Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 8010. - nočna 29%. 2994 in 2050 VENE Oek. račun: Ljub-Ijana št. 10.650 in 10.340 za inscrate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb šiv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo. »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku Kristusu Zvetičarju sveta! Pred 25 leti je zrasla sredi ljubljanskega polja mogočna bela hiša. Ob silnih žrtvah in naporih, ob preziru in zasmehu je veliki zidar, vladika Jeglič, z blestečimi črkami napisal na pročelje: Kristusu Zveličarju svetal Po 25 letih lahko rečemo, da je zgodovina izpričala veličino njegove zamisli, poveličala njegovo omalovaževano delo: zavod je pognal korenine tako globoko v slovensko zemljo, razprostrl tako mogočno veje preko vsega naroda, da uživamo sadove vsi Slovenci. Ko jc naš veliki vladika videl, kako se narod potaplja v potujčevalnih valovih, ko je videl, kako so se mu začeli majati tudi oni sveti in najtrdnejši verski temelji, ki so »am bili skozi stoletja v najhujših borbah in preizkušnjah rešitev — se mu jc zasmilil in v osrčju zemlje mu je ogradil otok, kamor naj bi ne segali pogubni in vse uničujoči valovi. Najdragocenejše, kar ima, naj bi nared spravljal na ta utrjeni otok — svojo mladino. Zavarovana pred nevarnostmi sveta naj bi v miru gojila najbitnejše človeške in narodne osnove: v Bogu zasidrano resno etično pojmovanje življenja in iz nje izvirajoče požrtvovalnost v ljubezni do bližnjega, naroda, domovine. To so one neprecenljive dobrine, ki jih danes tako silno pogreša naš rod, one osnove, brez katerih človeku ni sveta nobena stvar več, brez katerih je zapisan poginu poedinec in narod. Narod brez izobraženih mož velike požrivovalne ljubezni, ki se zna žrtvovati z delom in odpovedjo, življenjem in smrtjo, nc bo odrešen, zapisan je smrti. Za tako težko požrtvovalno ljubezen pa more zoreti človek samo v šoli božjega trpljenja, samo v objemu Kristusa, ki nam jc dal najvišji zgled popolne nesebične žrtve iz ljubezni. Vsa druga gesla so nezadostna, vsi drugi viri imajo lc toliko moči, kolikor je dobivajo iz tega Pravira vse ljubezni. Vsa človeška plemenitost, vsa čast, vsa domovinska in narodna ljubezen odtrgana od tega Pravira je prazna in puhla — za vzgojo nezadostna. Samo z močjo Kristusovega križa in njegove ljubezni moremo zveličevati in odreševati sebe in svoj narod. Zato: Kristusu Zveličarju svetal Četrt stoletja žc kljubuje otok viharjem mehkužnosti in materializma. Četrt stoletja navaja mladino k delu, k žrtvi, k veri v Pravico in Resnico, Ljubezen in Življenje. Krepi ji voljo, ker bi rad postavil Slovencem močne može, vredne silnih planin. Plemeniti značaj, ker bi rad, da postanemo globoko čuteč narod. Bistri jim razum, ker ve, da nas bo Resnica osvobodila. Naj je tudi res, da se človeški slabosti marsikaj ponesreči, naj je tudi res, da tudi najvzornejše zamišljena vzgoja ne dosega vedno svojega uspeha — pri vsem lem ostane nepobitno dejstvo: težkim vzgojnim nalogam današnje dobe še v najvišji meri ustrezajo verski zavodi. V njih sc v mladostniku še v najvišji meri in najvzornejši obliki lahko razvijajo danes toliko cenjene čednosti: demokratičnost, vzajemna delavnost, obče-stvenost, socialni čut itd. V takem kraljestvu mladine služi vse tej veliki nalogi: šola, dom, igra, smeh in molitev. Vzgojna imponderabilia se ne dado ugotavljati s številkami in statistikami, dobro, ki se jc v 25 letih razlilo Slovencem po zavodu med narod, je večje in dra-goceneje, kakor morejo povedati številke. Zavod je radi svojega visokega etičnega vzgojnega poslanstva in radi svojega globokega prerodnega vpliva za ves narod nedogledne-ga pomena. Po 2b letih nam jc jasneje, nego nam je bilo ob ustanovitvi, da je včliki vladika Jeglič z zavodom poklonil Slovencem največje darilo: mikrokozmos, kjer naj sc goji pristno narodno zdravje, da sc od tam širi dalje in prekvaša ves narod. Zato je naša narodna dolžnost, da znamo ceniti ta biser, porojen iz ljubezni in trpljenja našega velikega mecena. Ko sc danes zbira zavodska družina okrog svojega duhovnega doma in svojega sivolasega očeta, imamo samo eno iskreno željo: da bi ogenj ljubezni in žrtve v njih srcih vzplame-nel s tako silo, kakor jim kličeta mogočno pročelje in Jegličevo življenje in bi med Slovenci vse zaživelo: KRISTUSU ZVELIČARJU SVETA I Mussolini o izidu nemških volitev Sredina izginja — Novo poholenje je ali fašistično ali komunistično — Italija se pripravlja Rim, 20. sept. Izšel je službeni list režima »Foglio d' Ordink s sledečim komentarjem k izidu nemških volitev, ki pohaja neposredno iz roke šefa vlade Mussolinija. Glasi se takole: :-Kakor se je moglo vedeti naprej, nemške volitve od 14. septembra kljub temu,'da je stopilo k volivnim žaram 25 milijonov volilcev, niso prinesle odločitve. Nobena izmed 24 strank, ki so stopile na pozornico, ni dobila absolutne večine, tako da nobena stranka ne more vladati sama. Razpust Reichstaga je bil povzročen po tem, da je odpovedala vladna koalicija, toda volitve, gledane s tega stališča so privedle nazaj k stari situaciji, lo je k 1 novi koaliciji, ki jo bo še ležje doseči in katera bo tudi težie funkcionirala nego stara. Kakor vse koalicije, tako se bo tudi ta znašla pred nepremagljivimi težavami, izhajajočimi iz ljudi in programov. Mogcče. da bo sploh nemogoče vladati. Radi tega bo prišlo do novih razpustov Reichstaga in do novih volitev, če v tem času pod vplivom mnogih milijonov brezposelnih no bodo izredni dogodki prehiteli normalnega poteka dogodkov. Ce so se volitve razpisale zato, da se Nemčiji da selidna, homogena in življenja sposobna vlada. se ta namen ni doitegel; volitve j bile, kakor se dogodi skoraj vedno, popolnoma brezkoristne. Toda s stališča simptoma, je njihov pomen naravnost izreden. Karakteristika volitev 14. septembra je v triumfu Hitlerja. Vodja narodnih socialistov' je dokazal, da je agitator in velik organizator. Njegovo geslo: iDeutschland, envache« — :.Nemčija, zbudi se« — je eno od tistih, ki dvigajo duše. Toda poleg zmage hitlerjevcev je vreden razmišljanja narastek komunistov kljub krizi in razdorom, ki to stranko pretresajo, dočim mogočna socialna demokracija ni uspela niti da vzdrži svoje postojanke, ampak je nasprotno še izgubila teren. V sredini imamo skupino strank brez moči in brez bodočnosti. Polarizacija duhov ali radikaliza-cija, kakor pravijo v Nemčiji, se jasno obrisuje. Sredina izginja. Novo pokolenje, da rabimo besede Keyserlinga, se cdločno opredeljuje bodisi za skrajno desnico bodisi za skrajno levico. Visenje v sredi je označba povprečnih ljudi, kar je mogoče v mirnih časih, ne pa v takih razburkanih in viharnih dobah, kakor je sedanja. Mladina, ki se dviga, nima nobenega smisla več za načela preteklega stoletja, ki se jim pravi liberalizem, demokracija, socializem, katere drži skujiaj frainasonsko lepilo. Ti principi so dali vse, kar so mogli. Te aleje so bile žive in plodonosne v gotovem razdobju človeško zgodovine, so izvršile svojo nalogo, so mrtve, ii: bi bile danes že popolnoma segnile, ako jih ne bi bili njihovi laični svečeniki, ki se od njih materialno in moralno hranijo, lokavo inbalzamirali, lako da imajo še nekak videz življenja. Pokoljenje 20. stoletja je očarano samo od dveh |>olitičnili sistemov, ki danes obstojajo na svetu: od fašizma in boljševizma. Ta alternativa se cbrisuje na obzorju v čezdalje bolj dramatičnem reliefu. Volitve 14. septembra, ki so se vršile v znamenju Hitlerja, lo potrjujejo. Nemčija se je imela odločili in je pokazala svetu svoj obraz, izmučen toda neuklonljiv, je pokazala svojega, nepremagljivega duha. Ali je ie kdo, ki verjame, da bo Youngov načrt zapadel točno leta 1988 in da bodo pogoitbe veljale večno? Mogcčna probuda nacionalnega duha Gernia-nije zadeva tudi nas. Domneva, da se ima računati s komunistično avanturo, nas niti najmanj ne straši. Fašistična Italija ne |»rorokuje in ne goji nobenih iluzij. Ona se samo pripravlja.c Pomirjevalna akcija nemške vlade Vsaka nelegalna akcija ekstremislov bo lakoj zatrta Berlin. 20. sept. as. Padec kurzov nemških vrednosti na borzi in estalih naredb v poslovnem življenju, ki so ga povzročile državnozborske volitve, je dal povod, da so se cdlični zastopniki finančnega in trgovskega sveta obrnili na državnega kanclerja dr. Briininga s prošnjo, da bi z auloriia-tivno izjavo državne vlade pomiril svet. Pričakuje se, da bo vlada izdala primerno izjavo. Pruska vlada že danes izjavlja z ozirom na govorice o možnosti desničarskega puča, da ni niti najmanjšega poveda za lako bojazen. Pruske oblasti natančno opazujejo dogodke pri narodnih serijalistih in komunistih in i;ntlo takoj, ce bi »p pokazali najmanjši znaki za pripravo kak« n^lesalnc akcije, nastopile z vsemi svojimi silami. Nobena izmed radikalnih strank na v tem trenutku ne pripraTlia nobene akcije. Vcssische Zeitung opozarja danes na predlog. ki ga bo vložila v novem nemškem državnem zboru komunistična frakcija in ki zahteva ustavitev vseh plačil po Voungovein načrtu. List pTi tem navaja katere stranke so v prejšnjem nemškem državnem zboru glasovale proti haaški pogodbi. t. j. proti Voungovemu zakonu in ugotavlja, da te stranke danes v novem državnem zboru razpolagajo z veliko večino. To so nemški nacionalci, narodni socijalisti, odcepljeni drobci nemških na-cicnalcev, gospodarska stranka, bavarska ljudska stranka in komunisti. Te stranke imajo sedaj 315 glasov med 573 poslano:. Berlin, 20. sept. as. Po informacijah lista 'B. Z. am Mittag- iz krogov velebank so ameriški poslovni prijatelji danes zapadle kredite brez vsake omejitve podaljšali po pogojih, ki so povsem {igodni. Avstrijsko •madjarsko-nsmški blok Budimpešta, 20 sept. as. »Pesti Naplo« poroča, da so na sestanku v Ženevi grof Bethlen, dr. Scbobcr in dr. Curtius razpravljali o sklenitvi regi-jonalnih trgovinskih pogodb med Madžarsko, Avstrijo in Nemčijo v svrho. da se dosežejo posebne ugodnosti za medsebojno izmenjavo blaga. V kratkem se bodo začela direktna pogajanja med temi državami. Velik napredek naše zdravstvene politike Min Prelita o si?orem inšpekcijskem potovanju Belgrad, 20. sept AA. Minister za soci alno politiko in narodno zdravje jc dal po povratku s svojega inšpekcijskega potovanja dopisniku Avalc sledečo izjavo: Obiskal sem poedine dele drinske, zetske, primorske in savske banovine ler pregledal ustanove svojega resorja in njihovo delovanje. V Sarajevu me je mestna uprava zaprosila, da se v Sarajevu zgradi higijenski zavod kot središče higijenskega dela v banovini. S svoje strani bom napravil vse, da bodo ta zavod zidali. V sarajevski bolnici sem našel v splošnem zadovoljivo stanje. Predložil bom razširitev kuhinje, pralnice in vodovoda. V primorski banovini so v gradnji mnoga dela. Mostarska bolnica je bila znatno razširjena, toda potrebno bo še nadaljnje povečanje. V Splitu sc zida velika bolnica. Posetil sem severno , Dalmacijo, kjer se je v poedinih krajih pojavila malarija, toda delovanje higijenskih ustanov jo je znatno omejilo. V tem delu primorske banovine se je glede prerkrbe z vodo napravilo v zadnjih petih letih več kol v prejšnjih sto letih. Zelo zadovoljen sem bil z Domom narodnega zdravja v Benkovcu, kjer je uprava razvila delovanje, ki zasluži vsako pažnjo in pohvalo V Nevesinju gradijo vodovod, a v Stolcu, kjer so imeli malarijo, bi morali osnovati zdravstveno centralo, kar bom ludi predložil. Zadovoljen sem z zanimanjem, ki ga je narod ob vsaki priliki pokazal za higiienske ustanove in n;egovo navdušenje in pravo razumevanje teh ustanov zahtevata, da se čim več napravi v higijenskem pogledu. To ie najboljši znak, da ljudje mislijo v dobrem pravcu in da sprejemajo take ustanove s pravim razumevanjem. Silen vihar nad Anglijo Več ladij v nevarnosti London. 20. septembra. AA. Danes je divjal nad Anglijo silen južnozapadni v lini . Morje je ibilo ob obrežjih zelo razburkano. Ailiar je pričel že snoči in jc dosegel v Valenciji na .južnem Irskem in na otokih Scilly hitrost bt milj tia uro. Davi se je jKiloža j šc jjoslabšal in v do-verski ožini je div jala v ilira s tako silo. kakor ne fiomnijo /e dolgo let. \oter je do-epel hitrost 70 milj na uro in večina ladij se je morala zateči v varne luke. Davi je ojiazovaio prebivalstvo Folkrstona obujmo borbo velikega letala imperijalno zrako-plovne družbe proti strahovitemu vetru, ki mu ni pustil naprej. Po hudi borbi s sovražnimi naravnimi silami se je letalo vendarle srečno vrnilo v Lvnipne. I/ raznih krajev prihajajo izročila o precejšnji škodi, ki jo je napravilo neur je. Davi zgodaj sta trčila v zalivu v bližini Readinga dva tovorna vlaka. Čeprav ni bilo človeških žrtev, jc materijalna škoda precej velika in za več ur jc bil ustavljen vos promet. Na več krajih je vihar izruval veliko dreves in poškodoval letino. Meteorološka poročila pravijo, da ho še nadalje vreme zelo viharno. London. 20. sept. as. Včeraj so je začelo . veliko neurje na Angleškem, ki je že do sedaj IKivzročilo innogo škode, posebno ua otoku Man in na Škotskem. Dosedanja ^koda se ceni že na pol milijona funtov. London. _'(J. sept. AA. I/ VVevmoutha m Portlanda poročajo, da je dosegel vihar 80 milj hitrosti na uro. Morje je bilo silno razburkano lin ladjo so bežale v zavetje vso noč. Rešilna i ladja k VVevmoutha je prišla malemu francos-I kemu dvojamboi iiiku na jKiinoč, ki se je obupno branil proti velikim valovom, ki so ga gnali | iiroti skali. Pariz, 20. sept. as. Ob bretonski obali divjajo hudi viharji. Ribiške ladjo so hitro zbežale v pristanišča. Grški jiarnik Dohrodaka je pred LTJrientom v hudi stiski in brezžično kliče na jvomoo. Italijanski parnik »Tosoaniac prosi, ker so mu je zlomilo krmilo, da ga rešijo z vlačilcem. Tudi angleški ivarnik Teniplemoad jiošilja iz okolice Qucssantu klice na pomoč. Manifestacije v Bratislavi Praga, 20. sept as. V Bratislavi je bilo za danes zvečer napovedano protestno zborovanie le-gijonarjev radi umora štirih Slovencev v Trstu. Ker je policija zasedla zborovalne lokale, je odšel demonstracijski sprevod, ki je narastel na 5000 ljudi, s petjem narodnih pesmi pred jugoslovanski konzulat, kjer so vzklikali Jugoslaviji. Nato so peli legijonarji jugoslovansko in češkoslovaško himno Nato je množica holela pred italijanski konzulat, ki pa je bil močno zastražen po policii-skem kordonu. Vzklikali co proti fašistom. Tudi pred madžarskim konzulatom so bile demonstracije. Končno so šli nrrH francoski konzulat, kjer so peli marzeljezo in vzklikali Franciji. I)itnaj«ka vremensko napoved: Nege, uvo, u,-prcmenljivo nekoliko hladnejše vreme. Min. predsednik v Zagrebu Belgrad, 20. sepl. p. Jutri v nedeljo pride z belgrajskim brzovlakom v Zagreb ministrski predsednik g. Pera Živkovič. V Zagreb prispe ob 4.20 popoldne in ostane tukaj nekaj dni. Zagreb, 20. sept. p. Ob priliki najavljenega prihoda ministrskega predsednika generala Pere Živkoviča v Zagreb se vršijo velike priprave za njegov sprejem. Ker se pričakuje, da bo ministrski predsednik poselil ludi velesejem, bo isti radi tega razsvetljen. Mestni župan jc pripravi! proglas na meščanstvo, da se udeleži sprejema; za njegovo bivanje v Zagrebu je pripravljen poseben program. V ponedeljek je povabljen g. ministrski predsednik na svečan obed k zagrebškemu metropolitu dr. Bauerju. Zagreb, 20. sept. z. Zagrebški župan dr. Sr-kuli jc sklical izredno sejo v ponedeljek ob pol 12 v mestni posvetovalnici. Edino točka dnevnega reda je pozdrav mestnega župana predsedniku vlade generalu Peri Živkoviču. Katoliška katedrala v Belgradu Belgrad. 20. sepl. j>. Vprašanje gradbe nove katoliško katedralo v Belgradu se zelo jiovoljno rešuje. Dosežen je načelni sporazum med predsednikom občine in komitejem za zgradbo katedrale. v tem, da se jioflavi katedrala na Tašrnaj-dan. Do končne odločitve bo prišlo, ko se bo jired-sednik belgrajske občine dogovoril s srbskim pa-Irijarhom Vamavo. Učiteljska imenovanja Belgrad, 20. sepl. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja, na predlog ministra prosvete in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so postavljeni na državnem koiservatoriju v Ljubljani za učiteljico v II-1 ga. Angela Trosi, učiteljica osnovne šole v Vodicah, isle skupine in kategorije; za učitelja v 11-2 Danko Ostojec, učitelj ljudsko-meščan-ske šole v Celju, iste skupine in kategorije. Iz gozdarske uprave Belgrad. 20. sept. m. Z ukazom Nj. Vel. kralja so premeščeni višji gozdarski svetnik gosp. Zmago Zierenfrld v I. 4 za upravitelja gozdarske šole v Mariboru, doslej pri odseku kraljeve banske uprave v Ljubljani. Za podgozdarja pri gozdni upravi v Kranjski gori g. Meršol Viktor v III. 1.. doslej v Bohinjski Bistrici. Napredoval je za višjega gospodarskega inšpektorja v I. 4a g- Koprivnik Vojko pri oddelku za gozdarstvo v ministrstvu za šume in rude. Belgrad. 20. sept. m. Napredoval je pristav v ministrstvu za socialno jx>litiko v I. 8 g. Biijak Albert. Ravnatelj zavoda sv. Hie-ronima v Belgradu Belgrad, 20. sept in. Kakor jc žo poročal •Slovenec«, sc jo mudil te dni v Belgradu ravnatelj zavoda Sv. Ilieronrnia v Rimu dr. Mad-jerec. Bil jo sprejet v avdienco pri vet ministrih. katere je informiral o stanju zavoda. T razgovoru v Vašim dopisnikom je g. ravnatelj dr. Madjerec izjavil, da je zavod v zadnjem letu zelo na|>redovai in sc moderniziral. Vžival ie vsesplošne simpatije merodajnih ccrkvenih krogov v Rimu. Dijakov je bilo lani 9, k.i s»i vsi napravili svoje izjiite zelo dobro, nekateri ] celo / odličnim uspehom, tako. da so či pri Kosovski Mitroviej. je otvorilo nov sinčen rudnik pri Novem Brdu v bližini Priština. V rudi se nahaja jiolep veliko množine svinca tudi nekaj srebra. Društvo bo prosilo l* dovoljenje za eksi>loataeijo rude, „Mi zahtevamo združitev, vseh Nemcev v Veliko Nemčijo Senzacionalen intervjuv našega urednika s podpredsednikom nemške nacionalistične stranke dr. Goblesom a ftosenheim, 20 sepl. Nisem mislil, MOnchona v Nalzburg, doletela toka (urertn.i čnsl. da sr bom mogel nagovarjati r. dr. Gfibbolsom. voditeljem nacionalističnih jvikreta j»e\ \ Berlinu in v celi severni ter vzhodni Nem čjji Mi smo se že veliko presmemli namški navadi, ki dovoliavn, neka minul ie vede;. odko son m >tile sv« v najintimnejši konvsi^ zaciji tiolkltoU t. u znan po svojih strupeno radi- i kalnih govorih m katerega smatnujc a. ttittierjam zi. ncivečjepi bojevniki nemških tuš.stev. k. je -lisi nI ne zbore svojih iui*.'>rott.:k svojo hcs.-do naravnost rnzhssneva'. publike, k: ie spve-meni. v (tiste ttiihamjlvsgii Tisniškepp mascana ki m. je v gladko tekočem ,iazik*u razvtjul triumfalni no ho. nacionaliste« o. one oolis k, se it sestal Preganjanje katoličanov na Grškem Časopisir poroči ;e neki. eano« o eer sp-r-a^netr stališču k; pt. ic grška vlada u vrela na-sprnt katolikom Glavni vodia kumpanic proti k.itoiicanon ir pravnskvn patrtjarh < Atenah, metropolit K -izos ton. kateremu «e ir pos-eiiio sa svotr naci.i p-uiob : p-osvataegi minis.^a G>or-tikasa Ozadii pregantanu. Tlob:. o>; mcsaoa ic. .dkur sme siiu»i. a« su. se viada r. ottc.flina grkka cerkn, ki tp vod: nvetropo:-; Krtsestom hude spri® Vlada ir namreč bo tek likvidi**:. aele obsežna san)6*;&n*ka po-*;t\t ir uvest, agrarne reforma. Pe v kane« Bjufcrtti bi s« »ohssina ramtutiia »rek roaiofcttvil-•niir ir. brerdelr'.m menihom*.. kakor sc glasi is-ivt. Zrs!:'išča b: tt prodala io kapital bi sr po-raM sa »ritin ar.-c k'era. k: na b' ca U način preskrb;'en m -rser ma:ar-.>eiaih skrbi st apeeia posvetil « 5 t,Bi ftohe vnemi; rnw Tako vladna neznera. Pravoskvm kknfie. k: vsi isbaia« »» redov-mštra. so sc pa "t kets. namer-, poc < »dsu »t-tropaia Kriao^ioTna upn. kar se .-» redko z^oai pri -pravosla vnia Pogumno ta p oče: So na ni tako časttvo bi! lud dobojerar. Vlada >e namreč stkie-nfla, da bo sv.- cačr'. prediožtk parkoscsUi. ki bi ga čisto goloro ooobrii. To e uvidei tudi metropolit Krizostom. k. c seda. akiaail :eiiti, kar sc rešiti da ta izvest; ta ca, ic dolgo priprav en načrt. Odkupnina. Metropolit Knzostom ie iort popustil, ko e videl, da ni upanja, da reii t a ta o s t ar. oas S'ih icns-ljilta — toda le za eno cene da vlada nastopi proti katoličanom, najprej proti njihovi« kilam. V Grčiji imajo tujci, predvsem Francozi, približno 45 šol, ki jih vodiio katoliški redovniki in jih poseča kskih 10.000 otrok. Vijoia, ki jo dajejo katoliški redovniki, je prvovrstna. Zato ni čudno, da so iz najbolj uglednih in najimenitnejših helenskih redbin pošiljali otroke k nnm v šolo, čeprav so starši pravoslavni. Proti šolam se ie to-raj napravila intriga, da podpirajo prozelitsKo (odpad od grške pravoslavne cerkve), gtike ttarie, ki so tja pošiljali svoje otroke, sc jc pa označilo kol ncpalrioličcn in protidržaven element. Na pritisk grške pravoslavne cerkve ie min. svet. sklenil. d« ukine in prepove tuje ljudske redovne šole. S posebno okreinico prosvetnega ministra (e bilo ravnateljstvom teh »ol prepovedano sprejemati grške otroke, ako niso ic dovršili grške ljudske šole. Tako ie katoličanom inozemeom onemogočeno delovanj« v šoli. Treba je bilo po tem »uspehu« obračunati še i Grki- katoličank L. 1922., po znani grlki katastrofi v Mali Asiji je v materino deielo Grčijo pribeislo veliko katoličanov bizantinskega obreda, tako iz Arij« kakor Carigrada. Metiropolit Krizostom fi je s temi ubogimi begunci straino belil glavo, ker se je bal, dn utegnejo kaj pokvarili tinto grško ortodoksijo. Po dolgem pet-zadevanju je sedaj dosegel, da jg vlad« lem •uni-jatom«, kakor j«h imenujejo, prepovedala nosili talar, ker bi sc jih lahko zamen alo i pravoslavno duhovščino. Kdor n« hi ubogal, bo kgnan ii dri.t-ve. Razven tega |f metropolit Krizostom tudi dosegel, da je prosvetno nunitlrslvo izdalo sledečo okrolnicot 1. Grike deklic« nc smelo poslati katoliške rcdovnica. 2. Katcliškim dobiodckim organizacijam ie prepovcJano obrniti se za milodarc na pravoslavne državljana. J. Pravoslavni duhovščini ie poveriena n*. loga, da paai na katoliško propagando in obveiča s Hittlerjem nn čelu šest mladeniče* v neki zakotni pivovarni MUnchonu, p« do današnje veličastne rm«f*r ■•Tftkrat nismo tmott ntknkegn programu. samo vsi smo gojili željo, da bi pomagali narodu, da bi se otresol blata, v katerem jo umiral To jc bilo let« UHO, 1020 je jtntilu nemška delavski-, strank* Jtr 2tkT0 prmtašev. Jet« 1 <)'2i pa beta 1f*2S. se ie strimka zvmtila v. bmimidorf-tovo V olkisclie Partei. /veza s temi ljudmi, s katerimi smo finali skupuo le nemški iduat, nas ie rlovedl« do »po,levlnske(»H jmfwi v Vnnakovem. kjer ie bil nnt voditelj liittie. v jot. Maja 1024 je naš« struni™ pod imenom ua< ionnln.i-softifllistlfcne svobodne stranke dobil« /e 2 milijona glasov pri dr-fc«vno»borskih volitvah. T«ko sttio naenkrat prikorakali » parlament t 82 poslanci Decembra 1fl24 sme padli na W0.000 glasov ni na 14 poslancev, in sicer suiradi tujm naspeotnega polltitouga duha realne polnilce riijneg« Slrosomana. ki )<* ho t si m i r-•nim potom likvidirati vsa nasjn-ostvii s Francijo. Leta 1028. smo se spremenili > sedanjo stranko in smo n« volišču padli na SOfl.OOO glasov in n« 12 poslancev. \ehat' smo biti politična frakri ja Kdo so 1 indje. katere sle Wvolili v sedanjih volitvah? Df.hrl Nemci, Katerim te čast tieni-škog4, iiuNi vse. ko sv« pregledovala liste poslano?v, instaliral«, dc so večinoma brvki oJioir i. k; ■ .-tlijo stari genoj-ali in mlajii pob kovnik ko: t...' v on Revpji'low, vrni Gbiitig znan ja. letalskih bojev tfttfi. Rltter von Rpji. oslalo so ma4i trgnvei. advokati In novinarji. Alt str bili ie udeleženi v kakfeni vladi? •ve»»mo v TurJmriji. kjer je nuS> poslamv dr. Flriok vodil našo skupino-. Dr. Friok je »um vsleci pri-zuuev;;ii)t. da bi obvezno upeljsl pn vseh turiap-rikih šolali klic; Nemčiu predrami sej namesto obiN.inegi. Anion pn ?»olski molitvi. Ki. k o ste prodrli -v nemško .javnostr ? svo- jimi idr,'umi, ker smo pošteni, ker smo javnosti povedali to kur vaak poitait Nemec čuti v »tvuv. VipraSam za njihovo jMlillČtio organizacijo. ORJt-bels nsto opisne duh, ki vlada v posehni -»jurišini org. ivnariji ali »#4urmiriippen<. ki so izbrana cciin med (iabranimi. io ki nos1, in dan prijirav-ljc.iti as borbo. Vrhovna komanda je v Miliicheuiu. rtjej «w |H'dreieo<> komande v B«wlin*kliknil. Jugoslavija mi je ' sinmal-ična. ker je očiifeSena od markaiima. Iker ijna j --Zukumfitambglie.hkoiiilsu.'. k«r ima dobiti vojAvo, , Tflga na povedal, da miu ;> siinjnitičiia. k«>,r leia i na j»oti, koder jvrodira njegov Drang nach ils.en \ Rosrnbi"imu sva si stisnila zvoke, io zopet .ie postal tribun 0MibfOs s trdo neusmiljeno masko, •katera mi ie siknila v slovo Mah . Volilni bof v Španiji se je pričel Barcelona Jft. seni. ff. \ Bavee.loni tw še danes ne tiozna. vin ,t č&so}v:spa eenz-ura nki-r. i en« - septembrom, l-eneral bareclonskt gu verni je jc ravnokar zasegel celo izdajo de-iiv^tktjra dnevnika >;ilinftla.l v er-tirtifii zahtev.,ne tri štev ilki Gr-jicral IVsjmifllk je svo.tr dejanje motiviral s tem. da v Barceloni razmere še niso poslale zrele za »vobndo katero je dovolila centralni v in da. \ slad tega se je I udi stavkal ko gibanje a teku današnjega dne razširil na grafičarje in na - iir:i.k«t oesinili jniiiietačev. Mesto je vk-lies i«- v smeteh in grdobi. kljub temu. da je peneral Retenguer odpravil preventivno cenzuro — ker jo je tnow3 Ovlprav .ii. — s<> miriisfcrijalnt predjiisi še vedno tako stroga, da se nc mora smatrati, žira časopisje popolno sv-obodo .Tako je me.l drugim predpisano, da niQj-a vsako urodnišivo * poslati ceuror.iu na vpogled tri izvode ito.ko-kratne izdrje. Cenzor ima pravieo. opalnoma onemoco- dik tatarskega čena. Dobro informirani k ropi smatrajo, da sc je pT-neral Berengncr ustrašil svoboščin, katere je obljulul narodu. \ olilmi lvvj bo potemtakem zelo pliivega značaja ker nobena stranka ne ho smela kritizirati — >(-«.1 v tisku ne — onepa režitna. proti kateremu se bodo v prvi vrsti vršile volitve v državni zhor. Glavni odbor o sindikat delavcev udeleži! volitev pod svojim lastnim praporom, ker hoče v besedi braniti, česar mu vlada v tisku ne dovoljuje. 1/ krogov političnih strank sc porota, da so zelo nezadovoljne ? ukrepom vk-dr. ki z eno roko velikodušno daje. kar z drugo roko zopet jemlje. Stavka v Barceloni končana Mad.id, 20 sepl as Vclfka slarka v Barcc-Ioni je bila končana s tem. da so bile po inter-verciii vlade sprejete vse rrhtevc delarceT, tako tudi rafctcvs. dn se zopel sp»-eiTnejo v delo rsi od-pcšfierd delavci is da ce priznajo delavski sindikati. Komunistična zarota v Avstraliji Z električnimi žieami zavarovano komunistično gnezdo London. 20. sepL JuSaoavsfralski mMiitrtnaki predsednik Hiil .ie sbomiri predložil zakonski v.arft > o kjeaanih odreiibah za zatiranje notranje nevarnosti. Vlada zahteva diktatorsko ebinrt in jo bo ne-4v<«nno tud; dobila. Toliko vtisa je na zbornico naredil Hillov gon-or o prod kratkim razkrinkan! skupini komunističnih zarsdiikpv. ki .ie pripravljala državni prevra! t Južni Avstraliji. Stražniki, ki so obkolili komunistični glavni slan. so kom*, ušii smrU. Vsa hiša .ie b-k zagra.ena s peterokraino napeto žico. Ko so komunistom električni signali naznanili prihod stražnikov, so lakoj sjnflili po Lici električ- Grški kralj se vrne? Bnkarešln. 20. sepl. p Rador javlja ii Ženeve-d« komentirajo listi zelo rivo -imnalično izjavo Veitirelooa o hitrem jTškrni krslju Jnrijti. Politični kroei mislijo, da more priti v kratkem do restavracije n« Grškem. Pred političnimi spremembami v Romuniji Buknrcsl*. 20. sept. p. Časopisi iz Bukarešte javljajo, da l>o ostal ministrski predsednik Maniu v inozemstvu dve meseca, kar pomeni, da se bo rešitev vladne krize zavlekla in da se bo p.»rls-ment odgodil do 15. novembra. Maniu ima pripravljenih več važnih zakonov, med njimi vojni zakon, tiskovni zakon, zakon o volitvah in o oblasti in notranji upravi države. Maniu namerava po izglasovanju teh zakonov odstopili. Po drugi verziji pa so trdi. da bo vlada ostala do pomladi, če ne pede »e v tem mesecu, in bodo nalo razpisane nove volitve. V političnih krogih vlad« prerejfmja zmedenost in izgleda, kakor da je Romunske zopet na pragu velikih političnih dogodkov. Delo čsl, parlamenta Prngn. 20. septembra. \A. Parlament jc odobril v prvem in poslednjem čitanju povišanje podpore invalidom, v prvem čitanju jui je sprejel zakon o iioštnlh hranilnicah ter začel debato o božičnici državnim nanieSčrnccnt. Debata se 1h> nadaljevala v torek. ni tok z visoke napetostjo. Slrainiki so dobili več epe ki in iti poškodb ter naposled morali za več ur odklopili niesino osrednjo elektrarno. Mesto Ade-iaide je bilo nenadoma zavilo v temo, kar je povzročilo hudo zmedo med prebivalstvom. Samo na la način »e jo policiji posrečilo vdreti v hiša ter ukleniti komunistične voditelje, lz raisežaega zaplenjenega arhiva ie razvidna, da so izbrali komunisti .litino Avstralijo za svoje središče na peti celini. ker ta država posebno trpi na o;'.ri gospodar-iki krizi radi nesreč v c vFjereji. o njenem gibanju oblastva. Vsekakor jako častni nalogal Grška vlada gazi načelo tvohede vsitl In prepričanja, princip, radi katerega |l jc pred 100 leti vsa Evrcpa pomagala, d.v s« je osvobodila tu--škes« ierobstvs. Da bi nov.-, verska politika »' ,di grški republiki bik v prid, nt .posebno verjetno. Pred anglo kitajskim sporazumom >\>i-llai->Vpi vrnjen Kiuju 1. okiobra. London. 20. sepl. or Reuler poroča, da bo vlada Velike Britanije definitivno izročila kitajski vladi obreino Juko \Vri-Hai-Wei dne 3. oktobra. Dodatno k Reuterjevemu peroHlu se javlja, da je pogodba med angleško in kitajsko vlado gie.ie prenosa lega nio-sta bila podpisana že IS. aprila 1. 1. Wel-Hai-\Vel je prešlo v angleško last s pogodbo od 1. julija 1SI»K. Kitajska »lada je v pogodbi priznala ves sodaj obstoječi pravni red kakor tudi osi-gurala vsem nekitajskim poseslnikom odškodnino, za slučaj, da bi \Yci-Hai-Wei podala pomorska luka za brjne ladje, Ce ostar-e luka profia mednarodni Irgcvini, potem kitajska vlada daje v najem britanski vladi za dobo 30 let goiove dede pnslanišča. En del pristanišča je namenjen isiVako angleški bojni mornarici za veibanje lnornarjev. London. 20. sepl. or. Reuter peroča iz Pekinga, da je angleški poslanik Sir .Mile« L*mji«on j>ad-pisal pogevlbo s kitajskim zunanjini niinis rom glede vporabe angleškega deleža v zgodovini pod imenom boksarskega fonda znanega denarja. Britanska vlada se vsem prav *.vm na upravo in na vperaba tega fonda odpove, kitajska vlada pa pristane na to, da bo denar porabila za gra.ibo Ifleinice Canton— Hankav. Imenovano ielcznitvo bo upravljal poseben C/dbor, v katerem bodo trije Kiisjci In dva Angleža. Feking zasedli nacionalisti šnnghnl, .'0, »cpicinlirn. NA P i vesieh iz '. liat .icnalističnih v i rov m> inotulirnrske čete zasedb« tiane- Pcktng in licntsin lircz opoiicijc. i š>ansij«kc čete sc mirno umikajo. Jubilejna slavnost v St. Vidu št. Vid. "20. »sptembra. Predava so Je začela dano« v soboto z veder ob sedmih. Na proslavo »e Je pripeljal untanovitelj in veliki dobrotnik zavod« vuilu-of dr. .-tnfon Ba|iri!t jubi|»nla, ki lahko danes s peni som gleda ra savlove svojega četrtstoletnega dela. Ko je stepal med množico dijaštva iz pritličja v prvo nadstropje, je njegovo pozorno oko opazijo na podosilu med pritličjem in prvim nadstropjem malo spremembo. 1'slavil se je z.a trenutek in pogledal. Ko je »jioznal svoj l««tnl kip, je dejal: '-O. 1o sem pa jaz.. To pa ni nič posebnega., Velikan dela je s Kv gosto več kol dokazal svojo že znano skrv.n.nosi kljub velikim zaslugam, ki jih ima za celokupno slovensko kulturo. Kip sloji na marmornati m podstavku in predstavlja ustanovitelja zavoda. Doprsni kip je delo akademskega kiparja in profesorja Sajovica. Ob T zvečer se je začela mod pritrkavanjem ubranih krntvidskth zvonov proslava jubileja. Udeležil so je ja naškof dr. Anton B. .loffllS, vladika dr. Gregor Rozman. Precejšnja množica nekdanjih zavodskih gojencev in abiturijentov ;|e prihitela nn proslavo. Ves zavod Je zažarol v krasni razsvetljavi, n« vrhu stolpiča pa .ic Jarel kri). Veliki dijaški orkester jc igral vesele komade, vnies je pel dijaški zbor, vse pod vodstvom prof. Hpbatka. S strehe pa so švicale v zrak rakete, da daleč naokrog otnn-nijo \ os 1*11 jubilej. Z vseh krajev je hitela radoved-na množica, da si ogleda razsvetljeni zavod in krasni ognjemet. Veselo razpoloženje jvo parku v zavodu je trajalo do dcspitlh, nakar so je »brana množica rai.šla. Juiri pa se proslava jubileja nadaljuje. Zobni tehniki pri ministru za so c. politiko Belgrad, 20 sept. AA. Minister sa »ociialno politiko in narodno sdtavic Prek« ie sprejel da-nes dopoldne v svojem kabinetu depulacijo zobnih tehnikov iz vse drŽave, skupno 36 članov, pod vodstvom Alfreda Fkjieria ii Zagreba. Dcpulactia jc prosila ministra, da o priliki sprejetja nevega zakona o zobnih zdravnikih in" zobnih tehnikih zaščiti one zobne tehnike, ki do-zdai niso uživali satčil« Ker bodo poslai po novem načrtu megli izvrševali zobarsko prakso s«, mo zobni zdravniki, prosi deputacija ministra, da dovoli dosedanjim zobnim tehnikom, ki »o vršili samostojno prakso, naskljnie lsvrievan e te prakae. V zvezi s tem prosijo v posebni vlogi, pedani ministru, da sc pnlsgatv:e strokovnih izpitov dovoli v»em onim zobnim tehnikom, ki bedo imeli na dan uveljaviiema zakona devd kt prakse; onim tehnikom, ki ie ne bodo imeli, pa da sc dovoli po-lagar e strokovnih izpitov, ko dopolnijo devetletno prakso. Minister ie pazbivo poslušal želje zobnih tehnikov in jim obljubil, da bo storil vse, kar mu je mogoče. Zgraditev narodnega parka na Raba Bclirrad. 20. sept. p. Minister za šume in rude je izdal naredbo direkciji šum na Sufcnku. da sestavi program za izgraditev državne šume Dunda na oloku Rabu, ki se mora nn osnovi le naredbe »rediti kol narodni park, ki nsj služi turistom. Suma .ie posebno zanimiva radi svoje flore, kjer rastejo dreves« in grmičevje, ki jih na ostalih dalmatinskih otokih ne najdemo. V zvezi s 1em se bo zgradilo tudi več poti in cest na celem otoku. Vsako nadaljnje sekanje, v šumi je prejtovedano. Oprostitev davščin Belgrad. 20 sept. AA. Minister financ te v soglasju t predsednikom ministrskega sveta sklenil, da oprosti davkov in dajatev sledeče zavode in ustanove: 1. Jugoslovansko Mi.tico, pokrajinski edbor v L ubliani; 2. UrSulinski samostan v Liub-Ikni: 3; Lichtenhirncv zavod v Ljubljani; 4. Zvezo za tuiski promet v Ljubljani. Evropska komisija se sestane Ženeva, 20. sept. AA. Posebna komisija r.a proučevan;e vp-ttauja zveze evropskih držav, ki je bik sestav liens na osnovi predvčerajšr,,e resa-luci e Skupičine Društva narodov, sklenjene p& sklepu splošne debate o delu Druitva narodov, kt bo sestala prihodnii torek k seji, kier bo izdelak program svr;tr£a dela in določile daiume svojih bodočih sestankov. Ker so mnogi zunanji ministri ie odpotovali aii pa odpoiuie o kmalu, bo po vsei priliki v torek edina sej« imenovane komiiije v sedanjem zasedanju. Nov povelfnih Reichswehra Bejlin, 20. sept, AA. Predsednik vlade Hindenburg je imenoval za šela Reichsu ebrs generala Hammerstcina. Mladinuke sile faš'?ma Rim, 20. sept. A.A. Uradni list fašistične stranke priobčuieio statistiko o mladinskih silrh faitzma. Koncem avgust« je bilo 74U.404 balill, av anlgunrclistov 301.700, malih Italijank 547,9-:2, mladih Italijanov 90.197, skupno 1,680.225. Avijalika London. 20. septembra. AA. Prizadete vlade so odobrile vse potrebno Z a redili letalski promet imperijalne letalske služjbe uied I^ondonoui i ti Capetovv noro v južni Afriki. Pi vo polovico proge med Londonom in jezerom Viktorija »tvorijo luescoa januarja,, do Capetovvna pu nekaj vuesectv pvzueje. Nove usmrtitve v Rusiji Mutvkva. utl. »t'j>i. GPU je vboodilo uu smrt b oseb med ii.imi 2 blagajnika, enit^a trauvua, enega bivšega orožnika in dva svečeinka. Jri so bi'i obiititmi, da »o »kri vali srebrni in Klati denar in -se udekž--v«I i protirevoJucajonaimih akcij. Sodbe ;<• bila že izvršena. Dalje je (jPij obsodila on porini« z« 3 do 10 let v konoeulraeijsika la-b. > isča špckviittiiiov, ki m> skrivali »rebrni denar. Kovno, jo, sept. as. Viu4mjkauja dokazov. \ Ikitki je imel nalv^ pobijati jjvIj-sko vohunstvo v Lit^i. lat je v Vatikanu Rim. 20. sept a: V kterarvki pulati yj se cginsili v pt.p,.ivini ki otiu tftovi m ukrudit (jve zlat: »e: žici, kv; ue-.-bdeknegs zU-U, *t*kl«n>-čico si: lega ptahv- in lesen križ v »kupni vreduoeti 1(Vin llf Rip. sk; is; ptpsfk! »foSviki Si- skduico tt leve Dv -edi, bUv ar« tir Mih vk.ali 20 eseb, Exegi monumentum aere perennius... Srebrni jubilej k n. škofijskega zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano Postavi1 sem si spomenik, hi bo trajnejši od brona četrt stoletja jn minilo, odlcar je veliki Slo-venec in nadškof d.r. Anion B ona v eni ur a J e al i t blagoslovil in slovesno otvoril zavod svetega Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. Je lo srebrni jubilej njegove velike ideje, poirtvovalnosti in ljubezni. Dal nam je pred petindvajsetimi leti prvo slovensko gimnazijo in s lem zibelko naše Almae mairis Alerandrinae, ki nam jo je prinfslo osvobajanje. Danes se shira v domu svoje mladosti velika mnoiica Tvojih hvalcinih sinov, Okel Priromala je s vseh strani Mm e domovine k velikemu spomeniku Tvoje ljubezni. Misli zadržanih hite k doiriu, d/i se skupno poklonijo blagoslovljenemu Tvojemu delu. Tu so tudi vsi tisti, ki so pred časom odšli k počil k v; kol iareča glorijola bde nad domom svojih nekdanjih mladostnih sanj i v dela in mislijo na Tebe. Prišli smo danes, da pokažemo svetu sadove Tvoje velike ljubezni in požrtvovalnosti, dx> po- vemo glasno, kaj si dal nam in bodočim rodovom z zavodom sr. Stanislava v SI. Vidu nad Ljubljano. Šele bodoče generacije bodo znale dostojno oceniti vse, kar si nam dal z njim. Mi vemo le eno: Z velikim domom prosvete si si postavil spomenik. ki bo trajnejši od piramid. Nisi ga postavil le na skalo; njegovi temelji so globlji. Zakopani so v živo grudo naroda, v srca inteligence, ki si jo vzgojil. Z zavodom si prekvasil našo kulturo, ji dal svoj pečal in ustvaril pogoje naše samobitnosti. Danes se veselimo s Teboj in hvalimo Najvišjega, ki Te nam je poslal. Z nami združen pa se veseli naš narod. Iz vseli src kipi danes velika zahvala in prošnja: Naj ohranja in blagoslavlja Najvišji še mnogo let očetovskega dobrotnika prevzvišenega nadškofa DR. ANTONA BONA I EN TUhO JEGLIČA! Pred 25 teti Zavod kot zgradba Ogromna stavba obstoja iz velikega irontalne-ya četverokota in desnega in levega četverokotnega trakta. Sprednji del z dvema stranskima kriloma obsega gimnazijo s profesorskimi stanovanji. Tu so tudi gimnazijski uradni prostori, vzgojne >dstvo in upraviteljstvo, knjižnice, telovadnica, prirodo-pisne, fizikalne in risalne zbirke. Hkrati je v njem glavno stopnjišče z okusnimi atriji v pritličju in I. nadstropju. — Desni trakt služi dijakom za iz-venšolsko bivanje; tu so učilnice in spalnice za starejše dijake. V pritličju je bolnišnica in stanovanja za uslužbence in nekaj klavirskih in šolskih sob. Levi trakt obsega učilnice iu spalnice za nižje gimnazijce. V pritličju so pod klavzuro stanovanja za usmiljene sestre z lastno lično kapelico. Nad to kapelico je še kapelica Marijanske kongregačije. Nadalje so v pritličju sobe za glasbo, velika pevska dvorana z orgijami, orkestralna dvorana in obed-nica za gospode. — Med obema četverokotoma je sezidana v pritličju velika slavnostna dvorana z urejenim gledališkim odrom. Nad njo je skozi dve nadstropji glavna kapela, ki je najbogatejše okra- ! setve. V hlevih stoji 12 govedi, 3 konji in 80—100 prašičev. Na velikem zelenjadnem vrtu pridela zavod potrebno zelenjavo. Velika skrb za gospodinjstvo v hiši, tako v kuhinji, pralnici, likalnici, pekarni, pri snaženju sob in kapel leži že 25 let na ramah sester usmi-ljenk iz Družbe usmiljenih sester sv. Vincenoija 1 Pavlanskega. Postrežbo pri profesorjih in prefektih ler pri dijakih v obednici opravljajo moški strežniki. Vzdrževani zavoda Ze gradba zavoda je izčrpala vse razpoložljive vire do kraja. Zato je bilo res težko dobiti novih in trajnih podpor, s katerimi bi se mogli vzdrževati revnejši gojenci. Zakaj zavod je imel v prvi vrsti veliko nalogo, ki mu jo je dal s posebnim poudarkom presvetli ustanovitelj, namreč omogočiti revnim in nadarjenim kmečkim sinovom študij. Nadškof Jeglič je znal dobiti vedno novih virov, kadar- Dr. Koritnik, ravnatelj gimnazije. šena. Kapela ima tri ladje, pet altarjev in velike orgije. — V pritličju se zadaj naslanjati na dvorani dve veliki in svetli dijaški obednici, kateri zaključuje oba četverokota vezajoči gospodinjski oddelek z veliko kuhinjo, umivalnicami, shrambami itd. Pod kuhinjo je nameščena pralnica, pekarna in sušilnica za perilo. Vsa stavba je podkletena. Kleti služijo kot shrambe in zimski vrtovi, v njih so nameščene tri kotlarne s skladišči za premog itd. itd. Ogromnost stavbe nam predoči najbolj par številk. V vsej hiši je 294 prostorov v najrazličnejših velikostih, ki imajo skupno 1181 oken in 481 vrat. Površina vseh prostorov brez hodnikov in atrijev znaša v tlorisu 3000 m1', prostornina pa 42.000 m3. Celotna zazidana ploskev z vmesnimi dvorišči pa meri nad 10.000 m8. Krili in posamezni deli hiše so zvezani med seboj z obsežnimi in 2.75 m širokimi hodniki v skupni dolžini 2030 m. Najdaljši hodnik je dolg 120 m. Stopnišč je v stavbi pet in imajo od kleti do podstrešja po 100 stopnic. Stavba ima lasten vodovod, kot pitno vodo pa u]K>rablja vodo iz Kleč. Preje je imela lastno plinsko centralo za razsvetljavo. sedaj pa jo je povsem izpodrinila električna. Zavod ima lastno kanalizacijo do Save, in centralno kurjavo. Okrog zavoda so pa velike ograjene trate, park in v ozadju njive. Trate služijo gojencem kol igrišča. v Četrt stoletja dela &nezoškof dr. Gregor Kožnimi Osnutki Kakor hitro je dr. Anton Bonaventura Jeglič 1. 1898. zasedel stolico ljubljanske škofije, se je | že začel baviti z mislijo, kako bi ustanovil zavod, v katerem bi se mogla nadarjena mladina šolati v slovenskem jeziku in tako pripraviti za duhovske kakor tudi za svetne inteligenčne poklice. Za čel je zbirati skromne prispevke med narodom, zlasti velikodušno se je odzvala duhovščina. Koliko pa je prispeval škof sam, pa ve le On, ki je Večni plačnik. L. 1901. je bilo zbranih že toliko gmotnih sredstev, da se je mogla ideja uresničiti. 20. maja 1901 je v Št. Vidu, na zemljišču, ki je merilo 16 oralov, zapela prvič lopata. Začelo se je izkopavanje temeljev za bodoči zavod. Gradnja V teku dveh mesecev so dela toltko napredovala, da je mogel škof 16. julija blagosloviti temeljni kamen za ogromno zavodsko stavbo, za katero je izdelal načrte arhitekt Josip pl. Vancaš. Delo je hitro napredovalo. Koncem 1. 1901. je prišla pod j streho že pročelna stran stavbe. V letu 1902. je bilo do pod strehe zgrajeno desno krilo. Leta 1903. so zgradili slavnostno dvorano in nad njo kapelo, notranje in zunanje zidovje pa so ometali. Leta 1904. in 1905. so zgradili vodovod, izpeljali kanalizacijo do Save, izravnali 6vet okrog poslopja in napravili park in vrt. Postavili so stroje in parne kotle, slikali so in pleskali, postavljali oltarje in polagali pode in dr. Leta 1903. in 1904. je bil škof v velikih denarnih zadregah. Rešilo ga je hipotekarno ihjso-jilo v znesku 400.000 kron na škofijsko posestvo Gornji grad. kar je porabil za napeljavo vodovoda s hriba nad Št. Vidom, za napravo kanalizacije in plačilo .računov za kotle pri centralni kurjavi in stroje v pralnici in pekarni. Ko so napravili račun za vsa dela. ki so se izvršila tekom prvih dti$h let z zidavo glavnega poslopja ic desnega dijaškega trakta, je izV zal ogromno Številko 1,330.000 kron ali 266.500 dolarjev. kar bi danes zneslo 15 milijonov Din v jugoslovanski valuti. Deloma radi tega, ker vsi prostori pred popolnim razvojem gimnazije še niso bili potrebni, deloma zaradi nezadostnih denarnih sredstev so leta 1905. prekinili zidanje. Leta 1909. so začeli z gradnjo levega trakta, ki je bil dograjen leta 1910. Stroški za celotni zavod s celotnim inventarjem so znesli 2,000.000 kron ali 400.000 dolarjev, kar pomeni v današnji jugoslovanski valuti 22.5 milijona Din. Seveda ta vsota nikakor ne bi zadostovala. ako bi hoteli postaviti danes prav tak zavod. Ce pomislimo, da se je ta ogromna vsota nabrala z ljudskimi prispevki v iznosu 8 krajcarjev na leto, kar znaša danes 1.80 Din. z darovi in ogromnimi žrtvami našega nadškofa, bomo mogli Sele primerno oceniti ogromno delo in požrtvovalnost našega nadškofa 21. septembra 1905 se je zavod slovesno blagoslovil in otvoril. Otvoril se je hkrati prvi razred gimnazije; postopoma vsako leto je število razredov rastlo, tako da je bila v osmih letih gimnazija popolna. Zavod je seveda dobil pravico javnosti in pravo pouka v slovenskem jeziku. Mart. Štular, vzgoini vodja. Presvetli ustanovitelj je za prvega rektorja zavoda imenoval takratnega spirituala duh. semenišča v Ljubljani, dr. Franca Ušeničnika. Preden je novi rektor nastopil svoje mestu, si je ogledal podobne konvikte izven domovine. Ker takrat še ni bilo posebnega ekonoma, je upravljal z veliko spretnostjo tudi zavodsko gospodarstvo, štiri lela se je boril rektor za procvit mladega zavoda, ko je bil ]K>klican nazaj \ Ljubljano za profesorja duhovnega pastirstva. Nato je bilo podeljeno rekiorsko meslo gimnazijskemu ravnatelju dr. Jauezu Gnidovcu. Ker mu je pripadlo tudi neposredno vodstvo vzgoje, je bil za gospodarske posle postavljen ekonom, za katerega je bil imenovan zavodski prefekt Alojzij Markež. ki vodi silno težavno zavodsko gospodarstvo do danes, torej celih 21 let. Dr. Janez Gnidovec je vodil zavod v najtežavnejših letih svetovne vojne. V tej težki šoli je dozorel do kreposti, ki ga je usposobila, da je sprejel kasneje še težavnejšo škofovsko čast. Bil je rektor zavoda do svoje poslovit ve 1. 1919. Po njegovem odhodu je prišel za reklorja v zavod sv. Stanislava dr. Andrej Karlin. bivši :rža-ško-koperski škof. Na mestu rektorja je vztrajal do 1. 1923.. ko je kot novoimenovani lavantinski škof odšel v Maribor. Poslej je mesto reklorja ostalo nezasedeno. Vodstvo zavoda tvorijo sedaj predstavniki treh avtonomnih korporacij v zavodu: gimnazijski ravnatelj, vzgojni vodja in ekonom Pred javnostjo sestopa zavod gimnazijski ravnatelj, dočin skrbi vzgojni vodja za notranji red in disciplino Vodstvo pimnaziie in prof. zbor Prvi voditelj kn. škofijske gimnazije v št. Vidu je bdi dr. J. Gnidovec. ki >» hil če;-. eno leto. torej leta 1906. imenovan za ravnatelja. Ostal je ravnatelj do novembra 191S). leta. Dr. Gnidovec je kot prvi ravnatelj bil pravi duhovni ustanovitelj gimnazije. Pomagal si je preko vseh težav in mnogo pripomogel do slovenskih učnih knjig. Ko je 1. 1919. dr. Gnidovec odšel iz zavoda, je bil po predhodni izvolitvi po učiteljskem zboru imenovan za ravnatelja Koritnik Anton, profesor za klasično fUologijo kol glavni ter slovenščino in nemščino kot stranska predmeta. Ravnateljsko službo vrši še danes in z vsemi močmi stremi za tem, da ostane kn. škofijska gimnazija najbolj vzorni srednješolski zavod. Z obema ravnateljema pa je složno sodeioval učiteljski zbor. Razen učitelja telovadbe v šoiskih letib 1910-11 do 1920-21 so bili in so vsi učitelji škerijske gimnazije svetni duhovniki ljubljanske škofije. Potrebno učiteljsko usposobljenost so si pridobili na raznih univerzah: na Dunaju, v Pragi, v Gradcu, v Parizu, v Inoniostu. v Ljubljani in Zagrebu. Vseh učnih oseb, ki so delovale na zavodu od otvoritve vse do leta 1930., je 31, vštevši oba ravnatelja. Od učiteljev jih je umrlo pet, osem jih | deluje v drugih poklicih in na drugih mestih, tako da je število še pouču.icčiH^učiteljev od 25 letnici 17. Vsi so z veliko ljubeznijo iu požrtvovalnostjo 1 delali na izobraz.bi njim izročene mladine in danes lahko s ponosom gledajo na sadove svojega 1ruda Vodsffo vzgoie rti vzgojni zbor Vodstvo vzgoje je imel od otvoritve do 1909 dr. Janez Ev. Zore, ki .ie učil na škofijski gimnaziji kot profesor. Za njim je vodil vzgojo dr. Janez Gnidovec kol rektor z.avoJa do 1. 1919. Nato je prevzel vodstvo vzgoje dr. Andrej Karlin kot rektor zavoda do I. 1922. Od 1. 1922. pa je sprejel težavno mesto vzgojnega vodje duhovni svetnik Martin Štular, ki je bil že v 1. 1907 —1912. prefekt v zavodu, nato pa 10 lel župnik v Trbojah pri Kranju. Vsakokratnemu vzgojnemu vodji pa je vedno zvesto stal ob strani vzgojni zbor prefektov. ki so bili in so vsi svetni duhovniki ljubljanske škofije. Z dosedanjim vred jih je službovalo že 51 v teku 25. let. Večina jih je ua larah kot župniki in kaplani. Le malokdo si more pravilno predstavljati naporno, skrajne potrpežljivosti in )>ožrtvovanja za-htevajočo službo zavodskega prefekta. Biti pastir, vodja in zgled 40—60 doraščajočim mladeničem, nadomeščati jim stariše in pomagati pri učenju, zmorejo živci le malokaterega delj časa. Njih 25 letnemu naporu Najvišji ni odrekel svojega blagoslova, ki se širi jki gojencih med vsem narodom. Gospodeersfro zaroda Od 1. 1905. do 1909 je vodil gospodarstvo tedanji rektor dr. Franc Ušeničnik; po njegovem odhodu pa je prevzel vSe skrbi samostojnega ekonoma zavodski prefekt Alojzij Markež. ki vodi to težavno službo vse do danes. Zilavost in spretnost, s katero je izkopal zavod iz neštetih gosjKKiarskih kriz, sta občudovanja vredni Noči. Ki jih ni prespal radi skrbi, mu pa bo preštel in poplačal Veliki plačnik. In kakor je pripadala Al. Markežu skrb za vso upravo, tako konvikta kot gimnazije, tako je takoj ob otvoritvi prm-?e! kmečke gospodarstvo Tone Pipan, ki ga vodi s priznano spretnostjo. Poleg ! lastnih zemljišč ima zavod v zakupu toliko njiv in travnikov, du obdelujejo skupno 100 mernikov po- j Alojzij Markež, ekonom. koli je zavod zašel v denarne stiske. In teh ni bilo ' malo. Vseh 25 let je podpiral, vseh 25 let iskal in trkal na dobra srca. Le njegovi molitvi, skrbi in delu gre hvala, da veliki aparat ni obstal. Gojenci so vplačali vedno le del vsote, ki je bila potrebna z.a vzdrževanje. Dohodki iz gornjegrajskega škofijskega posestva so tekli v zavodsko blagajno, darila denarnih zavodov in privatnikov so znesla v teku let lepo vsoto, prav tako zapuščine dobrotnikov itd. Odišlim 25 letno delo v zavodu pa je zahtevalo med delavci in gojenci precej žrtev. Smrtna kosa je ugrabila profesorskemu zboru profesorja Frančiška Rebola 1. 1918., prof. kandidata VI. Prijatelja leta 1919. V letu 1927. je zaspal v GosjkkIu prof. Jožef j Prešeren, potem ko je kot razrednik pripeljal že drugikrat razred do mature. Še isto leto je ugrabila smrt po dvajsetletnem delu v zavodu prof. Jožefa Kržišnika in letos sredi počitnic je prestal s svojim tihim in požrtvovalnim delom prof. Gašj>er Porenta, potem ko je v teku let okrasil zavodske zidove z : zelenim trtjem. Od vzgojnega zbora sta umrla dva, prefekt Janez Pečkaj 1. 1918. isti dan kot prof. Rebol. Leta 1921. je zaspal v Gospodu prelekt Janez Jeretina. Pa tudi gojencem ni j>rizanesla kosa. V 25 letih je umrlo 40 zavodskih gojencev. Od teh jih je ugrabila samo svetovna vojna 22. Kot vedno, je padal tudi tukaj cvet. Naj jKičivajo vsi v miru! Jubilej deta Gojenci v poklicih. Veliki ustanovnik je hotel z zavodom dati ljudstvu zadostno število duhovskega naraščaja in krščansko mislečih inleligentov. Kakšna je danes po 25 letih bilanca. Osemnajst let pošilja že zavod svoje maturante na visoke šole in v življenjske poklice. Prva matura je bila 1. 1913. Od takrat je do 1. 1930. naredilo maturo 434 abiturijentov. Od teh se jih je posvetilo duhovskemu stanu 187 ali pa 43.09%. svetnim poklicem pa 247 ali 50.91%. Seveda je doseglo tudi še precej takih duhovski poklic. ki so bili dalj ali manj časa gojenci zavoda, pa so predčasno izstopili ter gimnazijske študije in maturo dovršili na kaki državni gimnaziji, ali pa neposredno iz zavoda prestopili v kak red. Še mnogo več pa je takih v svetnih poklicih. Med 187 abiturijenti. ki so se j>osvetili duhovskemu jioklicu, je 125 posvečenih duhovnikov in 62 bogoslovcev. Trije so doktorji bogoslovja, dva pa doktorja modroslovja. V ljubljanski škofiji jih deluje 82, na Primorskem 21. v raznih redovih 11, v lavantinski škofiji 8, v Ameriki dva in na Francoskem eden. Z ozirom na le številke lahko rečemo, da je zavod v prvih 25 letih dosegel naravnost odlične uspehe z ozirom na prvi njegov namen. Ostalih 247 abiturijentov je razdeljeno na sledeče svetne poklice: 11 7/1 ravnikov. 9 inženerjev. 18 profesorjev. 8 sodnikov, 5 učiteljev, 10 državnih uradnikov, 18 železniških uradnikov. 10 banovinskih uradnikov. 4 cariniki, 8 bančnih uradnikov. 24 privatnih uradnikov, 1 notar. 3 odvetniki. 2 odvetniška koncipijenta. 6 geometrov. 2 časnikarja. 3 veterinarski uradniki. 16 vojakov. 2 industrijalca. 12 zasebnikov, 71 visokožolcev in 4 negotovi. Doktorjev je 20 in sicer 11 doktorjev zdravilstva. 11 doktorjev prava in 4 doktorji modroslovia. Z duhovniki vred je torej 81 doktorjev. Ti rezultati bodo gotovo,presenetili pričakovanje ustanovitelja in nadškofa. 25 letno delo je prineslo bogato žetev. Malo pred proslavo 25 letnice zavoda pa se je njegov ustanovitelj nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič poslovil od njega in izročil silno breme skrbi za zavod svojemu nasledniku dr. Gregorju R o i m a n u. Naj blagoslovi Najvišji vse žrtve dela za zavod in jih nagradi po svoji dobroti. Nasledniku velikega nadškofa dr. Gr. Rozmanu pa kličemo ob 25-letniei: Naj Te vodi in blagoslavlja Vsemogočni pri delu za zavod tako. da slavje ob drugi 25 letnici zavoda ne bo nič manj lepo.t Vzoren vojak — junak Tc dni zapusti Ljubljano komandant dravske divizije, g. Savo Tripkovič, ki ic bil to visoko mesto med nami nastopil spomladi lanskega leta. Zdaj ga je naš vrhovni voiskovodja kralj imenoval za komandanta vojne akademije v Belgradu, kjer bo vzgajal častniški naraščaj za našo hrabro armado. General Savo Tripkovic je tako zopet dobil dokaz zaupania in nad. ki jih v njegove velike osebne vrline in zmožnosti stavlja naš najvišji vojni poglavar pa vsa naša domovina. General Sava Tripkovič se ie rodil 25. aprila 1873 v Gornjem Gmiu v Šumadiji. Leta 1895 je, dokončavši vojno akademijo, začel služiti v armadi kot podporočnik in se posvetil topničarstvu. Leta 1903 ic kot topničarski kapetan končni tudi višjo šolo vojne akademije. Potem ko se ie odlikoval na vseh bojnih poljih, je ob koncu svetovne vojne prišel kot topničarski podpolkovnik v Ljubljano ter na Koroškem s svojim oddelkom z brezprimerno hrabrcst'o osvojil vse do Celovca, dokler ga ni ustavilo višje povelje. Potem je bil na čelu dravske artilerijske brigade, lela 1927 pa je poslal pomočnik komandanta dravske divizije. Istega leta že je bil imenovan za komandanta zetske divizije na Cetinju, leta 1929 pa ga je kralj postavil na čelo dravski diviziji v Ljubljani. Kdo ne pozna gospoda generala, ki je s svojo imponujočo postavo vzbujal občo pozornost in obenem globoko spoštovanje? G. Sava Tripkovič :e vojščak do dnn duše, odkrit, mož-pošteniak in strog do sebe in vsakega, kdor nosi kakšno odgovornost, obenem pa dober kot oče za najmanjšega svojih podrejenih, Z ozirom na soljudi je gospoda divizionarta odlikovala brezpo-go-na pravičnost, lojalnost in kavalirstvo. Nad vse je ljubil Slovenijo in nieno ljudstvo; povsod je iskal stika s preprostim človekom in si takoj osvojil njegovo srce. Zato nam ie zelo težko, ko se poslavljamo od njega in ga ne bomo pozabili. Obenem pa čuteč, kako velika čast ga ie doletela, ko mu bo zaupana vzgoja onih, ki bodo stali na čelu naše junaške armade, da jih vzgoji v viteze naipožrtvovalnejše ljubezni in zvestobe do kralja in domovine, kličemo gospodu generalu: Z Bogom! Živeli na novem visokem mestu, Bog pa naj bogato blagoslavlja Vaše delo in trud za čast in ugled Jugoslavije! Smrt zavedne koroške matere V -pomin Ahuievi materi. V Časopisju brroni. da jo umrla na Koroškem gospa Jerica Zvitier. Abujova mati n Za-homcu v Zilski dolini. Ta izvanredna žena zasluži, da ji posvetimo spomin t:.,k. kakor pa je ona zaslužila in da vzamemo od nje dostojno in prisrčno slovo. Rojena pri Enoiju v Drevl.jah, je obiskovala Narodna zavesi v Slov. Krajini Krivični očitki prekmurskemu ljudstvu Murska Sobota, 19. septembra. V » Jugoslovanu« se je 24. avgusta oglasil neki nacionalni črnogled, ki jo pod naslovom »Prek mu rje v nacionalnem oziru« prišel do ugotovitve, da je bilanca 11 letnega življenja Slovenske krajine ta: »da je narodna zavest padla za najmanj 100 odstotkov«. javnost nas sodi po tem, kar se ptfše o nas. Ta sodba je po zaslugi nekaterih ljubljanskih listov, ki so prinesli o naših razmerah mnogo neosiiovanih poročil, za nas zelo neugodna. Ker no moremo prenašati, da hi nas javnost na podlagi navedenega članka še bolj neugodno sodila, moramo resnici na ljubo nekoliko popraviti, ba nismo storili toga že prej, je krivda v tem, da smo poslali popravek »Jugoslovanu« samemu s prošnjo, naj ga »resnici na ljubo« priobčii. Ker tega ni storil, se obračamo na Javnost po tej jxiti. Da pri nas »pred in med vojno ni bilo človeka«, ki bi veroval v možnost osvobojenja. je naravnost smešna trditev. Ne le verovali smo v osvolioditev, marveč smo imeli tudi može, ki so so zanjo borili. Če vse druge dokaze opustimo, nuglasimo, da imamo »solunske dobrovoljce«. Pot pa so pripravljali že desetletja prej naši voditelji: Uorovnjak, lvanocy, Kuharji in drugi. Prav tako nezmiselna in naravnost žaljiva je trditev, da jo naš narod od leta do leta manj zaveden in da jo sedaj sploh /manjkalo zavednosti. Naj protestirajo v tem oziru dela sama: Na stotine naših so jo udeležilo velikega narodnega tabora v Ljutomeru. Tam jo bila prečitana naša zahteva, da se odtrgamo od Madžarske in priključimo Jugoslaviji. Takoj po prevratu je dijaštvo ustanovilo organizacijo, katere namen je bil širiti in utrjevali narodno zavest. Narod je navdušeno praznoval dve-, štiri-, petletnico osvobojenja. Vašek pa je doseglo njegovo nav- 'al ae dušenje lani, ko je praznoval desetletnico osvobojenja. Proslave se je udeležilo okrog "50.000 ljudi — tako rekoč vsi, ki so lahko šli od doma. Na tej proslavi je narod manifestiral svojo narodno zavest ter vdanost in ljubezen do domovine in vladarja. S trditvijo, da je zavest padla za 100 odstotkov, je izrečena sodba nad upravo, nad u&itelj-stvom in nad organizacijami, ker iz trditve logično sledi, da se v teku ti let po osvobojenju v narodnem oziru ni storilo sploh nič, marveč se je celo rušilo. Če bi bilo to res, se mora javnost vprašati: čemu smo imeli upravo in varnostne organe, čemu stotine učiteljstva, čemu so obstojala društva (prosvetna društva, čitalnice. Orel, Sokol, Orjuna, Narodna odbrana. Jugoslovanska Matica, Kolo jugoslovanskih sester itd.)? Med vsemi temi ie vendar mnogo takih, ki so priznani narodnjaki in takih, ki se imajo za narodnjake. Ali vsi ti niso storili ničesar? Pač. Delali so in ravno radi tega lahko rečemo, da je narodna zavest za najmanj 100 odstotkov narastla, ne pa padla. Ponovno smo prosili javnost, naj nas ne sodi po napadih, ki od časa do časa zagledajo dan v nekaterih ljubljanskih listih. Kakorkoli nas sodijo, mi ostanemo pri svojem: Slovenci, Jugoslovani smo bili, smo in bomo. Smoter našega dela je izrazil predsednik lanske proslave desetletnice z besedami: da postane naš kraj trdnjava narodne, državne zavesti. Za cerkev med rudarji! Pred kratkim jo bila na Lokah (doslej skoraj nepoznani vasi) ustanovljena nova i kspozi-tura in r n jo je dobil spet velik, izrazito rudarski kraj — ki jo bil radi oddaljenosti od zagorsko žtipno cerkve ros malo zapuščen — svojega duhovnika. Kar celo gibanje jo nastalo mod ljudmi. Vso premajhna ie naša eorkviea-poclrnž-nica in preuboga: saj nima niti najnujnejše mašile obleke. Ganljiva je radodarnost rudarjev, ki Koroški dan Sloveajgradec, 19. septembra. V spomin 10 letnice koroškega plebiscita priredi slovesijgraško prosvetno okrožje 5. oktobra t. 1. Koroški dan«, čigar proslava se bode vršila na prijaznem griču in občezmani božjepotni cerkvi Sv. Križ nad Dravogradom. Na sporedu je žalna služba božja za padle junake na Koroškem ter razni govori na prostem. Prodajali se bodo tudi posebni spominski znaki in brošurice. Po cerkvenem opravilu — zborovanje zunaj cerkve, kjer nastopajo razni govorniki. Pridigo ima predsednik Prosv. zveze dr. Jos. Hohnjec, ki govori tudi na zborovanju zunaj cerkve. Vabimo že sedaj vse narodno čuteče prebi-, valstvo, da se zgodovinske in narodne proslave na me-ii bivše Koroške v čim večjem številu udeleži, ler da poagitira pri svojih znancih, sorodnikih in prijateljih za soudeležbo, da bode ta »Koroški dan« ros prava manifestacija vseh zavednih Jugoslovanov na koroški meji Društva in posameznike, ki prejmejo fe dni lepake. prosimo, da jih na vidnem mestu razobesilo. Železniški invalidi Na tem mestu se je že večkrat razpravljalo r, krivicah, ki se gode železniškim upokojencem in v kakšni bedi da živijo. Upamo, da se bodo na podlagi že tolikih prošenj vendarle uredile njihove pokojnino času in življenjskim potrebščinam primerno. ........_w ............ (w _________________Imenovala so se tudi že mnogokrat imena 1 e sk i' oni no i- ":ud ško šol ti v Gorjah, si 'p^pridobšia ki s0 v ležki in odgovorni službi pone- • - - srečni. Ti siromaki pa še danes po tolikih letih prejemajo svoje nezgodne rente še vedno v kronah Ko je izšla uredba o prevedbi kronskih upokojencev, se je upalo, da se tudi te kronske rente prevedejo in urede čatv^ in življenjskim potrebščinam primerno. Kaj je vzrok in kdo je temu kriv, da se tem nesrečnikom še do danes niso prevedle kronske nezgodne recite? Nezgodna renta je odškodnina za zadobljeno nezgodo in pripomoček k preživljanju, ker niso nirigli doslužili polnih let in s tem doseči polne pokojnine. Vnovič se obračamo na vsa merodajna mesta; Usmilite se ubogih trpinov, uredite že njihove kronske nezgodne rente času in življenjskim potrebščinam primerno! Prosimo tudi, da se tem siromakom prizna primerna odškodnina tudi za nazaj. Društvo železniških upokojenrev za dravsko banovino v Ljubljani. po lastni pridnosti čisto posebno inteligenco, katero je učinkovito podpirala njena osebna lepota. Kot najlepša Ziljanka svojega Časa, je slovela Bn-cijeva Jerica po vsej spodnji Žili kot vzorno, lepo dekle, ter se končno pnimožila na ugledno Abu-jovo kmetijo v Znhomcu. Ta zakon jo bil v pravom pomenu besede — nekaljeno srečen. Zvesta soproga, vzorna gospodinja, ljubeznjiva mati Je vodila svoje gospodinjstvo vzgled no vsem zahomškim kmeticam, katere »o .jo tudi brezpogojno in spoštljivo posnemalo. Svoje otroke je vzgojila čisto po svojem značaju kot vrle in zveste slovenske rodoljube. Njena osebnost učinkovala je nehote, neprisiljeno, n povsod zmagovito. Kjer so je pokazala Abujova mali, tam jo Slovenstvo slavilo svojo zmago. Otroci so odrasli iu Abuieva hiša i" zaslovela kot najuglednejši slovenski dom v Žili. Mati, v katero so zrle z vsem spoštovanjem ne snmo oči njene družine, trnnveč cela vas, da vsa okolica, pa je bila resna, po svojem pa tudi vesela in dovtipna, čez vse pa ljubezniva in dobra. Kadar «i stopil v Abujevo hišo, objel le je nenavaden duh reda, ljubezni in dobrote, katero je še podpisala izvanredna gostoljubnost. Da ie TTahomoe 5e danes tako zavedna slovenska trdnjava v Žili, je v veliki meri zasluga Abujevo hiše In posiebno pa še Ab*ujeve matere. Podala se je n« pol, katera je sojena vsem Zemljanom, a tam v večnem raju pa ii naj da usmiljeni P)0g tudi nijono obilno zasluženo nebeško plačilo. Mi jI pa ohranimo trajen In ljubezniv aponvial L. 11. Drzen vlom v Ljutomeru Ljutomer, 20. septembra. Nocoj se je izvršil v novo otvorjeno trgovinsko podružnico gosji. Senčarja velik vlom. škoda ločno še ni ugotovljena. Pravijo, da so odnesli za okoli 80.000 Din v blagu. Trgovina je zaprta. Za storilcri ni sledu. Poizvedovanje je v teku. Isto noč se je tudi nn Knmenščaku izvršil vlom, kjer so odnesli mnogo obleke in drugih stvari. Pri prehladu, influenci, hripi sploh pri vsakem nerazpoloženju, kjer se pokaže nekaj višja temperatura, masirajte še isti večer s preparatom Temperatura popusti, počutite se OSVEŽEN in spanje imate lahko in zdravo .ALGA" i steklenica Din 16 — flLGR za masažo si pritrjujejo za cerkev celo v svojem pomanjkanju, a vsega res ne zmorejo. Zato trkamo na dobra srca in iščemo dobrotnikov, ki bi vsaj kuj malega prispevali. Potrebovali bi j>a za cerkvico tudi harmonij: morda bi ga kdo radodarno jirodal za nizko ceno? (Darove in jioročila na naslov: V. Vodušek, kaplan, Loke, p. Zagorje ob Savi.) Vsem dobrotnikom fia že v naprej: Bog jiovrni! Žabja vojska no ribniškem polju Ribnica, 20. septembra. Bntrachomvoniachia. Kaj je to? Komična junaška pesnitev, v kateri kot junaki nastopajo žabe in miši in se bojujejo jx> zgledu junakov iz tfonierjove Iliade. Za avtorja te pesnitve so navadno imeli Homerja, bržkone jia je kak aleksandrijski pesnik. Kje je ležalo to žabje in mišje bojišče, pia so dognale šele novejše znanstvene raziskave. Te so konstatirale, da je ležalo natančno med Ribnico in Sodražico. Od žabjih Širokih ust so Ribničani in Sodra/a ni mero vzeli in so žlice delati začeli; od mišjih zobkov so pa vzeli mero za zobotrebce. Sedaj tudi lahko vemo. kdo ima največ zaslug za razvoj ribniške suhe robe. To so Ribničani in Sodražani, ki so mero vzeli in žlice delati začeli — miši in žabe pa v toliko, v kolikor so usta za mero [»osodilo. Ribničani so s suho robo hodili prav do Aleksandrije in tam pripovedovali začudenemu in naprednemu svetu, kako so prišli do prave mere teh prepotrebnih izdelkov. Prij»ove^dovali pa so tudi, da so se ža.he iu miši med seboj bojevale, ker bi vsaka rajši dala usta za žlico kot za zobotrebec. In ta boj jc jx>pisan v pesnitvi, ki nosi naslov »Batraclio-myomachia«. Zato je »Ribničan Vrban po cejlem svejti znan«, in se smeje žabam in mišim, češ, »jaz bistre sem glavjč, pa žlice imam llovjč«. žabam pa: »Tu re js nej bjeŠtru folu. od ujst je kaj>alu-lu-liil« — Vse to dognanje je prišlo na svetlo ob letošnjem velesejmu v Ljubljani, ki ima tudi velike zasluge za svetovno spoznanje ribniške suhe robe in njeno pospeševanje. Kulturni pomen pa je tudi v tem, da smo prvotni avtorji bafrae.]i.»myomachije tudit — Ribničani. En sloves več! nova založba Knjigarna - Antikvariat - Papirna trgovina KONGRESNI TRG s T. 19 nudi vse šolske knjige in pisarn, potrebščine Belokrajinski kotiček iga. se baliamo z njo, ker toliko pišemo o njej. Vrabca se boš bahal s prazno malho! In to je bila naša vinska klet doslej. Sama »petlarija« nas ie bila: samo dajte in delajte! Pa to je veljalo nam in našim ljudem. Sedaj bomo pisarili pa vam, katerim žeiinio dobrega vina, da vas ne bo »ščij^alo« in »grizlo« in »krotovičilo« p>o nezdravi pijači. To jesen bo zadruga začela po-slovati. Od članov bo dobila grozdje, ki ga bo sama predelala v vino in j>otem j>a le pridite! Pa ne samo pokušat! Če bo vreme ostalo lejjo, kot ie sedaj pokazalo, potem bo kapljica nekaj izrednega. Vsekako, kdor si želi poštenega Me- tličana, naj najprej potrka na naša vrata! Morda bi si kdo zaželel tudi grozdja. Tudi to bi se dalo pri nas dobiti, bodisi za lastno predelavo v vino. ali za namizno uporabo. Te dneve smo dobili vse jjotrebne stroje in priprave. Nastavili smo kletarja, Antona Starca, tukajšnjega domačina, postavi jamo sode in čakamo, kdaj Ivo teklo vanjo. Le zajx>mnite si naslov: Vinarska in kletnrskn zadruga v Metliki in ^a jjovejte drugim, |>a bomo kmalu delali kupčije. Trta zori. Žalostni iu pobiti so bili prejšnje dneve obrazi. sKaj bo, sosed? Jako se nabi, gnije, gnije...« In kar na trgatev so mislili nekateri. V resnifi je bilo kritično. Grozdje je pokalo in gnilo; kosi, škorci, vse in vsa mogoča golazen se je natepln v vinograd, da se nakrmi: jagode so pričele odpadati. Toda, ustavilo se je. Ko so ljudje gnilobo in razpoka no »podbrali«. se bo pa v teli lepih dneh spet ustalilo. Sedaj je šele začela vinu rasti moč in bilo bi nam — treba en cel mesec takega vremena, potem bo-■ ' mo videli, kaj more naša trta dati. Novosti za damske plašče pravkai došle/ A. & E. Skafterne Ljubljana Tovarna združenih čevljarjev v Kranju Kranj, 20. septembra. Nebotičnika v Kranju lelos še ne bomo gradili. Kljub temu pa »mo letos mnogo novega zidali. Tailco razne manjšo in večje tovarne in tovarniška povečanja ter prezidave, hotele, mnogo novih stanovanjskih hiš in adaptacij. Popolnoma svojevrstna stavba pa je nova, velika in moderna tovarna, ki jo »Jadransko-posavska čevljarna« gradi na nabrežju tik ob Savi med Ažmanom in Volčičem nasproti »Jugočežke«. Vsa stavba s skoro čisto ravno streho vred je iz železobetona ,da nudi dovolj možnosti in sjvosobnosli montirati težke stroje. Pojiolnoma dograjena in pripravljena za obrat bo šele konec decembra t. 1. V vseh prostorih bo centralna kurjava, vodovod in vse higienskim predpisom ustrezajoče priprave. Stroji bodo na električni pogon. Kar pa je najvažnejše je dejstvo, da bo nova Ja-dransko-poeavaka čevljarska tovarn« v svojih povečanih prostorih, po svojem, vsakemu inozemskemu podjetju enakovrednem in za vsakovrstne potrebe preurejenem obratu z različnimi stroji, s sposobnimi močmi, skratka z vso potrebno sodobno čevljarsko tehniko v stanu postaviti na trg dovolij, prvovrstnega in tudi znanim inozemskim firmam ivonkurenčnega blaga, glede cen kot izdelave. Pred nedavnim časom se je tudi govorilo in pisalo o ustanovitvi podružnice Bafe v Kranju, kar se dosedaj še ni izvedlo. V svojo dolžnost smo si šteli zato, da v kratkih besedah nastopimo v zaščito enakovredne in prvovistne našo domače čevljarske industrije, ki jo v Kranju reprezentira ravno Jadrmisko-posavska čevljarna in da opozorimo občinstvo na veliko obetajočo, široko potezno jKivečanje domačega podijetja. ki bo moglo ustreči in zadovoljiti vsem zahtevam in jx>trebam skromnega kot tudi razvajenega kupca s svojimi cenenimi, prvovrstnimi čevljarskimi izdelki. Pogrešan splavar Krško, 19. septembra. Kakor je navada, vozijo eplavarji le« s Štajerske v splavih po Savi do Brcžič in Zagreba in gu spotoma razpečavajo. Tako so tudi mimo Radeč vozili včeraj zvečer sj>lav, na katerem je sedelo pet fantov. Na zadnjem delu je spal Jožef Žmavc. sin jx>sesln.ika iz Radmirja. Kako je nesrečni fant izginil s splava, ne ve nihče. Prijiovedujejo, da je. spal zadaj in so se potem tudi njega spomnili, hoteč mu dati piti. Pogledali so za njim, pa ga niso več našli na splavu. Eden izmed vozečih pa je opazil pogrešan cev klobuk v savskih valovih. Privozili so v Krško in obvestili orožnike o tragični nesreči. Do sedaj se ne ve, kaj je s pogrešaticeni. Bati se je najhujšega, da je utonil, kar bo povzročilo žalost v rodbini, ker je bil baje edini posestnikov sin. Tele pokvarilo avto Ljubljana, 20. septembra. 0 čudnem slučaju je povedal včeraj na policiji ljubLjanski inženjer van L (Ml. Ta je vozil z avtom po Tržaški cesti. Blizu neke vasi, najbrže Loga, mu je prignal nasproti majhen deček čredo živine. Vsa živina je šla lepo mimo avta tedaj pa je pastirček udaril po teletu in tele neumno je skočilo pred avto. Avto je odvozil naprej in kmalu je njegov lastnik ugotovil, da mu je tele pokvarilo avto, tako, da ima okoli 1500 Din škode. Če se je teletu kaj pripetilo, pa inž. Ledi ne ve. Najbrže se mu je ie moralo nekaj zgoditi pri tem karam-bolu, pri katerem je bil še avto poškodovan. / . ' i/ f; DOBITE tO VELIKd t ASO PRI NAKUPU | \ VELIKE TUBE ■ ZORNE PAJTE : ;:•* il i" rt t TtulikloVCL ...... JjOPt jalii • 7ct/rJCalikioru Msgr. župnik kanonik zlatomašnik Arko m» Idrijski dekan tnsgr. Mihael Arko je imenovan za častnega kanonika goriškega stolnega kapitelja. Celokupni goriški kapitelj mu je izročil tozadevni odlok z mitro. V čelrtok 18. t. m. je vse vrvelo po Idriji. Bil je dan, ki ga Idrija ni učakala žc nad stoletje. Dekan Arko je slavil zlato mašo. Sam, vse življenje skromen in priden kot mravlja, ni za vse to nič vedel. Ljudstvo in duhovni sobratje so ga izne-nadili — in mu povedali šele na predvečer — v sredo, kaj bo v četrtek. Cerkev jo bila vsa v pražnje oblečena. Venci, za katere so nosili z vseh vrtov cvetje, so jo prepletali. Do devetih se je zbralo 39 duhovnikov iz njegove dekanije, pa ludi iz drugih in iz Jugoslavije. Ljudstvo se je gnetlo pred cerkvijo, da se je ie s težavo priril avto do vhoda, kjer ga je čakala v špalirju duhovščina. Ko je pokleknil jubilant pred allar, so združeni idrijski pevci zapeli nalašč za to slavje komponirano (Vodopivčevo) himno. Je prisrčna skladba. Nato je daroval zlato sv. mašo in prvič nosil mitro, ki mu jo je poklonil goriški kapitelj. Cerkev — dasi na delavnik — je bila nabito polna. Dr. ZdeSar jc govoril jubilantu govor o trojnem zlatu: o zlatu duhovniškega poklica, o zlatu božje ljubezni, o zlatu prečiščevanja v delu in trpljenju petdesetih let. — Po sveti maši so se k obedu zbrali pri njem duhovni sobratje. Sedel je med njimi kot oče med otroki, veder, poln humora. Napitnico — če smemo tako imenovati resne pa tudi zelo dovtipne govore — so izzvenele vse v eno: od leta 1897, odkar jo mestni župnik v Idriji in dekan, je kot duhovnik, kot organizator, dirigent lepega zbora, oče ubogih, prosvetni delavec — storil toliko, da se pozna njegovo delo na vseh koncih in krajih. Sam pa je odgovoril: Kaj je general brez vojakov? Težo preneso oni, ki so v strelskih jarkih. Moje delo brez Vas, tovariši, bi bUo niče-vo. Hvala Vam za sodelovanje! Uspehi niso moji, so Vaši.« — Tako je potekla zlalomašniška slovesnost, ki je bila v četrtek res le prav intimna, prav družinska godovnica očeta med otroki. V nedeljo jo proslavi mesto in javni funkcijonarji. — Mi, v Jugoslaviji, ki poznamo zlatomašnika kot neumornega delavca med svojim slovenskim ljudstvom, ki je bil pred vojno dolgo let zelo marljiv poročevalec »Slovencae, se pridružujemo čestitkam vseh naših bratov v Italiji in mu iskreno želimo: Naj učaka še biserno mašo in z njo bolj jasne dni svojih, ki jih tako ljubi! * Mons. Mihael Arko, rojen 19. sept. 1857 v Zapotoku pri Sodražici, v mašnika posvečen na 24. rojstni dan, 19. sept. 1880 v Ljubljani, je starejšim >Slovenčevim' čitateljem dobro znan, ker je bil pred italijansko kupaeijo »Slovencu« marljiv dopisnik. Bil je med ustanovniki »Katoliškega tiskovnega društva«, širil, koder je deloval, dobre knjige in časopise in mnogo pripomogel k razvoju Kat. tisk. društva. Spisal je tudi zgodovino Idrije in idrijskega rudnika, ki pa je bila le deloma natisnjena v podlistku bivše tržaške »Edinosti«. Kakor čujemo, se prav zdaj pripravlja celotna izdaja. Na vseh svojih prejšnjih službah (kaplan v Škof j i Loki 1881—1885 in Hrenovicah 1885—1888, župnik v Šturiji 1888—1897) ni bil samo zgleden dušni pastir, ampak se je tudi zunaj cerkve trudil za katoliško prosveto in občo blaginjo vernikov. 22. avgusta 1897 je bil Mihael Arko umeščen na mestno župnijo v Idriji, ki jo še zdaj vodi z nezmanjšano gorečnostjo. Smrtna nesreča pri Šmarjah Kje Pri č. Šolskih sestrah v Zg. Šiški na dr. Krekovi meščansko-gospodinski šoli. Meščansko-gospodinjska šola! Tako vsakdanje ln skromno ime, da bi ga človek prezrl, če ne bi bilo rahlo obslrto s prilastkom, da je šola Krekova misel in socialna ustanova, svojstvena v našem belem mestu in našem prosvetnem delu, ko nam je neskončno bolj treba, da se v vsem bolj poglobimo vase in svoj narodni značaj in ustvarimo sebi in svoji deci isto, kar označuje v prvi vrsti beseda: dom. Dom! Koliko pa nas je mestnih, da imamo dom v tisti meri, kot ga ima na svoje polje in na svojo, četudi skromno streho vezani podeželski človek? Če komu, je treba nomadom modernega mesta, da bi že našli, če že ne morejo v svojo hišo, pa vsa j v svoje d r u ž i n s t v o , z ulice Nova šota v Lomu Otvoritev in blagoslovitev. V ponedeljek 15. t. m. smo s šolsko sv. mašo začeli pouik na novozgrajeni 2. razredni šoli. ?,e I. 1925 bi se morala zgraditi po odloku oblasti na istem kraju šola za celo občino Sv. Katarina. Ker pa je občina po naravni legi razdeljena v dve Šteto ločeni dolini lomsko in Zg. Dolino (Pui!erhof), zato so nastali dolgotrajni spori za me sito, kje naj se šola gradi. Vsi otroci iz občine so hodili dosedaj v šolo v Tržič. Ti spori so se 1. 1929 končno rešili tako da so se gradile v občini dve novi Soli: esorazredna za Zg. Dolino, in dvorazredna sa ostali del občine v Lomu. stroške za šoli. {jroko 1 milj. 200 tisoč Din, bo mogoče pokriti e tako, ker je poleg odplačila celotne občine, ki se bo raztegnila na 25 let in podpore oblastnega odbora, daroval baron g. K. Born stotisoč Din In ves ptvabni les za šolo v Dolini Spričo teh izrednih žrtev je razumljivo, da so se z veliki m veseljem zbrali Lomljani v ne-delijo 1*4. t. m. k blagoslovitvi šole. Ob 3 pop. so Hi v procesiji iz cerkve med pritrkavanjem in pokanjem topiča k novi šoli, ki je bila slovesno okrašena. K blagoslovitvi so prišli tudi Tržičani v celd množici. Šolsko oblast je zastopal srezki nadzoruLk iz Kranja g. Rus. G. župnik je v cerkvenem govoru pojasnil pomen blagoslovitve, nato izvršil slovesni blagoslov. Med petjem Povsod Boga« je obesil križ v obe šolski sobi. — Po končanem obredu je g. nadzornik Rus pojasnil predzjgodovino šole in pozval k izrazu udanosti Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Navzoči so z navdušenjem zaklicali trikratni živijo. Nato je govoril v imenu tržiškega učiteljstva g. vodja Lajovic, ki Sanolorm Izvrstno toaletno in čistilno sredstvo se dobi v vseh leknrnnh in drogerijah. Ljubljana, 20. septembra. A fi* * Na dolenjski železnici, blizu postaje šmnr- ra&so tsrave $*osooatni$e • ■ je"Sap se-ie prip^,a4daJ,es zgo<]ni ziutraj- ^ ff ^^ ^ w 0 m prav se ponoči, strasna smrtna nesrecn. Br- zojavni mojster poštne direkcije 60 letni Josip Nlusar je pregledoval brzojavne naprave v tunelu, pri tem pa ni opazil, da se bliža po progi vlak. V zadnjem trenutku sc je hotel vlaku umakniti, a lokomotiva je Musarja treščila ob steno tunela tako. dn je obležal Musar mrtev. Zunanjih poškodb sicer ni imel, pač pa se mu jc udri prsni koš. Musarjevo truplo jc bilo prepeljano v mrtvašnico v Šmarje, popoldne pa jc slučaj preiskala posebna komisija iz Ljubljane. Nesreča je tem tragienejša, ker zapušča j Musar ženo in tri nepreskrbl jene otroke v Šiški. Razjasnjen zločin na Sodjem vrhu Metlika. Poročali smo že o dvojnem umoru na Sodjem vrhu pri Semiču. Vse kaže. da je oblast na pravem sleelu. Aretirali so zgledno dvojico: najbližjo sosedo in nekega moškega, pač vzornega človeka, pred-ka z nova nega že z 12 leti ječe. Ko so ga vklenjenega peljali, je nesel na ! rami sekiro, ona pa debel kol — kot svoje mo-! rilno orodje. šlo je. kot vse kaže, za dediščino umorjene Lenke in bo vsa zadeva kmalu razčiščena. Dve nesreči pri delu Krško, 19. septembra, i V sredo so v tukajšnjo bolnišnico pripeljali 19 letnega posestnikovega sina Franca špana iz Planine pri Sevnici, ki je služil za delavca pri lesnem trgovcu Matiji Žnideršiču. Nesrečnemu fantu je v gozdu pri delu pudel hlod na levo nogo in mu jo pod kolenom zlomil. Runa je zelo komplicirana in bo trajalo precej času, preden bo popolnoma ozdravel. Prvo pomoč jc nudil ponesrečencu dr. Matko. ki je odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Slična nesreča se je pripetila dne 17. septembra 18 letnemu delavcu Francu Florjančiču iz Sevnice, ki je bil zaposlen v občinskem gozdu pri sekanju in podiranju bukev. Podžagana bukev se je |>odrla in padla Florjančiču nn levo nogo in mu jo je pod kolenom prelomila. Njegovi sodelavci so ga takoj odpravili z brzovla-kom v krško bolnišnico. 4-tetni deček utonil Krško, 19. septembra. Danes dopoldne je v Senušah pri Leskove u tragično umrl 4 letni F/di Levstik, sinko posest-nice Ivane Levstik iz Senuš št. 16. Maiti vodi gospodarstvo svojega v Holandiji pri rudniku zaposlenega moža. Vsled nujnih opravkov se je dne 19. t. m. zjutraj odpravila na sejni v Skooijan. Denia so ostali samo otroci v starosti od 4 do 18 let, med katerimi je bil tudi mali Edi. Ti so vsi z malim Edijem vred odšli v vinograd in pobirali gnilobo tako zvani podbir. Edi je pa ta čas med delom drugih ostal zgoraj pri zidanici, kjer je izkopana jama za zbiranje vode. Ker je pa zadnn čas deževalo, je bila jaina |>olna vode. Sinko je gotovo pri igri izgubil ravnotežje in padel v jamo, kjer je utonil. Ostali bratje in sestre, ko so prišli s svoumi i redi na rob vinograda, so takoj opazili, da Edija ' nikjer ni. Vse je od slrahu premrazilo, kaj se je z otrokom zgodilo. Hmalu so opazili svojega bratca v jami negibno ležati. Takoj so ga začeli vživljati, a Edi je bil že mrtev. Rodbini Levstik izrekamo naše i skreni o so- žalije. V OSO J t r. jI na posestva preskrbi; ameriške. zadeve ure/a; dolffoce vterfa; sref.he dri. paolrtnv prnalertale. »e§r!d»/e prodala; DR. IVAN CEPNE, gospodarska pisarna, C/uM/ana, Miklošičeva 6. Cenc »maneI Nesreča z motorjem Vrhnika, 20. sept. V petek zjutraj je odšel s svojim motorjem vrhniški trgovec g. Jože Grom v Logatec, kjer ima svojo ]>odružn.ico. Med potijo se mu jo pridružil trg. pom. Mirko Mavri in sta se oba peljala na motorju. Na logaškem polju mu je pri&el nasproti s srednjim vozom voznik iz I/Ogatca in mu zastavil pot z desne na levo, tako da g Grom ni imel več proste pol.i. V zadnjem momentu je stisnil zavore, s čimer je hotel preprečiti karambol. Ker pa je prehitro zavrl, se ije motor dvakrat obnil in vrgel oba motociiklista pod voz, ki sla se znatno poškodovala. Zdravniško pomoč je nudil ponesrečencema takoj g. dr. Milan Papež. Nesreča ni zahtevala težjih posledic, kar je pripisovati tudi spretnosti motociklista. in kavarne, iz šole in iz urada v svoje zatišje, kjer je edino moči bivali ugodno in prijetno, prirodno in smotrno, ob lastnem ognju, ob ženi in deci, ob svoji mizi in postelji, svoji kuhinji, svoji sreči, samim sebi, izčrpno in polno. Slovensko skromna in vendar tako svojstveno sproščeno miselna naša pisateljica ga. Kmetova je pred letom napisala v Mladi k i toplo poro-čilce o gospodinjski šoli č. šolskih sester v Zgornji Šiški. Če pa je treba kateremukoli našemu prosvetnemu zavodu ponovnega priporočanja in če je kje tako obvestilo na mestu, je to pač v listu slovenske družine, ob duhovnem ognjišču naše domačnosti. Naslednje bodi tedaj še enkralno obvestilo in poročilo, oglas in vabilo! je pohvalil požrtvovalnost Lomljanov in ih navduševal za nadaljni napredek. Ljudshvvo upa in pričakuje od nove šole res vsestranskega napredka: Najprej dobre versko-nravne in državljanske vzgoje, posebej pa pouka v kmetijsko-gospodarskih stvareh, ki ga mestna šola v Tržiču ni mogla nuditi kmetski mladini. Ker ni imenovano še stalno učiteFIstvo jo poslana za začasno voditeljico šole gdč. Gromova iz Tržiča. Požar v Jaršah Domžale, 20. septembra. Sinoči okrog 21 je izbruhnil v šupi hiše št. 6 v Zgornjih Jaršah, last posestnika Antona Toiuea v Palovčah, velik ogenj, ki se jc naglo-ina razširil nu poleg stoječo drvarnico in leseno bajto. Vse je bilo mahoma v plamenih in ognjeni zublji so švigali visoko pod nebo V tej hiši je stanovala starka Ivana Močilnikar, ki pa se k sreči to noč ni nahajala v njej. Pogoreli sta šupa in drvarnica do tal. leseni liiši l*i le streha. Prvi so prihiteli na pomoč sosedje ter rešili, kar se je pač v naglici dalo. Takoj nato je prihitela radomel jska požarna hramba na avtomobilu. Rist g. škerjanca. ter v kratkem času ogenj lokalizirala in pogasila. Na pomoč sta prihiteli tudi požarn.i hrambi iz Domžal in Stoba, ki pn nista stopili v akcijo. Žal, da se je pri požaru pripetila nesrečn. Posestnik Nikolaj Žurbi iz šmarcc sc je nahajal v goreči hiši ter reševal. Zadel ga je močan vodeni curek v glavo tako močno, da je takoj padci v nezavest. Prenesli so ga na prosto ter ga z umetnim dihanjem spravili k zavesti. Prvo pomoč mu je nudil okrožni zdravnik dr. Matija Hočevar v Domžalah. Jc Ii bil ogenj podtaknjen ali je nastal i/. neprevidnosti, sc doslej ni "moglo dognati. Po-gorelec je bil zavarovan, za koliko, se trenutno ne ve, ker sc nahaja v Palovčah. Častit? duhovščini priporočam svojo veliko zalogo Ilubertus in dežnih plaščev, pelerin ter črnih zimskih sukenj že od Din 850 naprej. - Pri nakupu 10°/„ popusta. Fr. Lukir, Ljubljana, Stritarjeva ul. Ce greš ciganu za botra Kako sn cigani iskali botro in plačali kokoši. Št. Kupe rt na Dol., 19. septembra. Tu so se mudili nekaj časa cigani, ki so ljudi tu iu tam pritisnili za kako stvar. Na zanimiv način so si n. pr. iskali botrov za svoje menda še nerojeno dete. K gospej K. na Ravnik sta prišla dva in prosila, tla bi šla stara dva za botra njihovemu otroku, češ da jih ne moreta nikjer dobiti. Naš Dolenjec je že znan po svojem usmiljenju. In je seveda rekla mati: >1 kaj deš, stari, kar »la bi v božjem imenu, saj so reveži.« In tako je obveljalo. Pa cigana še nista bila zadovoljna s tem. »Pa daj nam dobra majka še eno ln»ro v dar.« Pa jo je dala dobra majka in še kaj drugega, kakor se seveda spodobi za krščanske botre. Pravijo, da sta bila cigana prav zadovoljna, ko sta šla od dobre majice. No in vse bi bila pozabila dobra majka, ko je izvedela, da sta jo cigana oc.igan.ila, ko bi se ne bilo to zgodilo še pri dveh ali Ireh drugih dobrih majkah. Tako je izvedelo o tem tudi uho postave. Pa sta prišla v ciganski labor dva orožnika in z njim par dobrih mamic po svojo kokoši. In sta vprašala dobro nvajko, koliko hočejo za kokoši. »I moja je glih najbolj reeasta, ne bje dala za 3 kovačem Pa so cigani plačali vse kokoši, ker denar so imeli. Še celo nekaj jurjev so je menda svetilo iz eiganove listnice. Pač pa so precej morali pobrali svojo ropotijo in iti. Na stične načine so se cigani tudi ženili. Še drugi slučaji so biLi, da res ni bilo miru pred ntfimi — zato smo oblastvu prav hvaležni, da je ukrenila potrebno. Saj je naš kmet usmiljen človek in rad da, če vidi potrebo, ampak goljufati se pa nihče ne da rad. ._ Od ust do ust gre plas o izborni kakovosti pravega terpentinooega mila Oiaj pravite ? Sedaj mi, »ladkosnedni Ljubijo nc i zobljemo dobro sladko grozdje, ki ga dobimo še kar poceni na našem trgu. Pojemo ga prav dosti in imajo prodajalci dober zaslužek, če pu vprašamo, odkod je to grozdje, tlobemo vedno enak odgovor: iz Dalmacije, iz Banata, iz Hrvatske, le redkokdaj num odgovori prodajalec: s Štajerskega aH iz Bele Krajine, še redkeje: z Dolenjskega. Čudna je ta reč — toliko tarnajo vsako leto Štajerci in Dolenjci, da ne morejo prodati vinu, da bi se pit spomnili in spravili tudi kaj grozdju v denar, nu to rivset ne pridejo. Pa bi za grozdje še več iztržili, kakor zu vino. Če bi Dolenjci pripeljali na ljubljanski trg velike množine grozdja in ga prodajali po primerni, ceni, bi prav iahko onemogočili vsako konkurenco Datmatincev in Vojvo-dincev. '/.u grozdje iz južnih krajev je voznina znatno višja, kakor za dolenjsko. Prav tako bi lahko Dolenjci dosti svojegu grozdja mogli prodali tudi na zagrebškem trgu. Zanimivo je, da so se prvi spomnili na prodajo grozdja Belokranjci. Dolenjci pa menda niso srečni, če ne prešajo grozdju, če ne kipi v njihovih, kleteh mošt. in niso vsi sodi polni vinu. Je res nekaj poezije v tem, ali kadar gre vinogradniku za denar, nuj raje pre-■vdori, kako bi še boljše vnoviil žlahtni pridelek svojih goric, kol pa .s tem, da vse leto ponuja vino na vse strani. Zganite se Dolenjci, ne bodite zaspanci; od denarju, ki ga dajemo Ljubljanci za grozdje, dobite ludi vi lahko prav lep del. Samo začeti je treba, Urez začetka pa seveda še nikoli ni bilo nič in nikoli nič ne bo! EFEKTNA LOTERIJA v korist zgradbe doma za služkinje Dobitki: Ena sobna oprema ah pa konj ... Din 7000 Dva šivalna stroja po.......Din 3000 Eno moško ali žensko kolo ali pa blago za obleko ..........Din 2000 Dve stenski ali žepni uri po . . . , , Din 1000 Dva kosa kotenine ali sifona po . s , Din 3C0 Dva dobitka po prosti izberi po . . . Din 300 15 dobitkov po prosti izberi po . . . Din 100 160 dobitkov po prosti izberi po . . . Din 50 Vsaka srečka samo pet dinarjev! Dobe se po trafikah. — Naročajo se pri: Zadruga »Dom služkinj«, Semeniška ulica št. 2, Ljubljana. Kupujte!_Kupujte! Koledar TTeaelja (15. pobinkoštna), 21. septembra: Matei, apostol in evangelist. Jutri, ponedeljek, 22. septembra: Tomaž Vil., Mavricij in tovariši, mučenci. Mlaj ob 12.42. Her-schel napoveduje lepo vreme. Osebne vesti = Duhovska imenovanja. Za nadzornika za verouk na osnovnih in meščanskih šolah v Ljubljani je imenovan g. Josip Vole, stolni kanonik v Ljubljani. — Za vršilca dolžnosti ravnatelja škof. ordinariatne pisarne v Ljubljani je imenovan g. Jože Jagodic, škof. tajnik v Ljubljani. t . ,= Poročila sta s,e 14. t. m. gdč. Slava R e -me c in gosp. Franc Rregar, trgovec na Muljavi pri Stični. — 22 letna nevesta je rojakinja iz Gorice, kateri je svetovna vojna v otroški dobi ugrabila očeta in mater in jo z d vama malima brat-cema pregnala v širni svet. V Cerknico je prišla kot 14 letna deklica, lo;er je kot trgovska vajenka in potem kot trgovska sotrudnica preživela vsa mladostna letu. Bila je pošteno krščansko dekle in radi s voje jnistrezljivosti in vljudnosti vsestransko bila priljubljena. Ženinu in nevesti želimo, naj ju Božji^ blagoslov spremlja skozi vso dobo njunega bodočega zakonskega življenja! = Poročil se bo danes v trnovski cerkvi v Ljubljani g. Anton Šinkovec, trgovec s čevlji, z gdč. Marto Marinko. Bog daj srečo! = Iz vojaške službe. Za sanitetnega poročnika $o imenovani privatni zdravnik dr. Karel Matau-šek ter zdravnika in vojnodržavna gojenca dr Stanislav Kolar in dr. Vladimir Trampuž; fionovno je bil sprejet v aktivno službo orožniški kap. I. razr. Davorin Mavric. — Upokojeni so strojni major Ivan Karner, peh. polkovnik Konstantin Časni, sanitetni polkovnik mornarice dr. Fric Vrečko, peh. kap. 1. razr. Branko Kropek. orož. kap. I. razr. Adolf Becič, peh. kap. I. razr. Adolf Perlen, višji voj. uradnik ekonomske stroke III. razr. Aurel Auer, nižji voj. uradnik I. razr. Franjo Marčič. san. polkovnik dr. Josip Korlaet, j)eh. kap. I. razr. Konrad Breznik in konjeniški kap. I. razr. Vilibald Bernard, topniški polkovnik Otokar Šulc in nižji voj. uradnik ekonomske stroke I. razr. Martin Naglič; v rezervi je preveden v pehoto zrakoplovni podporočnik Franjo Janežič. = lz železniške službe. Premeščeni so uradniki TII/3: Pelicon Josip, administr. uradnik, direkcija Subotiea v komercialni prometni oddelek, direkcija Ljubljana; Tavčar Ivan, komercialni uradnik, Jesenice na Rakek; Sovre Janez, prometni nradnik, Mirna peč v Šmarje-Sap; zvaničnik 1/2: VVernik Vincenc, strojevodja, kurilnica Jesenice v kurilnico Ljubljana II. gor. kol.; 1/4 Kremžar Alojzij, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol. v kurilnico Jesenice; zvaničnik TI/1: Mislej Jakob, kretsnik, Vel. Trgovfžče. direkcija Zagreb na Tezno; TI/2: Megušar Ivam, Karlovac, direkcija Zagreb v Ljubljano glav. kol. — Nastavljeni so za zvanic-nika 1/4: Perdija Jurij, prometni zvaničnik, Rače-Fram; za zvaničnika II/3: Lončarič Lovro, tovorni sprevodnik, Ljubljana gor. kol.; Željko Jožef, kurjač, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Soršak Simon, tovorni sprevodnik, Pragersko; Mesaric Simon, tovorni sprevodnik, Pragersko; Maliverh Frančišek, skladiščni desetar, Rakek; Brumen Peter, tovorni sprevodnljc, Pragersko; Kokolj Janez, lovorni sprevodnik, Ljubljana, glav. kol.; Merkuš Simon, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gor. kol.; Meden Edvard, tovorni sprevodnik, Ljubljana, glav. kol. - PEGE — odstrani tako! in liraz sledu „Creme Orlasol" Dobiva 80 v lckarnnh, drogerijah tn parrumerljah. Zalo-car »CoBinochoniia. Zagreb. Sini«lklasovn 23. Telefon 4S-99 Or. med. Lojze Kramarji! špecijalist za kirurgijo ordinira od 1/22.—i/24. pop. Llublfana. Miklošičeva 18/11. Novi grobovi "t* Kresnice. Umrla je v Kresnicah trgovka Marijana Tautar v 74. letu starosti. Pogreb bo v nedeljo ob pol 3 pop. N. v m. p.l + Umrl je v ljubljanski bolnišnici 19. t. m. gosp. Josip Satran, poslovodja tvrdke Iv. Jančar. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob 3 pop. iz splošne bolnišnice. N. v m. p.l N. v m p.l Mala hroniha ir Tovariiem akademikom in abiturijentom. Ker se vrši letos vpisovanje v zimskem semestru že v času od 25. sept. do 5, okt., se bo tudi redna menza odprla prej kot prejšnja leta. Zato vložite prošnje po možnosti do 30. sept. , priložili je treba ubožno spričevalo, kolokvijska spričevala oz. ma-turitetno spričevalo in nabiralno polo, Formularje za prošnje in vse informacije dobite v pisarni DPD, Miklošičeva c. 5. — Dijaško podp. društvo. ir Delovno občestvo za učitelje kmetsko-nada-Ijevalnih šol Dravske banovine se bo vršilo dne 3. in 4. oktobra 1930 v Ljubljani. Poleg poročil gg. voditeljev so na sporedu aktualna predavanja. Važnejše predloge glede organizacije oziroma pouka na kmetsko-nadaljevalnih šolah je poslati kmetijskemu oddelku banske ujnrave v Ljubljani do 26. septembra. Delovno občestvo je obvezno za vse voditelje. Istočasno z občestvom bo razstava učil in učnih jsripomočkov za pouk na krnetsko-nadaljeval-nih šolah. Za to razstavo naj pošljejo voditelji primerna učila, ki so jih ali sami izgotovili ali pa so iih za šolo nabavili in ki co se izkazala kot dobra. Vsa učila se naj uradno jjošljejo kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani vsaj do 27. sep-tebra 1930. Za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol se vrši delovno občestvo z razstavo dne 6. in 7. oktobra 1930 v Ljubljani. Za to razstavo so merodajne iste smernice kakor za razstavo učil za kmetsko-nadaljevalne šole. iT Natečaj za sodnike. Razpisuje se mesto starešine okrajnega sodišča v Kozjem ter jx> eno mesto sodnika pri okrajnih sodiščih v Kamniku, Kranju in Radovljici. Prošnje je predložiti službenim potom do najkasneje 4. oktobra t. 1 ir Nesreča otroka pri igri. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali 8 letnega Simona Stanka, sina delavca z Homca pri Kamniku. Ta je v petek pri igri tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. it Zaprte gostilne v Postojni. V Postojni so italijanske oblasti zaprle gostilne g. Štefinu, g. Gra-ceroliju in g. Burgerju, češ da je v Postojni preveč alkoholnih jrostiln. ic V Službenem listu kraljevske ban. uprave dravske banovine št. 26 od 19. septembra t. 1. je objavljena »Zahvala Njiju Veličanstev kralja in kraljice za čestitke ob rojstnem dnevu prestolonaslednika«, dalje »Zakon o izročitvi novih zastav pešadijskim in konjeniškim polkom in komandi žandarmerije«, »Zakon o skupnem davku na poslovni promet«. »Zakon r konvenciji o trgovini in plovidbi med kraljevin" 'ugeslavijo in republiko Estonijo«, i .nem odmoru, odsotstvu itd. utadn'1 i -lužbencev ministrstva za zunanje posle i .i:p.'omatsko-kcnzularnih zastopništev« in edba o ocenjevanju uradnikov in uslužbencev rinistrstva za zunanje posle ter diplomatskih 'n konzularnih zastopništev«. Danes točno ob 3. url Moj mož ne more na delo, hripav je in močno kašlja —----_____ Kašelj", hripavost? Na vsak način naj vzame Kresival. KRESI VAL vedno si priprav če kašljaš al pa si hripav tombolo I. dobitek nov BMW avto (Din 35.500—) II. dobitek: ves les za stan. hišo (Din 17-200—) spalnica, kolesa itd. Tablice po Din 4.— ir Človek. Velika higijenska razstava »Clo-vekc, nameščena na ljubljanskem velesejmu, ostane še nekaj tednov odprta vsak dan od 8 do 12 in cd 15 do 18. Na to razstavo, ki vzbuja občo pozornost tako glede svoje bogate vsebine kot [joljudnosti, opozarjamo zlasti šole in društva. Skupne obiske je predhodno javiti Higijenskemu zavodu v Ljubljani v svrho dodelitve zdravnika-tolmača. ic Zahvala. Podpisano upraviteljstvo izreka najlepšo zahvalo »Prosvetnemu društvu v Zasipu« za darovano vsoto 200 Din revnim užencem tukajšnje šole. Upraviteljstvo drž. osnovne šok Zasip, 17, sept. 1930 ir Avtobusna vožnja Poljčane—Ptuj. V zadnjem poročilu je bila jKunota. Avtobus no vozi iz Bog. Slaitine nazaj ob lo k vlaku proti Mariboru, ampak ob IG. ic Na dr. Krekovi meščansko - gospodinjski šoli v Zgornji Šiški se jjrične novo šolsko leto dne 1. oktobra 1930. Sprejemajo se notranje, ki plačajo 1000 Din mesečno in zunanje 25 Din za vsako kosilo. (Kosilo 'je obvezno za zunanje vsakokrat ka^ dar kuhajo.) V zavodu bo nemška konverzacija. Nadaljna pojasnila daje vodstvo. Prospekti na razpolago. ir Tamburaškim zborom naznanjamo, da je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani »sedem starih božičnih peemk za tamburaški zbor. in jietje, ki jih je priredil prof. M. Bajuk. Cena 10 Din. Vsebina zbirke je sledeča: 1. Sveta noč, L Gruber. 2. Slava na višavi, L. Cvek. 3. Glej zvezdice božje, L. Belar. 4. Pastira iz spanja, L. Smolej. 5. Angelsko petje, L. Cvek. 6. Zveličal* nam je rojen zdaj in 7. Poglejte čudo se godi, Gr. Ri-har. Pri božičnih prireditvah bodo naši tambura-Skl zbori ob izvajanju teh nspevov nudili občinstvu veliko božičnega veselja in razpoloženja; saj so sami stari znani in ljubki napevi, brez katerih ni pravega božičnega radostnega občutja. ir Ne prezrite! — Današnji Številki smo pritožili prosfiekt, glasom katerega bo izdajala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani pet raznih zbirk knjig proti mesečni naročnini. — Leposlovna knjižnica (4—(J knjig) bo obsegala letno ca. 1500 strani; Ljudska knjižnica (0 knjig) ca. 1800 strani; Zbirka domačih pisateljev (4 knjige) ca. 1100 strani; Zbirka mladinskih spisov (4 knjige) ca. 800 strani; Zbirka poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov (3 bogato ilustrirane knjige) ca. 900 strani. — Vse knjige bodo moderno opremljene in v polno platno vezane. Mesečni! prispevki so pa tako nizki, da je zares vsakomur mogoče postati naročnik zn eno ali več zbirk. Prepričajte »e — prečrtajte izredno ugodno jxvnudbo na priloženem prospek tu I ir A. černivee, Petdelnn rnčunien zn osnovne šole, I. in II. del (ločena kakor doslej). Bano-vinska zaloga šolskiiih knjig in učil v Ljubljani pripravlja novo izdajo gornjih dveh knjig, po katerih je bilo že delj časa stolno {»vpraševanje. Knjigi, prilagodeni novemu učnemu načrtu, je pregledni tudi že Glavni prosvetni svet; nista po odobreni kot učnii knjigi, ker se po učnem načrtu v I. in II. razredu osnovnih šol uc sme razen čitanke rabiti nobena druga knjiga pri j»o-uku v šoli. Prav dobro pa bosta Računi« služili učencem kot pomožni knjigi doma. Praksa je pokazala, da sta knjigi brezpogojno potrebni: zato se je Zaloga odločila za novo izdajo. Obe knjigi bosta na razjKilago takoj prve dni oktobra .ega leta, založnica pa sprejema naročila že sedaj. ir Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem liodjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. ir Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2, ir Opozarjamo na oglas Spodn ježtajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega Slovenca«. ic Otroški zdravnik dr. Dragaš zopet redno ordinira, Beethovnova ulica 15. Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, telefon 2358. Najmodernejše urejen za operacije iil zdravljenje z zdravilnimi aparati (višinsko sobice, dialermija, tonizator). Lastnik: Primarij dr. černič Mirko, specijalist za kirurgijo. ir Dr. France Podkoritnik, bivši asistent na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Mariboru je odprl j>rivatno prakso v Velenju. ir Društvo zobnih zdravnikov za dravako banevino ojx>zarja svoje člane na znanstveno predavanje dr. Julija Schmira o moderni zobni j>ro-tetiki, ki se vrši v torek 23. t. m. v zobnem am-bulatoriju OUZD v Ljubljani od 17 naprej ter se nadaljuje po potrebi še 24. t. m. -k Slovenci, ki potujete v Zagreb obiščite gostilno »Pri Staroj Harmiok, Radičeva 1, tik Jelačič trga. — Vodi jo družina Cerae, katera je imela nad 150 let staro gostilno na Sveti Gori .pri Gorici. .". . i ic Redni avtobusni promet prične obratovati .22 sept. Ljubljana—Vel. Lašče—Ribnica—Kočevje. Odhod iz Ljubljane 5.30 — 15.30, odhod iz Kočevja 7.(10 — 12.30 — 19.80. Vozi Avtoprometna družba Pečnikar. ir Pet delavnih dni v tednu pri tvrdki Bata. Največji tovarnar v Evropi, Tomaž Bata v Zlinu na Češkem je objavil včeraj v vseh češkoslovaških listih ,da z dnem 13. oktobra uvede v svojih podjetjih pet delavnih dni v tednu ter pravi, da bo s tako preuredbo dela skušal napredovati v načelu: zvišanje plač — znižanje cen proizvodom, ker bo liroizvodnja ostala na isti višini — dnevno 100.000 parov pri zaposlitvi 20.000 ljudi. ir Ni potrebno, da nadalje Irpile bolečine kurjih očes in zveriženih nohtov, ker jih v kopališču »Slon« brez krvi in bolečin odstranjujejo vsaki dan za dame in gospode. ir Emer. šefzdravnik dr. Helmuth Husserl iz Gallspacha došel in je otvoril svojo radio-visako-frekvenono ordinacijo, izv. aparati po dr. F. Zeileis-u dne 15. sept. v Celovcu, Banhofstr. 23, tel št 1508. ir Vsakemu in tudi Vam se izplača ogled dospelih modnih novosti za gospode in dame pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kongresni trg 16. Tam kupite dobro in najceneje. _ Dr. ]ože Rent zobni zdravnik v Škofji Loki je na študijskem potovanju in do preklica ne ordinira ir Zveza goslilničarskih zadrug v Mariboru priredi gostilničarski-gospodinjski tečaj za hčere gostilničarjev, ki bo trajal od 15. oktobra do 15. decembra. V ta tečaj se sj^rejme 16 gojenk, ki so telesno in duševno zdrave, ter najmanj 16 let stare. Gojenke bodo stanovale in se prehranjevale v go-spodiujski šoli »Vesna«. Prošnje z obvezo staršev, da bodo krili vse stroške internata, je vložiti do 5. oktobra pri zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru, kjer se dobe tudi vsa nadaljnja pojasnila. Ekskurzije v severno Afriko. Kakor vsako leto prireja tudi letos Francoska linija razne ekskurzije. Za mesec oktober sta na sporedu dve veliki ekskurziji in sicer v Severno Afriko, od katerih traja vsaka j>o 14 dni. Ekskurzija obišče več znamenitih mest Severne Afrike z avtomobili ali pa po železnici. Celotni stroški vsake ekskurzije znašajo za I. razred Ir. frs. 3600, za II. razr. pa fr. frs. 3350 za osebo. Potovanje je zelo prijatnega in poučnega značaja. Kdor se želi pridružiti temu potovanju, naj se obrneta Francosko linijo v Ljubljani, katere zastopstvo ima g. Ivan Kraker, Kolodvorska ul. 35. ir Graham inoka se zdravniško priporoča ljudem, ki trpe na prebavi in vsem, ki uživajo veliko mesa. Razpošilja jx> 5 kg za Din 40 po jjoštnem povzetju Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. iT Strojna pletarna M. Lazar obratuje od 15. julija t. 1. dalje v lastnih prostorih — Ljubljana, Rimska cesta 21. ir Gospa, svetujemo Vam, da pred pranjem trdo vodo omehčate z navadno sodo, nato pa pe-rete s pravim terpentinovim milom »Oazela«. ir Izvrsten sladek mošt toči »Unionska klet«. Prepričajte sel Ljubljana © Za ti. september napovedani koncert »Ljubljane«, ki je bil vsled tragičnih dogodkov odpovedan, se vrši v ponedeljek, 6. oktobra, ob 8 zvečer v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Vsi, ki smo ta dan stali pod vtisom groznih novic, ki so prihajale, smo nehote primerjali žalno pesem v sužnost pregnanega izvoljenega ljudstva (Super flumina Babylonis se-dimus — Ob vodah babilonskih smo sedeli in jokali) z ono žalostjo in bolestjo, ki je bila ta dan prizHdjana nele našemu narodu, temveč vsemu slo-vanstvu. Tudi našemu narodu, ki je oropan šol, društev, njegov jezik zaničevan, njegovi pripadniki v množicah tirani v ječe, se je že izvila enaka pesem-žalujka, kakršno je tukaj kraljevi pevec David položil na jezik svojemu ljudstvu. © Ponk na obrtnih nadaljevalnih šolah se prične 1. oktobra 1930. Vpisovanje bo v nedeljo, dne 28. septembra, od 9. do 12. ure dopoldne na dekliški osnovni šoli pri Sv. Jakobu za vajenke ženske umetne oblačilne in pletilne obrti, na I. deški osnovni šoli na Ledini za kovinske obrti, na II. deški osnovni šoli na Cojzovem grabnu za stavbne obrti, na III. deški osnovni šoli na Vrtači za splošne obrti in na IV. deški osnovni Soli na Pru-lah za moške umetne, oblačilne in pletilne obrti. V smislu § 99 b in § 100 obrtnega reda so dolžni brez izjeme vsi vajenci in vajenke obiskovati obrtne nadaljevalne šole. Nanovo vstopivši vajenci in vajenke morajo k vpisovanju prinesti zadnje šolsko izpričevalo oziroma šolsko odpustnico, učno pogodbo in 22 Din kot šolnino in vpisnino. Šolnina znaša mesečno 20 Din. © Ljubljanska mestna plinarna je s sedanjimi predavanji in poskusnim kuhanjem pokazala marsikateri gospodinji, kako se lahko prihrani mnogo truda in denarja pri kuhi. Ker so bila ta predavanja vedno do sedaj v nemškem ali hrvatskem jeziku, kar je bilo neprimerno posebno za služkinje, se je izkazala potreba, da se za pouk o kuhi s plinom izvežba domača moč. Od danes naprej se bodo vršila predavanja v našem domačem jeziku. Sicer ni kuhanje s plinom nobena jiosebna umetnost, za katero je potrebna posebna nadarjenost, potrebna je pa le, da se praktično pokaže, kako naj se praktično ravna in kuha s plinom v gospodinjstvu, da je mesečni račun za porabo čim nižji. Neverjetno se zdi, in vendar je resnica, da je kuhanje s plinom polovico cenejše kot pa kuhanje s premogom, ako se pravilno štedi in ravna s plinom. Mestna plinarna namerava prirediti večerne kurze speci-jelno za služkinje,^ in sicer popolnoma brezplačno in vabi s tem vse,'ki se za ta parrlnevni tečaj zanimajo, da se prijavijo plinarni. Islotako pa bi bil priporočljiv tudi tečaj ali sestanek za gospodinje, da se morejo same praktično pod nadzorstvom in poukom priučiti čim najvarčnejše kuhe in peke. Čim se priglasi vsaj šest gospodinj, se bo sporazumno določil čas. Uslužbenka plinarne, ki je poverjena s tem delom, je absolvirala daljši tečaj v Nemčiji, je pa gospodinjam, ki kupijo plinske aparate v plinarni, z vsemi nasveti na razpolago tudi preko dneva, da more praktično doma v stanovanju pokazati, kako naj se ravna s plinskim štedilnikom, da je uspeh čim najboljši. Poživljamo torej naše gosjxidinje, da priglase svoje kuharice za omenjeni štiridnevni tečaj, ki se bo vršil na Šentjakobski šoli jio želji gospodinj popioldne ali zvečer. Prijave sprejema Mestna plinarna vsak dan od 8. ure do 5. ure popoldne. © Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trn-koczy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. V ponedeljek: Mr, Leustek, Resljeva cesta 1; Mr. Bohinec ded:, Rimska cesta 24; in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 (Sv. Krištof). + Pri pokvarjenem želodcu, vretju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Frnnz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da sc »Frnnz-Josef« votla za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josef« grcnčicn se dobiva v lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah. ZNATNO ZNIZANE CENE Vzgoja otrok ie naloga šole in staršev. Kdor hoče svoje otroke vzgoiiti za zdrave in vesele ljudi, naj jim ne daje alkoholnih pijač, ampak OVOMALTJ ld jc najprimernejše za jiorast in okrepitev organizma. Velika škatlja Din 56 —, srednja Din 32'— mala Din 16"—. Dr.mcdZtilciilf® Tominšclt specialistka za kožne in spolne bolezni kozmetika — diatermija ovdinira od pol 10. do 12. in od 3.-5. ure. Ljubliona Clrll-netodova ui. 10/1. (za gi....__|]H_ 0 Služkinje! Redne tedenske pevske vaje Vašega zbora se vršijo vsak četrtek oh pol devetih zvečer v Alojzevišču na Poljanski cesti v pritličju levo. Vabljene ste vse, ki imate dober glas in dobro volio držali se točnosti in reda. Na svidenje! Pevovodja. 0 Sobotni živilski trg je bil z vsem v izobilju založen. Celo gobe so se spet pojavile, v malih količinah sicer, pa zelo drage. Drobni jurčki, komaj za noht veliki, po 0 do 7 Din majhna merica. Res delikatesa! Več je bilo lisičk, dobile so sc po 1.50 Din liter, pozneje tudi po 1 Din in ceneje. Tudi nekaj litrov borovnic, zadnji letošnji pridelek, so prinesle ženske s hribov. Prodajale so jih po 5 Din liter. Za jugoslovansko knjigarno so raz-položile ženske nekaj domačega sadja, večina jabolka. Razmeroma drag sadež; vse boljše vrste jx) 5 in 6 Din, najslabša jabolka so bila po 3.50 Din kilogram. Zreli so tudi že letošnji orehi, prodajajo se po 3 do 3.50 Din liter, v lupinah seveda Naši Belokranjci so pripeljali na trg množino grozdja, največ »Smarnice« po 6 Din kilogram. Tudi druge vrste grozdja so po 6 Din, le nekaj črnega grozdja so dajali po 7 Din kilogram. Vzdolž njihovih košar je bila ves čas izredno živahna kupčija, kar pomeni, da se Ljubljančan rad sladka s sladkim grozdjem. Slive so bile po 5 Din, toda v nekaterih zabojih je bila že sama zmes, bolj jtodobna marmeladi kot slivam. In vendar gre tudi takšno blago v denar! — Dovolj je bilo na trgu raznih sočivnih živil in zelenjave vseh vrst. Paradižniki so bili po 4 Din kilogram, luščen grah jx> 15 Din liter, luščen fižol po 2.50 do 3 Din liter, stročji fižol, ki ga je pa že malo na trgu, po 2 do 3 Din kilogram. Čebula je po 1 do 1.50 Din kilogram, repa po 3 za 1 Din, zeljnate glave po 2 Din. Kumare po 0.50 do 1 Din kos. Kisla repa je po 4, kislo zelje po 5 Din kilogram. Krompir na drobno drži svojo stalno ceno 1.25 za kilogram, dočim ga je večje množine v žakljih lahko dobiti ceneje. Za Ljubljanico na Sv. Petra nasipu so ga kmetje pripeljali celo vrsto voz. — Živahno povpraševanje je bilo za mlečne izdelke. Okrog stojnice, kjer so prodajali vrhniški sir po 24 Din kilogram, je bila ves čas pravcata gnječa in gospodinje niti na vrsto niso popisala in dala spraviti vso malenkostno imovino samoumorilca. — Ta mladi fant je le ena žrtev blatnega močvirja, ki vabi vase komaj doraslo mladino. Nešteto je še drugih žrtev, ki morda ne iz-vrše samoumoru, ki pa so jim Vendar uničeni notranji mir, zdravje in vse življenje in za katere javnost nikoli ne izve. 0 Delavec padci s strehe. Težka nesreča se je pripetila včeraj dopoldne v Metelkovi ulici. Okrog 10. ure dopoldne je popravljal streho tovarne Globočnik 551etni delavec Franc Rihar. Na strehi mu je spodrsnilo in Rihar je padel približno 5 metrov globoko na tla in obležal težko ranjen in nezavesten na tleh. Močno si je namreč poškodoval lobanjo in se je bati, da si ni pretresel možgan. Poškodovan je tudi v boku. Poklican je bil reševalni avto, ki je Riharja prepeljal v bolnišnico- Prepričajte se o trpežnosti VRVARSKIH IZDELKOV iz prve kranjske vrvarne Ivan M.BdamiC, Ljubljana,^;1/" j in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska 20; Celje, Kralja Petra c. 33, in v Kamniku, Šutna 4. Rihar stanuje pod Brdom pri Viču št. 38. Njegovo stanje je zelo resno. O Ahonente nu dobro, zdravo, zadostno in ceneno meščansko hrano sprejema gostilna v Rokodelskem domu. Pijača ni obvezna, pivcem pa je na razpolago štajerc, cviček, pivo, malinovec. 0 Tatvine v ltoini dolini. Železničar Jakob Jurše ima v Rožni dolini pri svoji hiši na cesti IX. lopo brajdo, ki je letos obljubljala dosti grozdja. To grozdje pa je zamikalo neznane zlikovce, ki so ponoči prišji in brajdo obrali. Odnesli so okoli 10 kg grozdja, povrhu pa so mu še jiomandrali in pokvarili trto, tako da ima Jurše okoli 150 Din škode. — 121etni deklici Pavli Velkavrhovi je na cesti VI. nekdo odnesel 230 Din vredne čevlje, ki jih je sezula, ko je koparn krompir na njivi. 0 Nesreča pri izstopanju. 211etna blagajni-čarka Štefka Jeglič je te dni prehitro izstopila v Šiški iz avtobusa, ko je ta še vozil. Jegličeva je pri tem padla se močno potolkla po obeh kolenih in na desni roki. Med vožnjo izstopati iz avtobusov je res nevarno. 0 Dr. Dereani, specialist za očesne in ušesne bolezni, ordinira zopet Kongresni trg 14. 0 Iligijenično svetlo likanje ovratnikov in perila, kemično snaženje vsakovrstnih oblek. — Šimenc, Kolodvorska ulica 8. Marfbor mogle kmalu priti. Drugi siri so bili po 25 do Di ............. i? p1 - je bilo po 44 Din, zdaj je po 40 Din kilogram. 28 D in kilogram in so takisto imeli dovolj odjemalcev. Maslo je popustilo v ceni. Še pred tedni Pozna se, da se je začelo z letošnjo krmo, vsled česar je več mleka, torej nujno tudi več drugih mlečnih proizvodov. Občuti se prav tako, da je minula letoviška sezija, saj so šle v letovišča kot v Rogaško Slatino, na Bled, na Brezje, v razne toplice ogromne množine različnih mlečnih izdelkov, zlasti masla. — Perutnine je bilo na trgu dovolj. Gospodinje so z veliko vnemo in zanimanjem otipavale piške in piščance, pa r>eteline in drugo perjad. Sploh je v tem kotu kupčija nekam posebno živahna in je tam med petelini in piščanci vsak tržni dan prav posebna gneča. Tolsti piščanci so bili po 30 do 40 Din par, druga perutnina po uvidevnosti. Jajc je bilo cele zaboje, cena se je sukala okrog stalne višine, 2.50 do 2.75 Din par. 0 Samoumor zapeljanega mladeniča. Življenje, ki ga živi znaten del sodobne mladine, je tako, da privede mnoge pogosto do obupa. Včeraj zjutraj se je pripetila v Ljubljani tragedija, ki v strašni luči osvetljuje življenje one mladine, ki se je izgubila v spolzka pota in sedaj ne ve izhoda — ne iz svoje krize. Iz Žirov je prišel iskat v Ljubljano dela 221etni mladenič A. B. Delo je dobil in tvrdka ing. Tornago ga je nastavila za nočnega čuvaja na novi stavbi na Vodovodni cesti. Ali B. je živel mučno življenje. Nekje je svoječasno staknil kal grde bolezni, za katero je silno trpel. V petek bi moral v bolnišnico, tam pa so B. odklonili, ker je bolnišnica prenapolnjena. B. je obupal in sklenil napraviti konec telesnim mukam in svojemu izgubljenemu, čeprav še tako mlademu življenju. Včeraj okrog pol 7. ure zjutraj ga je našel delavec Valentin Ješe mrtvega na stavbi. Ponoči se je B. ustrelil z brovningom v prsa in si pre-strelil žilo tik pod srcem. O samoumoru je bila obveščena policja. Policijska komisija zdravnika dr. Jurečka in uradnika Podobnika je odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu, obenem pa je Konc. zoDotehnlh Luto Schuoert je otvoril svoj zobni alelfe v Ljubljani, Pražakova ulica 15 (Palača Pokojninskega zavoda) Cenjenemu občinstvu in gostom restavracije hotelo Lloyd naznanjam, da bom sedaj po smrti svojega soproga vodila restavracijo v istem obsegu tudi nadalje. Priporočam se cenjenemu občinstvu in stalnim gostom za obilen obisk z zagotovilom točne in solidne postrežbe. Marija Bučar. Zcnshi svet pozor! Ravnokar so prispeli najnovejši vzorci damskih plaščev že od Din 50'— naprej. Oglejte si zalogo istih čimpreje. — Ogled neobvezen. — Vzorce pošljemo po pošti z navedbo cene. lEIfSIILDAZAR, dr. Z O. Z. MoDiiana. Krehev !rg !©. □ Spomin črnega dno... V dneh 10. in 12. oktobra bomo v Mariboru obhajali desetletnico koroškega plebiscita. V petek dne 10. oktobra bo ob desetih dopoldne v stolnici maša zadušnica za padle borce v Iiorotanu; med mašo zadušnico bodo vse trgovine zaprte. Ob enajstih bo spominska seja mariborskega občinskega sveta in drugih občinskih zastopstev v mariborskem okrožju. Zvečer se bodo na Pohorju, Kobanskem in drugod zažgali kresovi; širom Slovenije pa bodo po Zdrava Mariji zazvonili zvonovi. Ob osmih zvečer uprizori mariborski Ljudski oder v Narodnem gledališču izvirno dr. Dornikovo trodejanko iz koroške povestnice. V nedeljo, dne 12. oktobra, pa bo v unionski dvorani spominski narodni zbor s predavanjem dr. Oblaka iz, Ljubljane in nastopom mariborskih pevskih zborov, ki zapojo pred in po predavanju nekaj najlepših ter izbranih narodnih pesmi. Tudi se bodo v nedeljo, dne 12. oktobra po mariborskih ulicah jiobirali prispevki za koroške brate. □ Hotelska šola v Mariboru. Maribor dobiva kompenzacije; ustanovitev enoletne gozdarske šole je ena med temi. V akciji je sedaj druga zadeva; za ustanovitev posebne hotelske šole gre, ki bo za razvoj tujskega promela in pa hotelske industrije pri nas precejšnje važnosti. V Maribor jo dobimo; seveda bo treba dobiti za to primerne prostore ter je to drugo vprašanje na dnevnem redu obravnav mariborskih gospodarskih krogov. Kakor doznamo, potekajo predpriprave za ustanovitev omenjene šole v ugodnem smislu. □ Carinska poslopja oh ineji se bodo gradila. Svoj čas smo poročali o načrtu, da se vzdolž naše severne meje postavijo prepolrebna uradna in stanovanjska carinska poslopja. V četrtek, petek in včeraj se je mudila v Mariboru ter ob, meji posebna komisija s šefom carinskega oddelka pri ljubljanski finančni direkciji I. Knsliiem ter ing. Pnv-linom na čelu. Komisija je pregledovala ob meji teren in zasnovala načrt za gradnjo omenjenih poslopij; z gradnjo bodo pričeli spomladi, tako da bodo tekom poletja vsa uradna in stanovanjska poslopja pod streho. Tudi se je ob priliki bivanja komisije v Mariboru razpravljalo vprašanje gradnje nove velike mariborske carinarnice. □ Smrtna kosa. V graški bolnišnici je umrl v starosti 71 let Vincenc Golob, mizar, Vetrinjska ulica 17. Pogreb bo jutri ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. □ Iz šentoeterske fare. Za kaplana je imenovan Anton Plevnik, prej kaplan v Št. Janžu na Dravskem polju. □ Narodna odbrana v Mariboru bo priredila dne 1. decembra v Narodnem domu veliko slavje. Društva se opozarjajo na to ter se naprošajo, da ne določajo za omenjeni dan morebitnih drugih prireditev. □ Agentura tuk. francoskega konzulata nam sporoča, da je otvorila svojo pisarno v prosto-" '-'^ke elektrarne v Vrazovi ulici 2 in da i'' ivno — izvzemši nedelje in praznike — i od 15—17. □ Koncertna sezona pričenja. Dne 3. oktobra ponovi Glasbena matica v stolnici svoj prvi cerkveni koncert (Grečaninov, Liturgia domestica). □ Razmah zimskega športa. Mariborski zimski športniki se za novo sezono prav vneto pripravljajo; razmah zimskosporlne misli v Mariboru dokaauje najbolj okolnost, da se poleg že obstoječih smučarskih edinic snuje nov ^-Mariborski smu- ! Carski klube, katerega ustanovni občni zbor bo dne 24. t. m. ob 20 pri Zamorcu. Na dnevnem redu je , poročilo predsednika pripravljalnega odbora, čita-| nje pravil, določitev članarine, volitve in program za sezono 1930-31. Ustanovnega občnega zbora se lahko udeležijo vsi, ki so se prijavili pri pripravljalnem odboru. □ Posestno gibanje. Viktorija Andrejek je kupila od mestne občine parcelo v Grajskih vratih za 10.060 Din; Ivan in Roza Wurzinger pa sta kupila od mestne občine parcelo v magdalenskem predmestju za 4840 Din. □ Živahno vrvenje je te dni ob magdalenskem parku; cirkus Titanik se je tamkaj ustavil. Precej dolgo ni bilo v Mariboru nobenega cirkusa; zanimanje za novodošli cirkus je zato precejšnje. Danes bosta ]>od vodstvom ravnatelja Slive dve predstavi. Ansambl obstoja iz 20 prvovrstnih arti-stov; ludi razpolaga cirkus z izvrstno dresiranimi konji in lastno godbo. Vsaka predstava ima nov spored. Cirkus ostane v Mariboru bržčas še nekaj dni. — □ Letošnja žetev divjega kostanja se bo oddala potom ustntene licitacije, ki bo jutri ob pol 17 pri mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski i u! lc i 8 (soba štev. 2). v; □ Občni zbor »Maribora« bo prihodnji petek ob pol 20 v pevski sobi z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru pevska vaja. □ V znamenju običajne živahnosti je bilo i včerajšnje sobotno tržno živijenje. Kmetje so med j drugim pripeljali 92 vreč krompirja, 31 čebule, 22 zelja in 17 kumare. Na perutninarskem trgu so težile cene kvišku; kokoši je bilo na prodaj 52 (30 Skupina ameriških Slovencev na znamenitem francoskem brzoparniku »Iie de France«, dospela v Ljubljano 9. avgusta 1930, pošilja naslednje pismo: Gospodje! V prijetno dolžnost si štejemo, da se zahvalimo uradništvu francoske linije Cie. Gle. Transatlantique, oziroma osobju na parniku »Iie de France«, na katerem smo spodaj podpisani z mnogimi drugimi zelo zadovoljno in srečno odpotovali iz New-Yorka dne 1. avgusta. Bilo nas je po številu 48 potnikov, kateri smo potovali s posredovanjem dobro znane tvrdke John L. Mihelich Co., Cleveland, Ohio, na gori omenjenem parniku. Gospod August Kollander, poslovodja J. L. Mihelich Co. nam je storil mnogo uslug med potjo. On nas je spremljal od Cleve-landa do Ljubljane. Predvsem se moramo zahvaliti Chief Stevvardu III. razreda na parniku »Iie de France« za njegovo prijaznost in skrb, ki nas je v domačem slovenskem jeziku zabaval in pripomogel, da smo udobno potovali. Vsi Jugosloveni, posebno pa mi Slovenci, se mu zahvaljujemo in z veseljem priporočamo vsem našim prijateljem parnik »Iie de France«, na katerem je zaposlen tako blag in postrežljiv gospod. G. Stahl v Parizu tudi zasluži našo zahvalo, kajti on nam je uredil v Parizu vse potrebno, da smo mi in naša prtljaga nemudoma odpotovali naprej proti svojemu cilju. Mi, kakor tudi mnogi drugi Slovenci nimajo toliko zanimanja za Pariz kot pa zato, da čimpreje odpotujejo naprej proti svojim domom. Zatorej svetujemo družbi, da, ako želi ista, da bodo potniki najbolj zadovoljni, da vse potnike odpravi iz Pariza na direktnem vlaku, ki odpelje vsako jutro ob 7.30 iz Pariza. Tudi nc smemo prezreti prijaznosti in postrežljivosti gg. Blum v Baselu in Majdiča v Buchsu; oba sta nas lojalno postregla in omogočila, da je naša številna velika prtljaga z nami nadaljevala potovanje. Končno se moramo zahvaliti tudi g. Ivanu Krakerju in njegovemu osobju za prijazen sprejem v Ljubljani in za pomoč, ki so nam jo nudili v tem mestu. Napravili smo rekordno potovanje med Clevelandom Ohio in Ljubljano. Mi smo odpotovali iz Cleveland a 31. julija popoldne in v Ljubljano pa smo dospeli dne 9. avgusta ob 9 zjutraj ne da bi menjali vlak iz Pariza. Celotno potovanje iz Cleveland« do Ljubljane je trajalo samo 8 dni 9 ur. Naša prijetna dolžnost je: Priporočati francosko linijo med našimi prijatelji. John Lekan, družina Lavrich, Anton Eppich, John Zakrajšek, Stanley Dolenc, Rozi Repar, Katarina Zaiser, Jože Blaž, Jernej Matičič, družina Kvas, Jože Preskar, Anton Tomšič, Alojzija PerJS« in družina, Ivan Kolenko in družina, John in Mary Krauthaker, Mary Marolt, Leben Agnes, Akurzij Somrak, Agnes Novak, Leo Mišmaš, Anton Zorman, Jože Mehle, George Maurin. KDOR TRDI da je kurjenje velika skrb in da je kurivo drago, gotovo ie ni poskušal kurili b ZEPHIR PEČJO J Q katera g 4 kg. drv. greJe en° S0b° Večji tipi grejejo 3 do 4 »obe enako. Na zahtevo brezplačni popis: Zephir tvornica peči d. d., Sabotica Varujte se slabih ponaredb. Samoprodaja zn Ljubljano: Breznik & Fritsch; Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter & Lcnard do 45); piščancev 1156 (25-65); rac 32 (20-30); gosi 9 (60—80), puranov 16 (60—90). Na slaninar-ski trg jo pripeljalo 35 slaninarjev 83 zaklanih svinj (15—28 kg). Na sadnem trgu so se dobila jabolka po 3—6, hruške po 6—10, slive 3.50—5, breskve 5—8, grozdje 5—10. Tudi se je včeraj po dolgem presledku uveljavila na trgu železna roka, ki je zaplenila večjo količino pokvarjenih pljučk in pa 3 polliterske in 6 literskih steklenic z, mlekom. □ Zimsko športni odsek SPD Maribor-Ruše opozarja članstvo, da prične to dni inlcasant pobirati članarino za letošnjo sezono. Obenem naj člani izpolnijo po inkasantu predložene verifikacij-ske prijavnine, ker se bodo člani ločili v tekmovalce in smučarje-turiste. Istočasno se bo pobiral tudi znesek 12 Din za nezgodno zavarovanje; premija za slučaj smrti znaša 20.000 Din, ravno toliko za trajno invalidnost, za bolestnino pa dnevno 10 Din. □ Eksplozija v kamnolomu. Včeraj popoldne je prišlo v makolskem kamnolomu do težko nesreče. Dinamit se je predčasno sprožil. V bližini se je nahajal 18 letni delavec Anton Kropeč, ki je zadobil nevarne poškodbe na obrazu, očeh in po celem telesu. Odpeljali so ga takoj v splošno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. □ Iz mestnega avtomobila ie padel včeraj popoldne pred kavarno Orijent 20 letni elektrik Konrad Cizer. K sreči ie odnesel le lažje poškodbe. Nahaja se v domači oskrbi. □ Dobra hrana v iavni kuhinji na Slomškovem trgu it. 6 v A-razredu opoldne in zvečer Din. 8.30, v B-razredu Din 12.30, v C-razredu Din 14.30. Priglašajte se! Celje Redna seja celjske občinske uprave. V petek, 19. septembra t. 1. se jc ob 6 zvečer vrtšila pod |>redscdstvom mestnega načelnika g. i dr. A. Goričana redna seja celjske mestne uprave. Ker se je bilo jireko počitnic nabralo | mnogo materijala, ie bila seja izredno dolga, vendar jta resna. Po uvodnih formalnostih je najprej jioročal g. načelnik o svojem potu v Belgrad k slavnosti na dan rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika. V vznesenih besedah se jc spominjal prestolonaslednikovega rojstnega dneva, veličastnih vojaških slavnosti na Banjici in pomembnega slavija ob prenosu Karadžordževih kosti v novo kraljevsko grobnico na Oplcncu. Nato se je spomnil g. načelnik mučnega in težkega dogodka v Trstu ter izrazil sočustvovanje celjskega mesta, šolsko-.kulturni odsek se bo šc posvetoval o tem, kako bi spomin na strašni dan v Celju tudi vidno označili. — Končno je načelnik v Belgradu izvršil tudi več intervencij v korist mestni občini, tako zlasti v zadevi regulacije Savinje ter skupno z, načelniki Ljubljane, Maribora in Zagreba v zadevi gostaščine. Atkt o regulaciji Savinje je našel v hidrotehničnem oddelku poljedelskega ministrstva, kjer so mu obljubili ga rešiti v teku 8 dni, kar se pa žal kljub obljubi še ni zgodilo. Gostašeino bo mestna občina lahko pobiralo še do konca I. 1931. Po tem načelnikovem poročilu so poročali posamezni referenti. Med drugim je bilo sklenjeno: Občekoristna stavbna zadruga prosi, da bi mesto prevzelo jamstvo za 2 milijona stavbnega posojila. O tem bo sklepal še odsek. — Oglasilo se je več reflektantov za gradnjo stanovanjskih hišic po načinu onih nn Lonovžu. Ker pa so tozadevna sredstva občine izčrpana, bo finaučni odsek sklepal o najetju j>osojila do najvišjega zneska 600.000 Din. — Nn občino padejo razne dajatve za vzdrževanje policije, ki rešitev tega vprašanja urgira. Ker pa banovina še ni ugotovila staleža celjske mestne policije dn nje proračuna in ker je dalje prizadeta tudi celjska okoliška občina, za enkrat obč. uprava v tem vprašanju ni ničesnr sklepala. — Dolg je bil razgovor o nastanitvi novozidnnega dvoriščnega trakta pri mestnem magistratu ter o nastanitvi mestne policije, ki zahteva kar 9 sob za svoje potrebe. Misli se nn to, da bi |>olicija zasedla prostore v hiši v Vrvarski ulici I. a proračun za adaptacijo in nabavo opreme je previsok. Adaptacija bi prišla nekako na 27.(KM) Din, oprema pa bi po zahtevah policije stala celo 47.170 Din. — Zadeva se bo rešila najbrž tuko, da se bodo v novi trakt vselili uradi mestnega načelstva, ki bodo tako izpraznili prostore v Ra-dakovičevi hiši ter v dvoriščnem traktu magistrata, v kterega bo prišla po adaptaciji policija. — Za reševalni oddelek bo občina adaptirala sobo v pritličju sedanjega magistrata in uredila neposredni dohod s ccste. Pravtako bo v prostorih rešilnega oddelka oskrbela prho z novim Juncker-nparatom. — Telefon in alarmno napravo si bo moralo nabaviti društvo nn lastne stroške. — Za dela na novent dvoriščnem traktu mestnega magistrata bo občina najela 250.000 Din dodatnega posojila. — Pravtako sc jc prekoračil proračun za novo stavbo mestne elektrarne »pri Kroni« ter bo občina najela 200.000 Din dodatnega posojila. — Nov tovarniški kompleks na Sp. Lonovžu dobi kanalizacijo, kar bo stalo občino 32.000 Din. — Ilotel >Union< je zaprosil za občinske takse prosto dovoljenje za vsflkovečerni konccrt in družabni ples. Prošnjo jc občinska uprava odklonila iz načelnih razlogov. — Celjski športni klub jc zaprosil, naj bi mestna občina ogradila športni prostor nu Gla- ziji. Ker je Glazijn važno šctališče in tudi preveč v sredi mestu, si ho moral športni klub iskati prostora drugje. — Kakor smo že svoj čas poročali, je posebna komisija ugotovila možnost radnje nove ter prepotrebne justične palače v elju ter stavila predloge mestni občijii, ki bi bila pri rešitvi tega vprašanja močno prizadeta. Občinska uprava je ugotovila, da predlogov komisije brez hude škode za finančno gospodarstvo ne more sprejeti. Instalacije, ki l»i jih morala izvršiti v novem poslopju mestna občina, E bi stale nekako pol milijona dinarjev, zemljišče v Gregorčičevi ulici bi prišlo na 1,200.000 Din. poprava starega sodišča bi stala tudi nekako pol milijona, adaptacija jetnišnice Din 200.000. ureditev prostora Za k rešijo 100.000 Din in prenosne • ristojbine nekako 100.000 Din. — Za kritje teh izdatkov Iii morala občina najeti k že obstoječim H miljonom še 2,600.000 Din posojila, česar pa občinsko gospodarstvo ne zmore. Novo fijesflo Srebrno poroko ie slovesno obhajal na svojem starem romantičnem gradu Hmeljrtiku g. graščak baron Wambold dno 19. t. ni. Na predvečer tega slavnostnega dne j;- gorel nn Hmeljniku velik kres, ki se je dobro videl v Novo mesto. Dve osebni vesti. Bivši komisar pri okr. na-čclslvu v Novem mestu g. Otmar Skale, ki je bil imenovan k irkr. načelstvu v Litijo, je podal ostavko na državno službo ler bo vstopil v službo pri novomeški Mestni hranilnici. — G. živino-zdravnik .los. Š 111 p ar pa je odšel na svoje novo mesto v Sarajevo. (iradba Prosvetnega doma se je končno vendar začela. Delavci kopljejo sedaj temelje. Kakor je iz načrta razvidno, bo novt dom zares Impozant-na stavba in lep okras za mesto. Velika kolesarska klubska dirka na Gorjance bo danes. Dirka obela bili prav zanimiva, zlasti ker je teren zelo različen in težaven. Obenem vabi klub vse one. ki se zanimajo za to panogo športa, da pristopijo h klubu kot člani. K%ranj n Promcnpdni konrert Danes, v nedeljo, je na trgu pred cerkvijo ob 4 popoldne promenadni koncert rudarske godbe. Zc zopet pomanjkanje vod«. Seveda na Tereziji, v veliki delavski koloniji. Ženske se pritožujejo. da se jim voda že ob 6 zjutraj zapre, ob času, ko pridejo njihovi možje z nočnega dela in ko je v delavskih kolonijah največje življenje. Ali se res ne moremo vendar enkrat takim pritožbam izogniti, posebno letos, ko ni bilo ravno suše. Knj pa vodni števci, pridejo li vendar že enkrat na površje? Stvar se zavlačuje že nad lelo dni, pravilnik je že davno potrjen, kaj še čakamo? Tebovcljčaui se danes, v nedeljo, udeležimo proslave desetletnice ob.-toja prosvetnega društva v Hraslniku. Treba je bilo res posebne žilavosti in zdravih živcev onim, ki so vztrajali v tem kraju pri prosvetnem delu celih deset let, bili dan na dan od vseh omalovaževani, šli pa za ciljem, ki so si ga začrtali neustrašeno, in so vsem sramotilcein kljubovali. Seme, ki so ga sejali, je dobro obrodilo, in nnš Janko Arnšek jc na svoje delo in vztrajnost t drugimi svojimi sodelavci lahko ponosen. Občinski upr.vni odbor bo na občinski plenarni seji med drugim predlagal: da se odda stavbo upravnega poslopja klavnice g. Ferencu. Kolonija zadruge Dom in vrt- dobi priključitev k vodovodu ter se bodo po koloniji napeljale potrebne močnejše cevi. Kočevje Pred nekaj dnevi smo poročati, češ, da so nekateri ( nitje v Sodražici pokvarili nek avto. Do-lični avtomobil pa se je pokvaril na cesti iz Loškega potoka proli Sodražici, še predno je prišel v Sodražieo in, ne da bi poškodbo povzročil kak Sodržan. temveč se je avto sam pokvaril. Mlin na motorni pogon. Naša pokrajina je borna, a za silo le nekaj pridela. Letos ie Jc precej dobra letina. 2ita je 1udi nekaj in prav tako koruze. Velike preglavice pa so delali našim poljedelcem do sedaj mlini na vodo. Pozimi voda v Rinži zamrzne, poleti ie sploh nič ni. spomladi in jeseni pa po deževju tako naraste, da prestopi bregove in so vsi mlini do polovice v vodi. Zato so bili naši ljudje primorani, da dajali svoje žilo mleti drugam, največ v žužemberske mline. Zdaj je z motornim mlinom, ki stoji ob ljubljanski cesti blizu »Uniona«, v tein oziru mnogo truda prihranjenega. Naši gozdovi. Zopet jc prisijalo solnce in šc je čas, da se človek prosto kreče v naravi. Zato marsikdo, ki opravlja kako službo za zidovjem, prav rad zavije v bližnje gozdove, da se navžijc svežega zraka. Marsikje v okolici pa so gozdovi popolnoma izsekani. Nehote se moraš vprašati, ali je dopustno tako ravnanje? Ce bo šlo tako naprej, bomo imeli pri nas čez par desetletij pravi kras. Gole skale štrle na mestih, kjer so bili prej krasni gozdovi. Najlepši in najbolj skrbno negovani so vsekakor Auerspergovi gozdovi. Ta kontrast vidiš že od daleč Kaj pn bo ostalo potomcem? Gole skale, drugega nič! Danes gre ljudem kupčija dobro od rok, jutri slabše, zato se ne ozirajo na nobeno dejstvo, kadar se jx)kažejo ugodne cene. I11 ko se čutijo bolj petične, začno iz objestnosti zapravljati denar in posledica — gospodarstvo gre rakovo pot. Zato bi bila zelo na mestu malo večja smotrenost pri izsekavanjti. Vrhnika Ukosil tra jc. Brivski pomočnik Jože Fožnarič, zaposlen pri brivskem mojstru Janku Grobeljšku, Je šel za razvedrilo kosit otavo. Tega dela ni vajen, lato je med košnjo dobil od soseda težje poškodbe s koso v noge. Na obeh nogah ima prerezane žile, tako da je moral oditi v bolnišnico v Ljubljano. Doba vcselir je minula za to poletje. Imeli smo več veselic, katere je pa vse prekosila ona 10. avgusta ob odkritju spomenika Ivanu Cankarju, kjer je bilo samo nn veselici nad 2000 oseb. Spomenik dobi sedaj ludi kmalu ograjo visoko 00 cm. KMitrjkn je napeljana tudi v Kačjo vas, da ta del ne bo v egiptovski lenii. Iniciativo za to je dal g. Reven 1'etor, ki ie sprejel napeljavo v obe svoji hiši. Popravilo cerkve sv. Lenarta je v zadnjem tednu lepo napredovalo. Zvonik bo dobil ludi novo streho. Bnrovmca •f Franc Ramovš. V noči od petka na soboto Je umrl . vdan v voljo božjo, g. Franc Ramovš, žel. strojevodja v pokoju. Bil je star 60 let, a mu usoda ni več naklonila dalje živeti, čeprav je upal na to. Polagoma so mu pešale telesne moči, dočim je bil na duhu skozinskoz čil. Vseh 5 otrok je skrbno od-gojil. med njimi jc najstarejši sin France vseučiliški jirofesor. Pogreb pokojnika se bo vršil v nedeljo ob četrl ita 4 pop. Pokoj mul Gospodinjski tečaj. Gospodinjski tečaj, ki smo ga svoječasno naznanili, se bo pričel v nedeljo popoldan." Udeleženk se je priglasilo 16. Tečaj bosta vodila g. župnik in od Kršč. žeuske zveze g. Karla Grosova iz Ljubljane. Gorenjcem je, kot kažejo rajni slučaju, še precej neznano, da ima kranjsko gasilno društvo po /uslugi svojega načelnika g. R. Mayerja krasen rešilni avtomobil, eden najlepših voz te vrste v Sloveniji, 'la sanitetni avto zadnje čase prav mnogokrat pridno in us|>ešiio intervenira v slučajih, kjer je treba hitre pomoči. Gorenjcem se priporoča, da se ga prav pridno jx>k1u-žujejo in da je zanje bližji in zato cenejši kranjski rešilni avto kot pa katerikoli drugi. — Gasilno društvo v Kranju priredi danes ob 3 po-IKildne na Glavnem trgu veliko in izredno bogato gasilsko tombolo, ki nudi avtomobil, ves les za hišo, opravo, kolesa itd. še ueštevilno veliko lepih dobitkov. Tombola bo pritegnila zanimanje vse Gorenjske, ker je znana in popularna postala radi svoje tradicije in bogatih dobitkov. Prebitek tombole pa bo za nov sanitetni avtomobil. Celodnevni nli poldnevni pouk na osnovni šoli. Iz. krogov staršev kranjsko osnovno šolo obiskujočih otrok se je sprožila želja, naj se na osnovni deški in dekliški šoli uvede — kot je to večji del že storjeno po mnogih kraj,i,h — samo poldnevni pouk, |iri katerem četrtek kot doslej jnost dan odpade. Argumenti, ki govorijo v prilog podani želji in prošnji, se tičejo tako strani učiteljstva kot strani šolo obiskujočih otrok. V mestu, kjer jc pouk intenzivnejši in je često-krat potreben nekoliko širši in bolj raztegnjen okvir šolskih predmetov, je treba učitelju večje, podrobnejše priprave za čim sinotrenejšo izrabo šolskih nr. Šoloobvezni deci jut dosedanji celodnevni sistem škodi zalo, ker zlasti pozinu otroci ves dan z izjemo malih presledkov prebijejo \ šoli in je čas zn naloge in pripravo podan šele zvečer, šie bolj pomanjkljiva in kvarna plat pa se kaže z zdravstvenega stališča, ker otroci razen nedelje ne pridejo prav nič na zrak in posledica tega je, da se spomlailii pričenja doba obolevanja in izostajanja dece iz šole. S poldncvnim poukom — vsa j v jesensko-ziniskem časti — bi se 11 u'lil otrokom prost čas za pripravljanje in učenje podnevi in za po-poldanski oddih ter bivanje po možnosti v svežem zraku na drugi strani pa bi se preventivno preprečile nerednosti in obolenja, ki nastopajo spomladi. Apeliramo na merodajne faktorje. da v mejah in okviru podanih možnosti uslišijo in ugodno rešijo želje in prošnje staršev. Prepričani smo, da eventnelno porajajoče se noprilike in uemožnosti niso nepremostljive in neodstranljive." . Jernei na Dolenjskem Trgatev se je ta teden pričela. In sicer za ono grozdje, ki je začelo gniti. Zadnje deževje je namreč grozdju škodovalo, zlasti besemu. Začelo jo pokati in gniti in zalo ni drugega kazalo, lrekor da lo grozdje poberejo, da tako drugo, še zdravo obvarujejo prod gnilobo, Če bo v bodoče ugodno vreme, bo vseeno še dovolj dobre kapljice za prodajo. Meso je pri nas odločno predrago: po 18 Din kg. V Kostanjevici ga prodajajo po 14—16 Din, v Mariboru pa. kakor smo brali v >Slovencu* z dne 18. septembra, celo po R Din. In venrlnr je Mnrl-bor mesto in Kostanjevica tudi. In kruh ie pri nas po 2.50 Din. v Kostanjevici pa po 1 ,S0 do 2 Din. Knj če bi za nekaj časa prišli mesarji in peki poskusit k nam svojo srečo. Ce drugod s to ceno izhajajo, bi pri nas še toliko bolj, in bi ceno lahko še nekoliko dvignili Cirkus smo imeli minule dni. pravi cirkus, »komedijontarje«. To ni pri nas prav za prav nič novega, ker iinamo »cirkust večkrat, samo z razliko, da je drugače vstopnina prosta, to pot pa je bilo treba plačali vstopnino. Okrožni zdravnik Dr. Stanko Perpar zopet redno ordinira Za sanacijo krize slovenskega knjižnega trga Šoštanj Po svetovni vojni so se pojavili prvi znaki težke krize na našem domačem knjižnem trgu, in ta kriza je od leta do lela postajala hujša. Založbe so bile primorane omejiti svojo važno kulturno delavnost in iskati drugod kritja za vedno večje zgube, ki so jih imele z izdajanjem novih knjig. Nazadnje so morale, da se znebijo ogromnih zalog, ki so polnile skladišča, znižati knjigam cene ua smešne zneske — a doprinos teh prodaj nikakor ui bil zadosten, da pokrije pasivne postavke, ka-li da bi predstavljal povečanje kapitala, ki bi utegnil služiti za nove investicije v založniške svrhe. Pri tem je treba pomisliti, da pri ljudstvu zanimanje z« knjige nikakor ni padalo, marveč je počasi, a stalno raslo, o čemer najbolje pričajo naše knjižnice, ki izkazujejo vedno večji promet. Resnica je, da se mladina dandanašnji zanima za šport, zu kinematograf in za druge stvari v vse večji meri nego nekdaj in da gre to zanimanje največ nu rovaš knjige. Poglavitni razlog knjižne krize pa je brez dvoma v splošnem gospodarskem položaju ljudstva, kateremu je knjiga predraga. Podeželsko zanimanje za knjigo je razmeroma še prav malenkostno, kar gre nekoliko tudi na rame kn jigotrštva. ki si ni znalo pridobiti na deželi toliko interesentov za knjige kakor v mestih. Drugih razlogov — mislim glede na tehtnost in literarno vrednost našega izvirnega in prevodnega slovstva — jc tudi mnogo, ki so znatno prispevali h krizi naše knjige. V poslednjem času so začele nekatere založbe na novo borbo za osvojitev čdtajočega občinstva in poleg ponesrečenih, beležimo tudi posrečene poskuse nove delavnosti. Naposled se je odločila stara in slavna Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani za korak, ki utegne temeljito preobraziti položaj našega založništva. Upoštevajoč vse razloge sedanje knjižne krize in v nudi, da jih vse po možnosti odstrani, je izdala oglas, čigar privlačnost je za čitajoče občinstvo, za ljubitelje knjig gotovo zelo močna. Z decembrom t. 1. začne izdajati pet raznih zbirk knjig, katerih vsaka bo obsegala 4—6 del. — Leposlovna knjižnica je namenjena zlasti naši inteligenci. Prinašala bo prevode iz svetovnega slovstva, predstavljala pisatelje najboljšega slovesa v lepih, skrbnih in v vsakem pogledu dobrih prevodih. — V ljudski knjižnici bodo izhajala leposlovna dela nadpovprečne vrednosti, toda manj problematičnega značaja. najširšim plastem ljudstva z lahkoto dostopna, a se bodo radi preudarne izbere mogla blesteti tako v knjižnici inteligenta kakor na_ knjižni polici najpreprostejšega človeka. — Zbirka domačih pisateljev bo predstavljala čez leta dragoceno zokladnico izbranega domačega leposlovja, po kakovosti pomembnega domačega gradiva. V tej zbirki bodo izšli vsi nadaljnji zvezki Ivan Pregljevih izbranih spisov. — Piepotrebna je bila zbirka mladinskih spisov, v kateri bodo izšla poleg del domačih avtorjev najboljša dela iz svetovnega mladinskega slovstva, klasičntga in modernega, v celotnih izdajah. — Zbirka poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov izpolnjuje občutno vrzel v našem praktičnem slovstvu. Ker bodo objavljeni v tej zbirki spisi splošnega pomenu in za vsakega človeka koristni in zanimivi, bodo gotovo našli najbolj! odziv. — V zvezi z naročnino na posamezne zbirke bo omogočeno naročati pod ugodnimi pogoji tudi prvovrstno revijo Dom in svet. Te zbirke bodo izhajale od decembra t. 1. dalje redno v gotovih presledkih in bodo naroc-ljive proti tako nizki mesečni naročnini, da so čitatelju ne bo izplačalo več hoditi po slovenske knjige v knjižnico, kajti izposojnina, ki jo mora plačati knjižnici, je tudi denar in le za malenkostno višjo vsoto bo postal sam lastnik knjige, imel bo nepopisni užitek svoje lastne knjižnice, ki mu bo ob vsakem času na razpolago. Knjigo, ki se mu je priljubila, bo imel vse življenje zmerom pri roki in še potomci njegovi se je bod veselili in od nje imeli koristi. Na drugi strani f>a bo prispeval svoj kamenček k izgradbi naše kulture, pomagal bo napredku in razvoju naših narodnih dobrin, postni bo sotrudnik, so-udeležnik pri delu, ki je najvišja dika in naj. večji ponos slehernega naroda. Sistem mesečnego plačevanja knjig ima pri nas vse pogje, da se udomači in edino po tej poti utegne priti do ugodne rešitve krize slovenske knjige. Tosiovanska knjigarna sprejema narobe iiikr ' posamezne zbirke ali na poljubne kombinacije zibirk, tako, da more vsakdo naročiti kar ga najbolj zanima, hkrati pa je vsaki mošnji dana možnost udeležbe. Dolžnost vsakega Slovenca, ki mu je mar napredek in izobrazba, ki hoče postati boljši in kulturnejši je, da se čim prej naroči nn publikacije Jugoslovanske knjigarne; čim večji bo odziv, tem več bo mogla založba nuditi. Šahovski klub — ustanovljen. V četrtek 18. t. m. se je vršil ustanovni klub šahovskega kluba. Poleg raznih nasvetov in predlogov šahislov je občni zbor sprejel klubska pravila in izvolil sledeči odbor: predsednik g. Ivan Sušel, podpred. g. dr. Stane Medic, tajnik g. Rudolf Koren, namestnika g. Anton Koželj in g. Josip Veingerl. preglednika gg. Ivo Svet in Ivan Resnik. Klub bo takoj pričel z rednimi treningi, ki se bodo vršili ob torkih zvečer v kavarni »Union«, kjer je začasno klubov lokal. — Z ustanovitvijo šahovskega kluba je dana šahistom priiika in možnost, da najdejo v šahu razvedrila, obenem pa se lahko teoretično in praktično izobrazijo, zato vabimo vse ljubitelje šaha, da pristopijo v klub! V nedeljo dopoldne ob 10 bomo imeli velik tabor tuk. Krnelske zveze. Govorniki pridejo iz centrale. Popoldne ob dveh ljudska tombola Prsvet-nega društva. Glavni dobitki: telica, kuhinjska kredenca, svinja, voz premoga, sežerfj drv, vreča pše-nične moke, ovca ild. Torej: v nedeljo, 28. sept. pričakujemo obilne udeležbe, nebeške vremenarje pa j prosimo za lepo vreme! i Mnogi seveda niti ne vedo, da ima Prosvetno društvo knjižnico z vsebinsko zelo bogatimi knjigami. Zimski večeri bodo kmalu tu in knjiga bo postala zopet topla in prijazna. Posezite po knjigah prosvetne knjižnice! Recimo, da bi se odrekli plev-natemu zagrebškemu šundu in se sprijaznili z dobro vzgojno knjigo... Ne bilo bi napačno, čujte! Vič Tržni red in pristojbine za dovoz na živilski trg stopijo v veljavo dne 1. oktobra t. 1. Pobirale se bodo pristojbine, kakor je bilo svoj čas sklenjeno, in sicer: Od dvovprežnega voza 8 Din, od cnovproge 2 Din, zn ročne vozičke, košare itd. za vsako košaro ali voziček 1 Din. Na to opozarjamo vso interesente, da ne bo nepotrebnih prepirov s tržnim organom. Trgatev grozdja so napravili neki pobalini v noči od petka n« soboto pri trgovcu Lubšinu na Tržaški cesti, ter mu popolnoma »očistili«: brajdo. Zlikovcem je policija že na sledu, ter bodo za svojo tatinsko sladkosnedem ost prejeli plačilo. Občni »bor Prosvetnega društva se vrši v petek dne 26. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Društvenega doma na Glincah. Prosimo da se člani društva in člani vseh odsekov občnega zbora zanesljivo udeleže. Ljudski kino Glinrc predvaja dan«i ob 4, 6 in 8 zve?er ve! KI ni: s V burji in viharju*. Ker je j zanimanje za la film zelo veliko, si pravočasno 1 rezervirajte vstopnice. StfEARfelllkP Jesenske novosti v zadnjih modnih SSIVMtllUu oblikah in barvah, ter tudi razne ši^rtne klobuke in čepice nudi v veliki izberi raz-* nih kakovosti specijalna trgovina klobukov Mirko Bogataj (pref Pok) Ljubljana, Stari trg 14 Sprejemajo se popravila Cene zmerne! Solidna postrežba! Jezica Naš društveni dom dobiva po prizadevanju vnetih članov Prosvetnega društva v notranjščini glavne dvorane novo, popolnejšo podobo. 2e teden dni se sučejo okrog doma zidarji in delavci, ki imajo opravka s preurejanjem odra v dvorani. Vsa prednja stran odra bo nova, solidno zidana. Pred odrom pa so člani Prosvetnega društva s »kulu-konu izkopali dober meter globoko jamo, ki bo lepo obzidana ter urejena služila kot prostor za orkester. Tega sicer na Ježici še nimamo, pač pa se zadnja leta lepo uveljavlja tamburaški zbor, ki sodeluje pri vseh različnih nastopih in igrah. Oder dobi razen tega nov zastor, žal bo treba vsled pomanjkanja denarja z novo sceuerijo 8e nekaj časa potrpeti. Sčasoma pa pride tudi ta na vrsto. Vsa zidarska dela pri omenjeni prezidavi, odn. preureditvi izvršuj« domače podjetje Erjavec. Vsa dela, ki so v zvezi s preureditvijo dvorane, lxido stala lepe tisočake, kd jih pa — še nimamo. Nekaj pač, ostalo p« bo treba šele zbrati. Nujnost vseh navedenih del pa je bila ie zdavnaj podana, zato smo trdno prepričani, da nas bo javnost pri tem delu rada in obilno podprla. Ko bo vse dozidano, se bo v dvorani napravila posebna prireditev, na katero že zdaj opozarjamo. Vrfe se tudi Se priprave za bodočo sezono. Ko smo že pri domu, opozarjamo še na druStveno knjižnico, ki je bogato založena s knjigami, žal se pa knjižnice larand premalo poslužujejo. Knjig je na Izbiro, sa malenkostno izposojevatnino jih dobite kadar želite, samo ponje je treba 1 Rogaška slatina Celjsko avtobusno podjetje nam je izredno ustreglo s tem, da odhaja sedaj avtobus proti Celju mesto zvečer raje zjutraj ob 8.50 in prihaja v Celje ob 10.10 dopoldne. V seziji smo imeli namreč nekako ta čas vlak proti Grobelnem, kjer je imel zvezo i proti Ljubljani ozir. Zagrebu i proti Mariboru. Sedaj pa opravlja isto službo celjski avtobus. Ustreženo pa ni samo nam v Slatini, marveč istotako potnikom, ki pridejo ob 8.40 zjutraj iz Krapine ozir. Rogatca do Slatine, pa nimajo zveze proti Grobelnem z vlakom, ker naprej ta vlak ne gre, tako pa imajo z avtobusom isto zvezo, kakor v seziji na vse strani. Opoldanska zveza iz Celja v Slatino je sicer po 15. septembru odpadla. Zadovoljni pa smo, da je vsaj zveza iz Celja oziroma Grobelnega zvečer ostala, kakor je bila v seziji. Koroška Bela Žalostno je bilo poslednje slo>vo od umrle kumice naše društvene zastave učiteljice gdčne , Terezije Jalen na pokor>ališču v Rodinah. Šestnajst let je v šoli vzgajala kot mati šolsko mladino, izven šole pa v prosvetnem društvu vodila naše mladenke in dekleta. In baš ta požrtvovalnost je bila povod preganjanja, da je pred leti morala zapustiti naš kraj. Mi vemo, krivica se ji je godila, a junaško jo je prenesla; zato jo zdaj venča večna Pravica! — Prihodnjo sredo, 24. septembra, pa se je bomo še posebej spomnili pri sv. maši. Njen spomin pa oo svetil vedno med nami! Počivaj v miru vzorna učiteljica, požrtvovalna kulturna delavka I Dečki in deklice »Marijinega vrtca« nam bodo drevi ob jxil osmih pripravili s svojo dov-tipnostjo lepo veselje v društvenih prostorih cerkvene hiše na Koroški Beli. Predstavili nam bodo »Bedaka Pavleka«, povrhu pa še pokazali, kako se godi kmetiškemu dekletu »Pri gospodi« (veseloigri). Starši naših malih bodo gotovo tudi njihovi prijatelji prišli pogledat mladinsko prireditev. Radio Programi Radio-Ljubljana t Nedelja, 21 sept.: 8.00 Prenos cerkv. glasbe iz zavoda sv. Stanislava v št. Vidu n. Ljub. — 9.00 Slavn. akademija ob priliki 25-letn. kn. šk. gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano, — 11.00 Koncert Radio orkestra. Klavir in harmonij solo. — 12.00 Tedenski pregled. — 15.00 Kmetijska ura. — 15.30 Humoristično čtivo, predava pisatelj Milčinskl. — 16.00 Tamburaški klub »Kolo« iz Trbovelj. — 17.00 Calderon: Skrivnost sv. maše, misterij (Ljudski oder). — 19.30 Smetana: Dv« vdovi (prenos iz Prage). — 22.00 Časovna napoved in poročila, plošče. Ponedeljek, 22. sept.: 12.00 Dnevne vesti — plošče. — 13.00 Čas, borza, plošče. — 18.00 Koncert radio-ork. — Trobenta solo. — Havai jazz. 19.00 Prof. Tine Debelak: Poljščina. — 19.30 Hi-gijensko predavanje: Dr. Petrič: Higijena mleka. — 20.00 Francoska glasba, izvaja radio-or-kester. Vmesne samospeve poje g. Mirko Pugelj. 22.00 Časovna napoved in poročila. Torek, 23. sept.: 12.00 Dnevne vesti — plošče. 13.00 Čas, borza, plošče. — 18.00 Koncert radio-orkestra — 19.00 Prof. Fr. Pengov: Izrabni alt koristni efekt stroja. — 19.30 Dr. Ivan Grafen-auer: Nemščina. — 20.00 Plošče. — 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Poročila in časovna napoved —• plošče. DrugI programi t Ponedeljek, 22. septembra. Belgrad: 12.45 Opold. koncert radio kvarteta. — 17.05 Prenos tonfilma. — 20.G0 Orientalske pesmi. — 20.30 Odlomki opere »Boheme« — plošče. — 21.15 Koncert radio kvarteta. — 22.15 Koncert balalajk. — Budapest: 17.45 Plošče. — 20.15 Pevski koncert norveških pesmi; nato koncert vojaške godbe. — Dunaj: 15.20 Popoldanski koncert ork. — 19.30 Svetlobni viri nekdaj in sedaj. — 20.05 Koncert dunajske filharmonije; nato večerni koncert. — Milan: 12.15 Opoldanski koncert zabavne glasbe. — 21.00 »Werther«, opera; nato reproducirana glasba. — Praga: 21.00 Pevski koncert. — 21.30 Koncert solistov. —- 22.15 Koncert jazz-ork. — Langenberg: 17.30 ("opoldanski koncert radio-orkestra. — 20.00 Stara operetna glasba. — Rim: 13.30 Opoldanski koncert zabavne glasbe. — 17.00 Popoldanski koncert radio-orkestra. — 20.35 Koncert zabavne glasbe. — M. Ostrava: 19.35 Radio-kabaret. — 21.00 Pevski koncert. — 22.15 Koncert jazz-orke-stra. — Leipzig: 16.30 Koncert mladinske glasbe. — 19.30 Trideset minut humorja. — 20.00 Vokalni in instrumentalni koncert. Torek, 23. septembra: Belgrnd: 12.45 Opold. konert radio-kvar-teta. — 17.30 Dve vijolini in harmonika. — 19.30 Zločini pri nas in v sosednjih državah. — 20.00 Koncert radio-kvarteta. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — Budapest: 17.30 Koncert zabavne glasbe. — 19.30 »Madnme Butterfly«, opera Puccini; nato koncert ci.gansk. orkestra. — Dunaj: 15.20 Pojioldanski koncert. — 17.10 Magneton (konrert novega instrumenta); 20.05 Dunajski večer (vokalni) in instrumentalni koncert. — Milan: 19.30 Večerni koncert zabvne glasbe — 20.40 Koncert komorne glasbe. — 21.10 Pester simfonični koncert, nato plošče. — Prngn: 20.30 Koncert simf. ork. — 21.30 Pevski koncert. — 22.15 Koncert plesne glasbe. — Langenberg: 17.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe. — 20.00 Večerni koncert radio-orkestra. — Rim: 17.00 Popoldanski koncert radio-ork. — 20.35 Koncert zabavne in lahke glasbe. — M. Ostrava: 17.00 Koncert zabavne glasbe. — 21.00 Zabavna in lahka slasba. — Leipzig: 19.40 Koncert zabavne glasbe. — 20.40 »Dunaj«, predavanje. — 22.15 Lahka in plesna glasba. Drslnfekcllsha (razkuževaina) sredstvo zn vse svrhe proizvaja tvrdka CHEMOTFCHNA družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg štev. 10 Čitateljem „Slovenca" za nedeljo Walt Green: Iz dežele Liliputaneev Moj prijatelj John se je štirideset let svojega zelo solidnega političnega življenja z eno besedo pečal s tem, da je pripravljal pot za svoje imenovanje za poslanika v inozemstvu. Čisto sem bil že izgubil tega mojega sošolca izpred oči. Gotovo je »stremel« natiho-ma v kaki kandiji dalje, odkar sem ga zad-jič videl. Nekako pred desetimi leti pa je naenkrat odstremel. »Times« so prinesle kolo-salno vest itd. Poslanik britanskega imperija v državi Liliput. No, John je imenovanje zaslužil. In sem mu na mestu poslal brzojavne čestitke. Kako pa sem se začudil, ko sem čez teden dni čital, da je John, ta častihlepni John — prosil za razrešenje! Ves svet se je čudil! In »Times« so dostavile, da je bila ta prošnja sami vladi nepojmljiva, da jo je pa ugodno rešila, ker je bila prošnja tako močno nujna in roteča. Teden dni nato so »Times« poročale, da se je baškar svojega posla razrešeni poslanik v Liliputu Mr. John R. vrnil v London, da pa ob dohodu na kolodvor tamkaj navzoči tisočglavi množici žurnalistov ni črhnil niti črke. Ta čudoviti John! Anglež se nikdar v življenju ne začudi, to pot se je pa čudila vsa Anglija. Potem me je pa žena začela: »Ali pojdeš vendar že enkrat obiskat Mra R-a ali ne? Saj sta bila prijatelja in tebi bo že povedal kako in kaj!« To je tako zvani babji firbec, toda meni je šel, kakor se reče, na živce štirinajst dni in štirinajst večerov in petnajsti dan sem vzel sedem tablet Bromudrala in se odpeljal v Piccadilly obiskat čudovitega Johna. Mr. John R. me je sprejel, kakor se pač sprejme prijatelj, s katerim si pet let boksal, brcal nogomet in veslal ter štel semestre v Oxfordu. Bliskoma sva sedela pri čaši \vhis-kyja in pri tretji sem se mu razodel glede živcev in žene in tako in je odprl usta in začel: »Bil sem imenovan, saj si bral. Pa sem se vkrcal na prvi parnik, ki jo je rezal proti Kairu in sem bil v štirih dneh z brzovlakom na meji države Liliput Sedaj se pa prične ta zadeva,« je rekel, otresel ogorek cigarete in namršil obrvi, da sem se ga ustrašil. »Torej izstopim iz vlaka na prvo postajo v državi Liliput in zagledam tam zbrano vojaštvo z generalom, gasilstvo z nadgasilcem, občinski svet z županom, radovedneže z žur-nalisti na čelu in se je vseknil župan, salu-tiral general, dal zatrobiti nadgasilec in vse je bilo pripravljeno za sprejem novega poslanika Velike Britanije. Ozračje je bilo slovesno do solz, jaz sem se držal, predstavnik države, trdo kakor preveč poškrobana srajca in... tedaj je prišel generalni direktor carinarnice z dvema vojakoma in tremi cariniki in odvedli so me, debelo gledajočega kakor vola, v senci bajonetov v poslopje carinarnice. »To bo pomota, gospod inšpektor,« sem zajecljal. »Nisem noben tihotapec, nego poslanik ...« »Doseda.i, gospod, ste potnik iz inozemstva. Morda se bo že čez uro izkazalo, da ste kaj več. Le potrpite in nobenih protestov!« Zunaj je igrala godba, kar čutil sem, kako trdo in strumno stoje vojaki, kako lije županu s čela pot, toda jaz sem odpiral svoje kovčege in bilo mi je, kakor da so me polili z ledom. Pa ti gre, inšpektor, pa ti najde v kovče-gih cel vagon robe, ki se mora ocariniti: vse srajce, hlače, suknje, cilindre, kravate, moj Bog; Kolinjsko vodo, akte, poverilnice, pisma, dnevnik, vse je vzel! Potem je ukazal odpeti vagon, kjer je bilo moje pohištvo itd. Potem so me reci in piši! do nagega slekli, proglasili za uvoz luksuzne robe mojo srajco, lakaste čevlje, cilinder, zlato uro, zlato dozo...« in kar nisem slišal še nikoli, sem čul ledaj: moj solidni prijatelj John je klel kakor nor. Napravil je močan intermezzo, izpolnjen s sto »damned!« Ko se je oteščal s celo ploho whis-kyjev, je nadaljeval s pridušenim glasom: »Tri ure sem sedel čisto gol v nekaki temnici, ki je značila čakalnico carinarnice. Dva vojaka sta me stražila. Damned! Čez tri ure je stopil v celico glavni inšpektor na čelu vseh svojih uradnikov in mi s slovesnim glasom naznanil, naj se oglasim čez štirinajst dni zopet pri njem, ker bo seja carinarnikov čez trinajst dni in je mogoče, da bo dotlej vse zacarinjeno. Skočil bi bil na lumpa, toda v Liliputu je zakon vse kaj drugega kakor pri nas v Angliji. Torej sem milo rekel, naj napravijo sejo takoj. Rekel mi je, da je v zakonu določeno, da morajo biti seje vsakega petnajstega v mesecu in da ni nikjer rečeno, da bi se morala aH smela za koga napraviti izjema. Potem sem s tresočim glasom prosil, naj mi v imenu britanske vlade posodijo in kreditirajo vsaj mojo obleko, ki sem jo imel na sebi, da boni mogel vsaj napraviti drugi dan poklonitveni obisk pri predsedniku republike Itd. Vse zaman. Damned!!! In še srajce mi niso dali. In so šli. Damned, damned, damned!!! Pomisli sedaj, take uši liliputanske! Kakor Guliver sem bil, uši so me zvezale, pomisli, zastopnik britanske vlade nag v carinarnici, kjer so mu zacarinili obleko in cilinder. Poleni sem napravil pismeno prošnjo na liliputanskega predsednika. Prošnjo so odnesli, odgovora pa ni bilo nobenega. Damned! Končno sem le priklical nekega carinika in ga poslal po generalnega inšpektorja. Zgovo-rlla sva se, damned! da je edini izhod iz položaja ta, če se na mestu vrnem nazaj za mejo. V tem primeru dobim vse svoje reči takoj nazaj. Izprosil sem si eno uro časa. da razmi- Outis: Hlapec Jerneji in njegova pokora Ves začuden je Jernej pogledal okrog sebe, ko se je prebudil. Zdelo se mu je, da bi moral biti nekje na kameniti groblji, kamor so ga odložili, pa nI bil. Bil je v nekakšni temni votlini, pred njim pa so bila vrata, stokrat večja kakor cerkvena in pa čisto zlata. Čudom se je čudil Jernej, pa se ni mogel načuditi. Kaj, da ni umrl tam na groblji, kamor so ga, vsega nebogljenega in skoro polmrtvega položili, da pogledajo in poiščejo v bukvah, kako je s postavo in pravico? Pa so se odprla vrata in ven je pogledal sam angel nebeški. Jernej je odprl usta na stežaj in spoznal je, da je bil umrl in da stoji pred božjimi vrati. »Pojdi z menoj, o hlapec Jernej!« je rekel angel. »K Sodniku si pozvan, da se ti bo zgodila pravica!« »Kaj praviš, angel nebeški?« se je čudil Jernej. »Pred Sodnika? Torej sem res umrl?« »Umrl si, o Jernej in tvoje telo leži, kjer je ležalo, na groblju, duša pa je splavala gori, da sliši svojo sodbo in pravico.« Jernej bi bil še kaj vprašal, toda že je stal pred svojim Bogom. Začuda se mu je bliščalo pred očmi in obšlo ga je nekaj nedopovedljivega, da bi zajokal kakor majhen otrok. Potem se je zgrudil na kolena in groza ga je spreletela, zakaj — kdo bi obstal pred Njim? Sedemdeset let si živel, hlapec Jernej in si delal in trpel. Toliko si delal in veliko trpel, o Jernej, in zvrhano polna je ena skodela tehtnice, zakaj niti vzdihljaja nisem pozabil, niti krivice, niti krivičice, ki so ti jo storili. Pa to ni vse, o Jernej. Zakaj kakor je zvrhano polna ena skodela tehtnice, vendar tudi druga ni prazna, o Jernej.« »Gospod moj,« je zajecljal Jernej, »mari sem kdaj komu storil krivico? Mari sem kradel in ubijal kakor razbojnik in iblajtar?« »Nisi, o Jernej. Niti krivice nisi ljudem delal, niti kradel, še manj ubijal. Toda, o Jernej, zakaj si nosil jezo v srcu in si bil trmast in nisi potrpel in nisi odpuščal ampak rovaril in silil z glavo skozi zid? Zakaj si verjel samo v pravico onega sveta, ki je ni, nisi pa vzdih-nil k meni, ko se ti je godila krivica? Povej, o Jernej, ali nisi še umirajoč klel sveta in tiščal pesti, zame pa nisi imel nobene vdane misli? Zakaj, o Jernej, si pozabil, da je pravica samo v moji roki, zakaj si pozabil name in ti je bil Bog le postava onega sveta, zapisana v bukvah?« Jernej je pokril obraz s koščenimi rokami in je spoznal in je zajokal kakor malo dete. »Ne jokaj, o Jernej,« je nadaljeval On. Niti mil ni bil njegov glas, niti jezen, niti mogočen, ampak neskončno pravičen je bil. »Namenil sem ti, glej, srečo v nebesih. Toda, o Jernej, pokore še nisi opravil in nisi člist, da bi stopil med čiste duhove.« »Kaj naj storim Gospod moj, da se očistim?« »Spoznal si že, o Jernej, vidim, da si spoznal svojo zmoto življenja. Pojdi, o Jernej, zopet na zemljo, za eno leto. Tam boš iskal krivice in boš potrpel in ne boš trmast in boš mislil name in ne na posvetno pravico — toliko časa boš iskal krivice, da bo tvoj dolg odslužen in boš poljuboval roke, ki so te teple, poljuboval boš brez jeze in trme!« * Jernej si je pomel oči, pa očem ni verjel. Sedel je namreč za mizo, kjer je štirideset let služil in okrog njega so pri žgancih sedeli domači. Gospodar je bil umrl in mladi je prevzel gospodarstvo za njim. Mladi pa je bil surov človek in Jerneja ni maral, zato ker je bil pametnejši kakor ou. In se je zgodilo, da je po kosilu mladi vstal, potrkal s pestjo po mizi in rekel: »štirideset let si služil, o Jernej, pri naši hiši, zdaj pa si star in betežeu, pa pojdi, o Jernej, kamor te noge neso. Mi te ne bomo redili, saj nisi več za drugega, kakor da bi pe-stoval mačke.« Jernej pa je vstal, pokleknil pred mladega in mu s solzami v očeh poljubil roko. In je šel s culo in marelo od hiše. Zdelo se mu je. da je nekaj lažji. Pa je stopal Jernej po blatni cesti. Kam bi? Stopal je dalje, nekam bo že. (n je hodil ves dan in je proti večeru prišel blizu veli- kega mesta. Naenkrat je ugledal, da drči proti njemu ogromna luč in preden se je Jernej zavedel, ga je luč prevrnila v jarek, da je bil krvav in se je onesvestil. Ko se je prebudil, je bil v ječi, med samimi razbojniki in iblaj-tarji. Ti so zahtevali od njega tobaka. »Nimam tobaka, gospodje,« je milo vzdih-liil Jernej. »Zakaj umrl sem in prihajam nazaj z onega sveta delat pokoro na zemljo za moje grehe. Kaj bi, možje, v takem času s tobakom ?« Strahovit krohot mu je udaril na ušesa. Nato je dobil Jernej brco, da se je zvalil v kot in ga je zabolela glava, kakor bi bila ubita-Jernej je pokleknil pred debeloglavo barabo in ji poljubil kocinasto roko. Razbojniki so pokali od smeha in vso noč so uganjali burke •r. Jernejem, ko so se pa naveličali, so ga nabili in vrgli pod prično na pljunke, kjer je Jernej, blagoslavljajoč razbojnike, utrujen zaspal. Zjutraj so ga peljali pred sodnika. Strog mož je bil in je Jerneju povedal, da je bil snoči pijan in da se je iz same objestnosti vrgel pod avto samega predsednika zveze industrijcev in spravil avto in predsednika v življenjsko nevarnost. Čudom se je čudil Jernej. Potem je sodnik zaslišal pričo, pijanega šoferja, ki je izjKivedal, da je avto vozil počasi kakor polž in da je Jernej hotel avto napasti. Smehljal se je Jernej, poljubil roko pijanemu šoferju in strogemu sodniku in odšel v zapor, kjer so nekaj mesecev uganjali burke z njim razbojniki. Čedalje lažje je bilo Jerneju. Po vsakem krivičnem udarcu, ki mu je pretresel stare kosti, mu je bilo lažje, ker je čutil, kako se manjša kup njegovega dolga. Ko so Jerneja odpustili iz ječe, so ga poslali v ograjeno, rumeno pobarvano stavbo, kjer so bili norci. Tam so Jerneja vse sorte izpraševali, potem so ga do vratu posadili v čeber ledenomrzle vode in so nemilo delali z njim. Jernej pa jim je poljuboval roke, ko je sedel v čebru in so mu od mraza šklepetale stare kosti v telesu. Dolgo časa so ga opazovali in mučili, nazadnje pa so ugotovili, da je zdrav, da pa simulira fiksno idejo in so ga sunili iz stavbe na cesto. Hišnik sam ga je porinil čez prag, da je padel in se pobil. Jernej mu je poljubil roko brez jeze v srcu. Pa je bral o Jerneju v časopisih lastnik cirkusa »Mirakel« in ga je poiskal na cesti. Vzel ga je v svojo službo, ker je bral, da je čudovit mož, in da vse udarce krivice kvitira s solzami v očeh in poljublja ljudem, ki ga te-po, roke. »O, Jernej, velik talent je v tebi. Ali boš zaječal, če te udarim?« »Udari,« je rekel Jernej, »ne boni zaječal!« In direktor je udaril in Jernej je molčal in je direktorju poljubil roko. In še enkrat je udaril direktor in še enkrat mu je Jernej poljubil roko. »Vidim, o Jernej, da si človek na mestu. Imel boš procente.« Pa so ga oblekli v obleko indijskega fa-kirja in mu okrog stare in sive glave ovili pisan turban. Potem so ga, starega, polomljenega in betežnega vlekli v Ameriko in so dali tiskati plakate z napisom: »SENZACIJA NAD SENZACIJO!!! Indijski fakir Khas-Agora v Newyorku! Atrakcija! Se pusti mučiti na vse načine, pa ne zaječi in poljublja mučiteljeni od hvaležnosti roke! Pridite k predstavi Khas-Agore še nocoj!« Jerneja so tepli boksarji vsega sveta in ni ječal marveč jim je poljubljal roke. Dobil je celo procente, listi so pisali o njem, čudovitem utelešenju in simbolu slovanske rase po vsem svetu in bogata Američanka, celo filmska zvezda mu je ponudila roko v zakon in milijone, ameriška vlada inu je jk>nudila mesto senatorja. Pa je šel. Jernej, nazaj v domovino med rojake, zakaj dolg je moral odslužiti in iskati krivice, ki mu je pa tujina ni hotela dati. Koj ko je stopil na mejo domače dežele, so ga aretirali kot mednarodnega pustolovca, zakaj slišali so o slavi, ki je je bil deležen v tujini. Zopet je prišel med razbojnike v ječo in iblajtarje in je bil tepen na vso moč in slim. Potem sem pozvonil in inšpektor mi je ua zahtevo vrnil vse moje reči proti potrdilu. Mimogrede sem brzojavno rotil londonsko vlado, da me razreši. Mari naj živini, človek, sredi takih ljudi? Morda desetletja živeti pri njih! Damned! In je šla vsa moja kariera k vragu. Damned, damned!« Smeh me je silil, toda obvladal sem se in sem se zgražal in obljubil sem, da bom prihodnjič v parlamentu glasoval, naj se poslani-ško mesto v Liliputu sploh ukine. Vse to ni špas, ampak špas je to. Vse, kar sem sedajle pravil, se je godiio pred desetimi leti. To kar bom pa sedajle povedal, se je godilo včeraj. Posetil sem svojega prijatelja Johna R. v nieeovem ministrstvu. John je medtem postal že sir. In sva kramljala. Naenkrat se sir John nekaj spomni, zakrohoče se, da je odmevalo in seže v neki predal. »Tole poglej!« Pomislite, ljudje, bil je akt liliputanske vlade, ki je na osebno intervencijo predsednika vlade izpremenila tekom desetih let zakon v toliko, da se smejo britanski poslaniki v bodoče v lastni obleki, čeprav je to uvoz luksuzne robe, izpustiti iz carinarnice. In ta akt je svečano dovoljeval poslaniku Mr Johnu R-u, da sme zapustili carinarnico in se v lastni obleki podati v Liliput ter izročiti svoje poverilnice! Odločil sem se, da boni beležil vse, kar bom zvedel o tem narodu, ki mu je zakon nad vse na svetu. Prihodnjič zopet kaj. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO D GODNIH CJENitH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARfflE PBEJ K. T. D. V LJUBLJ Alfi KOPITARJEVA ULICA',6 II. NADSTROPJE vsak dan je poljubljal roke in blagoslavljal svoje rablje. Potem so ga po mesecih enkrat, polmrtvega in vsega nebogljenega odpravili v domovinsko občino, zakaj smrt se mu je bližala že v drugič in eno leto pokore se je bližalo svojemu koncu. Jerneju so veselo žarele oči iz izsušenega, mrtvaškega in izmučenega obraza, ko so ga v živinskem vozu vozili domov, daleč tja v hribe. Bal se je samo še tega, da bi ga tam končno v bukvah za pravico in resnico našli in mu izkazali pravico, zakaj čutil je, da je še nekaj malega dolga, katerega treba odslužiti. Veselo presenečen je poljubil županu roko, ko ga je vrgel čez prag in tudi županu sosednje občine je poljubil roko, ko ga jc pahnil na ceslo. Poljubil je tudi sabljo občinskemu policaju, ki ga je vlekel nu groblje, kjer naj bi počakal, da se v bukvah najde postava in pravica. Sani rejeni župan ga je brcnil na groblje, da so zašldepetale Jernejeve kosti po kamer nju kakor bi bile lega vesele. Blažen smehljaj se je pojavil na Jernejeveni obrazu, ko ga je še policaj usekal po glavi za njegov smeh. Žu-ixm pa se je hudoval: »Mrcina taka, iblaitarska, razbojniška! Vsi smo bili prepričani, da je že enkrat umrl, razbojnik, pa glej ga, kristjan, zopet tukajle na groblji! l-eži in se nam smeje v obraz, razbojnik! še s samo smrtjo nas vleče! Na!« Jernej se je trudoina dvignil in poljubil županu čevelj. Nato pa je vzdihnil k Bogu in se preselil v nebesa po svojo palmo in po svoje večno veselje, zakaj njegov dolg je bil odslužen in hlapec Jernej je bil očiščen. Njegov obraz pa jo bil po smrti bel kakor mesečina in srečen kakor obraz blaženca in smehljal se mu je kakor obraz otroka. Spoznal je bil resnico: Če se boriš za pravico, umreš na groblji, če iščeš krivice, umreš na istem groblju. Prazen je ta svet, boljši je oni. Ko je umiral, so se zbrali rodoljubi in so sklenili, da je bil hlapec Jernej velik človek in da je proslavil domovino tako na političnem, kakor na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju in so določili, da se Jernej pokoplje na stroške naroda, katerega inilobo duše je nesel v svet in jo poslavil po obeh svetovnih polkroglali. Kakor hitro je prišel sel in naznanil, da je Jernej zatisnil svoje oči, so naročili pogreb in godbo in oblekli frake in nataknili flore, si poj)ravili kravate in odkorakali slovesno in dostojanstveno, polnoštevilno k pogrebu. Tam so govorili odposlanci vseli narodnih, kulturnih, političnih, gosjKidarskili in socialnih organizacij in so se poslovili od Jerneja s solzami v očeh, stotnik pa je ukazal salvo, tako gromovito, da so se še mrtvemu Jerneju v grobu stresle kosti. Zupan pa, ki ga je brcal ob njegovi smrti, je zaključil svečanosti, vrgel šopek v grob in vse oči so bile mokre, ko je zaihtel ob odprtem grobu: »Sveti Jernej Veliki, Slovenski, prosi za nas!« Ksilolitni tlak iimiiiiiiiiiiiiimiiiHiiitiiiimiiimiimiiiiiiiumiiiimiiin za kuhinje, veže, hotele, trgovske lokale, urade, kopalnice, industrijo itd. ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag. Polaga MATERIAL trgov, družbo z omej. z«v. LJUBLJANA - DUNAJSKA 36/a Telefon 27-16 Brzojavke: Material Jul. Sini: Sreča je iz slekla Lord jo globoko pogreznjen sedel v svojem fotelju in oddaleč opazoval igrače. Ogledoval je zeleno polje, čez katero so se kotalili zlatniki sreče, ogledoval roke, ki so lovile to srečo. Te roke so bile zelo dolge in žilaste, čisto drugačne kakor navadne človeške roke. Pa tudi obrazi so se mu zdeli vsi podaljšani, kakor da jih je krč raztegnil. Oči so tiščale iz jamic, nosovi so bili daljši. Eden se je potil in bil rdeč kakor rak, drugi je bil bled kakor vosek in mrzel ko mrlič. Lord se je čudil samo temu, da so bili ti razburjeni, od strasti prevzeti ljudje hazarderji z dolgoletno prakso. lord se je spomnil ua svoj plemenitaški grb in prišlo mu je na misel, da je v levem oglu tega grba kocka, pod njo pa napis: fortuna vi tre a est. Sreča je iz stekla. V šestnajstem stoletju namreč je neki prednik priigra! celo grajščino z naslovom vrni, pa je dal vstaviti tisto Uxko in napis v grb, da bi svaril potomce pred igro. Ta strah pred igro se je nekako podedoval od očetov na sinove in vnuke in lord še nikdar ni imel kart v rokah, Čeprav je bil član Albemarlskega kluba. Loid ni niti na borzi špekuliral, niti kockal ali hazardiral, rajši je bral, ker je bil vnet Čitatelj. Lord je imel tudi vero, in bil je v ostalem filozof, ki je sovražil posvetnost in materijo. Pa je stopil v dvorano mož, oblečen v zelo ponosen in reven kožuh. Lcvrd jc strmel, kako da spuste takšnega človeka v klub. Moža je zeblo in sedel je blizu kamina in lorda. Bil je zelo bled. kakor jetičen, prsti so mu bili kakor mrtvaški. Naenkrat, ko je zagledal lorda, jc segel v žep, nekaj časa brskal po njem, pa izvlekel končno kex:ko in jo vrgel na mizo. »Fet« je dejal. »Ta številka me danes že v sedmič preganja. Cekin dam na številko pet, lord. ali stavite?«. * Gospod.* je odgovoril lord, »jaz ne igram i. Prišlecu se je spačil obraz. »Kadarkoli čutim, da bi imel srečo, ne najdem nikogar, ki bi hotel z menoj igrati. Danes so me povsem izropali. toda vendar bi se rad peljal na svoje posestvo. Stavite, lord, čeprav samo radi razlogov človekoljubja in obljubim vam, da n.kdar več ne pridem semkaj*. ^Gospod.' je dejal lord, >jaz ne igram. Posod; m vam kolikor hočete, makari do tisoč funtov, toda igral ne bom-. Mož s kožuhom je vzdihnil. >Tako grdo še nikdar niso izrabili položaja nesrečnega človeka. Razumite me. jaz nočem posojila, hočem igrati.c ln je jezno dostavil: Stavim zlatnik na petko. Ali velja?.. -Naj bo,« se je zasmejal lord, »vi ste zelo svojeglavni*. .Mož s kožuhom je vrgel kocko. Izgubil je in obledel. • Dvorno, ali pa nič*, je začel iznova in mrzlična vročica mu je stopila v lice. In zopet je vrgel kocko. Izgubljal je kar naprej in to toliko časa, dokler se ni zgrudil na naslanjač in vzdihnil: -Ne morem več dalje! Dolžan sem vam tisoč funtov. Znesek dobite jutri«. Lord bi bi! najrajši rekel, da naj si mož znesek obdrži, toda v Albemarlskem klubu ni bila taka navada. In drugi dan je res dobil tisoč funtov po pošti. Ugibal je in ugibal, pa si ni mogel zmisliti, kaj naj bi z denarjem počel. Zdelo se mu je, da ni prav ravnal in denar ■ ga je na roki kar pekel. Sklenil je, da ga bo ! razdelil ubožcem. i * Lady Ingeborg, lordova zaročenka je zvedela, da je lord priigral tisoč funtov. In je kmalu govor nanesel na neko biserno ogrlico, ki stane natančno tisoč funtov in ta ogrlica se je zableščala na vratu lady Ingeborgove. Lord se je te ogrlice bal. Zdelo sc mu je, da ni ogrlica nego hudičev roženvenec. In sc je mučil, kakor sc muči pravi puritanec. Potem je sklenil napraviti vsamu konec in se zapreti v neki samostan blizu Florence. Toda lady Ingeborg je uporabila vsa sredstva, da lord ni šel v samostan, nego v Nizzo. In ko je nekega dne pohajal z Iady po parku v Monte Carlu, je nenadoma ugledal na cesti moža, katerega je bil nekdaj oskubil za iisoč funtov. Mož ni imel več kožuha, toda lord ga je spoznal po vdrtili očeh in jetičnem licu. Mož je šel naravnost lordu nasproti. »Nesrečo imam,« je dejal z bridkim smehom na ustnicah, »včeraj setn izgubil pri ruleti stotisoč frankov in sem v enakem položaju kakor takrat v klubu in bi vam bil zelo hvaležen, Čc bi mi hoteli danes posoditi onih tisoč funtov, katere ste mi takrat ponudili«. Ko je to govoril, so žarele na njegovem licu rdeče rože tuberkuloze. Ko je dobil denar, Pavel Frank: Hoilmannove pripovedke >Tepec'< si je mislil do' tor Otmar llift »da /c večkrat nisem izrabil k,po prilike in sedel \ operi na sede/ gledališkega zdravnika. On jo strašno vesel, ee more dobiti namestnika in ima sam prost večer. Jaz pa naravnost uživam. Bog vodi, koliko časa >e nisem bil v operi in kolikokrat sem si jo zaželel —- pa je skoro nemogočo na pošteu način postati lastnik oporno vstopnico, ker je znano, da navaden zdravili pri svojih skromnih razmerah pač no more zmagati takih vsot in drugič ...bi so pripetilo če bi vstopnico plačal, »la me sredi drugega dejanja morda pokličejo k paoijontu nekam v mesto. Ko sem bil še študent, takrat jo bila druga. Večer /a večerom som bil v operi. Seveda na četrti galeriji, stojišče. Pred menoj jo vodno stala majhna bloiidinka, ki je bila livala-bogu tako majhna, da sem komo.lno glodal in vso videl preko njene glavo. Bog ji daj zdravje, njej in njenim kratkim telesnim oVelnostimk »čisto zabavna predstava,* jo mrmral doktor, ko je Offenbaellovu glasba šumela okrog njegovih ušes. Glasba, ki je taka, da hi mogla priklicati duhove. Prisluškoval jo brnenju čudovito uglašenih zvončkov, ki so nekako ves zrak prepajali fr svojimi srebrnimi glaski in mislil je. da jih Čuje samo 011. »Zakaj neki ima ta opera zgolj trojo dejanj in no potili, šestih ali sedmih? čemu so bili neki libretisti tako skromni in niso globlje proniknili v Hoffinaniiovo pravljično zakladnico? Zakaj so izpustili krasnega arhivarja Find-borsta, zakaj niso omenili njegovega zlatega piskrčka. njegovih l jubezn ih ih hčerk in sladke kaoico. Kje je Zahes in kje mojster Martin?« Antonij« je pel« svojo čarobno pesem. Teti«j jo začutil doktor llift, da se ga je nekdo prav narahlo dotaknil /a ramo. Huda slutnja ga je obšla. Bil je ves potopljen v glasbo, kakor da bi plaval v njej. lu je sklenil, da sc ne bo ganil. Pa ga je koj nato še bolj dregnilo. Torej no pomaga nič. ln so jo obrnil nazaj. Ugledal je biljoterj«, ki je stal za njim v rjavi, z zlatom obrobljeni suknji. Ta je mignil zdravniku, naj vstane in je )x> prstih odšel proti vratom. Doktor Hift jo začutil vbodljaj pri srcu. Zelo rad bč bil ostal pri predtavi. Godiva jo plavala za njim. Pri tem pa so škripali čevlji, morda njegovi, morda biljeterjevi. Zdravnik jo na tihem zaklel in se jo sramoval jeznih obrazov. ki so se ozrli za njim. ki jih je pri poslušanju zmotil. Končno jo prišel do izhoda in je pregrinjalo spustil /a seboj. Vzdihnil jo in so je skušal potolaži.i s tem, da je bil vsaj nekaj časa zastonj \ glodaliisču. Sicer bi bil pa najrajši doktorja Mi rak la posla] k pacijentu, ki ga je tako na-lepeni oropal tejia užitka. Končno pn si je mislil, da gre morda samo za kakega posetnika gledališča, ki 11111 je prišlo nekoliko slabo in da se 11111 bo mogoče čimprej vrniti k predstavi. Ko pa je zagledal bledo hiljeterjevo lice, ki je bilo kakor izsesano i.11 ko je ta odprl brezzoba usta. se jc doktor ustrašil. Strašno, si je dejal, mož spada sam v bolnico. jLnko\a ulica šestnajst.* jo dejal bil jeter s praznim, čudno mrtvim glasom. Telefonirali so od tam,« je dodal hripavo. ^Hvala.< je zanirmral zdravnik. I11 je bilo konec lepih sanj. Torej ne gre za josetnika gledališča. Treba je v mesto. >Lukova ulica... Kje bi neki bila?« A šestem okraju.« Grozno! Tako daleč! Kdo pa je tam bolan?« Svetnik Somu*. Doktor si je neaj nakracal v holežnico. Za njim je valovala komaj slišna godba opere. Strašno. Če bi mu bil pred leti. ko jc bil še študent, kdo rekel, naj opero pred koncem zapusti, hej! še cesarja bi nc bal ubogal! Pa ti pride nekak svetnik! Doktor je postal žalosten. Dal je biljeterju nekaj napitnine in je stekel po stopnjieah navzdol. Zunaj je snežilo. Cestna železnica je bila prenapolnjena. Doktor je z eno mko tiščal torbico z instrumenti k sobi, t drugo sc je pa držul mrzle kovinske ograje. Ko je bil že blizu cilja, jo skočil z voz«, krenil v stransko ulico in kmalu dospel v Lukovo ulico, kjer jo končno našel številko Šestnajsto. Poslopje je bilo med modernimi hišami starinsko, črno, večnadstropno in doktor so je čudoma začudiil, ko jo ugledal v pritličju nekako trgovino, ki jo bil« navzlic pozni uri Se odprta. Temo so rezali \ ulici samo r meni žarki, ki so padali skozi okna te trgovine. Pač delovni ljudje, si je mislil. Pn so so v rut« odprla in človek, napravljen kakor žid, je doktorja vabil notri. »Nimam Času,« so je branil zdravnik. Oglejte si vendar mojo robo, gospod! Vsuj zu kipec si opite notri!« »Kuj jki prodajate?« Nagrobne križe.« Sredi lokala jo visela od stropu potrolojska svetiljka in obsvetljovaln množico starinskih, zarjavelih nagrobnih križev. Nekateri so bili vtaknjoni \ napol ra/padle kamen Ho kocke, drugi so bili skrivi jeni. nekaterih se je še prst držala. Doktor se jo, hitro odločen, obrnil na poti, zapustil .rgovino in stopil v temno vežo. Potom so jo vzpenjal jk> ovkem. obrabljenem in vega-steni stopnjišeu in jo pri vsakih vratih prižgal žveplenko tor iskal napisnih tablic. Končno, v tretjem nadstropju, ko jo skoro pndel in bi so bil kmalu ubil. je našel majhen emujost ščitek na v nitih in razbral z njega idile pisarniškega svetnika Soinusa. Potegnil je za zvonilo in vrata so so odprla. Doktor llift,« je dejal. Pred njim - stal majhen mož v čudovitem kostumu. Imel ,10 ozko sive jahalne lihičc, nekak starinski frak. okrog vratu pa široko črno šenpo. Njegova glava je bila gladka in povsem gola. brk iu brade ni imel. na nosu mu jo sedel ščipnlnik z okroglimi stekli. Mož si- jo priklonil, si zdravnika natančno ogledal in za njim skrbmi zaprl vrata. »Gre namreč za mojo hčer Angeliiko,« je rekel s tenkim glaskom. »Nocoj so ima revicu zaročiti, moja edink«, i>a jo že nekaj dni mrzlica trese in tudi razno prikazni ima.« Ali bi mogel videti mlado damo?« je vpraša! doktor. Samo trenotek,« jo dejal oče. Ravnokar je zapustila posteljo,« »To pa nikakor ni bilo pravic »A stala jo zato. da ne bi motila praznovanja. Zbralo se nas je namreč nekaj dobrih prijateljev, izbran krog...« » Tega bi 110 bili smeli dopustiti...« ■ Upajmo. da dekletu to ni škodilo!« N« vsak način je treba, da si ]xicijentko takoj ogledam.« Pisarniški svetnik jc odprl neka vratu. Sredi sobe je stala ovalna, belo pogrnjena miza. Množica sveč v visokih in tenkih svečnikih je razprejal« milo svetlobo |>o sobi. Okrog mize so sedeli gostje, katerih pogledi so bili radovedno uprti v prišleca. INvktor llift kar očem iti mogel verjeti. Bilo 11111 jo, kakor da jc prišel v panoptikum ali pa v kabinet voščenih figur. Same kakor stolpi visoke frizure, obleke starodavnih mod, obrazi, kakor da so so zbudili iz davno prošlih časov. Dišalo je po lavendlu, topceem se vosku in pa razpadanju. ■Dovolite, da vam predstavim...« se jc oglasil pisarniški svetnik poleg njega, »Plemeniti gospod Angermayer, baronica plemenita West, ravnatel j \Veinhirzel... moja hči Ange-lika ...« Ta dama jc vaša hčerka?« je vprašal doktor, ugleda vsi žensko osebo ob sredi mize, napravljeno v rokokojsko krinolino z modrimi rožami in niieninii trakovi. ■Da,« je dejal oče. .Gospod polog nje je ženili, gospod K1110I Marija AViesenberger...« Doktor llift pa jc že pristopil h gospodični Angel tki Soniusovi in se ji je zastrmel v obraz. Iz svečnika jo vzel svečo in posvetil ženski v obličje. ?v odela leč jo namreč opazil na njenem obrazu rdeče, črnkaste pege in nabrekle trepalnice. Azijska kuga! »Za božjo sveto voljo... je vzkliknil zdravnik. je pohlepno skočil nazaj v igralno dvorano, lord pa je olajšan vzdihnil. Kakor da se mu je skala odvalila od srca. Tisti dan na vsej Cote d'Azure ni bilo srečnejšega človeka, kakor ie bil lord. Drugi dan je vedel ves svet, da je jetični mož pridobil ponoči neverjetno bogastvo pri ruleti. Lord ga jc srečal drugi dan na bregu, pa ga skoro spoznal ni več. Kar pomladil se je bil ponoči. Kakor osvajač sveta je korakal med lepimi damami po obrežju. »Vaš tisočak, lord, mi jc prinesel bogastvo je hitel, »takšno bogastvo, da lahko plačam vse svoje dolgove — že deset lel, odkar igrani, nisem nikoli dobil — in pa še vaše posestvo lahko kupim za ceno, katero boste rekli . Predrznost je lorda razburila. »Moje posestvo ni na prodaj, gospod, je je dejal, »tisti tisočak pa dajte rajši ubožcem v Nizzi, jaz ga nočem nazaj«. Lord vso noč ni spal Strašne vizije so ga mučile. Vedno je videl pred seboj skrivnostnega moža s kožuhom. Po cele dneve je bil tako nerazpoložen, da je bil sebi in drugim v breme. Jedel in spal ni skoro nič in nekega dne je mirni in pošteni lord v navalu jeze strgal lady Ingeborgovi ogrlico z vrata in jo poteptal z nogami. Lady Ingeborg je drugi dan brez sledu izginila. Vsak človek je vedel, s kom. Bila je najlepša ženska v vsem Monte Carlu, oni je-tičnik pa največji bogataš v vsem Monte Carlu. Lord pa si je radi tistih tisoč funtov, ogrlice in lady Ingeborgove nakopal močno nevrate-nijo. Predal je vse svoje imetje in postal menih v nekem samostanu blizu Florence. Svet se mu je zagabil do dna in spoznal je proklestvo zlata hudičevega. Došla |e nova pošillha razne kuhinjske posode v razni prvovrstni kvaliteti do največjih velikosti in po najnlljib cenah. Oglojto si bogato zalogo pri tvrdki z železnino STANKO FLORJANClC Lfubimntt sv. Petra cesta SS »Morda bi se radi preiskave jkmIhH v sosednjo sobo,« je vljudno dejal pisarniški svetnik. »Preiskava je žo končana,« jc dejal zdravnik ostro, skoro razdraženo. »Dovolj sem videl, da morem reči, da sle ne samo pocijentku nego vsi navzoči v grozni nevarnosti ia življenje!« »To bo najbrž šal«, gospod doktor,« je dejal svetnik, neverjetno so smehljajoč. »Rotim vos, verjemite mi krvavo!« je vpil doktor. »Vaš« hč.i, mora takoj iz hiše!« »Oho,« je dejal gosjKid knrol Marij« Wie-»citberger. >še ua misel mi 110 pride,« je izjavilo dekle rti jKiložilo roko okrog ženinovog« vratu. »Zakaj p« vendar?« je vprašuj svetnik. »Ker ima nevarno, ualezljivo bolezen...« ■ Tu je- dobra,« so jo zuroliotal ravnatelj. »Ja/. se ničesar ne bojim,« jo dejal ženin in poljubil nevesto na nabreklo ustnice. »Stojte, nesrečnež,« jo vpil zdravnik. »To je smrt!« »Kaj bi se neki bali,« se je smejul gospod plemeniti Aiigcrniuyer. »Posvaril sem vas. gospod«,« jo vzdihoval zel ravnik. Sicer pa odklanjam vso odgovor-nost...« I11 jc družbi obrnil hrbet. »Kuj žo mislite oditi?« je vprašal gospodar. »Ostanite vendar šo malo pri nas.« »Kozarec vina zu gospoda doktorja,« je rekla Angelika. Nu zidu so je sprožilo ura z godbo. Več ionov je zraven žo manjkalo. »Koliko sem vam dolžan?« je iV.praševfll svetnik. Doktor llift ni odgovoril. Planil jc i/ sobe kakor nor in tekel po stopnjieah navzdol. Ulica jo bil« temna kakor mrtvaška rakov. Tudi trgovina z grobnimi križi je bil« že za prta. Doktorju jo bilo žal. da ni bil bolj energičen. Kakor hude sanje se 11111 je vrtilo v glavi. Zmašil je roki v žepe plašča in začel teči. Mod potjo je moral par,krat počivati, ker se ga jo lotila močna utrujenost Skušnjave, da bi skočil v kavarno in se okrepil, se je ubranil Niti minuto, niti sekunde ni smel zamuditi. Pridrvel je h komisarju Joštu Svihnlu in mu po vseh uradnih predpisih javil, kar je dognal. »Ježcš nu,« je hitel komisar. »Lepa reč to. Pa sredi noči kaj takšnega!« Takoj, na mestu je treba vse potrebno ukreniti.« »Seveda bolno ukrenili, kajpak. Tod« nemara je vsaj do jutru še čas« za ukrepanje...« »Niti minute ne smemo izgubiti.« Doktor llift se je obrnil na nižjega uradnika. Ta v telefonski knjigi ni našel Soinusa in tudi v adresarju ni bilo njegovega imena. Doktor Hift je prebil vso noč nu policiji Tako je bil razburjen, da mu niti 1111 misli na bilo. da bi šel domov. Saj tudi doma ne bi mogel zaspati. Pričakal je jutra in se je podal z bolniškim vozom v Lukovo ulico. Voznik nikakor ni mogel najti številke šestnajst. Našel je številko štirinajst, poleg nje je bila pn takoj osemnajsta. Šestnajste nikjer v vsej ulici. To je bilo .jasno kakor beli dan. Doktor llift je imel strašen glavobol, pa jc le krotil bolečino in skočil z voza. Stal je in strah ga je bilo. A ozuik je čakal. Tam je bila številka štirinajst, tam osemnajst. Obe hiši z bedastimi zidci in nasemarje-niuii okni v stilu devetdesetih let. številk« šestnajst jc manjkala. Tudi trgovine z nagrobnimi križi ni bile nikjer. Doktor je stopil v hišo številka štirinajst in vprašal vratarja, kjer naj bi bila številke Šestnajst. »Jo sploh ni,* je dejal ta. »Gotovo ste se zmoti li.* »Čisto nemogoče! Saj sem bil nocoj sam tamkaj?« »Kje da je gospod bil?* je vprašal vrata-, in vzel pipo iz ust, kakor je važnost trenotke zahtevala. »I, v tretjem nadstropju hiše številka šestnajst, Lukova ulica! Pisarniški svetnik So 111 us ...« »ln o tem bi hoteli prepričati mene, ki sen že dvanajst let tu za hišnika?« »Ponavljam še enkrat...« »Pa obrni,1110, če je tuko,« je menil voz ni 1 pomirjevalno. »Temule se sanja, čeprav ima oči odprte Nemara je jia pijan,« je rekel hišnik in se iz-guiblil v vežo. V vozu je dobil doktor Hift močan napad mrzlice. Na lastno željo so ga spravili potem v epi-demijsko bolnico, kjer jc peti dan nato uniTl. Zdravniki so ugotovili najprej fiksne ideje, polein pa vnetje možganov. — O, te Hoffmannove pripovedke ! Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 30 (v lastnem posioplo) Obrestovanja vlog, nakup ln proda!« vsako vrstnih vrednostnih oapirlev, deviz in valut borzna naročila, predulmi in krediti vsake vrste, eskontni in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzojavke: Kredit Uubilana Tli. ZD4D 2157 2548: interurban 270G. 7Mfi Marija H6tzel: Prigode dveh Kitajčkov i. Kitajska razbojniška džunka »Hajduke je leno križarila po Tihem oceanu. Čakala je prilike, da zopet napade in oropa kako manjšo ladjo, ki nima veliko posadke, zato pa temveč dragocenega tovora. Pripekajoče solnce je pregnalo mornarje k krova. Le straža in krmar sta vršila svoje posle. Kapetan Lo-Pin, poglavar Hajduka«, si je tudi privoščil urico počitka. Bil je zelo krut mož in je neusmiljeno kaznoval vsak najmanjši pregrešek. Moštvo so ga je balo kukor živega vraga in io pokorno izpolnjevalo njegova po velja. Krik in vik nesrečnih žrtev je dečka vedno tako presunil, da sta si z obema rokama zatisnila ušesa, glavo pa zarila med vrvi in se v groznih duševnih mukali niti ganili nisla upala. Kitajčka sta imela silno rahločutno in mehko srce. Ta dan sla se nemoteno pogovarjala v skritem kotu. »Poglej, kaj Imam,« jc zašepelal kuharjev sin in izvlekel daljnogled. :.S leni bova lahko opazovala vse obzorje iu morda se bo vendarle kdaj našla prilika, d« pobegneva.« -In jaz,« je dejal Vu-Pai, »jaz imam ludi neka]. Očelov nož sem našel in tale vžigalnik.« v Vse to nama bo morda še zelo koristilo,« se je razveselil Vu-Pin. Koj nato je pritajeno vzkliknil. Daleč na obzorju se je prikazal oblaček dima. Deček je nameril daljnogled v ono smer in stisnil Vu-Paiu roko. Spogledala sta se in tesno objela. Potem sta jadrno stekla na drugo stran ludje, kjer so viseli rešilni pasovi in v mrzlični naglici vzela vsak po enega. Medtem se je oblaček dima v daljavi vidno večal in kmalu sta mogla s prostim očesom opaziti, kako se jima približuje neznan parnik. — Le še malo časa in tako blizu bo, da ga bosta mogla doseči s plavanjem ... Trepetajo sta pričakovala tega trenutka. Toda tudi straža je opazila tujo ladjo jin dala znamenje krmarju. »Hajduk« se je takoj obrnil v drugo smer, kajti čez dau se je vedno previdno ognil tujim ladjam. Le v temnih nočeh je posadka vršila svoje roparsko delo. 4. V tej uri počitka sta se priplazila neopa ženo na krov dva dečka-Kitajčka. Sedla sta v skrit kot in se jela tiho pogovarjati. Večji deček je bil sin kuharja in se je imenoval Vu-Pin, drugi, nekoliko manjši in šibkejše rasti, je bil sin kapetana po imenu Vu-Pai. Bila sta nerazdružljiva prijatelja na piratskem trojamborniku. Nista poznala svojih mamic in tudi ne kopne zemlje. Neizmerno morje je bila njiju j domovina. Oba bi se morala izučiti poklica ; svojih očetov. Zato ni bilo kapetanu všeč, da se je mali Vu-Pai družil s kuharjevim sinom. : Kadar ju je zalotil, ju je ves srdit napodil narazen. Toda to dečka ni motilo. Sestajala sta se v urah, ko je na »Hajduku« vse počivalo. Tedaj sta kovala načrte, kako bi pobegnila s te grozne ladje. S trepetom sta čakala vsake noči, s strahom gledala, kako je spustil »Hajduk« čolne, v katere so kakor mačke poskakali mornar ji-ropar ji. S skoro neslišnimi udarci vesel so prislonili čolne ob tujo ladjo in splezali na krov. Presenečili so nič hudega sluteče moštvo in pomorili vse, kar jim je prišlo pod roko. Nato so oplenili vse, kar je bilo dragocenega na ladji, neporabne reči pa z ladjo vred zažgali In potopili. 3. Up malih dečkov, da pobegneta, se je zopet izjalovil. Parnik se je pričel vidno manjšati. Že večkrat so jima bile ua tak način uničene vse nade. Fantičev se je polotil obup. Bridke solze so se jima udrle po licih. Vu-Pin se je mahoma odločil, da bo kljub vsemu skušal pobegniti, pa če ga stane življenje. Va-Pai je bil lakoj pripravljen, da ga spremlja. Neopaženo sta se splazila na spodnji konec ladje. Povzpela sta s,e na zadnji jambor in se z njega drug za drugim spustila v mrzle morske valove. Napela sta vse svoje mlade sile in pričela plavati v smer, kamor je bil izginil parnik. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) Škrat in netopir Zvečer, ko luna privesla na belih jadrih vrh neba, poda so škratec Golimi tja k cvetni vili vasovat. A tam za streho vsak večer preži na njiju netopir, ki škratu rad bi plašček ukral, mladičem svojim s njim postlal. To sraka bila je zaznala, vse škratu brž izklepetala. »Jaz mu pokažem, kdo je tiči -si misli škrat, ne reče nič. In kar na lepem sredi trat postelje si in leže spat, pokrije s plaščkom si glavo — in že smrči, pa še kako! »Zdaj plašč mu vzamem, ni hudir, -si misli zviti netopir. A komaj k zemlji se spusti — že škratec čvrsto ga drži. Priveže ga na vrbico in da mu dve nu grbico ... Leteči klobuk To vam je bilo veselja pri teti Meti! Dve gospodični sta svirali glasovir in ko so ju začeli boleti prsti, sta nehali. Najbolj je bil vesel tega mali Jurček Murček, ki je bil ludi deležen tega veselja pri teti Meti. Ves čas ni prišel niti do besede, kaj še, da bi pokazal svoje zmožnosti. Zato je bil na moč vesel, da sta gospodični nehali svlrati na glasovir. Ves večer je sedel pri stricu Maticu tih in miren. Pa se je oglasil stric Matic: »No Jurček Murček, sedaj nam pa li pokaži, kaj znaš k In se je oglasila še mamica: »Jurček je še majhen, saj še ničesar ne zna.« Jurčku se je lo za malo zdelo in ni mamico nič kaj prijazno pogledal, ko je dejal: iSeveda znam!« Mislil pa si je, samo puste naj mi, da jim pokažem. In je bil Še očka za to, pa slric Matic, pa teta Meta, pa oni dve gospodični, ki sta glasovir igrali tako dolgo, da so ju prsti začeli bo- leti, in še drugi. In tako je mamica ostala v manjšini. »No sedaj nam pa pokaži, kaj vse znaš!« so mu dejali vsi skupaj. Poglejte, ta inoj klobuk zna leteti!« Moško jih je pogledal in res, vsi so ga naenkrat začeli spoštljivo gledati. Jurček Murček si je mislil, lo je dober začetek in je odprl vrata sosednje sobe ter povedal gostom, da ta soba nima drugih vrat. Nato je sedel na stol, ki je bil ravno na sredi sobe in pozval vse goste, da so stopili v sobo kot priče. Sedaj vidite ta klobuk na moji glavi. Klobuk pa bo skočil z moje glave na onole vazo, tain-le. Napravim pa to lahko samo v mraku in ko no bo v sobi nikogar drugega razen mene. Zato pojdile vsi ven iz sobe, poli rej pa ugasnite luč in me nato zaprite v sobo. Počakajte še malo! Predvsem pa se morale še prepričati, da se jaz ne bom premaknil niti za milimeter. Zato mi postavite pod noge papir in mi očrtajte stopala. Če se bodo moje nogo kaj premaknile, se bo to takoj poznalo na papirju.« Očka je od nekod privlekel papir, stric Matice je prijel za svinčnik in orisal Jurčkovo stopalo na papir. Nato je Jurček zapovedal: Ugasnite luč!« Ko so izvršili to povelje, se je iz teme oglasil Jurček Murček: Sedaj pa pojdite ven iz sobe in me pustile samega.« (lostje so tudi to povelje izvršili, samo mamica se je nekam čemerno držala. Ko pa je videla; da njenega Jurčka vsi tako ubogajo, sc ji je pa kar dobro zdelo. Komaj so gostje zaprli vrata, se je že oglasil iz sobe Jurček: Odprite! Stopite notri!« Jadrno so odprli vrata in prižgali luč. In res, glej ga čarodeja — klobuk je čepel na vazi. In so še pogledali Jurčkove noge. Pa so res ostale na istem mestu, kakor so bile prej. Gostje so se vsi začudili. Atek pa je ponosno pogledal svojega sinčka Jurčka Murčka in še mamici se je neznansko dobro zdelo. Le stric Matic se je nekam čudno smejal in brž posadil Jurčka k sebi na koleno. Iu so se gostje čudili in čudili in Jurčku je lezel obraz na smeh. In so gu gostje tako dolgo moledovali, da jim je povedal, kako in kaj je s to čarovnijo: »No, saj ni to taka čarovnija. Ko ste vi ugasnili luč in zaklenili vrata, sem jaz odnesel klobuk na vazo. N.ito sem sedel zopet na stol in potegnil i/, žepa nov papir. Prijel sem za svinčnik in lepo še enkrat očrtal svoje noge. To je vsa čarovnija.« Gostje so se začeli grozansko smejati, še cclo mamica se je smejala. Samo stric Matic, se ni smejal, ampak pobožal je Jurčka Murčka po licu in mu porinil v usta sladko torto. Stric Matic je že vedel, kako iu kaj... Razmc zanimivosti Otroški avtomobili Neka angleška tovarna za avtomobile je začela izdelovati majhne lične avtomobile za otroke od 10. do 15. leta. V Ameriki slane tak avtomobil 400 dolarjev — to je v naši vrednosti okoli 20.000 Din. Avtomobilčki so se takoj udomačili. Meseca julija je tovarna prodala 3000 takih otroških avtomobilov. Na avtomobilu je prostora za tri otroke. Imenitno bi bilo, kajne, otroci, če bi tudi vam kupil očka tale avtomobil. Ilcj, ali bi se I postavili, ko bi sc križem-kražem po beli Ljub-ljain in po deželi vozili okrog! Kdo se je potopii najgloblje v morje? Znano vam bo, otroci, da se nekateri mornarji v posebni obleki spustijo v morje in iščejo dragocenosti v potopljenih ladjah, ali pa preiskujejo, kakšne doslej še neznane rastline in ribe živijo v globočini morja. Vendar pa se ti potapljači niso mogli doslej potopiti globlje od 100 metrov. Neki amerikanski učenjak pa je nedavno /.gradil poseben jeklen balon in se spustil v njem 440 metrov globoko v morje. To jp dozdaj največja globočina, ki jo jc kdo v morju dosegel. Omenjeni profesor bo zdaj napisni zanimive reči o tej izredni morski globini. 9. Kdo od vas, otroci, bi najrajši dobil od Kotiftkovega strička v dar lepega lesenega konjička? Imena onih hrihtnih glavic, ki bodo pravilno rešil« vseli teh ilevet čudnih ugank, pridejo v poštev za lepo nagrado. Nagrajencu bo določil žreb. Rešitve pošljite najkasneje do petka 26. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Ima prav. Mama: »Jožek, kaj bo pa Franček rekel, ker si mu pojedel večji kos potice? On je vendar starejši in večji od tebe.« Jožek: »Prav zato nui ni treba večjega kosa. On je pojedel že mnogo več police kot jaz!« Če zdravnik pohvali..-. Po dolgem prigovarjanju je zdravnik pripravil Janezka do tega, da mu je pokazal jezik. »Tako je lepo,« ga je pohvalil. Ko pa je naslednjega dne šel zdravnik inimo hiše Janezkovili staršev, je videl tropo otrok, ki so mu kazali jezike. »Kaj to pomeni?'' je jezno zaklical zdravnik. jKer iako radi gledate jezike, pa vam jih kažemo!« se je odrezal navihani Janezek. Če se ponoči bliska in grmi. Zaradi strašnega bliskanja in grmenja s« je Anica sredi noči prebudila in s plašnim glasom poklicala mamo. Mama: »Kaj pa hočeš?« Anica: »V tvojo posteljo hočem.« Mama: »I, lej jo, zakaj pa?« Anica: -Zato, ker se v moji bliska in grmi.« Čudni potnici. Nedavno sta se peljali po železnici v živinskem vagonu v posebnem zaboju dve goski. Na zaboju je visela tablica z napisom: »Cenjeni gospod! Midve sva iz neke vasi na Češkem in potujeva v Ljubljano. Prosiva, vlijte nama nekoliko vode v korito, ker sva žejni! — Hvala lepa!« Na krivih potih — ali na hruški? Jožek in Nacek sta skrivaj splezala na žup-nikovo hruško ter sc do mile volje najedla zrelega sadu. Gospod župnik pa ju je od daleč opazoval in ju ustavil na cesti, ko sta hotelf domov. > Ali nista bila ua krivih potih?« ju je k a rajoče pobaral. »Ne, na hruški!« mu je odgovoril Janezek Čudne uganke 1. Ali je res, da ni šc nikoli, kar svet stoji, dva dni skupaj deževalo? 2. Koliko je na svetu otrok, ki nikoli svoje mame nc ujezijo? 3. Kateri najbolj znani vam striček nima brade? 4. Kateri Človek ne vidi več, ne sliši več, ne misli, ne govori in se ne gane in se ne bo ganil več do konca dni? 5. Vsak dan in vsak večer zapoje kakor kukavica po vsej naši domovini.— in vendar ni kukavica. Kdo je poleni ta čudna ptica? 6. Kakšen jc volk tedaj, ko uiu ne diši nobeno meso več? 7. Koliko je na svotu muli, ki glasno kakor 1'ožganfev oča kihajo in kažljajo? S. V Ljubljani živi pajek, ki ne zna plesti mreže in ne mara mu S je krvi, nego nad vse rad jo ocvrte piške in ajdove žgance ter spretno stare čevlje krpati zna. — Kdo je to? 92. Dragi Kolilkov strilek! Vsako nedeljo prebiram Tvoj količek v »Sloveneti«, pa nikoli se nihče ne oglasi iz Maribora. To izgleda ravno tako, Irakor da bi bili Mariborčani brez šolark. Da pa boš vedel, da je v Maribora dosti učenk, Ti pišem jaz najftrej. Kmalu pa boš dobivat iz Maribora največ pisem. Zelo se mi dopade pravljica, o »Ptičku : dvema kljunikoma«. Jaz čilam posebm radi lake povestice, ki imajo žalosten zečetek ir vesel konec. Če me ne boš vrgel v koš, Ti boni pitala še večkrat. Tc lepo pozdravlja N u š k a M a j h e n , učenka III. razr. mešč. šole v Mariboru. Odgovor: Draga Nuška! Ja, le kod imaš oči, punčka? Kdo je dejal, da se nihče ne oglasi iz Maribora? 2e nešteto pisemc sem objavil od Tvojih rojakov — na, Ti pa praviš, da se od lam nihče ne oglasi. V drugič si natakni očala, da pisemc iz Maribora ne boš prezrla! Povestice z žalostnim začetkom in veselim koncem imaš rada? Bom lo Tvojo željo sporočil Požgančevemu očetu. Oni znajo takšne povestice imenitno napisati. S o zadnjič eno takšno napisali, da sem jaz od Ijntr žalosti tri pehare solz poločil in od ljulega smeha — počil... Torej pozdravljena! Kotičkov striček. 93. Dragi Količkov slričekt Prvič se oglasim. Na moč sem radovedna, ako me boš, dragi striček, uvrstil med svoje kotičkarje. Dolgo časa sem ie gojila željo, da se enkrat oglasim, a do danes nisem imela ko-rajže. Mamica pravi, da se mi boš smejal'Jo z pa mislim, da boš s menoj prizanesljiv, ko boš spoznal, da sem še prav majhna. Te pozdravlja Angelca E rbu s, učenka lil. razreda v Ptuiii Odgovor: Draga Angelca! Da Ti dokažem, da sem s takimi drobnimi in majhnimii punčkami res na moč prizanesljiv. Te uvrstim kar koj med svoje kotičkarje. Ir se pri tem prav nič ne smejim, da boi redila. Nasprotno: jokam se, jokam, ker Ti na tako kralko in 'Zanimivo* pismo nit poštenega od~ govoriti ne morem in nc znam.,. Na svidenje! Kotičkov striček, Predsedstvo novega nemškega državnega zbora Čo sp hode .trkali starih parlamentarnih načel, da dobe posamomo sfrramlke po svoja številčni mofci mosta \ predsedstvu. ho predsedstvo jiemfckeigA dt^avnoga zbora taioftlo sestavljeno: Predsednik: Pavnl IjMmv. od sooialdemokratičnp stranko. 1. podpredsednik: dr. ftnobbels, Nsrbinski vodja narodnih sockvHshvv. s. jv*ipred>iedT.ik. Brast Thktm&nn.' predso.in.uk Kummistaftne strmke.. S. podpredsednik i ho mas Bsser, oesntrum. dosedanja 2. podpredsednik. Klubi Američank *e govorimo o ameriških ženah, mislimo "is žene in hčerke bogatih Američanov in sicer v onem smislu, kakor si mi Evropejca zamišljamo bogate Američane. Klubi ameriških žena izključujejo poj m o klubih naših žena. Kajti pri nas sploh ni takih klubov. Društva naših gospa so nekaj čisto drugega, zakaj pri teh društvih pride naj- ! bolj v poštev znani ženski talent. Naše gospe morda ne zaostajaj \ požrtvovalnosti za svojimi ameriškimi koleginjama. toda je nekaj drugega. v čemer jih nikakor ne morejo doseči- To je denar. Ameriška £ena ne razpolaga samo s svojim denarjem, ampak zelo rada seže tudi v žep svojega moža seveda). Kadar p n rede nase dame kako nabiralno akcijo, kaplajo le pare in dinarji. v Ameriki pa dolarji. Vsote, ki se naberejo v Ameriki na nabiralni akciji ameriških dam. hi povzročile brez dvoma vrtoglavost pri odbornicah kakega našega ženskega društva. Oglejmo si nekoliko domove ameriških ženskih klubov. Za primer vzemimo malo /gradbo ženskega društva v Davtonu. Tipična ameriška hiša 7, velikim balkonom. Stane tisoč dolarjev in je najcenejša zgradba ženskega kluba v Ameriki. Za nasprotje pa vzemimo dom ženskega društva v Ne\vyorku. ki ga upravlja znana dobrotiiica človeštva Annv Morgnn. Ta ogromna palača 7. 1250 sobami ne stane nič manj kakor (5,750.000 dolarjev. Razvoj teh luksuznih ženskih klubov v Ameriki knnikterizirn najbolj zanimiv slučaj v M.inuenpolisu. Lota 1920. jo bil ustanovljen Businens VVomons Club. Tedaj je štel 1300 članov. V nekaj letih jo narastlo število članic tako. da so jc moral dom razširiti. Članice so začele nabiralno akcijo iu že Potrto leto so Frtaučhu Gasil ma beseda llMski kralj Kristijan X. bo 2(3. septembra oohajal 00 letaiioo svojega ro.stva. zgradili še nadaljnja tri nadstropja. Istotam pa je še druci ženski klub in članice tega kluba so zelo ljubosumno gledale razvoj Rusi-nens NVomens kluba. Rekle so: Za nobeno ceno ne smemo za ostat i. Hitro so nabrale vsoto 300.000 dolarjev v svrho razširjenja kluba in še posebej 50.000 dolarjev za notranjo ureditev . Palmetto-club v Floridi je sestajal išče elite newyorške družbe. Toda impozantna zgradba toga kluba ni vš VAC" dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo ..EKONOM'' generalno zastopstvo za Dravsko banovino Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Dona b pa jest rad iz nim ena prou resna beseda spre-guvuru, če se u dal iz nim sploh resn guvort. Se vodo, fri-magat se jm pa tud ne sme, al pa de b men kej zameri. Jest sm liolt člouk, ke na morm jezika za zubmi držat, že zatu ne, ke jh nimam. Ena granata m jh je du frementa use vn zbila, .lezek je jia štantek ustou. Tu je čudn, a ne? .lest na vem, a ma ježek hI glnboke kurenine, a je jia iz buljšga materjala narjen kokr tube. Pa postim* ježek in tube, j\i puglojma kua m na src leži. Prou za prou m na src nč na leži, ampek u želodce. In tn jo Noža, al kokr so sama sebe titulira; Kurenčkova Neška. •les: na zastopni, kuku sa mogl uni, ko sa drgač t>ku hrihtn, de nkol lacga. ud te Neže, ko ni spred in zad nč, pa še kratke kikle nos, ud kar može za puplavlence udtrguieja. Ona scer prau, da je tu niu-dern. jest pa lc mislem, de ji je gnarja za štof zman-kal. De sa mogl ud te Nože u nhn Časupis not djat. Scer tn me.n nč mar ni, kua uni u nhn časupis «nv noja. Magar če cela Noža u Časupis zavijeja. lini sa gnspudar ml nhnga časopisa, pa je fertik Ampak tu jm jv» že loliks u ksiht puvem, de uja tu Jo enkat hritk ubžalval. lini so na veja, kašna je ta mrc.ina. Le muža nenga noj prašaja, on jm u že lej>o Slikice puvedu. Tisi ud češplnveh knedelnu še ni nč. Tku jm u še presojala, kokv .nen preseda in usakmn. kdur ma iz no za uprav«. Sej jesl nč na rečem. Moja navada sploh ni. do b druge lraša.m! Kene, kuku srna so du zdej med saba lepu zastupil. Zdej pa vem, de u prec kašn frdnis in pršou, ko jo ona tud zraun. Kua nas tu briga, če ona sojga muža namest iz čošplam, iz knofm trahlera. l^en jo uso glih. čc Neža sojmu može pu-šrekano drotštifle za kusiu prštima. Če s mož na u iz nim želodca pufrderbu, jest s ga tud na bom. Take štiklčko nej lo Noža zase prdrži in nej nek ar iz nim šo d nit oh M Kur na puhujšuje, do uja začele soje muie na ta \ ižs štrafvat in drai.ot. Ta nar bi me pa n neneh čečkarijah tu gifta. ko pran, de sm jest ona figa! A jo tu beseda za ena dama. ke kratke kikle nos? Ta beseda ja u še sprauda u kriminal, uja vidi. Tega jos! na um nkol jni7abu. Jest lako besede na puiira.ni kar tku dol, kokr nen mož knofe. Tu nej s le miši. če ma kurajža. nej šc puve, kašna figa sm jest. Fig je prou 7a prou več sort. Jest puznam tržaško figo. )»] take figv.. ke s jh utroc u špelore edn d ni grmi kažoja. in pa, no kojnske fige, ke sa pa zadno čase, ud kar mama autumubile, že bi rclka prkaz.n. Tuki pa tam se pa ic še kora urajma. Astn. če ma k ura jia. noj m kar nnraunast u ksiht puve, kašna figa sm jest, de um v Mu za ta prava figa energičn naslopt in puduzet pu t robno mere, kokr se pran. mm/ Najmočnejši čtovek Kričeči lepaki so vabili občinstvo: »Vsak večer izreden spored. Za navadne cene morete videti poleg ostalega izbranega sporeda še najmočnejše ga človeka sveta*. Vedno jc bik) polno zijal pred lepaki. Vsi so občudovali sliko človeka, ki jim jo jc kazal lepak. Kaka nmskulatura! ln med tem občudovanjem je prišel dan prve jircdstavc. Cirkus je bil poln najbolj pisanega občinstva. Bil jc pokrit z ncpremočljivo streho, ker je sploh ni imel. Najpreje so nastopili razni umetniki. Zvijali so sc po trapeci h in skakali čez konje. Nato so prišle na vrsto umetnice. Ko so te pokazale svojo umetnost, jc prišel na vrsto pes Tim, ki je znal misliti. In še druge take in podobne stvari. Občinstvo je bilo že nevoljno. Saj so vsi prišli gledat najmočnejšega človeka in lega nočejo pokazati. Končno pa je Ic stopil v areno gospod ravnatelj in z zvonkim glasom najavil: »Slavno občinstvo! Sedaj je na vrsti najimenitnejša točka našega sporeda. Najmočnejši človek sveta!' Odločil sem Ve da izplačam 10.000 dinarjev onemu, ki bi premagal najmočnejšega človeka sveta. Ni treba, da ga položi na hrbet, zadostuje samo, da ga prisili, da poklekne. Vsakdo lahko poskusi! Čaka vas 10.000 dinarjev!« Iz občinstva je stopil lepo raščen mesarski pomočnik. Oblekli so ga v dres rokoborbca in borba se je začela. Najmočnejši človek sveta jc stopil k svojemu nasprotniku in mu ponudil dc-snico. Mesar je zagrabil za roko, toda v istem trenutku se jc začul obupen krik. in mesar, ki jc hotel zaslužiti 10.000 dinarjev je brž zginil z arene. Dovolj mu jc bilo, da mu je najmočnejši človek sveta stisnil roko. Gospod ravnatelj je zopet povzel besedo: »Slavno občinstvo! Iščemo drugega resnejšega nasprotnika. Gosj*Kla, pomislite, 10.000 dinarjev.* Nekaj časa je vladala grobna tišina. Tedaj ie s stoiišča prikrevsalo slabotno človeče. Najmočnejši človek sveta je milostno pogledal nanj, mu šel nasproti, prijel ga je za hrbet in ga dvignil visoko v zrak. Nato ga je lepo nesel nazaj na stojišče. ž>c nekaj krepkih ljudi je poskušalo svojo srečo, toda nihče ni mogel ničesar opraviti, kaj še. da bi najmočnejšega človeka spravil na kolena. Minilo je že pol ure. Toda najmočnejši človek sveta jc še vedno stal nepremagan v areni in nobeden več ni hotel zaslužiti 10.000 dinarjev. Baš je hotel najmočnejši človek sveta zapustiti areno, ko sc nenadoma zasliši od nekje ženski glas. ki ni nič kaj prijazno zvenel: *Lopov! Končno sem te našla! Pred tremi meseci si mi ušel in sedaj hočeš biti najmočnejši človek svetal? No to bomo še videli!« Pri zadnjih besedah je bila že v areni. Najmočnejši človek sveta je videl, da se bliža nevarnost. Bil je tako iznenaden in neprijetno presenečen, da ni niti poskušal bežati. Žena je kar prhala od jeze. Najmočnejši človek sveta, njen mož, jo ie hotel jnmiriti, toda brez uspeha. 2ena je besnela: »Na kolenih mc moraš prositi odpuščanja!« In to se jc tudi zgodilo. Najmočnejši človek sveta je pokleknil in jo prosil odpuščanja... Najmočnejši človek sveta jc bil tako premagan. .. Premagala ga jc njegova žena in zaslužila 10.000 dinarjev... Veja, gespud urednik, jest sm aadnč, prec, ke «m tista figa u nliiiom časupise zaglodu, biu va u luf«. Glih kruli sm s u pržgana župca, ke ja mam jmnavad za fruštek, dmbiu, pa t zagledam tista figa notr u nhne.ni časupit*\ ne u župe, Kokr b me gad piču, tku sm skoč.u u Ift, vrgu tista žlica, ke etn ja zadnč na ribnšk razstau na vel ene j in o kupu, ke, pa ne vom zagvišn, kdu ja je narodu. Al ja je Ivano al jva Trošt. Gespud skulj vem, de ja ni narodu zatu, ke na zna žlic delal. Asln, vrgu sm lista žlica iz rok, uzeu ki u buk in letu kar liaraunast h dohtari, de uva djala Neža na tisi paragraf, ko ud fig guvari ' ' is u praon, uhladu. in ja spranln za en čas do se ji u ježek Pa jest mam žc smola, kamr se obrnem. Ko prlotim h la nar hI i žimi u dohtari in ni mou nč Idi, sm pršou proo na vrsta, »Ohol Kaj jo pa toho h men jvrnesl? A me nč \cč na puznaš?« jo reku, ko sm not stopu in m roka pumolu. s-Soj sva lila skp pr kumnani. Kar jo vojska menila, le še liisni vidu. Astn, kar ježek m pukai, pa t um proo puvedu, kua I tali.« »Mal znan so m zdeja,t sm ndguvum in ga dcboJ gledu, za kua b mu mogu ježek kazat. Če b že roku, de noj mu ga Noža pukaio, b že nč na reku. Ampak, do b mu ga mogli jest kazat, m j>a ni šlo u glava. Zatu sm kar naraunost rekn: >7,n kua b jm mogu jos! jozok jnikazat, ko m uisa nč narestr? Noža naj pukliSeja. (>na nej jm ga pu-kažo, ko ma tku douzga, <1o ja morm toiol ??ivlo il ega . < >A, tku! če mlisloš kerga tv^.et, pa nis prou pršou. Jest Idi sam zdraum. Če jm kej fali. Za paragrafe sa jia drgačn dohtari. Kar kola Čez cesta stop. )ia ga uš duhu.v .lest s,', lepu pusluvim, km čez oosta. Glih naspnit je blu sjiot na en hiš eneh deset tabl in na ush jo blu zajvisan »Dr.c. Eh, edn u že ta prau, sni s mislu in sm stojvu u veža. U vež pnv zel odam sjiot ena 1aWa z >Dr.<. Ko pridni 1104. fro skoč en gespud iz šjx>glam h men in me strese z-a rama: >Buh to žiu. Guslll Ud kot s pa li pršou, ke to Že tulk časa niam vidu. Skp s\a pr oai lmm-pani sleiila. pa me na prideš nč nbiskat. Asu Iblan? Jest sm žo mislu, do s umom, al ja u Amerika pupihu t .los! ga spet debel gledam in mal čudn so m je zdel. de b biu glih jest iz usm doli t ar jem pr en kumpani. >Nč me tku debel na glej. Na lašk front sva skp krompir pokla A so n^s nč na spon noš? Pa postim* siddasna. soj sma ja sit. A s pmesu kej vode iz ssha? če ja j\i nimaš, pa kar kola zad stop; t.le maš flašc-a. Uma proo vidi, j>r čim de sma.< Lej ga hirdimana! Spel sm ja pulornu. Ta dohtar se mende tud na paragrafe nč na zastop, ke če, de b mu voila kazu. Prmejš, tku sm biu jezen, do b mu ta narrajš tista flašc-a u ksiht vrgu. Amjvak kot vornk člonk, ko manira zastop. sili so raj nazaj držu. Pumolu sm mu tista flašoa pud nus in sm mu reku: »Gespud. tlela maja flašea, pa nej uni ta j>eni men voda pukaieja, jhiI ja um pa še jest nm.< Glih tku sm reku. sm šou. Ko sm pršou na cesta, me jo pa žo tulk jez-a menila, do nism tou \-eč dohtarju ukul iskal, ampak sni ja raj zaviu h dnlniatinco. de šo tista jeza dol puplahncm, kar ni ja je ud dohtarju čez ustni. A ni tku ta nar bi pamoln, kaj? »Oprostile, ali niste videli naše žoge?« »Ali morda mislite, da sem io požrl?« Poročilo o požaru. — ». ., Plamen je objemal vsa sosednja poslopja in le veliki požrtvovalnosti gasilcev se je zahvaliti, da se ni vnela brizgalna . . .« >Ali v resnici zahtevate 100 Din za konzultacijo, gosjiod doktor, ko je vendar ceda cesta od mene nalezla prehlajenje?« Brams. znani kritik glasbenih kompozicij, je dobil neki dan v oceno neko skladbo. Hitro je pregledal poslano delo in ko se je naslednji dan sestal z avtorjem, ga je ta vprašal: 'No, kako vam ugaja?« >Povejte mi no dragi prijatelj, kje ste kupili oni prekrasni notni papir!?< »Oče, ali bova šla v gozd?« »Kaj pa pravi barometer?« »Pet minut manjka do .spremenljivega'.« IZ TEHNIKE Dviganje potopljenih ladij V zadnjem Času jo »Slovenec« ie večkrat poročal, kako napredujejo Angleži pri dviganju nemških bojnih ladij, potopljenih pri Sc-npa Flow-u. Nemci so morali namreč koncem svetovne vojne izročili vse bojno ladje Angležem, ki ao prevzemali ladje v Sen pa Flow-u na Angleškem. Precej kapitanov pa njim zaupanih lAdij ni hotelo izročiti Angležem. Pač »o pripeljali svoje ladjo v Scapa Flow in tam izkrcali moštvo, nakar so vžgali mino, ki je raztrgala ladji dno in se z njo vrod potopili. Na ta način se jo potopil v Scapa Flovv-u precejšen del nemškega vojnega brodovja. Ker pa je vsaka, ludi potopljena ladja še vedno zelo veliko vredna, so začeli Angleži muditi nn lo, da bi lo potopljeno brodovje dvignili z morskega dna. To jo možno seveda le pri ladjah, ki ne leže pregloboko. Ker se je potopilo nekaj ladij zelo blizu obale, kjer morje še ni pregloboko, jo jasno, da so za dvig prišle v poštev. Z dosedanjimi najmodernejšimi potapljaškimi napravami je največja dosegljiva globina okrog 400 m. Praktično pa pridejo nekoliko manjše globino v pošlev. Seveda zahleva dviganje ladij ogromnih tehničnih predpriprav, veliko časa, dela in gmotnih aredstev. Zanimivo je, ogledati si vsa tehnična dela in predpriprave pri dviganju )>otopljene ladje: Navaden plavač doseže globino lo par metrov in vzlraja kvečjemu minulo pod vodo. Od mladosti vajeni Indijski iskalci biserov pa dosežejo globine do 80 m i.n vztrajajo pod vodo običajno 2—5 minut. Ostali pod vodo toliko časa brez zraka, je seveda silno naporno, kar ima Često slabe posledica. Tako je n. pr. znano, da umirajo vsi indijski potapljati jako mladi. Za uspešno delo pod vodno gladino je treba na vsak način opreme, ki omogoča dihanje in dovod zraka iznad morja. Taka potapljaška oprema obstoja iz nepremočljive gumijaste obleke, ki ima čez glavo kovinasto čelado z večjimi steklenimi okenci, skozi katera more potapljač, ogledovati teren okrog sebe. V neprodušno obleko mu potem dovajajo z ladje zrak po gumijasti cevi ali pa ima na hrbtu valj s komprimiranim kisikom, iz kalerega kisik počasi nhaja v notranjo«! obleke, odvišni ogljikov dioksid pn kemično veže avtomatično delujoča priprava. Potapljač je potei* še zvezan s telefonom z ladjo, tako da more vsak čas poročati matični ladji svoje želje in potrebe. Kdor je že kdaj sam plaval pod vodo na dno, je golovo hitro začutil pritisk vode. Če drugje ne, pa golovo v ušesih. Pri večjih globinah pa postaja ta pritisk silen in končno celo onemogoča dostop do večjih globin. Potapljaške obleke tega pritiska nikakor ne vzamejo nase, ampak ga prenesejo na potapljačevo telo oz. na zrak v notranjosti obleke in ta pritiska potem na potapljača. Če premislimo, pritiska na nas v višini morske gladine zrak s pritiskom ene atmosfere (približno 1 kg na kvadratni cenlimeler naše površine). Če se p« potapljamo v vodo, se pa za vsakfh 10 m globine poveča pritisk za 1 atmosfero na kvadratni centimeter. V globini 100 m bi torej znašal pritisk na kvadratni centimeler potapljačeve površine 11 atmosfer (10 atmosfer voda in eno atmosfero zrak). In prav zaradi tega pritiska more potapljač naporno delati v globini 40 m le dve do tri ure, pa najsi ima tudi najmodernejšo opremo. V globini 90 m zdrži lahko dve do tri ure pri zelo lahkem delu, v globini 120 m pa le par minut brez dela. Ako pa hoče doseči največjo globino 140 do 180 m, potem pa ne sme več vdihavati navadnega zraka, v katerem je 21% kisika in približno 79% katere potapljač tudi v najmodernejši potapljaški obleki ne more priti, potem spuste približno tam, kjer slutijo, da leži potopljena ladja, na dno potapljaški tank. Ta najprej rekognoscira »teren«. Na vrhu cilindra ima montirane mogočne reflektorje, ki razsvetljujejo temno dno. Upošievati moramo namreč, da do večjih globin dnevna svetloba sploh ne prodre, zato vlada na dnu večna tema. To črno dno pa razsvetli tank s svojimi reflektorji na krajše razdalje. Toliko Časa križari po dnu sem in tja, dokler ne najde iskane potopljene ladje. Osobje v zvonu pritrdi nato na spodnjem in zadnjem delu ladje avtomatično po en votel valj (bojo) na verigi. Spodnji konec verige pritrdijo na ladjo, na gornjem koncu pa je valj, ki zaradi vzgona splava na gladino morja. Na ta način se matična ladja lahko takoj orientira, kje in v kakšni smeri leži potopljena ladja. Ko je enkrat ugotovljena lega potopljene ladje, se pa začno šele glavne predpriprave za dviganje, ki trajajo po več tednov, včasih celo več mesecev. Ker se da teža ladje, ki jo hočejo dvigniti, vedno precej točno ugotoviti, se prav lahko izračuna, kolikšen vzgon bo potreben za dvig ladje. Potrebni vzgon se pa doseže na ta način, da 8e pritrdi ob ladjo na obeh straneh cela vrsta valjev, ki se napolnijo z zrakom. Vsak valj ima vzgon približno 100 Ion. Kolikorkrat po 100 Ion tehta ladja, toliko valjev je treba pritrditi ob ladjo, da jo dvignejo na morsko površino. Pri manjših ladjah polože navadno pod dnom ekrog ladje jeklene vrvi, na te pa pritrdijo vzdižne valje. Pri velikih ladjah pa to ne gre več, ker je treba mnogo preveč valjev in ladje tudi ne bi bilo mogoče dvigniti, ker bi gotovo zgubila v vodi ravnotežje in zdrkniia z vrvi nazaj v globino. Zato pa morajo pritrditi valje na drug način. Iz pclapl.jaškega zvona začno na eni strani vrtati v steno ladje velike luknje, eno poleg druge. To vrtanje se seveda vodi in regulira avtomatično iz zvona. Lukenj tudi ne vrtajo s nikakimi vrtalnimi napravami, ampak jih izžigajo z vodikokisikovlm plamenom, ki gori pri svoji silni temperaturi 4000 stopinj Celzija tudi v vodi in še poleg tega izžge luknjo v jekleno stranico ladje. Ko so luknje na obeh stranicah ladje narejene, se postavi matična ladja na površini morja v isto »mer kot leži potopljena na dnu, in sicer točno nad njo. Nato začno spuščati vzdigne valje v morje. Ti valji nimajo na spodujem koncu dna, pač pa zgoraj. So torej prav taki, kot poveznjen kozarec. Na vrhu imajo seveda ventil, skozi katerega uhaja zrak, da se morejo nato zaradi lastne teže potopili. V notranjosti valja, nekako v polovici višine, pa je pritrjen obroč, s katerega visita dva močna jeklena drogova, ki imata na koncu škripec. Z vsakega škripca pa visita dve močni verigi, na koncu vsake verige pa sta pritrjeni dve kljuki. Vsak valj ima torej osem kljuk Ko se valj potopi do dna, ee avtomatično zapre ventil vrh valja, iz potapljaškega zvona pa zataknejo vsako od osem kljuk v eno od izvrtanih lu- Za lovsko sezijo nudi puškama F. K. KAISER, Ljubljana Kongresni trg 9 nove vrsto lov. patrone znamke >R«, liasane z nemškim llasloch broziliinnim smodnikom iu v zalogi bodo »Gecot patroni z nemškim Rothvveilskim smodnikom duSIka, ampak mešanico, ki sestoji le iz 12% kisika. V tej maksimalni globini vzdrži le par minul brez aeia. Večje globine pa je mogoče doseči le s potapljaškim zvonom. Moderen potapljaški zvon je podoben vojnemu tanku. Po morskem dnu 6e giblje z verižnim kolesjem, prav tako kot tank. na to kolesje Je montiran jeklen cilinder, ki popolnoma vzdržuje slini pritisk vode, 1ako da vlada v notranjosti zvona normalni pritisk kot na morski gladini, torej pritisk 1 atmosfere. Seveda ne more nihče iz zvona ven. kadar je potopljen na dnu. kajti pritisk je mnogo prevelik. Vsa dela se zato vrše iz potaplja-škege zvona avtomatično, navadno na električni pogon. Zvon je seveda po dolgih in močnih verigah priklenjen na matično ladjo, ki lahko sledi gibanju zvona na dnu, saj je ves Čas zvezan po telefonskem vodu z ladjo. Če skušajo torej dvignili ladjo iz globine, do kerii. Nato začno na matični ladji črpati po cevi, ki jo je nastavil tank pod odprtino valja, zrak, ki uhaja tako v valj, iz katerega izpodriva vodo. Na ta način raste vzgon valja, ki se zato skuša dvigniti. Kljuke so pa zataknjene v luknje v stranici ladje in te za-drže val j tudi potem, ko je dobil polui vzgon 100 ton na dnu ob ladji. Tako prilrdi potapljaški zvon ob obeh straneh ladje celo vrsto dvižnih valjev. Kakor hitro presega vzgon vseh valjev, pritrjenih na ladjo, za malenkost njeno težo, se dvigne vse skupaj iz dna na površino. Vsakomur bo pa jasno, da trajajo te predpriprave zelo dolgo in da so stroški takega dviga naravnost ogromni. Ko pa .je ladja dvignjena do gladine, kjer se vzgon izravna na ta način, da višji deli ladje, ali valjev zastrle v zrak, ostane ladja v ravnotežju. Od tod jo potem zavleče matična ladja počasi v ladjedelnico, kjer jo začno popravljati. Inž. Abačič; Mineralna olja Benziti, petrolej in vazelin — kdo jih ne pozna? Kako so nastali, kako jih pridobivamo? Pridobivanje Vse troje spada med snovi, ki jih pridobivamo iz kamnenega cilja. Kauineno olje se nahaja v raz-ličnili globinah in različno starih plasteh zemeljske skorje, a skoraj vedno v bližini kamuene soli. Zato je tudi verjetno, da bo iskanje mineralnega otja na Majevici v Bosni (v bližini solarne Kreke) uspešno. Olje izvira iz zemlje včasih v mogočnih več 10 m visokih curkih samo po sebi. Večinoma ga pa dobivamo s tem, da navrtamo zemljo z razstre-ljevanjem in skozi železne cevi iz globin, ki dosegajo tudi 600 m. Včasih začne olje brizgati že med dedom in niso smrtne nesreče in nialerijalne zgube nit redkega. Včasih ga je treba črpati s strojem. Včasih teče vrelec le ]>ar ur, včasih desetletja. Tako dobljeno surovo mineralno olje je rjnvkasto-črna, gosta smrdeča tekočina. Dasi so mineralna olja v splošnem iste kemijske zmesi, se vendar razlikujejo po nekaterih sestavinah, tako da so n. pr. peneilvanska olja precej drugačna kakor ona iz Bakua ali ona iz Burme. V splošnem jih ločimo po tem, ali vsebujejo mnogo parafina (n. pr. (ga-licijska) ali mnogo asfalta (ameriška olja). Kako so nastala? Mišljenja so deljena. Najbolj verjetno je, da so nastala iz masti oziroma voskov, ki so bili izpostavljeni visokemu pritisku in visoki temperaturi. To domnevo potrjuje v laboralorju iz ribjih in drugih olj na ta način pridobljen umetni petrolej. Odkod pa one mašče oziroma voski? V nizkih sladkih in slanih vodah žive majhne živali in majhne rastline, ki se zelo hitro množe, a prav malo časa žive. Te mrtve snovi, ki vsebujejo mnogo masti, se nabirajo v velikih plasteh na dnu voda, kjer začno ;rohneti. Drugi trdijo, da so mineralna olja produkti trohnenja rib onih morja, ki so nekdaj pokrivala našo zemljo. Plasti teh mrtvih bitij je polagoma zemlja zasula in stvorila s tem pritisk. Kaj vsebujejo mineralna olja? Surovo mineralno olje ponekod direktno po-žgo, ne da bi ga čistili. Večinoma pa ločijo iz njega več različnih olj s tem, da ga segrevajo iu tekočine, ki prehlape pri različitih temperaturah, vsako zase ulove (destilacija). Te destilacijske produkte nato očistijo in iz njih zopet ločijo po različnih vreliščih različne snovi. Tako dobimo snov, ki (vre) prehlapeva do 150"C, surovi benzin a!'' nafta. Nafto očistimo in znova predestiliramo, da dobimo a) med 40—70 stopinj Celzija izhlapevajoči petroleunicter. Važno topilo v laboratoriju. V gospodinjstvu pa za čiščenje madežev na oblekah, b) nted 60—110 C prehla-pevajoči lahki benzin. Uporabljamo ga za luksuzne avtomobile, aeroplane in kemične pralnice (1 1 tehta 700 g. Vendar ni teža enega litra edino mero-dajna za presojanje benzina. Važna je velikost njegove hlapljivosti in dobro kemijsko očiščenje), e) težki bencin, vrelišče 100—150°C. rabimo ze tovorne avtomobile, stoječe motorje, za ekstrakcije masti itd. d) ligroin. vrelišče 100—180"C. Služi kot topilo za firneže in lake. 2. Svetilni petrolej, ki ga isto Sistimo, preden gre na trg. Važno zanj je, pri kateri temperaturi se vname, ker zavisi od tega njegova ognjevar-nost. Njegova uporaba je znan« 3. Hlapi iznad 800° C so pregosti za petrolej in preredki za mazalna olja. Zaradi tega jih ]>oku-rimo v motorjih posebuo v Diesel-ovih. Mnogokrat zvišamo z njimi svetilnost gorilnega plina, s tem, da jih razpršimo vanj ali pa izdelavamo iz njih plinska olja. Plinska olja so bila preje velike važnosti za tvornice, ki so ležale daleč od plinskih central, ker se dado poceni in lahko producirati. Danes jih je izpodrinila večinoma elektrika. Dobivajo se na ta način, da kapljajo ome.nje.ne frakcije mineralnega olja v zoreče železne posode. Pri tem se olja razkroje v plin, ki gori z zelo svetlo lučjo. 4. Mazalna olja, ki prehlapevajo nad 350"C. Od mazalnih olj zahtevamo, da se dobro primejo predmeta, da ne vsebujejo snovi, ki bi razjedale metal; da ne postajajo pri gotovi visoki temperaturi lahko tekoča (vodena); pri gotovi nizki tempera-tudi ne pretrda, da pri vrtenju ne o-llete; da se pri velikih pritiskih ne iztisnejo od predmeta; včasih, da so dobri izolatorji; da imajo visoko vnetišče itd. Skupno z mazalnimi olji dobivamo iz nekaterih mineralnih olj tudi trdni parafin. ki ga z ohlajevanjem in prešanjem izločimo iz mazalnih olj. Parafin je trda, vosku podobna masa, zato nam večkrat nadomešča vosek. Po čiščenju je bel, prosojen, brez duha in okusa. Kabimo ga za izoliranje kablov, za voščenje usnja in papirja. V Ameriki konzervirajo namizno sadje in jajca s tem, da jih provlečejo s tenko plastjo parafina. Največkrat ga rabimo za izdelovanje sveč. Mesto da bi oddesttlirali olja, ki vro nad 300 0 C, pokurimo včasih — posebno v Rusiji — vsa olja, ki so preostala po oddestiliranju petroleja. To goelo, temnorjavo olje zavemo mazut in je razpršeno v tenke kapljice in nato sežgano izborno kurivo za parne kotle. 5. Trdni destilacijski preostanek, to je, kar ne prehlapi več, je črna smola — umetni asfalt ali gudron. 1 njim lepimo premogov prah v brikete, delamo strešno lepenko; izoliramo v stavbah dele, ki so izpostavljeni vlagi i'd. Včasih izžgemo iz umetnega asfalta olja. da dobimo olja in kot glavni produkt — trdni ostanek — posebno dobri koks za elektrode v obločnieah. Naravni asfalt, ki se nahaja v naravi ponekod v celih jezerih, je nastal iz gostih mineralnih olj, ki so se zaradi kemičnega in fizikalnega vpliva zraka še bolj strdila. Naravni asfalt presega po svoji prožnosti in trdoti daleko umetni asfalt in je postal velike važnosti za asfaltiranje cest. V nekaterih (ameriških) mineralnih oljih se nahaja zelo cenjena snov vazelin. Pridobivamo ga na ta način, da od parimo hlapljiva olja od njega. Pri tem nam preostaja poltrda rumena masa — vazelin, ki je nikdar ne čistimo z deetilacijo, ker ji to škodi, temveč po možnosti z filtriranjem skozi čistilne in belilne plasti. Vazelin rabimo v apoteki za mazila, za mazanje strojev, za usnje itd. Vazelin presega vse živalske in rastlinske masti, ker se na zraku ne spreminja, ne postaja nikdar žaltav; ne vsebuje nikakih kislin in zato nikdar ne razjeda kovin. Zaradi teh njegovih odličnih lastnosti je popraševanje po vazelinu tako nu-rastlo, da so ga morali začeti umetno narejati. Umetni vazelin dobivajo na la način, da zmešajo trda in poltrda olja v takem razmerju, da ima zmes približno isrto trdoto kakor vazelin. Dasi je umetni vazelin v glavnem iste kemijske sestave, kakor naravni vazelin, zaostaja po svoji kvaliteti daleč za njim. V zvezi z kamnenimi olji je treba še omeniti zemeljski vosek — ozokerit —, ki je v glavnem sestavljen iz parafina. Nahaja se v naravi kot tak. Očiščen in razbarvan prihaja na trg kot umetni vosek cerezin. Cerezin je čebelnemu vosku po svojih lastnostih tako podoben, da ponarejajo ž njim mnogo dragega voska. Kemik ga seveda takoj spozna v vosku. Njegove z voskom skupne dobre lastnosti so te, da se da segret dobro oblikovati in gnesti, ne da bi postajal pri lem lepljiv kakor n. pr. loj." Cerezin rabimo za mazanje parketov in mobilij, ker se dobro prime lesa; kot modelirni vosek; za sveče; za salovje v panjih; za mazila za čevlje itd. Pri nepričakovanem naglem razširjenju motornih vozil je zrastlo povpraševanje po lahko tekočem kurivu — benzinu —. medtem ko je padla vrednost težkih olj. Zato napravlja moderna tehnika iz manj vrednih mazalnih olj mnogo zahtevani benzin na ta način, da jih z destiliranjem pri visoki temperaturi in pri visokem pritisku (pet atmosfer) zdrobi — omehča. Kolike važnosti je ta moderni proces, nam pove dejstvo, da predeluje Standard Oil Co. dnevno 30.000 ton težkih olj v benzin. Modne novosti Moda prostega čela se je pričela ie letošnje poletje uveljavljali, a za prihodnjo sezono je postavila svoj kategorični imperativ: »Celo bodi pro-sloU In že dolgo ni imela moda lako pametnega zahtevka kot zdaj, ko oprošča prepotena, stisnjena, izmučena Čela iz njihove ječe. Tudi naši klobuki in naše kape so v tem smislu. 1. Sirokokrajni klobuk iz svilene klobučevin*' krtovo-sive barve 2. Mal klobuček iz beige-klobučevine, ki se odlikuje s poudarjenim robom na obeh siraneii, s prerezano pentljo, skoti katero je pretaknjena klobučevinasta proga teninorjave barve. 8. Sivomodra kapa iz tweda, na desno stran zalegnjena, ob Čelu s Črno obrobo, ki preide nad desnim ušesom v ploskozvončast čop. 4. Klobuk š tesnim obglavjeni v črnini z neenakimi krajci v temnosivi barvi. 5. Črna kapa iz bariuna s širokim StraC-ve-zenjem na temenu. Za večerne prireditve: 6. Večerna obleka iz krep-satina v malinasto-rdeči barvi nosi nn ramah modno ogrinjačo. sešito iz listasto izrezanih prog v isti barvi. — Krilo je dolgo in zvončaslo; prednja )x>la ima poseben p> udarek v navpično viaaftih vokuiah. 7. Večerna obleka za mladenke je izdelane It zlatobervnega krep-geonjeta. Male volani ce ob ramah in na zvončastem krilu, ki je v bokih zožen, prav dobro poudarjajo niladuat Na Hmeljnihu Šah Odklonjen damin gambit. Mat v Štirih potezah. Dolina, — v katero smo prišli po nekaka polurni hoji z železniške postaje Mirne peči — je podobna razsežneniu peharju, ki je ves prepleten s stezami, razdeljen z vijugastimi mejami, ki se vijo med deloma že požetimi iu po bregu razprostrtimi polji, — grobim prtom podobnimi njivami. Kot temen, kosmat trak pa obroblja dolino gozd in iznad tega pa gre navzdol sivi grad. Dasi je bilo že pozno popoldne in v visokem poletju, vendar se je o;I neba, nizko zavešenegn z uprav jesenskimi oblaki, razlivala le bleda svetloba, da si v tej mrtvi luči komaj razločil pokošen travnik od nepokošenega, rujavo strnišče od zorečegn ovsa, ker je bilo vse nekam brezbarvno, enolično brez senc in so se zato brez posebne razlike prelivali meti seboj gozd in polje, njive in travniki tako, da je bila dolina še bolj podobna umazanemu peharju, nn čigar robu pa kot prežeč velik pajk, buli v dolino stari grad. Nedelja je bila in nad zemljo je visela velika tišina, kii je ni motil niti otročji vriše iz vasi, ki se je zbrala pod ljubko belo cerkvico no nizki polici. Na že poželih in znova preoranih poljih ni bilo žive duše; le tropa vran se je okorno spreletavala in težko cepala v sveže razore. Šele solnce, kii se je t r udoma prerivalo med oblaki in skušalo s svojimi zlatimi prameni predreti tc težke zavese, je namah spremenilo to nekam otožno sliko, ko je zalilo zemljo s svetlobo, v kateri se je oživila vsa dolina in so nam pred očmi za krožilo plodna polja in sočni travniki ter so sc na križiščih poljskih meja in njiv / lepo razčesanimi dol- Grad Hmeljnik. gimi razoru dvignile porastle groblje in so polni kozolci vrgli valovito senco preko plodnih tal. In zazdelo se je ta trenutek, kakor bi sam Bog tam sredi jx>lj — s križa dvignil svoje roke in blagoslovil to prelepo dolino in sadove zemlje ter da so nepožeta žita v neslišni sapi se tiho in hvaležno sklanjala k njegovim nogam, hoteč jih poljubiti. In še grad, do takrat teman in čemern, se je obelil, nasmehnil ter se z dobrodušnimi očmi svojilh svetlih oken prijazno ozrl na nas in nas vabil k sebi. Ogledujoč tedaj to impozantno stavbo na dokaj visokem hribu (Hmeljnik 507 m), sem se pač domislil Jurčičevih besed, da »so bili zares čudnega in rekel bi poetično mislečega duha tisti naši predniki iz starih časov, o katerih pozemskem dejanju in nehanju nam pričajo njih stavbe in razna v razvahi ali še živečih ostankih ohranjena dela«. In pri tem bi tudii njegovi trditvi, da so ti »naiši očaiki imeli več fantazije, kakor mi njihovi vnuki, ki nam je več za dobroto in korist kakor prirodno lepoto«, skoraj pritegnil, čc bi ne vedel, da je med temi vnuki baš sedanji gospod hmeljniški kaj častna izjema, ki je s tem, da je restavriral odnosno še vedno na tem dela, da ohrani ta naš skoraj najstarejši grad — ne meneč se za stroške, s katerimi bi si pač mogel zgraditi udobnejše bivališče in na ugodnejšem kraju — pokazal »dovolj fantazije in poetično mislečega duh a t. Seveda moram izmed vnukov onilh očakov izvzeti tudi sebe, svojo družbo in vse, ki so se že ali pa se še bodo potili po tej poti in tako kazali zmisel za take prirodne lepote. Naša pot je zavila navkreber med hiše prijazne vasice Krteljevo. Skromen potoček se je srebril ob poti, glasno lil v korita, padal preko nizkih slapov, greral pod njima, dokler se ni ujel v ozek žleb. ki ga je speljal preko par mlinskih koles, odkoder sc je iskreč in pršeč poganjal navzdol, vesel, da je ušel sili ozke struge. Možička (Jurčič nam je naslikal takih celo galerijo), hi je sedeč pred hišo žulil pipico in nas drobnih oči zvedavo ogledoval, smo pobarali, če je tod prava pot na grad. On pa hitro, kot da bi na pero pritisnil, da jc pot že prava, da zaiti tako ne moremo in če gremo graščaka obiskat, da je to sila fin gospod, s katerim se lahko človek tudi po slovensko vse pomeni itd. S poti smo zavili na bližnico, vijočo se med njivami, ki se tu — zelo skrbno obdelana — razprostirajo po dokaj strmem pobočju prav do gozda. Pod nami v dolini pa se je med tem nekje izmed njiv utrgala pesem, sprva tiha in koprneča, kmalu pa se je vedno glasnejša lovila preko njiv, begala po pobočjih, ovijala se kamnitih grobelj, tonila v lesu in že čez čas odmevala od grajskih zidan, kakor da bi sam grad z močnim glasom odpeval: AJt, mladost ti moja, kam ušla si. kje si?... Gospodarsko zvezo v Ljubljani ima stalno na zalogi: Deželne pridelke - žito - 0ije za živino - kmetii- mlevske izdelke - .peče- .ke stroje in orodja - rijsko in kolonialno blago umetna gnojila - cement Itižno sadje - semena - ,tvo M _prodajo kiso£ ---- s.asso - laiafcovo kisiine v Uravski banovini Igrano na meddržavnem turnirju v Hamburgu 1930. Beli: dr. Tartakovver (Poljska). Črni: Weenink (Ho-lnndska), 1. c2 — c4 Sg8 — f6 2. Sbl — c3 e7 — e6 3. d2 — d4 d7 — d5 44. Sgl — f3 Sb8 — d? 5. Lcl — f4 c7 —- c6 Z 6.. . Lf8 — d6 bi imel črni boljšo obrambo. 6. e2 — e3 Lf8 — e7 7. c4 X d5 e6 X d5 8. Ddl — c2 0 — 0 9. Lfl — d3 TIS — e8 10. 0 — 0 Sd7 — f8 11. h2 _ h3 Sf8 — e6 Črni pozabi na Lc8 in postane situacija kritična. 12. Lf4 — h2 g7 — g6 13. Sf3 — e5 Se6 — g7 14. g2 — g4 Sf6 — d7 15. Se5 X f7l Interesantna hazardna kombinacija s trikratnim žrtvovanjem figure. Seveda pride Tartaikower z f2 — f4 in f5 lahko in enostavno naprej. 15..........Kg8 X f7 16. Sc3 X d5! Le7 — d6l (16.. . c6 X d5l 17. c7 in dobi damo.) 17. Sd5 — f4 Sd7 — b6 18. Sf4 X g6 Ld6 X h2 + 19. Kgl X h2 h7 X g6 Močnejše bi bilo tukaj Dd6 + 20, Sf4, Sbd5. V tej poziciji 3 kmeti težko nadomestijo figuro. 20. Ld3 X g6 + Kf7 — g8 21. Lg6 X e8 Dd8 X e8 Jako redeik slučaj! Beli ima trdnjavo in 4 kmete proti 3 lahkim figuram črnega. Ker sta bila oba nasprotnika za končno igro precej utrujena, je partija koirčala remis. Bagatele iz prakse mojstrov. Beli: Adams Črni: Torre 1. e2 — e4 e2 — e5 2. Sgl - f3 d7 — d6 3. d2 — d4 Sb8 — c6 4. Lfl — b5 Lc8 — d7 5. Lb5 X c6 Ld7 X c6 6. Sbl — c3 e5 X d4 7. Dal X a4 Sg8 — f6 8. Lcl — g5 Lf8 — e7 9. Sc3 — d5 Lc6 X d5 10. e4 X d5 0 — 0 11. 0 — 0 c7 — c6 12. c2 — c4 c6 X d5 13. c4 X d5 Tf8 — e8 14. Tfl — el a7 — a5 15. Tel — e2 Ta8 — c8 16. Tal — el Dd8 — d7 Odločilna napaka. Pravilna poteza bi bila h7 — h6. 17. Lg5 Xf6 Le7 X f6 18. Dd4 — g4! Dd7 — b5 19. Dg4 — c4l Db5 — d7 20. Dc4 — c7!! Dd7 — b5 21. a2 — a4! 21. ... D X b7? D X e2! 21..........Db5 X a4 22. Te2 — e4! Da4 — b5 23. Dc7 X b7l se uda. Rešitev šahovskega problema št. 6. (od Bayersdorfer) Beli: Kb6, Lf3, h6, Sbl, b2 (5). Črni: Kb4, La2, f6 (3). Beli na potezi in zmaga. 1. Sb2 — d3 + Kb4 — c4 2. Lf3 — d5 + Kc4 X d5 3. Sd3 — b4 + Kd5 — c4 4. Sb4 X a2 Kc4 — b3! 5. Sa2 — cl + Kb3 — b2 6. Sbl — d2l Lf6 — d8 + 7. Kb6 — c6! Kb2 X cl 8. Kc6 — d7 in zmaga: (ako 7. Kb6 — b7? potem 7. ... Kb2 X cl, 8. Kb7 — c8, Lf6 — e7, 9. Kc8 — d7, Le7 — b4 ali Le7 — f8 in remis.) Šahovski problem št. 11. F. P a 1 a t z. Beli: Ta8, Te8, Kh6 (3). Črni: Kf7, Bc3 (2). veto mladost. In res ta grad ni doživel posebnih pretresljajev; šc s Turki se ni dosti menil in komaj da ga je pod Fruncozi zmotil kmetski upor. Pogosto pa so sc mu menjavali gospodarji, med katerimi nas Va Iva zor opozarja zlasti na dva brata, ki sta si leta 1223 razdelila gornji in dolnji llmeljn/ik, kjer sta živela potem še s četvorico bratov pod eno streho v bratski ljubezni in vzajemnosti, četudi je izrek: fratrum quoque gratia rara est. Končno jc hmeljniški grad po gospodih črnomaljskih, grofih Turjaških, Paradajzarjih, baronih Coroni-ii i j 1 h in še drugih prišel leta 1876 v roke baronov Wamboltov in sedanji lastnik je baron Filip Wam.bolt v. Umstadt, češki državljan. še malo mimo obzidja in sttflpov, preko male jase in pod ziidanim vhodnim mostičem in bili smo pred glavnim grajskim vhodom, odkoder nam jc že prej živahno govorjenje in glasen smeh naznanjal, strešnim robom in njegovo prvotno večstoletnr staro oporo; dalje na nekdanji vliod v stolp ki pa je dokaj višji od dvorišča. Ves grad pa. pri. katerem lahko slediš ves njegov razvoj, tako prvoten stolp kakor poznejše prizitln*-predelave — kaže povsem srcdnjevi-'V kii so si ga ohranili redki naSi gr:' dan ji lastnik se še vedno trudi ter / ..mi in velikim znanjem dela na tem. da u,. tudi v notranjosti vrne prvotno lice iu njegov nekdanji blesk. Zato uieri, pretrk 4ika po zi-dovju, prebija zazidana src ' i in vrata ter je s takim si-stematičirei ; . .ovanjem odkril že marsikaj, tak i,, staro zazidano I balustrado na arkadu .mdnikih v prvem in drugem nadstropju, -'lij,- nu steni v sprejemni oi fresko, predstavljajočo hmeljniški grad, ki je starejša od Valvazorjeve slike, in na stopnišču \ drugo nadstropje še eno fresko s starimi ko ralnimi notami in besedilom. V kotu med grajskim poslopjem in notranjim obzidjem (grad obdaja namreč dvojno zidovje) smo sto-j puli v kamrico ali prav za prav zakristijo, kjer ; je cel zaklad, obstoječ iz velike zaloge masnih oblek, kakršnih nima marsikatera bogata farna cerkev. Pred nami je razgrinjal baron plašče iz svile in brokata, pokrite s težkim in dragocenim vezivom, deloma domače izdelke baronove matere, soproge in hčerk, deloma darove raznih oseb iz plemenitih rodbin, tako da predstavlja vsak plašč poleg vrednosti šc drag spomin na to ali ono znamenito osebnost. Par stopnic od tu navzdol jc grajska kapelica, kjer kraljuje na lepem oltarju med debelimi svečami na nizkih svečnikih grajski zaščitnik sv. Pankracij. V tem malem in tihem božjem hramu — ki v njem noč in dan trepeče odsvit večne luči po stenah, nosečih celo vrsto sličic z rodbinskimi grbi Wamboltov, grofov llarrachov (iz rodu teh je baronova soproga), Paradeiserjev, Hal-lerjev in Valvazorjev — mašuje vsako nedeljo pri tej (kakor sem baš pri tej priliki opazil) jjobožni rodbini kak novomeški, včasih pa tudi kak ljubljanski frančiškan. Grajska kapelica. Odtod smo šli pod notranjim zidom, cigar skalnato vznožje — posejano z raznimi kaktejami jn drugimi skalnatimi rastlinami — se bo kratkem pod pridnimi rokami domačih hčerk vorilo v lep park, skozi veliko vežo na no-> a n je d t orišče, k jer pa je še polno razne navlake, ker (kakor sem že omenil) še vedno re-stavrirujo. Tu je — poleg lepili arkad s stebri-často, deloma že obnovljeno ognajo — videti lepo železno držalo ali obešalo za grb, ki jc pritrjeno visoko na steni. Po širokih, zložnih , stopnicah nas je vodil baron v gornje prostore. ; Stopili smo v razsežne sobane, polne raznih dragocenosti. lepo razvrščenega starega polii-1 štva, slik, skrinj, bakrorezov in drugega. Le-i seni kasetirani stropi — benečansko delo — se opirajo na stene, raz katerih te zro velike mračne slike starih prednikov in grajskih lastnikov, tla pa pokrivajo mehke preproge. Na stenah zelo svetle jedilnice visi cela vrsta bakrorezov z manjškinfi volivnimi knezi, med temi davni predniki sedanjega barona, ki je bil že za časa 50 letne vojne manjški volivni knez. Tu je tudi soba s križnimi oboki, ki nosijo v križiščih grb gospodov črnomaljskih. Pripravlja vse tudi nova jedilnica, ker v dosedanjo pride knjižnica z nad 6000 zvezki, in nova odprta terasa. Najlepše stvari pa (kakor prava baron), s katerimi bo opremil še druge sobe, pridejo z njegovega gradu Frischau pri Znoj-niu na Moravsketn. kjer ima nad sto bogato opremljenih sob. In če sedaj pomislimo, koliko truda in denarja je in še vedno stane, da se ta I grad, ki je prišel pred 54 Ictii žc napol razrušen' v roke Wamboltov, ohrani v tej veličini in ble-j sku, potem pač lahko ccnimo trud in prizadevanje sedanjega gospodarja, veseleč se. da se šc najdejo ljudje, ki jim je na srcu, da se take j častitljive zgradbe ohranijo, da tudi pozni po-j tomci še lahko vidijo starodavne priče minulih dni. Še v drugo nadstropje smo stopili, na po-' krito verando, ki je krona celega gradu. Res ! lepe so opremljene sobe in krasen je razgled z ; njih oken, toda nad vse čudovit pa je pogled, I ki se ti odpre s te verande. Oko ti radostno hiti , preko pisane doline novomeške s skrivnostno Krko, preko holmcev, na katerih prijazno mežikajo bele cerkvice, preko Gorjancev do Ve-lebita; pa tudi naš gozdnati Krim vadiš in pozdravljaš se s Triglavom in Kamniškimi planinami. Ta pogled, pravi sam baron, daje Hmeljniku prednost pred vsemi gradovi, kar jih pozna. In meni se zdi, da tiči tu ne najmanjši vzrok obnavljanja tega gradu. Sedaj ima grad že svoj provizorični vodovod in še elektriko bo morda odkod speljal podjetni gra-ščak. pod čigar vodstvom vrše domači obrtniki še 'zne adaptacije, tako da bo kmalu stal ta grad popolnoma postavljen in od strehe do kleti pripravljen, da te —-- Dvorišče z orkadami in železnim obešalom za grb. Nc vem, če te grad sprejme, kot je nas (kajti taki obiskovalci se najbrž zelo množe); vsekakor pa si ga boš vsaj od zunaj temeljito j ogledal in si tam kupil steklenico dobrega »Gr-; čevs.kega izbo,ra«. ki ga ima baron obilo napro-j daj in s katerim nam je še za slovo postregel pod lipo pred gradom. Nas pa so lepote hmelj-nilskega gradu, ljubeznivost grajskega gospoda, gospe in gospodičen (ena jc slikarica in ima j nekaj svojih del razstavljenih v Ljubljani pri j Kleinmayr-Bambergu) in ne v zadnja vrsti moč | onega zlatega vinca tako prevzela, da smo kar nekam predolgo tavali od Hmelj.nika preko Trske gore do Novega mesta. Vsakemu pa, ki veruje, da je samo na Gorenjskem lepo, svetujem, naj stopi kakšno nedeljo tudi na Dolenjsko, naj si ogleda Hmeljnik, naj v senci njegovega zidovja preizkuša grčevsko kapljico in potem proti Novemu mestu grede naj okuša sladko grozdje s Trške gore, ki letos tako lepo kaze Spoznal bo, da Dolenjsko s svojo milo, nevsiljivo lepoto zasluži prav tako obisk kakor Gorenjska in še večkrat bo nameril tja dol svoj korak. g. K. Skozi ozek m kratek prehod med mladim bukovim gozdičem smo stopili na položen travnik odkoder je na ves grad odprt pogled, ki ga moti le pod njim stoječa in enotnost slike ru-Seča, moderna pristava. Pot vodi sedaj ob travniku mimo pristave pod trdno obzidje in okrogle, z bršljanom obraSčene grajske stolpe ki čuvajo grajsko poslopje drzno s kamnitih' tal se dvigajoče proti nebu. Sicer pa se mi je zdelo, da kaže grad prav doibrovoljen značaj in da se kot častitljiv a veder starec prijazno »pogleduje z najvišjimi vrhunci oddaljenih godra, smehljajoč se v spominu na lopo preži- Dr. W.» Obrestna mera in stabilizacija dinarja Ko je vprašanje stabilizacije dinarja zopet stopilo v ospredje zanimanja tako naše gospodarske kakor tudi druge javnosti, so se pojavili glasovi, ki so si obetali od stabilizacije dinarja velik vpliv na obrestno mero. Sliša*J smo zagovarjati mnenje, da bo Narodna banka, " .. imela na razpolago tolika s.tii-stva, da bo z njimi lahko vplivala na obrestno mero. Po tem mnenju bi morala Narodna banka s svojo diskontno politiko delati na to, da se zniža pri nas obrestna mera. Pričakovanje, da bo mogla Narodna banka po izvršeni stabilizaciji dinarja, delati na znižanje obrestne mere s tem, da bo s sredstvi, ki jih bo dobila od države na pačun odplačila dolga, regulirala naš kreditni trg, je le deloma pravilno, ' 1' ' ' i Denarni obtok vsled stabilizacije same ne bo nič spremenjen in pri vsakem novem izdajanju bankovcev se bo morala Narodna banka držati istih načel kot se jih drži sedaj. Ker na bo ziato kritje našega denarnega obtoka, "* večje, bo Narodni banki mogoče eskontirati več blagovnih menic, to je izdelati več novih bankovcev, za katere bo pa obstojalo zadostno kritje. Množina takih menic, ki bi prišle v poštev za eskontiranje pri Narodni banki, pa je odvisna od intenzivnosti našega trgovskega prometa. Za enkrat ni vzroka, da bi se ta promet in s tem potreba pa kreditih povišala, lako da Narodna banka sploh ne bo imela prilike, da bi eskontiranje menic vršila v znatno večjem obsegu kot sedai. Res je, da more vplivati Narodna banka na denarni trg s svojo kreditno politiko, vendar se tudi sama nahaja pod vplivom splošnega gospo-garskega stanja. Kakor skuša z zvišanjem ali znižanjem diskontne mere vplivati na gospodarstvo, ravno tako tudi gospodarstvo vpliva na njeno diskontno mero. Nikoli pa ne more samo diskont-na politika Narodne banke dajati pravec razvoju obrestne mere. Obrestna mera je odvisna od množine kapitalu v gospodarstvu, v deželah, kjer je obilica kapitala, je obrestna mera nizka, v deželah. kjer je pomanjkanje, pa visoka. Narodna banka sme dajati kredite le pod gotovimi v zakonu določenimi pogoji. Krog tistih, ki za le kredite pridejo v poštev, je omejen in ravno tako tudi potreba, če daje Narodna banka sedaj te kredite po obrestni meri, ki je mnogo nižja kot obrestna mera, ki je v veljavi pri privatnih denarnih zavodih, to še ne pomeni, da zahtevajo banke pretirano visoke obresti. Na visokih obrestih ne more imeti interesa -noben soliden denarni zavod. Z obrestmi preobremenjeni dolžniki so za banke slabi in nevarni klijenti. Znižanje obresti, ki je v interesu vseh, se ne more začeti pri znižanju obresti za kredite, kakor tudi bi se morda marsikomu zdelo samo ob sebi razumljivo, da se morajo in morejo obresti za kredite prilagoditi diskontni meri Narodne banke. Plenarna seja Zbornice za TOI Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki se vrši v četrtek, dne 25. septembra t. 1. ob pol 9 dopoldne v zbornični dvorani, Dnevni red je sledeč: 1. Naznanila in poročilo zborničnega predsednika. 2. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnem računskem zaključku za leto 1929. 3. Pritožba proti dokladi. 4, Aktualna prometna vprašanja. 5. Reforma davka na poslovni promet. 6. Predlogi za unifikacijo čekovnega prava. 7. Poročilo o predlogu za znižanje za poštni čekovni promet. 8, Poročilo o delovanju zborničnega Zavoda za pospeševanje obrti. 9 Uprava zborničnega Zavoda za pospeševanje obrti. * Dobave. Splošni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 30 komadov rešilnih skrinjic; do 25. t. m. pa glede dobave 1 otomane. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 47 kg bakrene strelovcdne žice, — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 24. t. m ponudbe glede dobave 100 kg špirita in 1000 kg dinamo-olja; do 2. okt. glede dobave 2500 kg tračnih žeb-ljev in 100 komadov karbidnih svetiljk. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 26. t. m. ponudbe »glede dobave 88 kv. m. parketnih tal; do 1. okt. glede dobave 200 kg žebljev za lepenko in trstje ter glede dobave 5 aparatov za izpiranje klosetov, — Ravn. drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 2. okt. ponudbe glede dol^ave 500 jeklenih žičnih vrvi, 50 kbm. rezanega lesa in 5 komadov zobatih koles. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 3. okt. ponudbe glede dobave hidravlične dvigalke. — Vršile se bodo nisiednje ofert. licitacije: Dne 2. okt. pri ravn, drž žel. v Sarajevu glede dobave 200.000 kg portland-ce-menta; dne 3. okt. pa glede dobave materijala za barvanje. — Dne 3. okt. pri Upravi policije v Sarajevu glede dobave 200 parov čevljev; pri ravn, po:n prometa v Splitu glede dobav.? 1200 ton premoga; pri ravn. drž, žel, v Zagrebu pa glede dobave 32.000 kg premoga 26 000 lesnega oglja :n 16.000 kg koksa. — Dne 3. okt, se bc vršila pri rač.-ekoh. cdd. Ministrstva za zgradba v Belgradu ofert. lici!acija glede dobave 18 680 komadov im-pregniranih telegrafsko-telefonskih drogov. — Dne 3. okl. se bo vršila pri Komandi Sav d:v. obl. v Zagrebu ustmena licitacija g ede dobave tedenin, jsdroba, riža in ješprenjčka; dne 4. okt. pa glede dobave fižola, krompir a, loja, o!ja, čebule, kisa, kave, cikorije, čaja, sladkorja, suhih sliv, mak'!, konzerviranih paradižnikov, zelja, suhega grozdja, moke ter raznih dišav. Dobave. Strojni oddelek ljublj. žel, ravn. spre črna do 29. t. m. ponudbe glede dobave 100 komadov krtač za ribanje. — Ravn. drž. rud. podjetij v Sarajevu sprejema ponudbe glede dobave naprave za lomljen:e in drobljenje lignita, — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave svetilnih arnialur in 900 kg žičnikov. — Ravn drž. rudnika Kreka sprejema do 3. okt pc.-.udbe glede dobave strojnega in avto-olja ter glede dobave raznega pisarniškega materijala. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 30, t. m. pri Dravski delavnici v Ljubljani glede dobave desk, pri Upravi drž. monopolov v Belgradu glede dobave 400.000 kg oglja. — Dne 4. okt. pri ravn. drž. žel. v Subotici glede dobave 51.200 kf{ portland-cemcnta, 3250 kg železnih nosilcev: pri ravn. drž. žel. v Zagrebu glede dobave raznega jekla. loda tudi ceno denarju, in to so obresti, določajo stroški, lo je obrestna mera za vloge in pa višina režijskih stroškov. Seveda niso aktivne obresti tudi za istovrstne kredite pri istem denarnem zavodu iste. Banke so še daleč od tega, da bi kot blagovni trgovci imele »stalne cene««, Vendar jih medsebojna konkurenca sili k niveliranju aktivne obrestne mere. Ko gre za določitev enotne obrestne mere za vloge, med bankami pride do sporazuma, dočim smatrajo določitev obrestne mere za kredite za stvar, ki jo je obravnavati pri vsakem posameznem slučaju posebej in se zato ne da reglementirati. Vsled tega je tudi dogovor, da ima znižanju pasivne obrestne mere slediti pavšalno znižanje aktivne obrestpe mere, med bankami pri sedanjem načinu njih poslovanja izključen. Narodna banka ima opraviti samo s prvovrstnimi krediti, in za le je razumljivo, da velja ugodnejša obrestna mera kot za druge. Pri tem pustimo ob strani vprašanje, če našemu denarnemu trgu gospodarsko bolj odgovarja diskontna mera Narodne banke od 5.5% ali privatna diskontna mera, ki znaša 8 do 12%, in če ne drži Narodna banka diskontne mere nizko, v nasprotju in ne-upoštevajoč stanje našega denarnega trga, Kakor je važna za razvoj obrestne mere diskontna mera Narodne banke, je ravno tako ali pa še bolj važna višina obresti za dolgoročen denar, trajne naložbe, državne in druge papirje s stalno rento. Dokler bo n, pr, 7%no investicijsko posojilo imelo lečaj 88.50, kot ga ima sedaj, in bo torej dajalo lastniku obrestovanje od 7.9%, dckler bo 8% Blerovo posojilo stalo pod pari, ne moremo še pričakovati spremembe v razvoju naše obrestne mere. Letošnje znižanje diskontne mere Narodne banke ni imelo na tečaj naših državnih -papirjev nobenega vpliva. Obrestna mera za hranilne vloge, ki so pri nas najbolj običajen način nalagan a kapitala, je do neke mere gotovo odvisna od obrestne mere papirjev s stalnimi obrestmi. Prevelika razlika med tema dvema obrestnima merama bi povzročila, da bi večji vlagatelji svoj denar namesto kol hranilne vloge, naložili v državnih papirjih, ki sp boljše obrestovani kot pa hranilne vloge. Tak prehod od kratko- in srednjemočnih naložb k dolgoročnim, za narodno gospodarstvo ne bi bil brez posledic. Pomanjkanje kratkoročnega kapitala, katerega itak nimamo preveč, bi delovalo na zvišanje obrestne mere, tako aktivne kot seveda tudi pasivne, dokler ne bi bilo ravnotežje zopet doseženo Gospodarstvo v naši državi se mora spopri-jazniti z mislijo, da smo mi na kapitalu siromašna država, zato bo ludi cena denarju pri nas višja kot drugje. Pričakovanje, da bosta stabilizacija dinarja in odplačilo državnega dolga pri Narodni banki mogla imeli za posledico splošno znižanje obrestne mere in na mestu in bo moralo imeti za posledico le razočaranje. Stabilizacija dinarja bi le v toliko mogla imeli za posledico znižanje obrestne mete pri nas, v kolikor bi radi tega narastel dotok tujega kapitala. Dovažati so se začele v Ljubljano že prve količine fižola ribničana in mandalona, kot prve zgodnje vrste. Kupčija ni živahna in se trenotno razteza samo na ribničana ali bokinca, dočim za bele vrste (mandalon in prepeličar) ni nobenega i zanimanja, in to najbrže radi tega, ker Poljska nudi slične vrste po zelo ugodnih cenah. Fižol prepeličar v naši okolici še ni prišel na trg; tudi je ta vrsta, posebno na Doleniskem, zelo slabo obrodila. V splošnem pa letos na cene fižola in tudi drugih deželnih pridelkov kvarno vpliva sorazmerno zelo nizka cena žitu in moki. Danes je približna cena imenovanim in drugim nizkim vrstam fižola, ki se pridelujejo v manjših množinah od 2.50 Din do 4 Din za kg. Cena še ni ustaljena in je odvisna od bodočega razvoja kupčije v tem predmetu. Orehi Po poročilih je pričakovati obilnega sadu. Kvaliteta bo v nekaterih krajih dobra, v drugih pa slaba in piškava. Opozoriti je treba ljudi na pravilno sušenje, ki se naj vrši na zraku, nikakor pa ne na peči, ker tako blago ni za kupčijo. Morajo pa biti orehi dobro sušeni. Kakšna cena se bo za ta sadež dosegla, še ni znano, upati je pa, da se bo za prvovrstno blago doseglo približno toliko kot v začetku lanskega leta. Hmelj Niircberg, 20. sept. as. Danes je bilo pripeljanih na trg 200 bal hmelja, prodanih pa je bilo 150 bal. Dosegle so se sledeče cene: za prvovrstni vviirtembeiirški hmelj 65 Mk, za srednji hallertau-ski 65—75 Mk, za srednji eichgriinderski pa 40 Mk. Za inozemski hmelj ni bilo nobenega povpraševanja. Razpoloženje je neizpremenjeno mirno. Žatec, 20. sept. as. Nakupovanje hmelja po deželi sc vrši mirno dalje po cenah 300—550 Kč. Iz službenih objav Dražbeni oklici. Dne 20. oktobra t. 1. ob 9 bo pri sodišču v sobi št 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kostanjevica, vi. št. 186, 554 — lesena hiša št. 68 z vrtom in hlevom, s šupo in svinjakom, dve njivi in vinograd. Cenilna vrednosl 5506.75 Din. najmaniši ponudek 3670 Din. Okrajno sodišče v Kostanjevici. — Dne 27. oktobra t. 1. ob pol 12 bo pri sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vel. Poljane, vi. št. 22, ; in sicer le polovica tega posestva. Cenilna vred-| r.osl 19.860 Din; najmanjši ponudek 13.240 Din. Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II. Izpremembe v trgovinskem registru. B. & J. Gradiš, zastopstvo in zaloga pnevmatik in avto-potrebščin Firentone, Maribor. Izbrisal se je dru-! žabnik Gradišnik Josip, ker je iz družbe izstopil. Odslej edina imetnica tvrdke je dosedanja dru-! žabnica Gradiš Barica. Razpis mesta asistenta na univerzi. Rektorat j univerze kralja Aleksandra f. v Ljubljani razpisuje za kemični institut meslo asistenta s pravicami uiadnika I kategorije. Kompetenti naj pošljejo prošnje do dne 20. oktobra t. 1. rektoratu univerze kralja Aleksandra I. Spori Borza Dne 20 septembra. Ta leden je bil devizni promel na ljubljanski borzi znatnejši. Znašal je 13.6 mil. Din v primeri z 11.9, 14.4, 13.1 in 12.2 mil. Din v prejšnjih tednih. Kakor običajno je bilo največ prometa v devizi London, nadalje še v devizi Trst. Opaža se, da je prišlo na trg več privatnega blaga, ki celo ves ni mogel najti plasmana v LjubPani in je bilo mnogo blaga prodanega v Zagrebu. Fluktuacije tečajev se nadalje gibljejo v ozkih mejah, Podobno nazadovanje prometa v devizah beležijo tudi borze v Zagrebu in v Belgradu. Samo v Zagrebu je devizni promet padel v primeri s prejšnjim tednom za 10 mil. Din na 45 mil. Din. V Belgradu pa so ta teden celo zabeležili samo nekaj nad 20 mil. Din prometa. Državni papirji so nadalje brez znatnega pra-mela: na zagrebški borzi so zaključki redki in ponavadi samo v vojni škodi. Zaključki so bili nadalje v begluških obveznicah in deloma tudi v dolarskih papirjih. Znatnejši promet beležijo la teden bančne delnice. Posebno znaten je bil promet v delnicah Prašiedione, ki je bila v začetku tedna čvrsta, kasneje pa je popustila. V ostalih tečajih so bile le neznatne izpremembe. Skoro brez interesa pa so industrijski papirji. Sem in tja pade kak zaključek. Tudi tečaji ne izkazuejo dosti izfirememb. Med paroplovnimi družbami je omeniti znatnej.';o učvrstitev delnic Jadranske plovidbe, ki so v začetku tedna notiralc 510—540, na koncu pa 550 do 575. DKNAR Curih, Belgrad 9.17875, Amsterdam 207,65, Atene 6 68, Berlin 122 80, Bruselj 71.85, Budimpešta 90 225, Bukaiešt 3.07, Carigrad 2.445. Dunaj 72.74, London 25 045, Madrid" 55.30, Nevvyork 515.275, Pariz 20.245, Praga 15.29, Sofija 3.735. Trst 26.9825, Varšava 57.80, {Conenhagen 137 90. Stockholm 138.45, Oslo 137.90, Helsingfors 12,97. Dinar notira na Duna:u (deviza) 12.54125, (valuta) 12,485: VREDNOSTNI PAPIRJI Notacije naših državnih papirjev v i- ■>-.-im-stvu. London: 7% Bler. pes. 83 375—85.75. Ni.v-vork: 8% Bler pos. 96—97, 7% Bler pos. 85 do 85,50. 1% pos. Drž. hip. banke 84 75—85.30. Dunaj. \Vicner Bankvcrein 1X80. Crcdrtnn-slalt 47.40, Escompales .1.59.30, Uni.-n 34.50, A;:s-s:riča)>ov;:no velika udeležba mladine je pač jasen dokaz, kako resno si želijo tudi najmlajši, ki morila še niso Organizirani v sporlnili klubih, javnih na-dopov. VeVdenje tekmovalcev Je bilo posnemanja vredno, kajli neprlmetno ve? energije in volijo so vložili v izvršitev programu, kakor so pa to dela na raiknšklh prireditvah. Na obrnil posameznih konkurentov si lahko bral lako odločnost iu voljo do uspeha, da si bil lahko kar presenečen. Pa v resnici so nekateri izmed njih pokazali krasne zmožnosti. Posamezni rezultati so prav odlični. Reden trening združen z marljivo vztrajnostjo pa je tej mladini siguren jiorok šo lepših lahkoatletslrlh uspehov. — Vsi tekmovalci so bili razdeljeni v tri skujrine. V A skupino je spadal letnik 1916/1917, It skupina je bila sestavljena iz letnika 1014/1 »15, dočim je pripadal C skupini letnik 1912/1918. 60 m (A). Potrebna sta bila dva predteka. V prvem re zmagal Prlboršek P. v času 8.8 sek. kateremu pa je trdo sledil odločni Zupan. Drugi predtek nam jo nudil ogorčeno borbo, katero je odločil v svojo korist Umek F. s časom 8.4 sek. Najinteresantnejši pa je bil gotovo finalni boj. Umek, Zupan, PriboSek So bili trdo eden jioleg drugega. Zmaga pa je pripadla Umeku (čas 8.8 sek.), ki je prav težko pustil Zupana pol ni za seboj. 100 m (B). V prvem predteku so je plasiral na prvo mesto B. Ribnikar v času 12.4 sek. Sledila sla mu Glavnik in Ribič F. Nekoliko slabši čas je dosegel prvi v drugem predteku. Bil je to Bajec (18.0 sek.). Drugi iu tretji sta bila Zajec ter Poljšak. Dovolj jo bilo zanimanja za finale v B skupini. Zmagal je sigurno zopet izvrstni Pribor-šek v času 12.4 sek. lOt) m (C). Žo nekoliko odrasli konkurenti so startali pri tej točki. Dosežen je bil najboljši rezultat dneva. Miiogoobtlajoči Kovačio jo rabil za to progo le 11.8 sek. Rezullat je za mladinski lahkoatletski tunik prvovrsten. Tudi čas drugega ni bil slab. Putinja je namreč tekel 12.4 sek. Skok v daljavo. V A skupini je bil prvi Umek s skokom 4.47 m. Rezullat je zadovoljiv,z ozirom nn mladost tekmovalca. Oražem je s skokom 5.04 m zmagal v B skupini. V skupini najstarejših |>a si je priboril prvo mesto Putinja s skokom 5.60 m. Krogla (5 ks). Tekmovali sta le B in C skupini. V prvi (e zmagal Glavnik •/, metom 10.41 m. Izvrstni černetič pa si je v C skupini izvojeval prvenstvo z metom 1 '.-'.07 m. 1000 m (B). Pet jih je bilo na startu, eden od teh je pozneje izstopil. Bila jo prav lopa borba, ki jo je z velikim naskokom odločil Ogrin v svojo korist (3:01,8 min.) Drugi jc bil Glavnik. ' Stsfeta 4X1(!t) in. Najboljši čas je dosegla štafeta C skupine in sicer •/. 52.8 sek. Prva štafeta A skujiino je tekla 57. 8 sek., dočim je rabila prva štafeta B skupine 53.2 sek. Včerajšnji program se je s tem zaključil Prireditev se ho nadaljevala v sredo. RAZPIS propagandnega nacionalnega liihknatl.-UI mitinga SK Ilirije zn ženske. SK Ilirija priredi dne 27. sepl. ob 16 in 28. sept. ob 9.80 na svojem igrišču ob Celovški cesti propagandni nacionalni miting za ženske. Pravico starla imajo vse verificirane članice klubov članov JLAS-a. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS-a. Prijave je poslali najkasneje do 25. sept. ob 12 na naslov: Kupol Milica, carin, posredništvo Just Piščanec, Ljubljana. Prijavnina znaša za točko in osebo 5 Din, za štafeto 10 Din. Prijavnina mora biti priložena prijavi. Prijave brez prijavnin se ne bodo vpoštevale. Naknadne prijave se sprejemajo proti dvojni prijavnini do 27. sepl. ob 14. Tekališčo je dolgo 387 m, je posuto z ugaski in ima dva nedvlgnjona zavoja. Program tekmovanja obsega sledeče točke: Tek 00 111, 100 m, 800 m. za ji reke 80 ni, štafeta 4X100 m. Meli kroglje 4 kg, diska 1 kg, kupja 000 g. Skoki v višino in daljavo z zaletom. Nagrade v obliki priznanic dobe prve tri pla-cirane v vsaki disciplini ter tekačice prvih treh štafet. Klub si pridržuje pravico podelitve še nadaljnjih nagrad. , ^ Vrstni red poedinih disciplin se določi naknadno ler se objavi najkasneje en dan pred tekmovanjem. . Tekmovanje se vrši istočasno z moškim nacionalnim mitingom SK Ilirije. SK ILIRIJA. * SK Ilirija, nogometna sekcija. Današnji program: ob 13.15 igrajo juniorji II z Miadiko, ob 14.30 senioraki team s SK Trbovlje, ob 16 I. moštvo s SAŠK-om; igralci naj pridejo v garderobo pol ure pred pričetkom svoje tekme. Rezerva igra v Celju' proti SK Olimpu; zbirališče točno ob 13.20 pred glavnim kolodvorom, opremo prevzemite dopoldne v garderobi. Sestava moštev je objavljena v članski knjigi in v garderobi SK Grafika. Za današnje prvenstveno tekmovanje se poziva prvo moštvo in rezerva na igrišče SK Primorje, ne na igrišče SK Ilirije, kakor je bilo javljeno Rezerva najpozneje ob pol 3, prvo mcšlvo pa najpozneje ob 4 pop. Prosim točno in sigurno. — Načelnik. Športni odsek K. P. D. »Borec:> priredi v nedeljo 21. t. ni. ob 4 popoldne nogometno tekmo s prvenstvenim klubom SK Bled. Tekma se vrši na igrišču Svobode pod tovarno. SK Ilirija. Sabljaška sekcija priredi v bodoči seziji poleg obstoječega tečaja za sabljanje še tečaj za florelovanje za začetnike, dame in gospode. Informativni sestanek vseh interesentov se vrši v sredo 24 t. m. ob 19 v telovadnici ženskega učiteljišča. — Načelstvo. Vsi preizkušeni P a r a c e 1 s 11 s -pre p a r a t i posebno lilijino mlečno milo, higijensko lahko milo za otroke, higijensko milo za britje, kakor tudi znane Isla soli: Isla sol za grgranje in Isla umi-valna sol stalno v zalogi v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova uiica. Cerkveni vesinili Frančiškanska cerkev. Danes popoldne ob pol 5 je mesečni shod za ude III. reda, na kar se opozarjajo člani in prijatelji. iz društvenega življenja > Ljubljana:. Jutri ob osmih zvečer pevska vaja. Ker smo tik pred koncertom, udeležba obvez-liu za vse. — Pevovodja. šentpeterski družabni klub v Ljubljani ima svoj rodni občni zbor dne 23. septembra 1930 ob 8 zvečer v Šentpeterski prosveti. Udeležba v smislu prav il za vse člane obvezna. — Odbor. Prostovoljno gasilno društvo na Barju bo priredilo dne 21. 1. m. ob 5 popoldne vinsko lrr/a-lev v novozgrajenem domu na Ilovici. Poleg grozdja bodo na raapolago tudi sveže krvavice in dobra vinska kaplica. K obili udeležbi vabljeni vsi prijatelji barjanskih gasilcev. — Odbor. Me količine odpadkov odstranjujejo iz telesa ARTIN-dražeie z milim in zanesljivim delovanjem Dobiva se v vseh lekarnah. Vsebina škatlje — ki stane 8 Din — zadostuj« m 4— 6 krat« Slovenska Bistrica SPD podruiniea Slovenska Ristriea priredi danes, r nedeljo- dne 21. t. m. iilet na Veliki vrh, od koder je najlepši razgled i južnega Poh»>rj». Pri tej priliki si bodo odborniki ogledali prostor ia zgradbo planinske koče pri Sv. Treh kraljih, ta katero je brezplačno izdelal načrt ing. Aecetto, mestni stavben* v Mariboru Planinci, udeležite se lepa izleta mnogoštevilno! Telefonska kabina na tukajšnji pošti jo brez. vsake dnevne ali umetne razsvetljave, tako da mora stranka pustili vrata odprta, če hoče slučajno preči tal i sestavljeno telefonsko vest. Ker ravno se-,N.i napeljujejo električno razsvetljavo v uradu samem. bi želeli, da napeljejo žici tudi v telefonsko kabino. Vodovod tiniske občine ie la teden pričelo graditi stavbeno podjetje fcivic iz Maribor* S tem delom se od pomore večletni zahtevi vseh občanov, ker je stari odprti vodovod v higijenskeni ozira skrajno škodljiv vsem. ki so bih primeram uporabljati to vodo. Proračun znaša okrog 15.000 Din, od katero vsote bo občina Tinje prispevala eno tretjino, ostalo pa banska uprava in Zdravstveni dom v Mariboru, ki je uredil vse potrebno z* takojšnjo graditev. Za vodovod bo porabljenih 800m pocinkanih cevi. ki jih je brezplačno poslala banska uprava O vorilev. združena s slavnostjo, bo drugo nedeljo, če n« bo deževje preveč oviralo dela sametra. Tat v tukajšnjem samostanu č. sester. Vsak dan dobivajo reveži hrano v *»nK>s!anu. Tako je vratariea opazila, da eden beračev še ni odšel iz samostana Iskati so ga po vsem samosianu. dokler ga niso naš;i v neki sobi s polnim nahrbtnikom ukradenih stvari Oroi.nišivu je uspelo ga spraviti v sodne 7-apore, kjer je žo več dni visel« bel* za-stava. Višn'a goro ras: okroc dreveščka »r»od*j naj -e posadi tc lena ruši n ogradi s štirimi kol ;či ter z žico Ribnica Marsikaj se jc pri nns zadnje čase /boljšalo. IVdvii smo svoj vodovod, ki nas po večkratnih neprilikah sedaj vendarle prcsknhuje / drubro pitno vodo Prostor pred cerkvijo si \nc se je n-a (»ebudo Olepševalnega društva dokaj čedno uredil in je sedaj cerkev s svojo okolico dobili nekam drugačno lice. kar napravi na prisleea jako ugoden vtis. — Samo tista skladovnica drv ob 7;nc t. m. je bilo v Ribnici premovanje plemenske goveje živine 7a ribniški sodni okraj. Kmetovalci »o pripeljali 177 kosov najlepše goveje živine ,tako dn smo se čudili lepemu napredku v živinoreji zadnjih par lel. Pripeljali so 81 krav, 58 telic in 38 bikov. Nagrade so bile sicer skromne — vaegn skupaj 7500 Di«, vendar pn že premovnnjp samo, kjer se Meče najlepša živnd, daje pobudo za napredek. Najlepši kosi so se videli med biki. Stanovanje dveh sob s kuhinjo, kopalnico in pritiklinami v visokem pritličju v Dalmatinovi ulici se odd« * 1 novembrom. Istot«in se odd« « 1. februarjem 1931 stanovanje dveh »ob s kuhinjo in pritiklinami, ludi v visokem pritličju, primerno tudi z« ordinacijo ali pis«rno. S tem se nudi zobozdravniku, zobotehniku «1i zdravniku zasebno stanovanje in prostori za ordinacijo, vse v visokem pritličju iste hiše. Ponudbe za obe stanovanji na upravo tega lisi« pod »Visoko pritličje«. BBC MiMlSBfi „171 m I —-»-—•I..— — - MIKAJOS^ I ■■!■■ i i-r———I I« .———I Ali poznate dobitke? ČUaJ na strani 6! Naznanilo! Naznanjam cenj. gg. trgovcem, kakor tudi vsem drugim cenj. odjemalcem, da sem začel obratovati i mehanično delavnico pletenin, katera je opremljena z najmodernejšimi novimi stroji. Izdeloval bom vse vrste pletenin v lepih najnovejših vzorcih ter modernem kroju. Cene mojih izdelkov bodo brez nadaljnjega konkurenčne taki. da bom lahko vsakega cenjenega odjemalca popolnem« zadovoljil. Priporočam se za cenjena naročil«, ter beležim t vsem spoštovanjem \nton Savnik. škofj« 1 oka. Vljudno n«rn«ni»m, d« bom otvoril 22. t. m svojo pralnico in lika?mco v Kolodvorski ulici (vogal T«v čarieve in Kolodvorske ulice). Ker bom posebno pozornost obračal n« to. d« se perilo n* kvari in d« se pere brez vsakih kemikalij, upam da mi bo mogoče cenjeno občinstvo vsestransko zadovoljiti. Z odličnim spoštovanjem sc priporoča L. 1. Lenard. Usakoorstnc trgouske knjige, Sfracc, mase, sinteze, herbnr.je, odjet e itnjiLce, bloke, zuezke 1.1, d. nudim po skrajno ugodnih cenah! na debelo! --Ila drobno! ANTON JANEŽIČ Un&IJar:-, Florjanstia n!. 14 Knjigovezstica m trtalnica trgovskih knjig. Fred i!po oi»o Po up trobi Prava ufeha za bolne na živcih je moj ravnokar izšli spis. Tam o opisane mnoge dolgoletne irfctfšnjeo vzr. kili postanku in zdravljenju živčnih bolezni. Pošljem vsakomur tn zdravstveni evangelij popolnom i zastonj če piše pen j na s pod -nji naslov. Tisoči jAhvalnie potrjuje doslej edino doseženi uspeh neumornega skrbnega raziskovanja v blagor tri ečega človeštva. Kdor spada v veliko armado živčno bolnih, kdor trpi n« raztresenasti. strahopetnosti, slabem spominu, nervoznostnem glavobolu, pomanjkanju spanja m.iten u v želodcu, preobčut.jivosti, bolečinah v udih. splošni ali delni telesni slabosti ali drugih p»>dobnih bolezenskih pojavih si mora naročiti mojo knjižico utehe! Kdor jo bo prebral pazljivo, bo dospel do pomirjevalnega prepričanja, da se je našla enostavna pot do zdravja in veselja do življenja. Ne čakajte in pišite še danes na Ernst Pasiernack, Berlin S. O. Mihaelkirchpiatz 13. Abteiluncj 318. i »^v t NAZNANILO Vsem cenj. odjemalcem in naročnikom naznanjam, dn sem popolnoma preuredil svojo pekarno v moderno urejeno parno pekarno Obenem priporočam cenj. občinstvu bogato izbiro raznega peciva. Sprejemanje kruha v peko ?.a stranke vsak dan razen sobote ob 11, l i iz 15 uri Ob sobotah pa ob 13. in 15. uri. Se priporoča Andri? ftoiinar pekama iluoltiin« vogal tiohoričeve ulice in Šmarske reste GOZDNE SADIKE: MECESNOVK, 2- in 3 letne, zelo lepo in močno odrastle, ter SMREKOVE, 3 letne, se bodo oddale 7,a jesensko in spomladansko saditev po hrezkonkurenčni ceni iz lastne drevcsnice Rukovn gora (gorenja). — Naslov: A. O ž b a I t , oskrbnik, Kopiivnik pri Kočevju. Rudarska godba v Velenju nabavi dne 1. oktobra 1030 ob 12: 26 komadov kompletnih rudarskih krojev (bluze in hlače). Pogoji sc dobe pri podpisanem druMvu. RUDARSKA GODBA VELENJE. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog in oče. gospod Josip Satran 10. t. m. po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo 21. septembra ob 3 popoldne iz Spi. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. septembra 1030. Minka Satran. soproga, Marica, hčerka. ZAHVALA. Za ninogobrojne izraze sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani in tako tragični smrti našega nad vse ljubljenega sinčka Miloša izrekamo vsem iskreno zahvalo. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem krasnega cvetja, vsem, ki so nas tolažili v tako bridkih urah iu vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Vsem prisrčna hvala! Krško, dne 10. septembra 1030. Josip in Angela Stary. Priporoča se prvi slovenski zavod Uzaiemna zauaroualnica Ljabtana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celjo, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb. Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2 Opozarjamo na ,Mal i oglasnih1 v naSem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsak' prilik- Po dolgi in mučni bolezni je umrl v petek zvečer naš ljubi soprog, oče, ded, brat, stric in tast, gospod Franc Ramovš strojevodja v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob pol 4 popoldne. Mir njegovi duši! Borovnica, dne 20. septembra 1930. Rodbina Ramovševa. Svojim poslovnim prijateljem, kakor tudi ostalemu cenjenemu občinstvu sporočam, da sem s 15. septembrom preselil sioic poslovne prostore lz Kolodvorske ulice no Krekov trd 10 V zvezi s tem sem znatno razširil svojo trgovino, ter bodem odslej vodil poleg priznanih znamk (P110EN1X in ILIRIJA) šivalnih strojev ter »ANKERc koles in vseh v to stroko spadajočili posameznih delov tudi OTROŠKE VOZIČKE od preproste do najfinejše (inozemske) izdelave. Geslo pa mi bode ostalo, kakor do sedaj: Dobro blago za solidno ceno. Za ob len obisk se priporočam (nasproti Pleslnego doma) JOSIP H VED J R nuDiiana Hrenov iraio a Ai 4ftfe Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice TSODin.Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad Ovrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsticaSDin.Najmanjši zneseklODirc. Pristojbina za iif ro 0 Din Vsak oglas treba plačati pri naročilu. Napismena vprašanja odgovarjamo te,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana I03't9. Telefon šlev.2328. Kobilica Avgust tapetnik in dekorater. Ljubljana Dunajska cesta 25, vhod Dvofakovn ulica 3 dvorišče (Tonniesova hiSa) Sprejema vsa tapetniška deln. Zaloga žimnic, žimo itd. Točna in solidna izdelava, nizke ceno. Prodajalka izučena v špecer. trjto vini, želi mesta Gre. tudi kot blagajničarka. - Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 10.657. Trgovski pomočnik verziran v mešani in ma-nufakturni stroki, želi na meščenja, najsibo v me-' stu nII na deželi. Naslov v oglasnem oddelku pod »Vesten in marljiv« št. 10.660. 2 čevljar, pomočnika sprejme tRkoj Jos. Poga-čar, Kamnik. Išče sc mladenič trgovsko naobražena oseba, ki bi bil sposoben voditi mešano trgovino, v lepem trgu na Dolenjskem. — Več se izve v »Slovenca-« pod št. 10.533. upravi Sedlarski pomočnik (torbar) se sprejme. — Vošnjakova ulica 2. Mizarski vajenec sc sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. — Ivan Okorn, mizar — Škofja Loka. Risarja stroj, stroke sprejme tako! Ing. Gustav Zemnnck Ljubljana, Knaftjeva ul. 10. Prodajalka izučena v manutakturi, galanteriji in speccriji — želi službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Zanesljiva, dobra moč« št. 10.797. Izučen železninar teli nameščenja v trgovini, trgovskem ali tovarniškim skladišču. 33 let slar. Nastop lahko takoj Ponudbe pod »33« na upravo »Slov.« Želim vstopiti v eskporl. skladišče, zmožen sem vseh trgovskih brani. Nastop s 1. oktobrom 1.1. Ponudbe pod: »Ekspcdicija« na upravo »Slovenca«.- Organist (ccčiljanec) - cerkvenik, z večletno prakso in dobrimi spričevali želi službo takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo lista pod št. 10.824. Pošten iant star 21 let, neomadeže-vanc preteklosti in lepe značajnosti. Dovršil štiri razrede ljudske šole, potem bil kol tajnik domačega društva, želi službo v kaki pisarni kot pomožni pisarniški delavec. Najraje bi šel v kako tovarno ali kak urad. Naslov pove uprava »Slov.« pod šifro »Zvest 10.826«. Dekle zmožna nemščine ter vajena vseh hišnih del, gre tudi k otrokom. - Naslov v upravi lista št. 10.831. Šivilja Za perilo, krpa staro in dela novo, se priporoča. Gre tudi na dom. - Izve se: Streliška ulica 2. StenograJ slovensko-nemški, strojepisec, išče službo. Ponudbe: Ante Lončar, Flo-rijanska ulica 13, Ljubljana, Strojnik Z dolgoletno prakso na parnih žagah — izučen strojni ključavničar, dober strugar, sposoben «seh stroinih popravil — išče službo. Jazbinšek, Ruše, Dekle katera se je izučila šivan obleko in perilo čeli mesto kot začetnica za šivanje pletenin. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 10.750. Absolventka enoletnega celovškega tečaja za vodlteliice otroških vrtcev, perfektna v nemščini, išče v svrbo priučitve pismene slovenščine primerno slui-bo kot vzgojiteljica. Ponudbe pod naslovom > Zi-ljanka« na upravo lista. BeKiAMA.-SLOVEtlCU ^^ naju»ptine»ifl') i Učenko v trgovino z mešanim i blagom sprejmem Martin, Plelerski, Cerklje pri Brežicah. pomočnnika n močno delo, in Čevljar za fino enega dobro izvežbanega prikrojevalca za takojšnji nas'op išče Lebovnik Josip, čevljarstvo v Slovenj-gradcu. Čevljarskega vajenca iščem. Hrana in stanovanje v hiši. - Valentin Potočnik, čevljar, mojster, Škofja Loka 61. Kuharico perfektno, samostojno ito-spodint«. spreimem. Dv na dan zaslužite v Vašem okraju. Pifite tovarni Person, Ljubljana, Poštni predal 307. Znamko za odgovor. Senzacija brez primere! Za svoj gospodinjski predmet, ki je v tisočih v uporabi in ki je izredna prodajna učinkovitost — sprejmem spretne in prebrisane agente proti fik-sumu in proviziji. Pri večji agilnosti dobra in resna eksistenca, - Brezplačna kolekcija vzorcev za na pot. — I. Razpošiljalnica ->Omnia«, Miklošičeva 14. Gosli poučuje biv učiteli konservato-rija, Študentovska ulica 9/1. Šoferska šola t. oblast konc.. Čamernik, Ljubhana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel 2236 Pouk in praktične voimt Otvoritev tečajev francoščine, nemščine, angleščine. Akademsko izobraženi predavatelji. Špe-cijalni pouk nemščine za slovenske otroke, do šolske dobe (majhne skupine!, Knalljeva ul. 4, pritličje. Vpisovanje: 10—12; 18—20. Samostojen mizarski mojster Na novo ustanovljeno pod- Pogoj: res pridno jetje išče samostojnega mojstra, veščaka v stavbnem in pohištvenem delu proti 40% čistega dobička. Stroji in gonilna sila na razpolago. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Samostojen mizarski mojster«. Starejšo deklo ki je vsaj nekoliko vajena kuhe in gospodinjstva, iščem. Nastop takoj. .lulka Povšnar, Kokra nad Kranjem. Učenko sprejme damska krojačl-ca. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10755. Trgovski vajenec s primerno šolsko izobrazbo, dobrih staršev, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. M. Berdajs, trgovina s špecer. blagom in semeni, Maribor. Praktikantko ki že malo piše na pisalni stroj, in kuharskega učenca ali učenko sprejmemo. Ponudbe z navedbo starosti, šolske pred-izobrazbe in poklica staršev na upravo »Slovenca« v Celju pod šifro »Praktik ari t« št, 10.787. 20 voznikov za odvoz zemlje sprejme ing. Dukič in drug na Aleksandrovi cesti. Damski orkester 5 do 6 članov notalnih violinistinj, sprejme takoj ali 1. novembra (prednost tirolska kapela) restavracija »Amerlkanac«, Beograd, Kralja Milana ul. 28, Ponudbe s fotografijo naj se pošljejo na gornjo adre.%>. Mesarskega vajene« močnega, poštenih staršev, spreimem lakoj. Andrej Zorman, mesar v Šenčurju pri Kranju. Vajenca s predpisano folsko izobrazbo sprejme t a k o | večja trgovina s špece-rijo, mamifakturo in galanterijo. Hrana in stanovanje v hiši. - Naslov v upravi »Slov.« št. 10.845. Dekle ki zna ročno šivanje in domača dela - sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje lahko v hiši. Franc Ko-njedic, Stražišče - Kranj. Krajevne zastopnike išče dobro vpeljana za- j varovalnica za Dolenjsko, Gorenjsko. Notranjsko in Prekmurj« proti maksimalni proviziji. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod «3201«. , rojm jL V • tecai SPEC1AL KVALITETE / KUPOM ZA POSAMEZNE OBLEKE KUPONI ZA POSAMEZNE DAM. PLAŠČE PRIPOROČA TVRDKA IID BIJ ANA KONGRESNI TRG STEV. 15 Solnčno sobo z vhodom iz stopnjišča, z elektriko, v sredi mesta, oddam. - Naslov v oglas, odd. »Slov,« pod št. 10860. Lepa mebloV. soba se odda takoj. - Stari trg 11 a, Ljubljana. moških skih in d a m-oblek m'etnom oktobra! Iščemo agente za prodajo emajliranih plošč z napisom. Vcbk.i krojačem, šiviljam in zaslužek tudi onim, ki1 nešiviljanj. - Ugodni potujejo Z 1 plačilni pogoji. Brez- plačna rekomandaciia služb. - Krojno uČiii- meti. Ponudbe označ bo dosedanjega delovanja in referencami je poslali na »Zephir«, tovarna peči in emajlov, Su-botica. Brezobrest, posojilo! Vsi, ki se še zanimajo za brezobrestno posojilo ali razdolžitev, naj se prijavijo naslovu »Mar-stan« — oddelek brezobrestna akcija, Maribor, Koroška ccsta 10. Vpisnina 10 Din, šče. Zastopstvo mod listov. Kroji- po meri. Sobica na novo opremljena, elektrika, poseben vhod, v centrumu, se odda, - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.833. Žagar za venecijanko spreten, vajen popravil, se sprejme. Ponudbe z navedbo dSsedanjih služb je poslati na upravo »Slov.« pod »Žagar«. Prodaialha delikalesne stroke, z večletno prakso, slovenskega in nemškega jezika zmožna, se takoj sprejme. Ponudbe pod »Maribor« na upravo »Slovenca« v Mariboru. Gospodično zanesljivo, ki govori slovensko in nemško, iščem k 3 otrokom v starosti 6—8 let za trajno mesto. — Ponudbe na Herman Goli, Velenje. 2 stavbna ključavničarska pomočnika rabim. Nastop takoj. — Fran Končan, spjošno ključavničarstvo — Domžale. Kuharico dobro in pošteno sprejme takoj župnišče v Petrinji, Hrvatsko, Tapetsišk. vajenca sprejmem. Kobilica Avg., tapetnik in dekorater v Ljubljani, Dunajska cesta 25, vhod DvoFakova ulica it. 3, dvorišče, Kuharica dobra, ki razume navadno in boljšo hrano ter opravlja tudi druga hiina dela, se sprejme poleg sobarice k družini šestin oseb v Ljubljani. Pismene ponudbe pod šifro »Daljša spričevala« na upravo »Slovenca«. Novi mošt se toči že danes v gostilni pri »Majarončku«, Danes se dobe pri »Sedmici« v Mostah pečene krvave in mesene klobase. Toči se pristna Portugalka. - Fran Černe. Kam pa, kam? V nedeljo grem k Lasanu. prej Mencinger, na izvrstno na ražniu pečenega prašička in dobro kapljico. Točna in solidna postrežba. Cene zmerne. -Sc priporočata Juri) in Jela L a s a n , Jesenice -Fužine. Kam pa v nedelo? Vsi v Gorenje vas (Logatec! - na Ainbrožičev vrt. Tam se bo dobilo dobro vino, sveže krvavice, mesene klobasice in špehove potice. Širile »Slovenca«! Stanovanje oddam dvema osebama za 150 Din, čc plačata pol leta naprej. - Mala vas št. 48, Složice. št. Stanovanje 3 sobno, pritkline in plin, se odda s 1. novembrom na Domobranski cesti 17. Gospod se sprejme na stanovanje kot sostanovalec. - Flo-rljanška ulica 16/1. Soba z vso oskrbo ali brez se odda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10839. Stanovanje Soba — lahko meblirana — s kuhinio, se odda takoj v Vojhiku 46. - .Poizve se pri Hribarju Jpsipu, Voj-nik pri Celju. Prazna soba z električno razsvetljavo, v kateri sc lahko postavi štedilnik — s posebnim vhodom, se odda. Naslov v upravi pod št. 10.791. Stanovanje s ca. 300 m! vrta, v bližini glavne ceste in trga, se proda. Posredovalci izključeni. Obenem se odda stanovanje 2 sobic in kuhinia. Naslov pove i uprava lista pod 10.795. brezplačno dam krojaču ;Dya soUd ^poda ali penzijanistu. Ponudbe ® 1 na: Martin Pleterski, Cer- klje pri Brežicah. Prostorno sobo in kuhinjo oddam s 1. oktobrom 1.1. v pritličju. Solnčna lega. Najemnina 250 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Slan in dom«. Stanovanje 2 sobi, kabinet, pritikline, blizu sv. Krištofa, se odda takoj ali L novembra. Vsa pojasnila pri upravi »Slovenca« pod št. 10.731, Stanovanje v lepem kraju na Gorenjskem, z gospodarsk. poslopjem, vrtom, njivo in travnikom, blizu postaje in cerkve, oddam stranki brez otrok ali najraje upokojencu. V hiši vodovod in elektrika. Oddam tudi v dosmrtno bivanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.656. se sprejmeta na stanovanje. Študentovska 9 (trgovina). Zahvala. Podpisana se zahvaljujem gospej Antoniji Zupan v občini Kumen šL 52 za požrtvovalno postrežbo v bolezni, ter jo vsakomur priporočam. M. P. Strojne tovarne žn livarne d. d.. LMene Telefon: 2830 run ..u Centrala: Dunajska cesta 35 Brzojav: STROJ TURBINE PELT0N in FRANCIfS TURBINE -SPIRALNE TURBINE — PROPELER TURBINE - VODNA KOLESA -PELT0N KOLESA Na ieljo obisk inienerja Zoltlevolfe ponudbe Cevovode erablje, zatrorniee avtomatične regulatorje na oljni prltiši-k Trgovino in pekarijo z zelo lepimi lokali in stanovanjem, vse na novo izdelano, z vsem inventarjem, pri farni cerkvi in ob glavni cesti, oddam v najem v novi hiši. - J. Javornik Ig št. 34. Trgovino dobro upeljano, z mešanim blagom in železnino, sredi trga na Dolenjskem, oddam v najem, zraven so tudi velika skladišča. Ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod: »Resno« št. 10.823. Iščem lokal na prometnem kraju, primeren za mlekarno in slaščičarno. - Prevzamem tudi že vpeljano mlekarno. - Ponudbe pod »Promet« na upravo »Slov.« Proda se zvočnik »Argothon«. - Skaberne, Mestni trg, Ljubljana. Radio - aparat 4 cevni, z zvočnikom in slušalkami, malo rabljen, se zamenja za pisal, stroj, že rabljen, Event. se tudi proda. - Kat. izobraževalno društvo Hoče pri Mariboru. Ptičji lim (Bela omela), skuhan is opran, kupim 50—100 kg. — Ponudbe na tvrdko: I. Krivic, Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Cunje, ovčjo volno staro železo, kovine, papir, kosti, krojaške in druge odpadke vseh vrst, kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica. Pozor mlekarne! Kupim vsako množino vseh vrst sira, tudi škart. Stavite najnižje ponudbe na oglasni oddelek lista pod »Export sira«. Kupim dva psa prepeličarja (mlada) — takoj. Podatke je poslati na naslov: Bogdan An-drija, pošta Solin, Split Dalmacija. Vinogradniki! Kdor hoče svojo zalogo vina dobro razprodati, naj pošlje svojo ponudbo na upravo Slovenca pod »Vinski razpečevalec« št. 10.724. I Omara za knjige in spise se kupi. Ponudbe pod »1930« na upravo. Bukove cepanice več vagonov, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na upravo Slovenca pod: »Prvovrstna«. Delavnica v Ljubljani, 40 m'J velika, suha, svetla in opremljena z električno razsvetljavo, transmisijo, motorjem za 3K KS in nekaj mizarskega orodja — se takoj odda. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nekaj kavcije«. KUPUJEM STALNO samo večje komplekse bukovih gozdov od katerih les bi moral biti sposoben za izdelavo pragov. Istotako kupujem bukove prage za francoske železnice za dobavo oktober do april 1930— 1931. - Ponudbe je poslati na ANTON PETRIC, Novb mesto. Jezice in suhe gobe zadnje rasli, ponudili po-vzorčeno in z navedbo najnižje cene tvrdki Peter Š e t i n a , Radeče pri Zidanem mostu. Kupim večje množine fižola (letošnjega), krompirja in namiznih jabolk. — Ponudbe z navedbo cene na podružnico »Slovenca« v Celju pod: »Takoj plačljivo«. Divji kostanj vsako količino, kupim po najvišji dnevni ceni, Gustav Stiger, Celje. 5 mesečna deklica se odda za svojo. Točnej-še informacije se dobijo v zavodu za zdrastveno I zaščito mater in dece v j Ljubljani, Lipičeva ulica. Vsakovrstno H&pnfg po oaivišiih cenah ČERNE. juvelir. Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. litijskega in školje-loškega okraja in štajerske provenijence, sedanje rasti, divji kostanj želod kupuje V. H. Rohrmann, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27, Gori cigareta pod nosom In smrdil Pustite vendar kajenje! Nikoprost, ki stane franco 76 Din, Vas odvadi takoj. - Razp9šilja Lindič, Ljubljana, Komen-skega ulica 36. Zanesljive nasvete v težkih življenjskih vprašanjih ali prodaji, nakupu, najemu, zamenjavi posestev, trgovin, gostiln, mlinov, razdolžitvi itd., nudi: Posvetovalnica »Marstan«, Maribor, Koroške cesta 10. Vpisnina 10 Din. Tri znamke. Ako želite kupiti ni oMe obrnite sc na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije). Vsakovrstne emnlllran; pioStc / napisom z« zdravnike, odvetnike, pisarne, državne in občinske urade, hotele itd najceneje i*dcluje ..Zeplilr d. d. - Subottco tovarna peči in emajla Glasba Klavir lep. zelo dobro ohranjen, sc proda za 4800 Din. -Naslov v upravi -Slov.* pod it. 10.775 čelo naprodaj! Informacije daje tvrdka Brandl, Maribor. Harmonika tritonska — sc proda za 600 Din. ZaloSka cesta 2. Načrte in proračune ra zgradbe izvršuje Tehnični biro »Tehna«, Liubljana. Mestni trg št. 25/1. Hiša se odda v najem oziroma sc tudi proda; ista ima 6 sob in potrebne lokale za trgovino; sedaj sc nahaja v njej gostilna in trafika, kar se lahko obdrži. Več se izve pri upravi »Slovenca. pod št. 10.534. Cenjenim Cltateljem priporočamo sledeče Novomeške tvrdke Dular Cirfl speoorija in catanterija Kupnje irobe, p&enioo in drntre del. pridelke Ljubljanska cesta Kumar Josip pufckar tn mehanik txvrfcnJo vsakovrstna popravil«. Kmajllranjo v ofrnin dvokoles in motornih kole« ild. Motila WacMer »&?.'„ ure, zlatnina, gramofoni, plošče in baterije Ljubljanska cesta Fabjan Marija strojno pletenje in galanterija Posestvo se proda. Rcpnje št. 50, Vodice nad Ljubljano. Posestvo 150 oralov, polovico gozda proda 520.000 Din. -Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Harmonij dobro ohranjen, z močnim glasom, primeren za poučevanje petja, poceni naprodai Vprašanja pod »Harmonij« št. 10.876 na upravo. Klavir s prav dobrim glasom, firma Petra v. sc proda. -Kolodvorska 2S 1 - levo. Orgle. harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje naiceneic Anton Oerr.ič, izdclovatcli orgel, Radovljica. Klavirji! Velika izbira klavirjev -Strok ovnj ašk o popravilo in čisto uglašcvanje. Nizke cenc tudi na obroke. Solidna postrežba — Tovarna klavirjev ^'arbinck. Ljubljana. Grcgorčibcva 5, Rimska ccsta 2. Orgle, harmonije, pianinc flajsolidncic in -.lajccncic izdeluje, popravlja in pa uglašuje Anton Dcrnič. Radovljica. Klavirji in planini svetovnih tvrdk »Stin-gl«, »Hofmann. in »Ehr- 1 bar. vedno v zalogi. Znižane cenc! Ugodna mesečna odplačila! M. ROPAŠ — CELJE. Vsa popravila in ugla-šenje strokovnjaško. Posestva Hišo kupim v Ljubljani. Ponudbe na upravo lista pod št. 2000. Posestvo z malo hišo in sadonos-nikom pri Mariboru — proda Troha, Maribor, Aleksandrova cesta 18. Cena 55.000 Din. Posestvo manjše, blizu Maribora, se takoj proda. Hiša vi-sokopritlična ob glavni cesti, blizu postaje in mesta. Primerno za trgovca, obrtnika ali pen-zijonista. Pismene ponudbe na podružnico »Slo-vcnc«« v Mariboru pod »Vrednost«. Lepa hiša šest sob. trgovski lokal, hlevi in krasen vrt (ca. 1 oral), v predmestju Maribora. naprodaj. Cena 210.000 Din. Pojasnila: Golcc. Spodnja Radvanj-ska cesta 22, Nova vas, Maribor. Proda sc hiša s stalno vodno močjo, v dobrem stanju, s 3 sobami in hlevom, prostor ra mlin ali podobno, v sredi vasi. poleg električna napeljava, ob cesti v kamniškem okraju — četrt ure od železniške postaje, blizu cerkve, v lepem in industrij, okraju. ra primemo ceno. — Naslov pri upravi lista št. 10.754 Vilo popolnoma novo, enonad-stropno s 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklina-mi, kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na krasni in šolnini legi, blizu Leonišča v Ljubljani, oddam v najem, event. tudi prodam. Najemnina samo 3000 Din. Pogoje in naslov pove g. dr. Trep l.uci, odvetnik v Ljubljani, Dunajska a 20. Poslovalnic«, l,. Rebolj v Kranju proda; več večjih in manjših posestev, trgovskih hiš in gostiln ter raznih stanovanjskih hiš. Išče pa več posestev na Štajerskem za nakup. Pozor Štajcrci! .lavite vsi, ki imate kaj naprodaj. -LTspeh je pri meni najbolj siguren. Posestvice tik postaje proda za 65 tisoč Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Otroški voziček dobro ohranjen, sc poceni proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod Št. 10.727. lll.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Telefon 28-20 in 25-95. Motorno kolo »Harlcv Davidson« s pri« kolico. izvrstno ohranjeno, ugodno proda Fr. Lovše, Ljubljana, Tržaška c. 5. Hrastove deske debele po 40, 45, 50; širina od 18 do 28; dolžina 2.65 m, prodam po dogovorjeni ceni takoj. Martin Zupan, £"eče št. 10, pošta Hrastnik. Kompletno posteljo UjVIFOlt/IHi se za zmerno ceno proda. Naslov v upravi »Slo-venca« pod štev. 10.866 Mizarji Proda se strugalni stroj (Frassmaschinc). - Amann A.. Tržič. Tovorno dvigalo za 500 kg obtciitvc sc zelo poceni proda. — A. Amann, Tržič. vseh vrst izdeluje Josip Tomažič, Celje, Na oko-pih št. 5. »Javor« lesna industrija v Logatcu, ima »voj lokal za pohl-Itvo tudi v Ljubljani v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Pozor kmetovalci! Jesen je tu. Potrebovali boste sode za namakanje sadja za žganje in mošt. Nudi se Vam ugoden nakup novih sodov s približno 300 1 vsebine, komad po 100 Din, dokler traja zaloga. Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra ccsta št. 35. Gostilne prometne, mestne in dc-| želske, proda ugodno Po- ' j sredovainic« Maribor — Sodna ulica 30. Posestvo 6 oralov, blizu železnice proda za oO.OOO Din Posredovalnica Maribor — Sodna ulica 30. Nova hiša dvostanovanjska, v bližini Ljubljane, ugodno naprodaj. - Poizve se S*mf-niška ulica 2, soba št. 1. Gostilno in žago velepromet. pri cerkvi, postaji in drž. cesti, proda za 4O0 000 Din Posredovalnica Maribor. Sodna ulica 30. Krasno veleposestvo nad 200 oralov, 2 dobro ohranjeni gosposki hiši, veliki hlevi, živi in mrtvi inventar, blizu Maribora, ceno naprodai radi rodbinskih razmer. Gozd za posckanic 1,200.000 Din. Posredovalnica -Rapid... Maribor, Gosposka ulica št. 28. Apncnica starornana, naprodaj, poleg dve hiši, kamnolom, 4 ha sveta in pravica za lomljenje premoga. - Pojasnila dajo lastniki Tau-fer, Zagorje ob Savi. Enodružinska hiša z vrtom sc takoi proda za 27.000 Din. Krita jc z opeko, 2 sobi, kuhinja »n pritikline. Za upokojenca, malega obrtnika ali rudarja, ker jc pri rudniku. Avgust Fabjančič, Senovo pri Rajhcnburgu. Kotel za perilo »Alfa.-, žc rabljen, se po nizki ceni prod«. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.728. Grahom moka sc zdravniško priporoča ljudem, ki trpijo na prebavi in vsem, ki uživajo veliko mesa. Razpošilja po 5 kg za 40 Din po poštnem povzetju Pavel Jiedcj, umetni mlin, Ja-vornik. Gorenjsko. Posestvo 140 oralov in vodna žaga. | lepa hiša in hlevi 400.000 j dinarjev. — \ inogradno posestvo pri Mariboru, 10 oralov, hiša. hlev. Din 120.000. — Trgovska hiša s 4 lokali, sredi trga. posebno primerna za eks-post živine, perutnine in jaiec, 300.000 Din. Posrc-port živine, perutnine in ribor, Gosposka ulica 28. IVV ■ IV Iscem tiiso s trgovino, še bolje z gostilno in trgovino, v večji farni vasi ali v trgu — do 150.000 dinarjev — v centru vasi, blizu cerkve, na Slovenskem. Ponudbe na: F. Grim«, Lcbcnsmittclhandlung — Wicn XX, Innstrassc 9, Ostcrrcich. mr Kanarčki dobri pevci, po 100 Din naprodai v Ciglarjevi ul. št. 10, Moste. Enodružinsko hišo v Št. Vidu nad Ljubljano s štirisobnim stanovanjem poleg pritlklin in uporabe krasnega vrta, odda takoj v najem Gogala, Maribor, Aleksandrova 6. Med cvetlični 1 kg . , 17 Din ajdov 1 kg ... 15 Din dobavlja v vsaki množici Mrak Valentin, čebelar v Notraniih Goricah, pošta Brezovica pri Ljubljani. Tehtnica ra trgovino — sistema Schulz Univcrsal — ra 15 kg. ugodno naprodai. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunaiski ccsti. Drva odpadki oa žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244. Naprodaj jc več stare cinkovc pločevine, nekaj starih plinskih ccvi, starega železja in dve železni traverzi. - Ponudbe r navedbo cc-nc je vposlati upravi hiš Kranjske hranilnico. Palme, radio, 1 sanke, 2 sekire, 2 posteljici in 1 zibelka za pupc, 2 koča, 2 Siti odeji, 1 nahrbtnik i. dr. prodam zelo poccni. - Naslov v oglasnem oddelku »Slov.« pod št. 10.843. Psico - doberman prodam z rodovnikom. 3 leta stara, zvest^ in zanesljiva čuvarica. Naslov v upravi »Slov.« št. 10812. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju oai-mani 5 kg. - Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D L Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica peria Bosanske slive prima, suhe, v zabojčkih po 5 kg 49 Din, po 10 kg *>6 Din, suhe hruške, jabolka zabojček 10 Din ceneje, razpošilja franko vsakemu naročniku po povzetju ali predplačilu Eksport G. Drcchsler — Tuzla, Bosna. Žaganje in drva odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, ra gorenjskim kolodvorom. Lokoraobilo »Lanc« 45—56 HP, polnojarroc-nik »ostercr« 75 cm, 5 cirkularjev transmisije z iermeni in z jermcnicami, kompletna žaga za premestiti. Ogleda se v obratu vsak dan. Proda sc takoj zelo ugodno, event. tudi posamezno. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod št. 10.759. Motorno kolo 350 ccm,k skorai novo — prodam, najraje zamenjam ra poltovorni auto. Naslov v oglasnem oddelku »Slovcnca« pod št. 10.802. Prodam večjo množino dobro rastočih jesenskih prašičkov ra pitanje. Jcschou-nig, Arjavas pri Petrov, čah. Otroška posteljica sc proda. Metelkova ul. št. 1, pri hišniku. Pletilni stroj JacJuard S S5. prodam ali posodim po dogovoru. Plctarna, Maribor, Vo-jašniška 2. "--'(I Krušno moko m vse mlevske izdelke . v d ii ii sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubliana, Stari trg št. 32. Pozor! Smučarji, športna društva in trgovine s športnim orodjem! Podpisani naznanjam, da sem pričel izdelovati smuči, sanke in drugo športno orodje. Cene zmerne, delo solidno. - Za obilen obisk sc priporoča Pctkovšck Franc, splošno kolarstvo, izdclo-vatelj smuči, sank in drugega športnega orodja -Drenov grič 28, Vrhnika, Dravska banovina, železniška in avtobusna postaja Drenov grič. KaSo (ešprenj, afdovo moko Tpdno ivcfo oddaja n« debelo vrtclrcovina A. VOLK. LJUBLJANA Restjeva cesla S4 Svetov, znane originalne čaše in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodič, Maribor: Kari Lotz in Pinter & Lcnard. — Glavna zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Liubljana, Krekov trg 10. A. GOLOB i NIMF: UUBUflNA, PuharjM« ulica S, Izdelovanje emajliranih peči. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, instalacija strelovodov. Zaloga iamotnei opeke. Cenc kon« kurenčno. iz rusko juhte um v zalogi in izdeluje po meri Zalokar Gosposvetska c. 8 Modroce otomane. divane, (otele in vse tapetniške izdelke Vam di najsolidnejc in najceneje Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cest« II. 16 (pri Levu). Sode in kadi vseh velikosti po najnižji ceni ima vedno v zalogi Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo Kmetovalcem izdelujem tudi iz lastno pripeljanega lesa. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najcencjc RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, Žime, cvilha za modroce in blaga ta prevleke pohištva. ŠVEDSKE PLETILNI" STROJE, najnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tehna« družba Ljubljana, Mestni trg 25/1. ove PECI VELIKA ZALOGA SAM»~ Ing. GUZ EL) LJUBLJANA - ŠIŠKA BtljiSkov. ul. 4 — Celovik« 58 Telefon 3252 Prazisions-Leitspindel-Drehbank moderno konstruirano, še nerabljeno, z vsem zraven spadajočim orodjem, pripravo za rezanje zobnih koles, prodam. System VColf-Jahn. Spitzonhohc 100 mm, Spindelbohrung 20 mm, Wangcnlangc 1000 mm, Vorgclege za elektr. pogon. Krasen izdelek. Zahtevajte nadaljnje podatke pod Stružnica« št. 10.563 pri upravi. Valjčni mlin najmoderneje zgrajen, sc proda. — Več pri tvrdki Fr. Stupica, trgovina z ."eleznino in poljedelskimi stroji v Ljubljani, Gosposvetska ccsta 1. Stroj za delenie testa sc proda. Poizve se pri A. Dolinar. Bohoričeva 1 Chevrolet 6 cilindrski, odprt, 5 se dežni, skoržfl nov, v najboljšem stanju, se proda. - Pk-jpicna vprašanja pod »Selitev«. Pletenje vsakovrstno, navadno in najboljšo izdelavo izvršuje hitro in ceno Ple-tarna, Maribor, Vojašni-ška 2. zdravo, zadostno in cc neno sprejema abonente gostilna v Rokodelskem domu. - Postreže tudi z dobro pijačo, ki pa ni obvezna. Ivan Svetelj, gostilničar — preje pri »Drašku«. Bohoričeva 9, naznanjam in priporočam cenj. občinstvu na novo preurejeno kegljišče. Premog in drva prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. - Tel. 33-13. Tako je izjavil Moj ..'Seicfjerf jjJ)0nw/ neki izkušeni mizarski mojster, ki je videl v obratu že mnogo kombiniranih skobelnikov. Novi Teichertov model nudi lako izdatne prednosti in je tako poceni, da si mora vsak kupec predvsem vpogledati našo neobvezno ponudbo. eichert & Sohn. Llegnitz 35 Praga IT.: Geza Zoltan, Vodickova 20 / Liberri. CeSka: Uhr & Grafe, KI. Fiirbergasse 1 / Opava: Fr. Risch. Olmutzerslrasse 10 Baegrad: Robert Fletscher, Zrinjskoga ul. 58 / Bodenbach a. d. Elbc: Anton Kowarsch / Ljubljana: Ludvik lleršič, Stari trg 20 Najcenejša izvirno vina iz domačih zidanic Ker sc obeta bogata trgatev in da se izprazni posoda, točim domači beli cvireh po Din 10 - v lokalu in čez ulico. Oddajajo se moderno opremljene soDe po Din 20 — Vsak dan se pečejo tudi gOShe in purani. Včeraj sem nastavil z griča Svet1 Križ pri Bizeljskem Portugalko po 14 D Ker boljši posestniki še niso potrgali, dobim šele ta teden tudi domačo portugalko 'Dolenjskega in belokranjsko iz Metlike. PlSHa na vse načine prirejena porcija SOtllO ? Dlft Poleg tega velika izbira rznih drugih jedil po znižanih cenah Priporoča se hotel in restavracija pri „Belem Kranjcu". Kajfež Florijanska ulica 4 — Telefon 26-25 Zahvala Prav iz srca sc zahvaljujemo vsem, ki so nam o priliki težke izgube našega dragega nam Ignacija Hvastja stali ob strani, onim, ki so ob urah bridkosti sočuvstvovali z nami v bolečini in trpljenju, dalje prav posebno častitim sestram usmiljenkam v bolnišnici, sestri Damasceni in sestri Kapistrani, ki sta pokojnemu stregli in mu ob njegovih zadnjih urah lajšali trpljenje. Prisrčno se dalje zahvaljujemo g. dr. Jenku, primariju v bolnišnici, ki si je mnogo prizadeval za pokojnega, č. gospodu Ponikvarju, kuratu v bolnišnici, ki je vsak dan stal ob bolniku in ga tolažil ter ž njim uredil obračun z Bogom, ki ga jc klical k Sebi. Zahvaljujemo sc tudi domačemu župniku g. Koširju ter organistu g. Ccrarju, pa vsem gg. profesorjem iz knezoškofij-skih zavodov v Šl. Vidu, ki so se v tolikem številu udeležili pogreba pokojnega. Iskrena hvala domačim saveljskim fantom, ki so kot življenjski tovariši pokojnega tako lepo skrbeli za okras odra, dalje za lep venec, ki so ga dali in končno, da so ga nosili na zadnji poti. Zahvaljujemo se domačemu pevskemu odseku za venec ter pevcem za ves trud in ljubezen, ki so jo izkazali pokojnemu s petjem doma in na pokopališču ter sploh za tako častno udeležbo in spremstvo. Končno veljaj zahvala prav vsem, ki so se udeležili pogreba pokojnega, spominjajmo sc ga tudi poslej v molitvi! S a v 1 j c , v osmini žalosti 1930. Družina Hvastja-Jožetova v Savljah. Od dobrega najboljše je le Grifzner-Adler- Kayser Šivalni strj In kolo o'cgnotna l*v»dbu — najboljši materija! URANIA plstalnl stroj v 3 velikostih Novost Šivalni stroj kot dumtka planina uiiza jj** La prt los. Peteline, Ljubljana TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne ceno, tudi na obroke Curtie, ouilo volno Itato železo, kovine, papir, kosti, krojaške in druge odpadke vieh vrst, kupi ln plača najboljše Arbeiter, Maribor, Dravska ulica. Usnfarna io 52 lot obalojočo dobroidoče podjetje z vsemi za vsakovrstno izdelavo kož potrebnimi pripomočki »e proda pod zelo ugodnimi pogoji. Keflektanti se naj obrnejo na Ptaflfa Jurjaševit. ml). Sredi*te ob Dravi š6. 2 Industrijalci! Proda se ali da v najem v zelo prometnem mestu ob madjtariki meji parna žago in mlin Z velikimi prostori in zemljo, pripravno tudi za druga podjetja. Ponudbe na lastnika; Breča Trojak, p. Koprivnica, Hrvatska. Prodajo s« tudi parni stroji, TELEFON 2718 StOVENIA-TRANSPORT KX„ VATO ludi po 50 kg bale, vedno na razpolago. Zahtevajte vzorce in cenik! — Tovarna vate, Maribor, Dravska ulica 15. Pletenine in trikotažo (zimsko perilo) raznovrstne nogavice, dokolenice rokavice, čepice, kravate, ovratnike, čipke in tra kove ter drugo galanterijsko in modno blago nudi najceneje Osvald Dobeic — Ljubljana Pred Škofijo 15 Velika zaloga D. M. C. prejnic, kvačkavca in krpancu Na debelo! Na drobno I TIVAR OBLEKE za gospode od .... Din 240'- — 790'-za dečke 11-16 let otl Din 200'-—420'-za otroke 3-10 let . . Din 110'- —160." zimske kapuce od . . , Din 300'"—750'- hlače........Din 89'-—150'- Osled prost brez obveze nakupa I Satnoprodaje v vseh večjih krajih V Ljubljani prodajalna Ivan Kos, Sv. Petra cesta 24 O. TOVARNE OGLEDAL IN »RUŠ. STEKLA. Najbolje nabavite ogledala, brušena stekla in vse drupc v lo stroko spadajoče proizvode pri čisto domači tvrdki ESRISTAL e Podružnica: LJubljana Medvedova 38. - Tele!, št. 3075 Centrala: MARIBOR Koroška 32. — Telet. St. 2132 Podružnica: Split Zriniska 6. — Telefon št. 308 Graditelja z dobro prakso v visokili zgradbuh iu izkušenega v instalacijah, išče gradbeni podjetnik. Spričevala lil reference potrebne. — Ponudbe na l'uiilicita» d. d., Zagreb, Ilica it — pod Za- ŽMtlltt. Hranilnica na Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Vaš denar Uraduje vsak delavnik od 8.—12 in od 14.—17., ob nedeljah od 15.—17. Tovorna zomaShou ]. S. topen v Studencih — Maribor, razpošilja zamaške vseh velikosti, izolirne plošče in zdrob iz plutovine. —■ Se priporoča. Dvokolesa Š motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika Ubira, najnižje cene. Prodaja nu obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. 9re$elitveno naznanilo! Tvrdka 1. GOREČ NASL, družba z o. z. cenjeni mu občin»tvu vljudno oorota da se je preselila iz dosedanjih prostorov ti a Dunajski cesti na iMiklošičevo cesto št. 30 vogalna stavba Miklošičeve ceste in Pražakove ul. hier bode pod tvrdk o /. Goreč riasl. Auerhammer- Ogrin, družba z o. z. svo/o trgovino nadalje vodita v istem obsegu kot do sedaj. Vsled znižanja režijskih stroškov bodemo zamogli naše cenjene odjemalce zadovoljiti z znižanimi cenami poteg prvovrstne kvalitete v blagu, ter se za nadaljni poset v novih prostorih priporoča /. Goreč nas/. Auerhammer-Ogrin, družba z o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 30 Garantirana konstrukcija I Najmodernejša oblika 1 tapetništvo LiuDHana, Sv. Petre rcnslp 29 Priporoča svoje najmodernejše spalno fotelje vseb vrst modroce, otomane itd. Stiirmannova premična okna in vrata Državni uemiki in rnnqgi inozemski patenti. Posebno priporočljivo za hotele, restavracije, vile, zaprte verunde, Šole, druUvene domove in bolnice. Ht/D! fiurtrn Grat r na KES pi, ftl • : i r Premakljiva dela obojestransko v kovlnastih členskih tračnicah tekoča dnieta sigurnost popolnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les in barva ne dotikata, popolnega higijenskega zračenja in lahkega premikanju, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotraj odpreti. Oglejte si originalno okno pri proizvajalcu za Jugoslavijo specltaine mizarsha delavnico M. GOG^LA - BLED I. Telefon štev. 52 20 tesarjev za železobetonske opaže — in 30 težakov sprejme ing, D uk tč in dr. na stavbi >Duuav«, Ljubljena, Aleksandrova cest«. Preklic! Podpisana kern Ivana, zasebnica na Beli pri Preddvoru, obžalujem in preklicujem, ker sem gospo Julko Pov»uarjcvo iz Kokre nad Kranjem, zapeljana od drugih ljudi, hudo žalila ter se ji zahvaljujem, da je od obtožbe odstopila. Kranj, dne 16. septembra 1930. Kern Ivana. Peugeot poltovorni Anaaldo Limuzina, kakor ludi 1 Ariel 500 cm1, z električno razsvetljavo, s prikolico, 1 A. J. S. motor S. V, in 2 posamezni prikolici, ter 1 šcsteilindrski autoraolor Steyer v popolnem stanu — ugodno naprodaj. Poizve se v garaži Ivan Kopač, Ljubljana, Bleiweisova c. 52. Najvarnejše iu najboljše naložite denar pri v C@!iu reglstr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ce&te in Vodnikove ulice »tanje hranilnih vlog nad Din 90,UOatXX).-. Obrestna mera uajugodneiša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 ' • članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka £ahvalg Podpisani se najtopleje zahvaljujem »VZAJEMNI ZAVAROVALNICI v Ljubljani za hitro in kulantno izplačilo odškodnine, katera mi je bila priznana za pogorelo gospodarsko poslopje: hišo, drvarnico, svinjak in seno in to brez vsakih odbitkov. Čutim se zaradi tega dolžnega, ta domači zavod vsakomur priporočati. Jezica pri Ljubljani, dne 20. septembra 1930. Šteielj Franc, posestnik in mizar. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Ustanovljena 1900 Centrala: LJubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900 Telefonske številke: 2861, 2413, 2502, 2503 Brzojavni naslov: BANKA Delnllka glavnica: Din 50,000.000'— Brežice Celje Črnomelj Kranj Maribor Metkovič Podružnice: Novisad Novomesto Ptuj Brzojavni naslov za podružnice: Ljubljanska banka. Rakek Sarajevo Slove njgradsc Split Šibenik Zagreb Skupne rezerve: ca. Din 10,000.000*— Sc prlporoCa za vse banCne posle. Spodnieštaierska ljudska posojilnica Registrovana zadni£a z neomejeno zaveto v Mariboru Daje posojila na hipoteke, poroitvo, zastave itd. * Izvršuie vse v denarno stroko spadajoče potle Sprejema vloje na hranilne kmiiice in tekoči račun ter jih obrestuie po najvišji obrestni meri. Mizarji in graditelji! Naročajte vezano ploičc (Sperplatten) le pri tvrdki >Posavina< d. d. z« trgovino in industrijo v Zagrebu, Petrinjska ulica 28, katera ima kot glavni zastopnik za Jugoslavijo največjih tvornic na Poljskem in v Romuniji najbogatejše skladišče vezanih plošč iz prvovrstne ruskopoljske jetševine in romunske bukovine v vseh dimenzijah in debelinah. Odpošilja s pošto in po železnici v vse kraje Zahtevajte cenike! Iščemo zastopnike v vseh večjih krajih. Preuažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitbe itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kot tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi automobili po 2,3 in 7 ton nosilnosti prevzema Špedicija Turk, Ljubljana Masarvkova cesta štev. 9. — Telefon interurban st. 2157 ZAHTEVAJTE CENIK! H. SUTTNEH — LJUBLJANA 3 PREŠERNOVA ULICA 4. - Poleg iranči- škanske cerkve. Največja zaloga ur. zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure za dečke od Din 44 — naprej. Zapestne ure za deklice od Din 70*— naprej. Zahtevajte cenik tastonj in poštnine prosto. Malinovec onangeada limonada Brusnice (kompot) Sadne Marmelade SreCko Polnih In drog L|utol]ana Telefon 2110 Metelkova 13 in nahrbtnike, kakor tudi vse vrste kovčekov in torbic za potovanje, listnic, denarnic, to-bačnic. gamaš itd. nudi v veliki izberi Aleksandre*« ciste itn U I. KRAV/OS, Maribor, Spor. kovčeki se po naročilu izvrše v lastni torbarski delavnici. Ogledala sch vrst, velikosti in oblik JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN B OVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA iivTluje električne naprave ter ▼sa t to stroko spadajoča popravila JVtoj današnji oglas ni trgovska reklama, temveč opozoriti vsakega kupca na redko priliko ugodnega nakupa. Radi primorane prezidave svojih poslovnih prostorov sem prisiljen, da zmanjšam svojo preveliko zalogo v zimskem blagu. Da ie to resnica, se lahko vsakdo prepriča v moji trgovini Anton M a c u n . Maribor, Gosposka ulica št. 10. Pazite na vhod, ki ima ob straneh ogledala. Projekti in proračuni brezplačno! OTVORITVENO NAZNANHO. Cenjenemu občinstvu iz Domial. Doba, Vira, Luko-'II' # vice. Ihana, Koliferega, Dragomlja, Rodice in ostale okolice naznanjam, da sem otvoril svojo podružnico v Domžalah, Uublfansha cesla $1.59. kjer bom sprejemal in najsolidneje izvrševal vsa naročila elektrotehnične stroke in imel stalno na zalogi ves elektrotehnični materijal ter žarnice Se najtopleje priporoča rr. Percinllt OomtAle Konc, elektrotehn. podjetje zrcalno 6—S mm mašinsko 4—6 mm, portalno. leaast- alabaster itd. Spectrum d. d. Lfublfana Vil - Telefon 23-43 Zagreb Celovška SI Osijek Za jesen novo došlo Pristno angleško blago za plašče direktno iz Anglije. / Na zalogi imam najnovejši Twced za obleke in plašče, Crepella, Rips, Kasan, Popellin ter blago za kombinirane obleke. / Nadalje imam veliko izbiro pralnega, kakor tudi drugega baržuna v najnovejših barvah in vzorcih. / Jesenske nogavice in rokavice, najnovejše puloverje za dame, gospode in otroke ter pletene čepice v vseh barvah. Oglejte si naše izložbe ! Trgovina „K nevesti" F. MichelUsch - Maribor Gosposka ulica 14 - Telef. 2128. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih pallr Popravila točno tn solidno Mag. št. 17.818-30, ref. IX. RAZPIS Načelstvo mestne občinske uprave razpisuje oddajo težaških, zidarskih, tesarskih, kleparskih in mizarskih del za napravo rastlinjaka v mestni vrtnariji v Tivoliju. Načrt, proračuni in pojasnila se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2-11 v času uradnih ur od dne 22. septembra 1930 dalje. Pravilno sestavljene ponudbe jc vložiti do dne 27. septembra 1030 istotam do 11 dopoldne. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 18. septembra 1930. Načelnikov namestnik: Dr. Zarnik I. r. GLAZBA osrečuje! če jo slišite, prav posebno pa. če se sam z njo bavite! — Ni treba, da je Vaš dom brez gojtbe! če stopite z nami v stik fn si iz- | berete kak po ceni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in brezplačni veliki katalogi Dobavimo Vam direktno is tovarne v Nemčiji odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na anslov : meihel&herold MARIBOR St 102-B AKO se smehljale Ako se Vaše ustnice smejč odpirajo — poka-zujejo tedaj belo-bliščeče zobe — lepe zobe, ker so snažni I Erasntic Savon Dcntifri-ce napravi Vaše zobe bele in jih ohrani bele, daje Vašemu smehljaju dražljivo ■ničnost. Rabite jo redno Osvežujoča pena bo ohranjevala lepoto Vaših zob za vedno I ERASMC SAVON DENTIFRICE ISO I0S-07Š Pohištvo I ^^ __za opremo stanovanj in pisarn i ^^B Ivan Dogan ♦ Lfubllana, Dunajska cesta itev. 17 | Ustanovljeno 1872. Telefon 32-61 POZOR! Naši pridelki in žetve niso dovolj dobre. ZADRUŽNA POSLOVALNICA v Mariboru priporoča kmctovalccm v dosego dobrih, visokih in kakovostnih pridelkov uporabo umetnih gnojil: Apnenega dušika in Nitrofoskala — Ruše. Sedaj pred jesensko setvijo naj nc zamudi nobeden kmetovalec svoje njive izoranc za setev pšenice, gnojiti z Nitrofoskalom — Ruše, travnike dobro pobranati in gnojiti z apnenim dušikom, ki vsebuje razen dušika tudi apno, ki ga skoraj vsaka zemlja potrebuje. Vinogradniki! Izvršite sedaj v leseni jesensko kop in gnojite vinograde s specialnim Nitrofoskalom — Ruše za vinograde, ki vsebuje dušik, fosforno kislino in kali v razmerju 6:8:8. — Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih uspehih in cenah daje Zadružna poslovalnica v Mariboru. Kmetovalci, izvršite naročilo čim prej, ker je setev ozimnih žit na pragul ^ POTR EBU/ft JUGOSLOVANSKO TISKARNO V LJUBLJANI BRZOJAVKE: JUGOTISKARNA LJUBLJANA UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE. VSA GRAF. DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH BAKROTISK ♦ SVETLOTISK OFFSET-IN LITOGRAFSKI TISK KLIŠARNA ♦!♦ TISKARNA ZA KNJIGO- IN UMETN.TISK | Zadružna Gospodarska banka d. d. V Ljubljani (MlKlošičeva cesta tO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000«— Kapital in rezerve nad Din 16,000.000'— Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes . deposits. — Borzna naročila — Prodaja srečk PODRUŽNICE: BLED NOVI SAD KRANJ ŠIBENIK KOČEVJE CELJE Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Naka- KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKOVO *"* ~ Akr,d""'-" P"d"mi" """" Izvršuje vse banane posle nalkulantnele. MARIBOR SPLIT L* Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce*. Izdajatelj: Ivan Rokoveo. Urednik: Prano Kremiar.