Židtiwski nraloh« Židje, jugoslovanski, dunajski in madžarski, so organizirali napad na Jugoslavijo, da jo zasužnjijo in oropajo njenega naravnega bogastva. Njih delo so že močno pozna. S svojo valutno špekulaoijo so znatno pripomogli, da je naša valuta tako nizko padla . Naše banke stoje z malimi izjemaiui popolnoma pod židovskim vplivom. Židje hočejo dobiti popolnoma mouopol na irgovino in industrijo v Jugoslaviji. Že sedaj je večina akcij industrijskih, bančnih iu trgovs kih podjetij v Jugoslaviji v židovskih rokali. ,V roke hoficjo dobiti tudi vse naše časopisje in knjigotržna podjetja. Papirna industrija je v nevarnosti. da pre ide popolnoma v židovske roke. Jugoslavija je v nevarnosti, da postane druga Galicija. Zasužnjena jim potem ne bodo samo industrijska in trgovska podjetja, ampak vse: zemlja, politika, vse javno življenje, pa tudi morala! V Gaticiji je večji dei zemlje v posesti židov. Do 1. 1867 je bilo židom prepovedano, nakupovati v Galiciji posestva, v celi Galiciji je bilo sarao 38 judovskih posestnikov . L. 1807 so ukinili zakon zoper žide; v treh letih, J. 1870, je bilo ondi že 68 judovskih veleposostnikov . Dunajski polom 1, 1873 je povzročil v Galiciji krizo , in tri leta pozneje so imeli judje že 289 veleposestev v rokah. L. 1890 je imelo 680 židov 3700 posestev v Galiciji, to je: vsak peti posestnik je bil žid. Od leta 1874 do 1892 je prešlo na jude 43.000 kmetij. Pred 10 Jeti so imeli 70, reci: sedemdeset odstotkov zemljo v. Galiciji v svoji lasti. Kako so prišli do tega? Večjidel so kmetje izgubili svoje imetje vslcd noznosnih dolgov, Cesto vsled par goldinarjev. Pri 75G8 dražbah v letih 1895—1897 jo bilo sanio 459 kmetov dolžnih več kot 2000 K; 2835 kraetov je izgubilo imetie zaradi 200 do 1000 K dolga, 1009 kmefov je bilo dolžnih samo 2 do 50 K! Tako uradni podafki statističnega urada v Lvovu. Ogromno večino dražb imajo na vesti judje! Pri nas res da imamo dobro razvito zadružništvo in bi se jndo»n pri nas kaj takcga ne posrečilo tako kakrir v Galioiji. Tudi se izvodo agrarna reforma. Toda v.sokakor bi judje, če pridejo do inoči, naše na1'odno gosfiodarstvo grozovito oškodovali in razdejali. Saj znajo vsak položaj. celo svoj lastni konkurz, izrab.iti, da si poinnože svojo premoženje. 0 tcm piše advokat dr. Elbogon, sain žid, v dunajski ,.Sonn- u. Montags-Zeitung": ,.Ysak konkurz v Galiciji jo gol jufija, najdrznejša. najnesraninejša goljufija. Bankrot za galieijskega trgovca navadno ni "nesreCa, am;»ak kupčija. Že ko zaene trgovino, raisli na polom, toda ne da bi ga zabranii, amnak da ga s kar najvčCjim dobieknm jiovzroči. Bodoei polom spada v račun njo govega podjetja. Pri tem ne izgubi nieesar, kvečjemvi tasl: s svojim plenom zaene znova kupčijo — pod i menom svojo žene. Nova tvrdka so drži potem dotioj, da najslarejšega sina lahko proglase polnoloinim. In najkasnpje iedaj lalira golovo že tudi žena. Tako pa pride edcn sin za drugim in če teh zmanjka. pridejo na v:'slo zefje, ki se ženijo iz ljubezni — do bank rota. I)r. Elbogen navaja potetn, kako so se izrazili o (era neki sodni predsednik, državni pravdnik in preiskovalni sodnik, vsi so soglašali v tem: ,,V. Galicijinimamo konkurzov, vsak konkurz jo goljufija." ,,Toda kaj pomaga", nadaljujo dr. Elbogen. ,,5p. sodniki to { spoznajo, kaj pomaga, če so pripravljeni praviCno soditi, čc pa jc mcč, ki bi naj zadel krivce, top! 22 let, , mi je tožil nodavno eden »ajodličnejših drž. pravdnikov, sem državni pravdnik v lem mestu. V vsej tej dobi porotniki (zopet večinoma judje ali od judov od visni ljudjp, op. pis.) v neštevilnih slučajili goljufivega konkurza niti enkrat niso koga obsodili in naj si : je bila stvar še tako kričeča!" Take so razmere v Galiciji in podobne labko postanejo, Če no bomo odloCno nastopili, tudi v Jugo- | slaviji. | Pred dnevi so poročali listi, da je bil na ve- | rižniškem uradti v Ljubljani znani Norbert G<uimer zaiadi tiholapstva obsojCi- na giobo CODO K. Toda kaj ;e 6000 K takemu oderuha. ki dela dobtfk?. na mili jone! Ce oblasti (ako milo ravnajo z židi, vprižsrki in tihotapci, ni čuda, da židjo kar vreje v Jugf-slavM). zlasti v Slovenijo, ki jp, za nje še deviška zemija: Zidovsko nevarnost treba zajeziti. Poleg odločnega •:a stopa oblasti z dobro organiziranim zadružništvom :n &ocijalizaci.io!