rabi nimar več železa v svetu. REZIJA OBUPAL JE NAD ŽIVLJENJEM Vso dolino Rezije je zelo pretresla žar lcstna novica, da si je komaj 31 letni Rino Zanetti iz Sv. Jurija vzel življenje. Mož bi se moral tele dni vrniti v Luxem-burg na dele, kjer je bil zaposlen kot zidar in se je pred božičem vrnil, kakor vsako leto, domov. Življenje v emigraciji, daleč od svojih vaščanov in družine, mu je zmračilo um in zato ni videl pred seboj drugega kot obup. Vrgel se je v prisotnosti svojega prijatelja preko mosta, ki pelje skozi hudournik Rezijo, kakih 25 metrov globoko, kjer je tragično končal svoje življenje. Zapušča ženo in dva majhna otroka. Kako hudo se je ločiti od domače zemlje in od svojih dragih nam priča tragedija Rina Zanetti-ja iz Sv. Jurija. SV. LENART SLOVENOV KAJ ŠE ČAKAJO? Pred dvemi Ijeti so začeli djelat novo ejesto, ki bo vezala Podutano z Jagne-dom. Takrat so nardil samo 1 kilometer ejeste, a potle so z djeli prenehali, ker je zmanjkalo denarja. Sedanja ejesta, ki veže Foiutano z Jag-nedom je di ga samo 3 kilometre, a je zlo strma, saj ima 2J/a strmine in je zavoj tega zlo nagobarna, nova ejesta pa, ki bo dolga nih 8 kilometrov, pa bo duga 8 kilometrov, a bo imela nih 1C% strmine. Ljudje iz Jagnedi se sprašujejo kaj komun čaka, da ne zaprosi novih fondov za naprej djelat to ejesto. Tud iz Jagneda gre usako ljeto več ljudi od doma po svjetu za si zaslužit usakdanji kruh. A bojo nardil ejesto takrat, ko ne bo več ljudi pri hiši in se bojo pasle po vasi le koze in ovce? PRAPOTNO OBMEJNI BLOKI KLINAC IN ROBE-DIŠCE odprti S 1. marcom so spet odprli obmejne bloke Klinac in Robedišče, skozi katere hodijo dvolastniki obdelovat zemljo na to in ono stran meje. čez zimo so bili ti bloki zaprti, ker u tem času ni nobednega dela na polju. Gentska okolica, turizem in še kaj drugega Naj ti bo lahka domača zemlja!«, Množica ljudi je s pozornostjo poslušala besede govornika.r Solze v očeh prav vseh prisotnih so bile najbolj zgovoren dokaz, da so bili ljudje na strani ranke-ga Romilda, zavednega in naprednega Slovenca, Vsem je znano, da je Centa »Perla del Friuli« zavoj lepe lege, dobre klime in luksuznih vil, ki so u njeni okolici. Ljudje iz Vidma, Gorice in drugih krajev zelo radi zahajajo U ta rajski kotiček in zato je turizem kar dobro razvit. Glih tako pa bi' mogla bit privlačna tud okolica, to so gorske vasice, ki so pripete kot la stavičja gnezda na pobočjih gričev in ki spadajo pod: čentski komun. Na žalost pa moramo povedati, da tle ni tako. Za te vasi, ki so živa veja komuna, se nihče ne interesira in zato životarijo u veliki revščini, in kar je naj slabše v zapuščenosti in zaostalosti. Turisti, ki pridejo v Cento, bi prav gotovo obiskali rade volje tudi okoliške vasi, kajti od tam bi imeli pred seboj krasen panorama, a to jim ni mogoče. Cesta, če jo sploh lahko imenujemo cesto in ne »troj«, ki vodi -iz Cente v bližnjo vas Smrdečo, je tako slaba, da se niti ne more po njej voziti z avtomobilom ali drugim prometnim sredstvom. Peska je u teh krajih u izobilici in kaj bi koštalo, če bi jo malo posuli, da ne bi automobili in motorji drseli po njej kot po olju? Tista cesta, ki pelje iz Molinisa u Cento, je pa tako ozka, da bogvari, če se srečata dva automobila. To cesto so ljudje zgradili sami in tudi električno luč so napeljali na lastne stroške. Pa še nekaj moramo povedati. Ljudje iz Sedigle in njene okolice se tele dni zlo jezijo, ker so zvedeli, da so naredili u teh krajih lovsko reservo in da bojo tle usejal fazane. U teh krajih so sami vinogradi in zato ni prav, da bi prišli delavni kmetje ob svoj s tako krvavimi žulji prislužen pridelek. Kot se sliši pravit, en fazan uniči do 50 do 60 kg grozdja in če bo teh dosti, kar je samo po sebi umevno, kaj bodo imeli kmetje od dela, če je hujša lovska strast? Razen tega so u teh krajih kmečke hiše skrite med vinogradi in zato bo lovska riserva prinašala še nevarnost, da dobi kak otrok kako »schio-petatto« u glavo, kajti otroci se najraje tam igrajo. Ali čejo čentski poglavarji utrditi »lovski turizem« u, naših krajih? Naj bi raje poskrbeli za dobre ceste in druga javna dela in tako bi imeli turisti in domače prebivalstvo v^č... koristi od tega. NOV URNIK AUTOBUSA CENTA -VIDEM .ra, 1 v "■*'< Od dne 22. februarja vozi autobus, na liniji Centa - Mólinis - Segnacco - Frae-lacco - Tržizem - Teana - Videm po te-lem umiku: ob Ob Odhodi iz Cente (piazza Libertà) delavnikih: 6,45; 7,15; 13,40; 17,55. nedeljah in praznikih : 10,25 ; 14 ; 19,15. Odhodi iz Vidma (Piazza I. Maggio) ob delavnikih : 7,30 ; 12,20 ; 17,15 ; 18,35. Ob nedeljah in praznikih: 12,20; 14,45; 18,35. Naši delavci v Švici Od približno 400,000 italijanskih delavcev v Svici, ali kakor pravimo po laški navadi, šviceri, je nekaj sto tudi naših mož, poubov in čeč na delu v industriji, pri zidarjih, na bonifikacijah in tudi pri kmetih. Švica je razmeroma blizu naših krajev, kmalu onstran Milana zapelje železnica v Švico. Nimar so hodili že pred vojsko naši ljudje v Svico, ali ne v takšnem številu kot v druge države, kot na pr. v Belgijo, Francijo pa Germanijo. Nerodno je za naše delavce v Svici, ker so večinoma nekvalificirani delavci in takšnih v Švici ne rabijo dosti. Tisti, ki delajo na kmetih v Svici ne zar služijo dosti, ker je pač s kmečkim po-klieom po vsem svetu tako, da sam kmet manj zasluži kot pa ljudje v industriji. Za navadno delo pri švicarskem kmetu dobi naš delavec izpod 30.000 lir v italijanski vrednosti, kar je malo za delo v emigraciji. ■ Redki so med našimi emigranti v Švici fini-mehaniki ali pa kakšni drugi kvalificirani delavci, ki dobivajo žo okoli sto tisoč v naši italijanski vrednosti. Velika škoda je, da naše čoče, ki delajo v Švici, ne znajo nemški ali pa francoski, ampak samo italijanski, ki jim pa v Švici ne pomaga dosti. Delajo po nekaterih fabrikah ali pa kot kameriere po hotelih in penzionih, in počasi dobivajo od leta do leta več. Le škoda je, da so pri nas tako zanič šole, da ne znajo več, kar bi jim prineslo dosti večje plače. Švica je tista država, kamor bi morali naši emigranti bolj hoditi na delo, ker je njena ekonomija stabilna, kjer nimajo lastnih dizokupatov, njena politika je bolj ustaljena in nimajo raznih avantur po svetu, že doma bi se morali naši mladi ljudje pripravljati z učenjem, kako bodo šlj na delo v S vico. Imeti bi morali ,pri nas gospodinjske tečaje tečaje za jezike, ki se govore v Svici: nemški in francoski. Vsak naš človek bi se moral navaditi nek meštir, da bi se znajdel v Svici. štev. 4 »MATAJUR« Kaj bomo delali tale mesec na vrtu V marcu lahko začnemo pripravljati gnojak (toplo gredo) za prve setve. Za ogrevanje gnojakov uporabljamo po napadi slamnat hlevski gnoj, zlasti konjski, ki da največ toplote. Gnoj plastimo rahlo in razdelimo enakomerno, dokler «i gnojak poln. šele potem ga stlačimo (pohodimo), zlasti ob oglih in stenah oboda, da se pozneje enako useda. Gnoj Pokrijemo šele potem s prstjo (gnojevki ih mivka), ko se je dovolj ogrel. Ko je tudi prst ogreta od gnoja, začnemo sejati. Najbolje je sejati vrstno v plitve jarčke, Preden posejemo seme, ga razkužimo s ceretanom. Majhne količine semena razkužimo v steklenici s širokim Vratom. Na konico noža damo ceretan in. ga stresemo v steklenico k semenu. Nato 10 minut krepko stresamo seme v steklenici, dokler se ne obda. z razkužilom. Večje količine semena razkužujemo V razkuževalnem bobniču. Za drobna semena (begonije, lobelije) sejemo v lončke ali zabojčke, ki jih postavimo v gnojak. Seme potlačimo z deščico, ne da bi ga morali pokriti s prstjo. Malo večja semena sejemo razprto, vendar jih pokrijemo čisto na tenko s pr- *11111 iiJiii 4 lit « I m i im 111 » 111 m 11 n ili 111 Milili tl 75 ■ ■ E E stjo, kar dosežemo s finim sitom, še večja semena (kapusnjc), ki jih sejemo v jarčke, pokrijemo s prstjo ali svižem. Do kalitve lahko setev zasenčimo, ko pa začne seme kaliti, odstranimo senčila. Če imajo sejanke premalo svetlobe in zraka, se pretegnejo, to se pravi, da dobijo tenka in dolga stebelca. Takšne rastline še lahko rešimo, če jih čimprej razsadimo (pikiramo) na večjo razdaljo in nekoliko globlje, da se skrije del pretegnjenega stebla. Prve dni marca sejemo v gnojak predvsem solato (majniško), mesečno redkvico, korenček, peteršilj in zeleno ter zlasti tiste vrtnine, ki zahtevajo prevzgojo sadik pod steklom, kot n. pr. zgodnja cvetača, razno zelje in ohrovt, koleraba, paradižnik, paprika in jajčevec, morebiti še čebula za presajanje in por. liiiiii 11 umi m mm itiiin imi M i um imunimi m Predno sadimo krompir Varujmo čevlje Za ohranitev zdravja je važna dobra obutev ; zato bo vsaka gospodinja poskrbela, da bo imela družina zlasti za zimo dobre čevlje.' Zaradi dežja, snega, vročite in vlage izgubijo čevlji na svoji proposti in ličnosti, postanejo trdi in nelepi. Da ostanejo čevlji dolgo časa lepi, bsnje mehko in nepremočljivo, je v ve-dki meri odvisno, kako pazimo na nje dii kako jih snažimo. Res je, da pri kmečkem delu čevlji hudo trpe, vendar se da tudi tukaj v marsičem pomagati. Kolikokrat vidimo čevlje ležati vse križem pod klopjo, pod posteljo ali v kakem drugem kotu, vse zaprašene, zamazane, morda celo mokre; P pa so suhi, je usnje trdo. če bomo tako ravnali s čevlji, bo treba kmalu notili. Namen snažen j a čevljev Je napraviti barje zopet lepo in mehko. Najvažnejše Pd je, da jih osnažimo takoj, ko jih sedemo. Blato odstranimo s trdo krtačo, dato namažemo s primemo kremo. Ko ^ nekoliko osuše, jih z mehko krtačo dobro zlikamo. Krema ni samo lepotilo P Usnje, temveč ga predvsem varuje ■'Pge, prahu in blata. Kadar namažemo «evije s kremo, moramo paziti, da mažejo tanko in enakomerno, ker se sicer tebere na usnju plast kreme, ki se posuši in strdi, čevlji postanejo hrapavi in Srdi. Kadar pa imamo čevlje zelo umazane P1 blatne, jih umijemo z mlačno milnico bd temeljito odstranimo iz vseh robov in ^tičkov zadnjo sled blata. Dobro Jih ^sušimo s krpo in še vlažne namažemo z 'Pastjo ali oljem. A ne samo gornje us- nje, temveč tudi podplate, tja do pete in rob med podplatom in zgornjim usnjem. Posebno pa moramo paziti, kadar čevlje sušimo. Najbolje je, če jih denemo na kopito ali pa natlačimo v vlažne čevlje časopisni papir. Papir popije vlago, čevlju pa da lepo obliko, da se med sušenjem ne zgrbanči in ne skrči. Če so čevlji zelo vlažni, moramo papir, ko je postal vlažen, premenjati. Ne sušimo čevljev pri vroči peči ali na štedilniku! Prehuda vročina posuši usnje prehitro, da postane trdo in poka. Ne stopajmo s čevlji na vroče, ne gasimo žerjavice s podplati in ne zapirajmo vročih vratič pri peči s čevlji! Da bodo podplati trpežnejši, namažemo takoj nove z lanenim oljem ali toplo mastjo večkrat zaporedoma, da se prepojijo. Pa tudi sicer je dobro mazati podplate z oljem, ker jim s tem povečamo tr-pežnost. Tudi za čevlje je potrebno imeti določen prostor, da se ne napraše. Če nimamo v omarah prostora, si napravimo na suhem prostoru police tako, da jih spredaj zagrnemo s primernimi zavesami. Pazimo, da bo prostor za čevlje dovolj zračen. čim skrbneje bomo ravnali s čevlji» tem dalje časa jih bomo imeli lepe in trdne. j3( * * * PASTO ZA ČEVLJE zmehčamo s petrolejem ali terpentinom. \ OMELO, kateremu so se sprijele ščetine, denemo nad vodno paro, dokler se ščetine zopet ne zravnajo. Za saditev krompirja velja dvoje: priprava zemlje in priprava krompirja za sajenje. Eno in drugo je zelo važno za pridelek v jeseni. Pravilno je, da izorjemo njivo, kjer mislimo saditi krompir, že v jeseni. Spomladi zaorjemo gnoj in potem lahko pričnemo s sajenjem. Če smo pa v jeseni pozabili ali nismo imeli časa, da bi njivo za krompir preorali, potem jo je treba preorati v zgodnji spomladi. Za krompir uporabljamo le zelo uležan gnoj. Svež in neuležan gnoj nam pri krompirju v tistem času, ko požene v rast, ne bo koristil dosti — rastlina bo v tem času lačna in se ne bo dobro razvijala, če za krompir nimamo uležanega gnoja, potem mu dajmo rajše umetnih gnojil, najprvo du-šičnatih, pozneje kalijevih in fosfornih. Krompir ne potrebuje samo v rasti in razvoju zrahljano zemljo, ampak mu moramo zemljo že pred sajenjem dobro zrahljati. Zato ni prav, če ponekod krompir sadijo kar pod brazdo. Pri pripravi krompirja za sajenje upoštevaj mo : 1. Semenski krompir odberimo pazljivo in odstranimo vse pokvarjene, trohnele in nagnite gomolje, če so zdravi gomolji (krompirji) z nepoškodovano kožico umazani od gnilobe drugih, jih moramo dobro oprati in obrisati, če pa imamo semenskega krompirja dosti, pa takih gomoljev ne sadimo. 2. Za seme izberimo le krompir z zdravimi očesci, ki imajo kratke, a krepke klice. Krompir s tankimi, dolgimi, zavitimi in nitkastimi klicami ni dober za seme. 3. če je krompir le na enem mestu nagnit, drugače pa zdrav in ima razvita očesca, za seme vseeno ni uporaben (ni nucen), ker je v svoji notranjosti že okužen (infetiran) od gnilobe. 4. Če je le mogoče, sadimo cel, nerazrezan krompir v velikosti jajca, če ga moramo za seme rezati, ga režimo med očesci tako, da bo imel vsak košček 2 do 3 očesce. 5. Če smo z nožem rezali gnil krompir, je priporočljivo, da nož potem razkužimo (dizinfetiramo) v vreli vodi in ga potem obrišemo ali pa vzamemo drug nož. Z istim nožem bi okužili zdrav krompir, ki bi nam pričel pozneje gniti. 6. pri rezanju ni potrebno, da so vsi koščki enako veliki, glavno je, da imajo enako število očesc. 7. Krompir režemo toliko časa pred saditvijo, da se prerezi pred saditvijo dobro osuše in nastane na njih tanka kožica. S suhim lesenim pepelom posipamo krompir samo takrat, če ga takoj potem posadimo. V kleti ali shrambi za seme 1 ripravljenega krompirja ne posipamo s pepelom. 8. Sort, ki rade gnijejo, za saditev ne režemo, ampak posadimo cele krompirje. Razdalja pri sajenju je odvisna od krompirja. Cele krompirje sadimo na razdaljo (distanza) 60X40 cm, koščke z 2 ali 3 očesci pa na 60X30 cm. Pri sajenju je treba skrbeti, da položimo koščke tako v zemljo, da bodo očesca in klice gledali navzgor. it 1111 <" 1111 ti m i ii 11 it 1111 ni n 1111 n mi 11 m i ulil»»«) Če primanjkuje Poleg beljakovin, škroba, maščob in vitaminov, potrebuje živalski organizem tudi rudnine, predvsem apno — pravimo mu tudi kalcij —• fosfor, magnezij, kuhinjsko sol, kalij in žveplo, razen tega pa še vrsto tako imenovanih sledovnih prvin ali mikroelementov ; to so železo, baker, kobalt, mangan, cink, jod in drugi. Mlademu organizmu so rudnine neob-hodno potrebne za nemoteno rast, starejšim živalim pa, da ostanejo zdrave, da se normalno razmnožujejo in da proizvajajo v polni meri tisto, za kar jih vzrejamo. Rudnine so nadvse važen sestavni del sleherne živalske celice in vseh telesnih sokov, vštevši kri; vgrajene v celice organizma, živahno sodelujejo v presnovi. Pa naj si bo hrana še tako bogata z beljakovinami, s škrobom in z maščobami, bo žival vendarle zbolela, če ne bo prejemala ustreznih rudnin; v hujših primerih lahko celo pogine. Pomanjkanje rudnin še pokaže sprva v poslabša-nju splošnega stanja živali; kmalu obolijo različni organi in organski sistemi, zlasti pa kosti; pri mladih živalih nastane rahitis, pri starejših po kostolomni-ca, ki ju več ali manj vsi poznamo. Še preden živali očitno zbole, že nastane gospodarska škoda zaradi zmanjšane proizvodnosti prizadetih živali. Znano je, da živali prejemajo rudnine s hrano, deloma tudi z vodo. Količina rudnin v krmilih je različna, Zavisi pač od količine rudnin v zemlji, koder rastline rastejo, od klimatskih razmer, pa tudi od vrste in starosti rastlin, če je padavin malo, so rastline revne z rudninami, predvsem pa s fosforom in kalcijem. Vprašamo se, katera krmila vsebujejo fosfor in kalcij? Dovolj fosfora je v zrnu žitairic in v semenu nasploh; skoraj trikrat več pa je fosfora v otrobih. Bogati s fosforom sta mesna in ribja moka. Razmeroma malo pa je fosfora v ^REZiHOV VORANC; SOLZICE (Nadaljevanje in konec) »Kaj pa sanjariš, fant?« se je zavzel Ta hip pa je že tudi spregledal 'lVok moje laži, se shudobil, me prijel iase in me porinil čez rob, da sem *e skotalil pa bregu. »Ce se boš lagal, boš res prišel v pe-el ! « Te «liš: zadnje očetove besede sem komaj ^ ki, potem me je spet zajela grozna shoba. Nekaj časa sem tulil, dokler se ^1 solze niso posušile, še dolgo pa me 'bik al o po celem životu in umiriti se kakor nisem mogel. Skozi zatekle oči 111 videl, kako živina dviga glave in vsa začudena opazuje. Poleg strahu 6 Je pekla tudi laž, pri kateri me je e Zalotil. Ves siromašen, obupan in Utripajočim srcem sem čakal konca 6- še preden se je začelo večeriti, začel goniti živino iz globače gori ^ ^b, kjer sem jo pasel, dokler niso rt 6le večerne sence legati na mračno V Pekla, 'hiov sem prišel ves objokan in (ves Roi kresen. Oče se je smejal, toda mati * R*la: »V Pekel pa ga ne goni več past, je še premlad in lahko dobi kak pristrah.« In res me v Pekel niso več silili pavst. Groza pred tem krajem pa me je še zmerom navdajala. — Nekega sobotnega večera, ko sta oče in mati sedela na hišnem pragu in strmela v jasno, dišečo vigredno noč, je mati vzdihnila: »Oh, kako rada bi nesla jutri v cerkev solzice, pa jih nikjer več ni.« »Za solzice pa je lotos že pozno, če jih v Peklu ni, jih nikjer več ni,« je odgovoril oče čez nekaj časa. Ob besedi Pekel me je spet streslo in komaj sem čakal, da smo vstali, zaklenili hšio in šli spat. Ponoči dolgo nisem mogel zaspati, ker mi je neprestano silil ta strašni kraj pred oči. Nekje v globini srca pa mi je odmeval tildi materin vzdih o solzicah. Solzice in Pekel — kako čudne stvari so to. Solzico sem imel neznansko rad in sem za njimi pretaknil vse robov j e okrog domačije. Le v Peklu nisem vedel zanje. Prihodnje jutro sem se zbudil zelo ’ ' R, TjnlHv! zgodaj. Med spanjem sem se menda zno- jil, ker sem bil še zjutraj maio rosen. Moje jutranje opravilo je bila paša. Vsako jutro so me morali buditi in metati iz postelje. Tisto jutro pa sem vstal sam in po prstih odšel iz hiše. Oče in mati sta še spiala. Bila je nedelja-Kakor omotičen sem obstal na dvorišču. Bil sem poln neke čudne, sladke dolžnosti, čeprav se tega nisem zavedal. Zunaj ja vstajalo pomladansko jutro. Cas je prehajal že v poletje. Za daljnim Pohorjem je žarela velika škrlatna zarja in vsak čas se je moralo prikazati sonce. Vrh Pece ga je že videl, ker je bil ves oblit s škrlatno barvo. Trata, drevje in grmovje je bilo oblito z roso, ki se je le še bledikasto svetlikala in čakala, da jo skorajšnji sončni žarki na-polnijo z biseri jutranjega zlata. Koprenasto ozračje je dihalo počasi ,ko da bi narava vzdigovala veliko breme. Nenadoma me je čudna sila dvignila z mesta, kjer sem staj in začel sem le- ic; teti čez polje proti Peklu. Dospel sem na rob Pekla in se zgrozil pred mračno jamo, videti pa nisem hotel, zato sem se z zaprtimi očmi spustil čez rob na dno Pek}a, sluteč tam doli ob skalah skrite solzice, šele ko sem bil spodaj, sem odprl oči. < Našel sem cele šope dehtečih solzic in jih začel hlastno trgati. Pri tem si ni- sem upal ozreti nikamor drugam. Poln neke svete tesnobe sem slišal šumenje studenca in njegov grozoviti odmev, ki je v jutranji tihoti bil še silnejši kakor po navadi. S polnim naročjem solzic sem se zagnal iz Pekla in v eni sapi bežal proti domu, kamor sem prihlačal prav v trenutku, ko je mati stopila na hišni prag. Ta trenutek je daljno sonce poslalo svoj prvi sončni žarek na dvorišče in po njem se je razlila prelepa svetloba. Sredi te svetlobe je stala mati, prečudno lepa in vsa ožarjena, kakor prikazen iz nebes. Planil sem prednjo s polnim naročjem cvetlic in ji zmagoslavno zaklical : »Mati, mati... solzice ... « Topil sem se od same sreče in neizmerne navdušenosti. Materin obraz je pokril blažen smehljaj; presrečna je iztegnila roke za solzicami in jih nesla k licu. Preden pa je mogla vsrkati njih sveži, opojni vonj, so se njene oči zdrsnile in se povesile name. »Kaj pa ti je) pobič, da se jočeš... ?« Moje oči so bile polne težkih solz zaradi premaganega strahu, ki pa jih v svojem zmagoslavju nisem čut}J. Mati je spoznala mojo veliko žrtev ter me je rahlo in nežno pobožala po laseh. ——.......... - ■■ Stran 3 Praktični nasveti TEMNO SVILENO ALI VOLNENO OBLEKO, ki je obnošena in se je začela na nekaterih mesti'» svetiti, zdrgne.no po legi blaga; Z mehko cunjo, ki smo jo namočili v raztopino salmiaka (amoniaca) in vode. Na en liter vode vzemimo polno žlico salmiaka. Učinek je večji, če uporabljamo za obnavljanje cunjico iste kakovosti in iste barve. VOLNENO OBLEKO najlepše zlikate (speglate), ako jo likate preko namočene, trdo ožete, volnene cunje. CE HOČEMO UGOTOVITI, ALI JE PLATNO PRAVO, kanemo nanj kapljico olja. Ce kapljica obdrži okroglo obliko in se jie razlije, je platno pravo, v nasprotnem primeru je pomešano z bombaževino (cotone). GUMIJASTIM PREDMETOM ohranimo trajnost, če jih včasih pomažemo z glicerinom. EMAJLIRANO POSODO pomivamo v vreči vodi- kateri smo dodali malo sode ali luga. Il 11111111111 III II 11 III II II II 1,111 III11IIIIII lil ll.l 11 UMI » živalim rudnin travi, v senu in slami. Kalcija je veliko v detelji, manj v senu in slami ter v okopavinah, povsem malo pa v zrnu žitaric in v semenu nasploh. ... Ce primanjkujeta v hrani kalcij in fosfor, živali z;ostajajo v rasti, nastopijo motnje v prebavi, tem pa sledijo rahitični pojavi s krči in spremembami na kosteh; pri odraslih živalih, še poseb j če so visoko breje ali po porodu, ko proizvajajo veliko mleka, nastane kostolom-nica. Isto se utegne primeriti, če ni pr.> vega razmerja med kalcijem in fosforom v krmilih, pa tudi, če primanjkuje vitamina D, ki usklaja njuno presnovo. Zni-čilno za rahitis je, da se kalcij in fosfor ne odlagata v kosteh, ker ju hrani primanjkuje, za kostolomnico pa, da se obe rudnini iz istega razloga črpata že iz zgrajenega okostja, predvsem za potrebe plodu in za normalno sestavo o- bilice mleka po porodu. , Ce v krmilih ni dovolj magnezija, se pri živalih pojavijo živčna znamenja, ki se kažejo v nemiru itacelo v krčih; vendar je to obolenje pri nas doslej le izjemno. Tudi kalij je važen za normalno preo-snovo v živalskem telesu. Ce ga v hra/ni primanjkuje, nastanejo motnje v rasti, pojavi se nenaraven tek za hrano in živali postanejo živčne. Ti pojavi so redki, kajti običajna krmila vsebujejo dovolj, včasih celo preveč kalija. (Se nadaljuje) ______________ __ r. r - VREMENSKI PREGOVORI ZA MAREC Kadar na štirideset mučencev (10.) dan dežuje, se slabo vreme štirideset dni pričakuje; če medtem se ne zjasni lepo preme sledi, če se Jožeta (19.) dan jasno zdani in če lepo vreme dvajset dni drži, več v marcu, dežja pričakovati ni. Odgovorni urednik: Tedoldi Voj mir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi » Gorica G. Blasutto Sv. Ivan ob Nadiži TOVARNA STOLOV EDMONDO DE AMICIS: Kepa snega In kar naprej sneži, samo sneži. Danes dopoldne, ko smo šli iz šole, se je zaradi snega pripetilo nekaj grdega. Trop fantov, ki so komaj prišli iz šolskega poslopja, je začel metati kepe, trde in težke kakor kamen. Veliko ljudi je hodilo po pločniku. Nekdo je zaklical: »Nehajte s tem, nagajivci!« Prav takrat pa se je zaslišal oster krik z druge strani ceste in videti je bilo starčka, ki je izgubil klobuk, lovil ravnotežje in si pokrival obraz z rokami, zraven njega pa je stal fant in vpil: »Pomagajte, pomagajte!« Takoj so se z vseh strani nabrali ljudje. Kepa snega je starčka zadela v oko. Fantje so se v trenutku razbežali. Stal sem pred knjigarno, kjer je moj oče nekaj kupoval, in sem videl več svojih sošolcev, kako so pritekli in se| pomešali med ljudi, ki so stali v moji bližini in se delali, kakor da ogledujejo izložbe. Medtem se je okrog starčka zbrala množica ljudi in prikazal se je stražnik in vsi so tekali sem in tja, grozili in spraševali: »Kdo je vrgel? Si bil ti? Povejte, kdo je bil?« In pogledovali so fantom na roke, če so mokre od snega. Janez je stal zraven mene; opazil sem, da se je ves tresel in da je bil v obraz bled kakor mrlič. »Kdo je bil? Kdo je to naredil?« so še zmeraj vpili ljudje. Takrat sem slišal, kako je Janez tiho rekel Francetu: »Pojdi in priznaj, da si bil ti; grdo in brezčutno bi bilo od tebe, če bi zgrabili nedolžnega«. »Ampak, saj nisem napravil nalašč!« je odgovoril France in se tresel kakor šiba na vodi. »To je vseeno, stori svojo dolžnost,« je ponovil Janez. »Saj bi, ko pa se ne upam!« »Bodi pogumen, šel bom s teboj.« Stražnik in ljudje so vpili vedno huje: »Kdo je bil? Naočnike so mu zbili v oko! Oslepili so ga! Razbojniki!« Zdelo se mi je, da bo Francetu postarlo slabo. »Pojdi, greva,« mu je odločno rekel Janez, »branil te bom.« In zgrabil ga je za roko, ga potegnil naprej, pri tem pa ga podpiral kakor bolnika. Ljudje so ga opaizili ini so takoj razumeli in nekateri so mu pritekli nasproti z dvignjenimi pestmi. Ampak Janez je posegel vmes in zakričal: »Kaj, deset vas gre na enega fanta?« Takrat so se umaknili in stražnik je prijel Franceta za roko in ga peljal sko- zi množico, ki se je umikala s poti, v prodajalno testenin, kamor so odpeljali ranjenega starčka. Ko sem ga zagledal, sem takoj spoznal starega uradnika, ki živi s svojim nečakom v četrtem nadstropju naše hiše. Posadili so ga na stol in oči je imel zavezane z robcem. »Nisem naredil nalašč,« je ihte rekel France, samo še na pol živ od strahu, »nisem naredil nalašč!« Dvoje ali troje ljudi ga je s silo pahnilo v prodajalno >> i m 111 i i u 11 h 111 m ! m h 11 i i it > ! 11 m 1111111 n 111 in /vpilo: »Poklekni in prosi odpušča- nja!« in so ga sunili na tla. Dve močni roki pa sta ga spet postavili na noge in odločen glas je rekel: »Ne tako!« Bil je naš ravnatelj, ki je vse videl. »Ker je imel pogum, da je priznal,« je dodal, nima nihče pravice, da bi ga poniževal.« Vsi so utihnili. »Prosi odpuščanja,« je rekel ravnatelj Francetu. France je planil v jok in objel starčkova kolena, ta pa je z roko tipaje iskal njegovo glavo in pobožal po laseh. Takrat so rekli ljudje: »Pojdi, fant, pojdi domov!« (Odlomek iz knjige »Srce«) t D IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllllllllllllllllllllllll Otroci so komaj čakali pomladi, tudi Tonček se je veselil. Oče mu je obljubil, da bosta na prvi pomladni dan odšla na hrib za hišo in da se ne bosta vrnila pred nočjo. Poslej je od zore do mraka oprezoval za pomladjo: poslušal je vetrove, ki so se podili preko streh, gledal 'je travo za hišo, ki je vsak dan bolj zelenela, opazoval je sonce, ki je vse bolj grelo.... toda pomladi, tiste pravi pomladi, o kateri sta se menila z očetom, še vedno ni bilo. Ko pa je nekega dne stopil na vrt, mu je zašumelo okoli ušes: »Pomlad prihaja....« je zašumelo. »Pomlad prihaja!« je zaklical Tonček. Zagledal je marjetice na travniku: druga za drugo so odpirale oči. »Pomlad prihaja....« je zašumelo. »Pomlad prihaja, pomlad prihaja....« Bil je veter. Prestopil je in z nogo zadel ob drobno stvarco. Obstal je, se sklonil in pogledal: bil je polž, ki je bil še včeraj zaprt v svojo hišico, zdaj pa jo prikukal na svetlo in se napotil s hiško vred v svet. »Pomlad prihaja!« je zaklical Tonček. Nagnil je glavo vznak in zagledal lastovici — imeli sta dolge in ozke perutnice in preklana repa — sledil jima je, dokler se nista spustili proti gnezdu na njihovi hiši. »Pomlad je tu....« je zašumelo. »Pomlad je tu!« je zaklical Tonček. Toda očeta ni bilo doma, oče je bil v službi. Stekel bi k očetu, da bi mu povedal veliko novico, ko se ne bi bal tistega trga Križemkražem.... Domislil si je telefona. tekel je domov, dvignil slušalko in zavrtel po številkah: ena, tri, pet, nič, osem. Pritisnil je slušalko na uho, na Mula je domača žival. Ima glavo, tfrup in rep, noge in ušesa, skratka vse, kar žival potrebuje. Kakor ljudje, tako so tudi mule različne. Nekatere brcajo za vsako figo, druge grizejo, nekatere so gizdave, druge so muhaovedala, kako n**5 ima rada. Da, takšne so bile partizan.sk® mule.