Ste v 177
TRST. v torek 27. junija 1911
Tečaj XXXV
- IZHAJA VSAK DAN -
Ml «k Misijah to pruaiklh ib »., «fc piM<il|lft afc t. tjili^ PumIIm itoT. M pr*4miai« p« 9 nw*. (f HMfft Mkakunah t Trsta ia akoBci, GsrioL In^t, » PiM, Partejai, Satani, Naferaltei, 8t. L»aQi, Tateiaa, lliai, Dmkergi itd. Za.tarai. Mf. p«l>fi(U MLAII RA&UMAJO MA MILIMCTR« t IblhllU 1 fcalaaa. OENE: Trga^iaaU ia afcvtat mg laai pa • at. MBtrtalea, »akral«, poalaaiea, aaiaai iaaaralh »a S« rt. mi. Za oglas« ▼ teksta Ihta 4a 5 ml 19 K, Tiih aatojn* mta K 2. Mali aglari pa 4. lioi h—ia, aaj-Bmaj pa 40 itei Oglu« ap rajam* Iasaratai «44«lah uprav« JMinoit]'. — Pladnja aa izkljm&na la spravi JMiaarti-. ■ ii i	Plati J Iva ia ateZIJtvs s Trste. .............
5PJN0SI
- NAROČNINA ZNAŠA -
m Ma a« K, pal lata rs K, S aaaaaea «K; uu-iafiilia* ■■ragalas, aa aprara aa asiva. s aa MliU^i tatea^a .JBOIOIR« rtaaai aa aala M* Im H«, aa hi »a«a Kr*a I I«. **	ss pozida aa irkiUkr« Urta. Nafraaka-
lf" 1 «s as sprsfsaa)s Ia rakapM aa aa vrOa|a ■i i ■ lisnaa i, %g*aaa ia raklataa^sja paM^atl aa sprava Hrta.
sMas «sr«ts taksttl It (Narafel tfaa)
▼piaaaa aatfraga s asasjsaisa paraftraas t Trata, aiiaa —= OUrgi« GalaMT Mar. 18.	,
PaWas liraailaHai rataa H. M» €52. TELEFON It. 11-57.
Politično društvo „Edinost"
vabi ?se * Trstu žive(e Slovane na
VELIKI SHOP
ki se vrši
v nedeljo 2. julija ob 10. uri zjulraj
v veliki dvorani „Nar. doma".
DNEVNI RED:
Naše šolsko vprašanje.
Z ozirom na važnost predmeta in primernost momenta se podpisani nadeja najlepše udeležbe.
Odbor pol. društva „Edinost".
Okoličani - Slovenci!
Vnovič ste me počastili se svojim zaupanjem, izvolivsi me svojim zastopnikom v državnem zboru. Vsa slovenska javnost je sicer pričakovala, da naša okolica zopet poda dokaz o svoji zavednosti in zvestobi do slovenske stvari; vendar ste Vi visoko nadkrilili vsa pričakovanja se svojim sijajnim nastopom, združivši na moje ime preko 5000 glasov. Vem, da ta manifestacija velja v prvi vrsti slovenski stvari, kateri je pred vsem služila moja kandidatura ; vendar se čutim dolžnega, da Vam izrečem iskreno zahvalo na velikem počaščenju, ki ste mi je izkazali. Ob enem Vam izjavljam, da bom, kakor dosedaj, tudi v bodoče ob vsaki priložnosti po svojih močeh skušal povspeaevati interese svojih volilcev in skupni blagor naše okolice in Slovenstva ob Adriji sploh.
Dr. Otokar Ryb£f,
drž. poslanec.
Zahvala mestnim volilcem.
Na ožjih volitvah ste šli na poziv podpisanega političnega društva v boj s takim ognjem in tako disciplino, da ste izzvali naravnost občudovanje pri naših nasprotnikih, dočim ste podpisano društvo in predložene Vam kandidate, gg. dr.a Otokarja Rvbara, Iv. Skerjanca, ir. Josipa Wilfana in profesorja Matka Mandiča obvezali v najglobljo hvaležnost. V svojem, v imenu teh mož in v imenu vsega tržaškega Slovenstva bodi Vam izrečena prisrčna zahvala na delu in žrtvi Vaši za korist in bodočnost slovenske in slovanske pozicije na teh važnih vročih tleh.
Vaša zavednost, Vaša odločnost in Vaša velika ljubezen do lastnega Vam naroda in naše skupne domovine bodo aa častnem mestu zapisane v zgodovino
bojev tržaškega Slovenstva za svoje pravo, [ za svoj napredek in procvit, za svojo i boljšo in srečnejo bodočnost.
Tisočera hvala Vam na teh sijajnih dokazih plemenitega slovenskega ro-
doljubja.	odbor
pol. društva „Edinost".
Po boju. |
II.	s
Dne 14. junija, torej naslednjega dne po glavnih volitvah, je pisal „Slovenec* o vspehih volitev v Trstu: „Slovenci so celi državi sijajno pokazali svojo moč ob Adriji. (Tudi v „Slovencu" je bilo to mastno tiskano). Tega se vsa domovina od- > kritosrčno veseli.44	•
Tudi „Slovenec44 je torej odkrito in z najvećim zadoščenjem (vsaj po besedah mo- j ramo soditi tako) priznal velečino vspeha tržaških Slovencev in je priznal, da so le-ti izvojevali veliko pridobitev za slovensko domovino.
Dejstvo je torej pripoznal, ali že 48 ur potem je mahnil po njih, ki so leta in leta z neumorno delavnostjo in naravnost ide-jalnim navdušenjem ustvarjali pogoje za take zmage: ki so s čisto narodno vzgojo in neumornim delom zistematično ustvarjali, množili in disciplinirali narodno armado, ki je dne 13. t. m. izvojevala sijajen in tudi od „Slovenca44 pripoznan vspeh za — domovino I
To je zares — da ne rabimo hujega izraza — zelo čudno in za duševno razpoloženje gospodov pri „Slovencu44 zelo zna-) čilno, da delo pripoznavajo, delavca pa ne, kakor hočemo dokazati v nadaljnih izvajanjih.	* V svoji številki od 16. junija je pisal „Slovenec44 : I „Za to, da je duhovščina tržaške okolice podala znano izjavo in da so naši somišljeniki na Tržaškem opustili z ozirom na' važen narodni moment tržaških volitev vsako samostojno kandidaturo, psuje glasilo poli-j tičnega društva „Edinost44 v svoji prilogi, I na kateri poroča o izidu državnozborskih volitev našo stranko s klerikalno in naše somišljenike s klerikalci. Glasilo političnega I društva „Edinost44 bi vendar lahko vedelo, kako se imenuje naša stranka. Skrajni čas je že, da se tržaški Slovenci emancipirajo od od takega glasila.m
Tej svoji notici, ki jej je tendenca povsem jasna v zaključni apostrofi, je dal „Slovenec44 naslov: Lepa hvaležnost!
Torej nehvaležnost nam očita „Slovenec44. Zakaj?
Menda zato, ker naše politično vodstvo noče preiti z razvitimi zastavami in vso prtljago vred v — Vseslovensko ljudsko stranko !
Gospodje vidijo, da nismo trmoglavi in nepoboljšljivi, marveč, da smo pristopni dobrohotnemu pouku, ker ne rabimo tu označen ja „klerikalna stranka*, ker to da pomen ja — psovanje. Torej psovanje je to! Doslej res nismo vedeli tega. Samo nekaj bi vprašali „Slovenca44. Tudi „Slovenec44 bi moral enkrat vedeti, kako naša stranka v Trstu odločno odklanja označenje z „liberalno44 in „klerikalno in da hoče biti edino le — narodna. To bi morali vedeti pri „Slovencu44. A vendar govore v svojih polemikah proti
nam vedno le — o tržaških liberalcih in celo o framazonih pri „Edinosti44. Će mi psujemo14 njih s klerikalci, pa psujejo oni nas z liberalci.
Kar ni enemu prav, to tudi drugemu ni ljubo. Naj si gospodje enkrat sami priuče v svojih polemikah nekoliko uglajenosti v formah in resnico!jubja v stvari — pa bodo videli, kako lepo se bomo mi razgovarjali žnjimi.
Kar se pa tiče očitanja „nehvaležnosti44 nasproti „znani izjavi44 duhovščine tržaške okolice in nasproti dejstvu, da so „Sloven-čevi44 somišljeniki opustili vsako samostojno kandidaturo, bi opozorili mi „Slovenca44 na nastopno :
Tudi nam je nekaj znanega o tem, kar se je godilo za kulisami. Ali nočemo govoriti o tem, ker ne bi bilo lojalno stikati po vzrokih, kjer imamo pred seboj pošteno dejanje. Čast njim, ki so v resnem trenotku svoje osebno naziranje podredili skupni narodni stvari.
Ne moremo zamolčati, da je bilo med informatorji „Slovenčevimi44 tudi takih, k i niso opustili vsake kandidature! Sicer ne bi bili v „Slovencu44 In v „Gorici44 lancirali neke druge kandidature, češ, da bodo vsi pošteni in zavedni Slovenci na tržaškem ozemlju, ki niso zadovoljni z „edinjaško44 politiko (ali ni zasmehovanje tudi to?) glasovali za (tu je sledilo ime in značaj dotične ga kandidata) torej proti oflcijelnemu kandidatu dr. Rybaru. To je bil menda dovolj jasen migljaj ! Iz dejstva pa, da je imel ta migljaj le toliko vspeha, da za onega kandidata ni glasovalo niti toliko volilcev, kolikor je prstov na dveh rokah, bi se dalo logično sklepati, koliko je na tržaškem ozemlju zavednih Slovencev, ki niso v soglasju s tisto zasmehovano „edinjaško" politiko, ki jej je glavni predstavitelj prav oni dr. Rybar, kateremu so okoličanski Slovenci s tako ogromno večino izrekli svoje zaupanje in za katerega so mestni Slovenci v II. okraju oddali toliko glasov, da je vspeh te volitve izzval v sovražnem taboru pravo konsternacijo. Na pomenu te veličastne narodne manifestacije ne spreminja čisto nič dejstvo, da goriška „Gorica44 zafrkujoče govori o vspehih tržaških Slovencev. Odgovor dobi goriški list pozneje.
Da pa je očitanje nehvaležnosti povsem neosnovavo in napisano le v pomanjkanju vsacega druzega argumenta, za to je nepo-biten dokaz okolnost, da „Slovenec44 ne ve navesti druzega v podkrepljenje tega očitanja, nego konstatacijo, da smo njegovo stranko nazvali s klerikalno ... ! Je-li možno, z man jo opravičenostjo izrekati veliko očitanje ?! !
Ne, mi nismo nehvaležni nasproti nikomur. In tudi ne nasproti „SlovenČevi* stranki in njenim somišljenikom na tržaškem ozemlju. O tem zanimivem poglavju kaj več prihodnjič.	_
Dnevne novice.
t Dr. Vicko Mihaljević. Od občinskega zastopa v Spljetu nam je došla včeraj brzojavnim potom žalostna vest, da je ob 10. uri predpoludne umrl tamošnji župan dr. Vicko Mihaljević. Pogreb bo jutri v sredo, ob 10. uri predpoludne.
Hrvatsko romanje v sv. deželo prepovedano. Pristojna oblastnija je radi kolere v Mali Aziji prepovedala letošnje hrvatsko somanje v sv. deželo.
Profesor Masaryk je poslal znanemu dunajskemu svobodomislecu baronu Hocku brzojavko, v kateri mu čestita k zmagi naprednih strank na Dunaju. „Narodni listy* niso zadovoljni s tem in pravijo, da je Ma-saryk poslal čestitko zastopniku one stranke, ki zasleduje vsej prej nego cilje svobode in napredka in ki je najhujša zatiralka Slovanov.
V Pragi so na zadnjem ljudskem štetju našteli poleg drugih narodnosti tudi 46 Slovencev, 34 Hrvatov in 27 Italijanov.
Morilca poslanca Achima oproščena ! Predvčeraj smo prinesli kratko vest da sta bila brata Zsilinski, ki sta umorila kmečkega poslanca Achima, rešena krivde. One, ki poznajo svetovnoznano, do kosti korumpirano madjarsko justico, ta vest ne more presenetiti. Takoj po umoru je madjarsko časopisje, ki zastopa interese židovskih oderuhov in krvosesov, naravnost proslavljalo oba morilca in blatilo spomin umorjene žrtve. Temu časopisju se je pridružila še mad-jarska justica in oba morilca rešila krivde, češ, da sta zločin storila v silobranu! Razprava, ki je trajala tri dni, pa je dokazala ravno narobe. Pok. Achim sploh ni imel orožja pri sebi, med tem ko sta oba morilca udrla v njegovo sobo z debelimi palicami in revolverjem, katerega sta si na-vlašč izposodila večer poprej. Madjarska justica se je zopet enkrat pokazala v svoji pravi luči. Ta razsodba zopet enkrat dokazuje, kako daleč so še na Ogrskem od evropskih razmer in evropske kulture ! A pride dan obračuna tudi za tirane, ki vladajo na Ogrskem. Demokratična misel mora slednjič zmagati tudi tam in osvoboditi ljudstvo iz okov ogrskih magnatov in oderuhov.
BRZOJAVNE VESTI.
Bienerth — demisijoniral!
Bienerth je torej vendarle storil to, kar je moral storiti. Podal je demisijo! Kakor je to že njegova navada, pošilja tudi o tem svojem porodu v svet obširne brzojavke, skuša se nekako opravičevati. A to je vse čisto nepotrebno. Kaj bo vse pripovedoval svetu, čemu je podal demisijo ? On gre, ker mora iti, ker mu ni več obstanka. Kaj treba tu še drugih pojasnil.
Bienerth je podal demisijo in to zadošča, da bo vzbudilo v celi Avstriji največje veselje in največje zadoščenje. Zato ne bomo objavili cele dolgovezne kolobocije, s katero pošilja Bienerth to »voje naznanilo v svet, temveč se omejimo na začetek naznanila, ki glasi:
DUNAJ 26. Kakor doznaja c. kr. ko-respondenčni urad, je mlnisterski predsednik baron Bienerth predložil na Najvišjem mestu prošnjo, da se ga odpusti iz službe.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 26. Zbornica je prešla na dnevni red. V tretjem čitanju je vsprejela zakonski načrt glede podaljšanja proračunskega provizorija do konca julija 1911 in zakonski načrt o 270 milijonskem posojilu mesta Budimpešte v splošnosti in podrobnosti.
Avdijence pri cesarju.
DUNAJ 26. — „Kor. Wilhelm44 poroča: Cesar je vsprejel v soboto v vili Hermes predsednika najvišega računskega dvora barona Gautscha v posebni tričetrturni avdi-jenci. Včeraj je vsprejel cesar v enourni posebni avdijenci barona Bienertha.
o t\ n i i t F K
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisa Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
Vendar pa ni hotel na-se navaliti suma, kakor da odobrava kraljevo razuzdanstvo in zaslužiti kedaj pravično očitanje, da je s plaščom molčečnosti zakril tako grobo kršenje božjih in posvetnih zakonov. Zato je škof odpravil v Rim zanesljivega sela z zaupnim pismom na papeža samega, opisujoč Kazimirjevo podlo dejanje in proseč navodila, kako naj bi se proti njemu vedel.
O tem koraku je ob jednem obvestil tudi vse pripadnike svoje dieceze, osobito " poljsko plemstvo v Krakovu in na deželi,! ki ga je čem dalje tem nujneje pozivalo, naj užaljeni časti kraljice Adelhaide in pogaže-Bemu kraljevskemu dostojanstvu pridobi zadoščenje s cerkvenimi globami, kjer vsa posvetna moč ne more ničesar dokazati.
Kralju ni ostalo dolgo pritajeno škofovo poslanstvo v Rim ; toda ni se ga prestrašil, ker je vedel, kako prehiteti in uničiti njegov učinek. Na hitrih konjih je odpravil iz dru- | zine vitezev tri sebi najzvestejše s strogim
ukazom, da dospejo v Rim popreje, nego more priti tjakaj škofov sel. In namesto vseh opravičevanj in prosilnih pisem jim je dal seboj kakor najsigurnejše sredstvo tisoč florentinskih cekinov.
Radi tega se je zgodilo, da je škof Cyprian dobil na svoje pismo še le črez nekoliko mesecev migljaj, naj kralja Kazi-mirja ne draži po nepotrebnem, ampak naj gleda, da njegovo radodarno naklonjenost cerkvi ohrani in razmnoži na blagovoljen in prizanesljiv način. Gotovo je, da dela poljski kralj več dobrega nego slabega in potrebno je posebno v onih krajinah, kjer ne daleč na sever še pogani v svoji divjosti preganjajo, tako močnemu in zavednemu razširje-valcu krščanstva, kakoršnega se kralj Kazimir vedno kaže, tudi prizanašati v nekaterih stvareh zasebnega življenja.
Na ta lahko umljiv opomin ni seveda škof Cyprian napravil nobenega poskusa več, da bi kraljevo pohujšljivo zakonsko razmerje popravil. Vstrajal je samo na tem, da je grajsko kapelo, ki je bila pozoriščem tako mrzkega dejanja, na novo posvetil in blagoslovil ter da je svoje stike s kraljevskim dvorom omejil na najnujnejše pojave hladne uljudnosti.
Njegovega odstopa v ozadje se pa ni niti posebno opažalo v čilem in burnem življe-
nju, ki je sedaj zavladalo. Skozi osem let, kar je bila kraljica Adelhaida izgnana od tam, je sestajalo dvorjanstvo in vsa vladarjeva družba na Wawelu samo iz možkih, večinoma neoženjenih. Gospe in gospice, ki so spadale k družini in spremstvu zavržene kraljice, so zapustile grad z njo vred, ne da bi čakali, da jih pozovejo ali prisilijo k odhodu.
Poseben, v tedanjih dobah gotovo popolnoma nenavaden in neobičajen je bil pogled na kraljevski dvor, kjer ni bilo krasnih dam in milobnih devojk. Vsa dvorska družba, ki si jo je svojevoljno ovdoveli kralj sestavil v svojem stolnem gradu, je nudila mračno in neotesano sliko; primanjkovalo ji je nežnosti, cveta, bleska, barve, vonjave, zarje, poezije, kar vse prihaja samo od ženstva.
Zato je izgledal Kazimirjev dvor kakor zbor samotarjev, slabovoljnežev, puščavni-kov, ali vjetnikov. Toda samo na zunaj; kajti v notranjem je bilo bujnosti in kratko-časja še odveč.
Pri tem ni možno zamolčati, da je vedenje vse te posebne družbe trpelo na nežnosti in uglajenosti.
Nova kraljeva soproga se je odločila, da uvede vsaj v tem oziru poboljšanje. Takoj par dni po svoji poroki je izrazila!
proti kralju željo, da dobi za svojo postrežbo in za častno spremstvo posebno, kolikor možno številno družino, v katero naj bi bile uvrščene gospe in gospice iz prvih poljskih plemenitaških rodbin.
Kazimir je bil v veliki zadregi. Bil si je v svesti, da te gospe in gospice, ki jih je njegova soproga zahtevala kakor znak svojega dostajanstva, niso ni z eno izmed njegovih ljubic gojile družabne zveze, da so po odhodu kraljice Adelhaide kazale celo tudi proti njemu svojo neljubost in hladnost. Tudi je vedel, da njegove nove soproge med navadnim ljudstvom, med plemstvom in velmoži, ne imenujejo drugače nego: praška prešestnica, da se celo v dvorjan-stvu samem ne govori o njej drugače, nego so govorili pred poroko, namreč o „gospej Kristini.44 Dostojanstvo kraljice jej ne priznava nihče v vsem Krakovu!
Saj niti on sam ne! Saj niti njemu ni prišlo nikdar na misel, da bi iz lepe Čehinje napravil poljsko kraljico. Saj je tudi v njegovih očeh ostala ono, kar je bila : samo priležnica, in prestol poljske kraljice je ostal po njegovem prepričanju nezaseden. Tudi je ni dosedaj pred dvorjanstvom in višjimi uradniki ter dostojanstveniki države proglasil za kraljico, i	(Pride še.)
Stran II.
* EDINOST« št. 177.
V Trstu, dne 27. junija 1911.
DUNAJ 26. Nadvojvoda Fran Ferdinand je včeraj popoludne vsprejel v avdijenci mi-nisterskega predsednika Bienertha.
DUNAJ 26. Cesar je danes v vili Hermes vsprejel generalna adjutanta grofa Paara in barona Bolfrasa, ki sta cesarju poročala o tekočih straneh. — Ob 11. uri dopoludne je cesar vsprejel višega dvornika kneza Montenuovo, popoludne ob 2. uri pa kneza Festcticsa. Poslednji se je cesarju zahvalil, ker je povzdignen v knežji stan. — Ob 1. uri popol. se je cesar odpeljal v Lainški zverinjak.
Socijalistični shodi v Zagrebu.
ZAGREB 26. Včeraj so bili tukaj trije socijalnodemokratični shodi, na katerih se je več delavskih voditeljev v smislu socijalno-demokratičnega programa izreklo proti novim vojaškim bremenom in za splošno volilno pravico. Shodi so vsprejeli tozadevne resolucije.
Proti odcepljenju Reke od senjske škofije.
ZAGREB 26. Vzlic vsem oficijoznim dementijem nadaljuje se od opozicijske strani pod vodstvom koalicije agitacija proti navodno nameravanemu odcepljenju Reke od senjske škofije. Včeraj se je vršil od Starčevićeve stranke sklican zaupen shod tukajšnje opozicijske organizacije strank. Na shodu je bil izvoljen odbor, sestavljen od zastopnikov vseh strank, ki ima nalogo, da vodi nadaljno akcijo.
Posl. Lorkovič je predlagal, naj se skliče za 29. t. m. velik shod v Zagreb. Temu predlogu so pritrditi zastopniki Starčevićeve stranke.
Neki drugi udeležitelj shoda je ob pohvali shoda predlagal, naj se pozove vse hrvatske poslance v avstrijskem državnem zboru, da pred tem forumom protestirajo proti najnovejemu atentatu.
Tudi na Sušak je bil za včeraj sklican protestni shod, ki se pa ni vršil, ker so sklicatelji zvedeli od samega senjskega škofa Vučića, da so razširjene tendencijozne vesti neresnične.
Otvoritev deželnih zborov bukovinskega in predarelskega.
ČERNOVICE 26. Danes je bil otvorjen bukovinski deželni zbor. Deželni predsednik baron Bleileben je pozdravil novi dež. zbor, izvoljeni na podlagi moderne volilne pravice, ter novega deželnega glavarja in njegovega namestnika. Dež. predsednik je zagotovil, da bo vlada podpirala deželni zbor in je zaključil z željo, naj bo delovanje deželnega zbora v znamenju narodnega miru plodonosno.
BREGENC 26. Danes je bilo otvorjeno tretje zasedanje deželnega zbora. Zasedanje bo trajalo le tri dni in se bo bavilo izključno le z odredbami, kako bi se odpo-moglo prebivalstvu, ki je lani trpelo vsled povodnji.
Sestava novega francoskega mini-sterstva.
PARIZ 26. Predsednik Fallieres je ponudil sestavo novega kabineta finančnemu ministru Caillauxu. Caiilaux bo še tekom popoludne poročal predsedniku o vspehu svoje misije.
Sodi se, da privoli Caillaux v sestavo novega kabineta, ako ga bodo podpirali voditelji republikanske stranke. Pogajanja utegnejo trajati dva ali tri dni. Gotovo je, da ostaneta v novem ministerstvu Delcasse kakor minister mornarice in Pame kakor minister poljedelstva; pravosodno ministerstvo utegne prevzeti dosedanji minister za unanje stvari Cruppi, ki ga zameni Seinski prefekt in senator De Salves. C <illaux, ki prevzame poleg predsedstva tudi ministerstvo za notranje stvari, si hoče zagotoviti sodelovanje Pozacareja, Leona Bourgeoisa in Pavla De Chanela.
Župan odstavljen.
ZAGREB 26. Veliki župan je ostavil mestnega župana v Karlovcih dr. Vinkovica in uvedel proti njemu disciplinarno preiskavo, češ, da je oškodoval upravo in zakrivil razne nezakonitosti.
Bolgarsko veliko sobranje.
TIRNOVO 26. Canov, eden voditeljev radikalcev je imel v velikim sobranju govor, v katerem je hudo napadal vlado in carja. Skušal je dokazati, da dejstvo otvoritve sobranja po carju nasprotuje določbam ustave. Izjavil je nadalje, da je sedanja vlada prišla na krmilo po volji carja, ki čuti potrebo, da ima v sobranju močno večino. Govornik je dostavil, da ne bo koalicija za ta omejeni cilj dolgo trajala, in je priporočal naj se odkloni predlogo v celoti.
Zrakoplovstvo.
KODANJ 26. Balon z dvema osebama, ki se je v soboto ob 7. uri zvečer dvignil v zrak, se je včeraj spustil na zemljo pri Nibe-Jutlandu.
JUIST 26. Včeraj zjutraj so tukaj videli v precejšnji višini balon, ki je potem padel v morje. Vsi poskusi, da bi se rešilo balon, so bili doslej brezvspešni, tako da sta utonili obe osebi, ki se ju je videlo v gondoli. Ovoji najdenih vreč s peskom imajo napis „R. S. B. 70."
EMDEN 26. Balon, ki je ponesrečil v Severnem morju, je prišel iz Pariza, kjer se je v soboto še z nekimi drugimi baloni dvignil v zrak. Trije drugi pariški baloni, v katerih sta bile v vsakem po cve osebi, so se včeraj med 5. in 6. uro popoludne na
raznih krajih vztočne Frizije spustili na tla. O balonu, ki je ponesrečil v Severnem morju, ni doslej nikakih podrobnosti.
STUTGART 26. — Kakor poročajo iz Friedrichshafena, se je novi Zeppelinov zrakoplov danes okolu 8. ure dvignil v zrak za poskusno vožnjo. Balon je vodil Zeppe-lin sam.
FR1EDRICHSHAFEN 26. — Zrakoplov Schwaben je ob 9 40 predpoludne dovršil poskusno vožnjo preko jezera in se je nato spustil na zemljo.
PREROV 26. Aviatik inženir Kaspar iz Pardubic, ki se, kakor znano, udeležuje letalne tekme Dunaj—Budimpešta, se je danes ob 6*30 zjutraj z Bleriotovim aparatom dvignil na tukajšnjem vojaškem vežbališču v zrak. Dvignil se je 50 do 150 metrov visoko in se čez 20 minut srečno spustil na zemljo.
HANOVERMUENDEN 26. — Zrakoplov „Parceval V." se je popoludne, ko so ga popravljali, vnel in je popolnoma zgorel. Poškodovan ni bil nihče.
Mednarodni štrajk mornarjev.
AMSTERDAM 26. Število štrajkujočih pristaniških delavcev znaša 2000. Pri večini družeb počiva delo.
HULL 26. Trgovci s sadjem so danes sklenili poslati trgovinskemu ministerstvu peticijo, v kateri ga naprosijo, da posreduje v štrajku mornarjev. Ker je paroplovba prekinjena, ne morejo trgovci odposlati 70.000 zabojev s sadjem in krompirjem.
AMSTERDAM 26. Sindikati in zveze razkladateljev in pristaniških delavcev so sklenili podpirati postopanje mornaijev in proglasiti generalni Štrajk. Radi tega je danes pri petih največih paroplovnih družbah izbruhnil štrajk.
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 26. Neka brzojavka vrh-nega poveljnika v Albaniji poroča, da so ustaši dne 23. t. m. napadli turško šotorišče pri Broji. Ćete so pričele streljati s topovi, nakar so ustaši, ki so izgubili nekoliko ljudi, nehali streljati. V noči od 13. t. m. so ustaši napadli sprednje turške straže pri Rapsi.
Sultan se vrnil v Carigrad.
CARIGRAD 26. Sultan je popoludne dospel semkaj na oklopnjači „Hairedin Bar-barosa" ki jo je spremljala flota in mnogo parnikov, ki so se peljali nasproti. — Na morskem obrežju se je zbrala ogromna množica ljudstva, ki je priredila vladarju viharne ovacije. Ob gromenju topov se je sultan izkrcal na pomolu pred palačo Dolma Bagdže, kjer so ga pozdravili di-plomatični zbor, svetni in duhovski dostojanstveniki.
CARIGRAD 26. Povodom sultanovega povratka so se vršile patrijotične manifestacije, katerih se je udeležila ogromna množica ljudstva. Cehi in šolska mladina so z zastavami in godbo marširali po mestu. Vršijo se ljudske veselice.
Kuga.
ASTRAHAN 26. V kirgižiški stepi, po kateri teče reka Narin, so obolele tri osebe za kugo.
Iz Maroka.
PARIZ 26. Iz Feza poročajo: Sestavljanje maročanskih polkov naglo napreduje pod vodstvom francoskih inštruktorjev.
TANGER 26. (Ag. Havas). Dne 22. t. m. je general Monier ostavil Fez in je prišel v Udnino, odkoder maršira proti Me-kinecu.
--I
Budimpešta 26. Državni poslanec Sztankovansky se je vračal iz Trsta, kjer je prisostvoval spuščanju v morje dre-adnoughta „Viribus unitis*.
V vlaku, ki je prišel iz Benetek je med potovanjem poslancu prišlo slabo, tako da so ga morali prenesti v bolnišnico v Veliki Kaniži, kjer se sedaj nahaja pod zdravniško oskrbo.
London 26. Povodom slavnosti kronanja je bila danes v katoliški westminsterski stolnici slovesna maša, ki jo je imel papežev odposlanec Granito di Belmonte. Pri maši je bil tudi nadvojvoda Karol Fran Josip.
Sarajevo 26. Cesar je sankcijoniral od bosanskega deželnega zbora sklenjeni zakon o poštni hranilnici. Poštna hranilnica začne poslovati v drugi polovici meseca julija.
Bad Gastein 26. Poveljnik vojne mornarice admiral Montecuccoli je dospel semkaj in ostane tu dlje časa.
IS1 26. Nadvojvodinja Marija Valerija je povila sina. Novorojeni nadvojvoda je danes popoludne nenadoma umrl vsled nastale srčne slabosti.
Kodanj 26. Pisatelj profesor Bergsoe je danes popoludne umrl star 76 let.
Opava 26. Organizacija delodajalcev v Jagerndorfu je sklenila ustaviti jutri delo v vseh tovarnah, ako ne pridejo Štrajkovci danes na delo.
Budimpešta 25. Tajni svetnik in ogrski viši dvornik grof Tasilo Festotics de Tolna je povišan v kneza.
Domača vesti,
Promocija. Pravni praktikant Bogumil HraSovec bo danes ob 11.30 uri dopoludne v slavnosti dvorani staroslavnega Karlo-Ferdinandovega češkega vseučilišča v Pragi javno proglašen za doktorja prava. — Čestitamo.
Napovedujejo boj zakonu, morali in pravici. Na nedeljski kamoristični jeremijadi je imel glavno besedo v „trombo" zleteli g. Menesini, ki je tudi rekel med drugim :
„Slovani, mlad narod, poln divje eneržije, sanja o osvojitvi bogatega in razvijajočega se mesta, po katerem hrepene z vso strastjo in brutalnostjo neotesanega naroda. Tu je torej nepotrebna vsaka misel na kompromise. Na naši strani je pravica, kateri pa Slovani postavljajo nasproti nasilje; z zasmehovanjem so Vas pozvali na dvoboj. Hočejo boj in imeli ga bodo. Bo to boj do zadnje kapljice krvi. (Viharno odobravanje) in ne bo naša krivda, če si bo pravica morala včasih zakriti obraz. Kdor je nevarnosti za svoje življenje, nima svobodne izbere sredstev za obrambo
Tu nam torej g. Menesini napoveduje boj do krvi. No, kakor se nobene juhe ne je tako vroče, kakor se jo kuha, tako bo tudi s tem bojem do krvi. Mi smo celo globoko uverjeni, da bi, ko bi imelo res priti do krvi, gospod Menesini skrbel, da bi ne bil zadnji med njimi, ki bi — bežali!
Drugače je z drugim delom njegove grožnje. Mož napoveduje ciniški, da se ita-lijansko-Iiberalna stranka v bodoče ne bo brigala ne za zakon, ne pravico, a pri tem zavija svetohlinski oči, da ne bo njih krivda, če si bo pravica morala včasih zatisniti oči.
Ob misli, da ima družba Menesinijeve vrste v rokah vso občinsko avtonomijo, nas bi moralo to dragoceno priznanje osupniti. Vendar ne smemo pozabiti, da že petdeset let dosedanjega vladanja italijansko-liberalne stranke ni bilo nič druzega, nego nepretežna veriga nasilstev in kršenja zakonov. Ni je pravice, ki bi je ti ljudje ne bili še prekršili, ni ga zakonolomstva, ki bi ga ne bili zakrivili ! Vsa njihova moč, vsa njihova oblast sloni tudi danes le na zakonolomstvih in na-silstvih.
Pravica si je, v očigled orgijam, ki jih je liberalna stranka neprestano uganjala na račun — pravice, itak morala že dosedaj vedno zapirati oči, tako, da so se iste sploh že odvadile na jasno solnčno svetlobo.
Menesinijevo napoved jemljemo torej na znanje kakor dragoceno pripoznanje, da bo skušala kamora v bodoče še bolj teptati zakon, nego je to delala do sedaj ! Ali ta napoved nas pušča povsem hladne, ker, kar se je dalo storiti, so liberalni gazile! zakonov storili že do sedaj.
Gospod Menesini je dalje rekel:
„Edina meščanska — recte italijanska — banka je ustavila že pred meseci svoje poslovanje in še ni ustanovljena druga, ki bi jo morala nadomestiti. Delo likvidacije ne gre tako polagoma in mirno, kakor se je to pričakovalo in obljubovalo, temveč spravlja dostikrat v zadrego dolžnike, ki so prisiljeni, obračati se bilo tudi na — slovanske banke. Ali pa veste, kako te postopajo ? Naj vam zadošča sledeči fakt: Neki industrijalec je potreboval posojila, katero je z lahkoto dobil pri neki slovanski banki. Ko je posojilo zapadlo, ga je banka prisilila, da je moral vsprejeti v službo njenega zaupnika, nekega Hrvata iz Zagreba.
Kmalo zatem je moral dotičnik vzeti nekega druzega zaupnika kakor skladiščnika; bil je to brat prvega. Tretjič se mujeko-nečno zapovedalo, da ni smel nobenega uslužbenca vzeti v službo brez dovoljenja onih dveh zaupnikov*.
Tako je pripovedoval g. Menesini sam v svoji blaženi — naivnosti.
In potem, ko Italijani sami pripoznavajo, kaki reveži so, nam hočejo groziti, da vržejo naše delavce iz tovarn, uradnike iz uradov, služkinje iz družin ! Groze nam s — prazno puško !
Podobni so don Kišotu, ki je hotel začeti boj z mlini na veter. Tu je vse zastonj. Ves trud bo zastonj — Sisifovo delo ! Ne-spametneji so nego don Kišot: on se je hotel boriti z mlini na veter, oni pa napovedujejo boj: zakonu, pravici in naravnemu razvoju !
Boj naši šolski mizeriji. V Trstu živi na tisoče Slovencev, ki so v šolskem oziru popolnoma brezpravni. V Trstu nimamo nobenih šol, da niti ljudskih šol nam ne dajo. Ob najrazličnejših prilikah smo pokazali Slovenci, da smo tu in da nas je dosti. Posebno lep dokaz naše moči v Trstu so bile zadnje volitve. Od zadnjih volitev so začeli na nas misliti tudi naši nasprotniki. Vpijejo m kričijo v svet, da smo barbari; no, pokazati jim hočemo, da nočemo biti barbari. Zahtevamo od kompetentnih faktorjev, naj nam dajo šol, da nas ne bo mogel nihče več zmerjati z barbari. Naše ubogo, revno a pošteno slovensko ljudstvo zahteva že zopet šol v svojem jeziku. Ravnokar se završuje šolsko leto. V tem času in pa v septembru, ko morajo naši starišt vpisovati svoje otroke v nemške in laške potujčeval-nice, je našim ljudem najhujše pri srcu. To ljudstvo ne more več prenašati teh krivic. Slovenski stariši se obračajo na politično društvo s prošnjo, naj se skliče shod, na katerem ponovno povzdignemo svoj glas za svoje pravice v Šolskem oziru.
Kakor razvidno iz poziva na drugem mestu, je naše politično društvo že vstreglo tej prošnji naših starišev. Slovencem in Slovanom v Trstu pa polagamo na srce, da se tega shoda udeleže v takem Številu, da pokažejo, da nam jt Šola nad vse; da si hočemo priboriti šol, kakor smo si priborili ugled pri nasprotnikih. Priti hočemo na ta
shod v takem Številu, da pokažemo, da bi bilo preveč barbarov v Trstu, če bi bili zraven drugih, še tržaški Slovani barbari.
„Piccolo" in brkinska „Italijanka0. „Piccolo" min. torka in petka pripoveduje, da je bila gospa F. Šušelj, vdova Tieni, pretepana oo vrdeljskih slovenskih mož in žena na tak način, da se je morala zateči na zdravniško postajo in da ni mogla iz hiše do četrtka in to baje radi tega, ker je z nekim slov. dekletom italijanski govorila. Da postavimo na laž „resnicoljubnega" prijatelja „zatiranih Italijanov" „Piccola" in njegovo varovanko, pristno „brkinsko Italijanko", poizvedeli smo in priobčujemo sledečo nepobitno resnico :
Gospo F. ŠuŠelj vdovo Tieni je baje žalila gca. M. Cucek. Prva, misleč, da je ona jedinole kompetentna, da razsoja takele prestopke in kaznuje grešnika na licu mesta, kakor se to dogaja često na divjem zapadu, prišla je minule nedelje okoli 10. zvečer pred „Narodni dom" pri sv. Ivanu in naročila svoji nečakinji, naj pokliče gci. E. Prosen, in M. Cucek, češ, da ja kliče neka oseba. Gospici sta se nič hudega sluteč, odzvali vabilu. Prva se je prebližala g. Prosen in gospa Sušelj je planila po njej zgrabivši jo za vrat in za ramena. — V tem se je približala gca. Cucek. Čim jo je gospa Sušelj zagledala, izpustila je prvo in navalila na drugo. Pograbila jo je za vrat, za lase in jo vlekla zdaj na desno zdaj na levo. To brezsrčno početje bi trajalo bogve kako dolgo, da ni posegel vmes gospod Besednjak, ki je prestrašeno žrtev — drobno Šibko bitje — rešil iz rok stasite in močne gospe Brdavs, — pardon: gospe Sušelj. Bolj mrtvo nego živo je odvedel gco. Cucek v hišo g. Prosena. Tam je minolo mnogo časa, predno se je opomogla od prevelikega strahu. G. Besednjak in pa ^mnogoštevilne priče potrjujejo, da se gospe Šušelj ni nihče dotaknil, niti je ni nikdo zlostavljah Zato je vsem velika uganjka, kako je mogla ta gospa biti tako drzna, da se je še zatekla na policijsko stražnico, na zdravniško postajo, v „Piccolovo" tolažilnico in pa povrhu straši še s sodnijo ? I!
Neumljivo je, kako more trditi ta gospa, da ni mogla vsled poškodb štiri dni iz hiše, ko trdijo priče, da so jo že drugi dan vi-dile na ulici. Glede rane na roki pa je znano, da se je opekla pri plinu!
Vso svojo jezo je koncentrirala na gco. Cucek, ker je ta karala svojega brata (ki je slučajno ljubimec Sušelj-eve hčerke), ker je po smrti starišev prodal vse pohištvo, do katerega je imela nekaj pravice tudi ona. Sirota, brez starišev, je vsled bratovega početja brez strehe in postelje. Čujemo da je g. dr. Slavik varuh zapuščene in zlostavljene sirote, zato smo vsi, ki žnjo sočustvujemo, prepričani, da preskrbi „primerno zadoščenje užaljeni brkinski Italijanki".
Oblak utegne vendar — odleteti na Dunaj ! Neki šaljivec z Opčin nam piše : Na zidove priljepljeni Oblak čaka na avijatika Widmarja (II nostro concittadino, kakor ga „Piccolo" imenuje), da skupaj odletita na Dunaj gratis in franko, a brez — poslanskega mandata! — Ob tej priliki bi mi Openci prosili Oblaka, naj vzame seboj tudi našega kapo z vilami. Mej potoma se bodo lahko vsi trije v jeziku svojih slovem-skih mater pogovarjali o — italijanstvu Trsta!
Včerajšnji „Piccolo" je bil zaplenje* radi napadov na policijo, ki je pri nedeljski demonstraciji baje preveč „nasilno" nastopala.
Nastop našega čilega Sokola se bo
vršil, kakor že naznanjeno, v nedeljo dne 2. julija na vrtu „Konsumnega društva" pri sv. Ivanu pri cerkvi. Tega nastopa se udeleže tudi bratje Sokoli iz drugih krajev. Za goste se bo prodajalo v paviljonih kavo, slaščice, pivo gnjat itd. Seveda, kolo sreče se bo tudi vrtelo. Da bo pa sreča obilnejša, se prosi, da bo blagovolile dame kakor tudi gospodje poslati kak dar. — Enako prosimo tudi primernih jestvin za paviljone.
Čudno se mešajo pojmi pri „Gorici"
o državljanski piavici in svobodi. Zanjo po-menja to skrajno drznost, da se je upal dr. Gregorin kandidirati in jezi se in ne gre jej v glavo, kako je mogel naš urednik „agitirati" v Lokvi in v Rodiku ? !!
Mimogrede bodi omenjeno, da naš urednik ni v Lokvi in Rodiku prav nič „agitiral", da ni nikogar nagovarjal, marveč da je le na javnih shodih odkrito, mirno, stvarno in brez vsacih napadov tolmačil Gregorinov program in da je —- soglasno z vsemi nastopi Gregorinovimi — pozival volilce, naj volijo po svojem prepričanju onega, o katerem so uverjeni, da bo bolje zastopal njihove interese. Tako je bilo in priče so par stotin volilcev, ki so se udeležili obeh shodov.
Zelo razježena pa je »Gorica" na učitelje in opozarja celo šolske oblasti, da so agitirali za Gregorina. Po njenem mnenju bi jih morala oblast eksemplarično kaznovati za to, ker so — če so res — storili nekaj, kar je po ustavnih zakonih pravica vsacega državljana. Torej zopet klic po discipliniranju I Praksa g. Stepančiča iz Buzeta je torej našla v Gorici vnetih posnemovalcev !
Summa summarum: gospodje okolo „Gorice" zahtevajo za-se monopol za politično uveljavljanje v deželi goriški! Njihova
V Trstu, dne 27. junija 1911.
»EDINOST« St. 177.
pravica in svoboda do kandidiranja in do { agitacij morata biti neomejena. Ako gorje, ako j se kdo drugi domišlja, da ima enako pra-1 vico ! Na to blazno veledomiŠljavost, ki bi jej ne našli vrstnice nikjer drugje v političnem življenju, hočemo odgovarjati v člankih, ki smo jih začeli priobčevati pod naslovom
„Po boju*.	v
Ali en nasvet bi jim dali že tu. Le so že uverjeni, da so ustavne pravice namenjene le njim, potem naj se ne ženirajo nikar in naj, čim se sestane državni zbor, vlože predlog za spremembo ustave z iz-rečnim določilom, da za časa življenja gospoda Stepančiča sme v kraško-ajdovskem okraju kandidirati le — g. Stepančič, agitirati pa le zaupniki „Gorice" in Stepančičevi pooblaščenci! Če že — pa bodi korenito! Gospodje bodo zavarovani in drugi državljani bodo vsaj ozdravljeni od nesrečne misli, da smo pred Bogom in zakonom vsi enaki. Ali pa bi morda mogli iti Še dalje in predlagati, da se volitve na Krasu sploh odpravijo'— čemu toliko truda, spojenega z volitvami ?!! — in naj bi kar z dekretom imenovali poslanca za Kras v osebi — g. Stepančiča! Po blaznih pretenzijah „Gorice" normalni možgani res ne morejo priti do drugačnih zaključkov.
Iz sv. Ivana: V nedeljo se je ob krasnem vremenu vršila pri nas običajna telovska procesija povodom našega cerkvenega patrona sv. Ivana. Procesije, ki jo je vodil župnik novega sv. Antona mons. Pe-derzolli, se je udeležilo izredno veliko število toliko domačega občinstva kolikor mestnega. Med procesijo je stirala domača sv. ivanska godba in je prepeval domači cerkveni pevski zbor.
Odhod eskadre. Eskadra, ki je bila zasidrana v naši lukl povodom spuščenja v morje dreadnoughta „Viribus Unitis" je od-plula včeraj zjutraj.
Priporočilo. Neki uslužbenec pri državni železnici, ki ob sedanji silni draginji nekakor ne more izhajati se svojo mizerno plačo in se zato se svojo družino nahaja v najveći bedi, prosi za svojo ženo kako mesto vratarice v kaki privatni hiši. Zadovoljil bi se s brezplačnim stanovanjem in kakim malenkostnim plačilom. Govori slovensko, italijansko in nemško.
Cesarjev dan Avstrijskega mornariškega društva. Prejeli smo s prošno, da objavimo :
Po sklepu damskega odbora Avstrijskega mornariškega društva se bodo dne 18. avgusta t. 1. na rojstni dan Nj. Vel. cesarja, če možno, po vseh mestih, letoviščih in kopališčih vršile prireditve z namenom, da se podprejo dobrodelne naprave društva. — Ta namen bo dosežen najprej, ako se povsodi izrečejo dame pripravljenimi, da prevzamejo prodajo bonbonov na ulicah, trgih, v javnih lokalih in posebno pri slavnostih, prirejenih na čast. Nj. Vel. Bonboni bodo okrašeni s podobo našega vladarja ter s znakom Avstr. morn. društva odičenim s cesarsko krono.
Obračamo se torej do vseh, ki hočejo z dobrodelnim činom završiti slavnostni dan, posebno pa do avstrijskih dam z nujno prošnjo, da poskrbijo za pravočasno sestavitev lokalnih odborov, ki prevzamejo potem vodstvo prodaje in povabijo v kraju prisotno mladino k udeležbi.
Dame in gospode, ki so pripravljeni sodelovati na nameravani patriotični prireditvi, so naprošeni, da to javijo n a j p o-znejše do 5. julija t. 1. damskemu odboru, da bo mogel v zadostnem številu naročiti bonbonov. Liste udeležnikov se objavijo.
Vse prijave in vprašanja naj se do-pošljejo na „Damski odbor Avstrijskega mornariškega društva na Dunaju IX. Schwarz-spanierstrasse Nr. 15.
Dramatično društvo v Trstu bo imelo danes v torek dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v gledališčni dvorani svoj redni občni zbor z že naznanjenim dnevnim redom. V interesu plemenite stvari je želeti, da bi se tega zborovanja udeležili ne le vsi društveni člani, ampak tudi vsi prijatelji slovenskega gledališča in njegovega napredka.
Tržaška maki kronik*.
Morje vrača nadalje svoje žrtve.
Predvčerajšjem so ulovili na morju zopet truplo neke žrtve strašnega viharja. Gre za mornarja grške jadrnice „Hagios Nikolajos" ki se je potopila ob novem valolomu. Včeraj popoludne se je vršil pogreb tega mornarja.
Nagla smrt. Jakob Jona, star 73 let, znani prodajalec draguljev iz javnih dražeb v zastavljalnici, je včeraj nagloma umrl.
Kolera na parniku „Oceania". V soboto zjutraj je priplul v Trst iz New-Yorka po 17 dnevni vožnji parnik „Oceania". Med pasažirji HI. razreda se je nahajala 40-letna Sofija Brenner iz Kočevja z dvema otrokoma. Ženika je dne 22. t. m. zbolela za sumljivimi simptomi, vsled česar je bila takoj izolirana. Umrla je kmalu po prihodu v Trst. Vsled tega je parnik »Oceania* bil takoj odposlan v lazaret in stavljen pod kvaran-teno. Truplo je bilo pokopano v lazaretu. Bakteriologična preiskava je sedaj dognala, da je ženska zares umrla za azijatsko kolero. Parnik mora z vsemi ljudmi ostati zato pet dni, začenši od sobote, v lazaretu, kjer
bo popolnoma dezinfeciran. Pri ostalih pa-sažirjih ni bilo dosedaj opažati nikakih sumljivih simptomov. Nevarnost za mesto Je absolutno izključena.
Znatna tatvina in aretacije. V teh poslednjih tednih so demontirali stroje v nekdanji pivovarni Judtmannovi v Kolonji, ki je prenehala ekzistirati. Sedaj se je konstatiralo, da sta bila vkradena dva dolga transmisijska trakova v vrednosti 1200 K. Vsled poizvedb policije je bilo radi suma na tej tatvini aretirano več oseb, ki so delale pri demontiranju.
Poskus samora. — Erminija Kolavčič, stan 22 let, stanujoča v Istrski ulici Št. 8, je včeraj popol. skočila z okna drugega sta-novanja. Za srečo je samomorilna kandidatinja dobila le male poškodbe.
Slučaji solnčarice. Razun dveh re darjev, ki sta vsled težavne službe v zadnjih dneh stala dolgo na solncu in ju je zadela solnčarica (policijski ravnatelj Ma-nussi je zato odredil, naj redarji zopet no- . sijo v službi običajno čepico, kar je popolnoma pametno), je radi istega vzroka obolel včeraj 24-letni Henrik Benelli. Vsi so se zatekli na zdravniško postajo.	,
Koledar in vreme. — Danes: La-1 dislav kr. — Jutri: Leon II. pap.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne, -h 27° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko:; Tupatam oblačno. Tendenca za nevihte.! Spremenljivi vetrovi.

Proda, se ^
zaradi rodbinskih razmer
eno najlepših posestev
Savinjske doline v bližini mesta Celja ob železnici in okrajmi cesti L razreda. Na posestvu je
- krasna vila -------
s 3 nadstropnim stolpom, velika obokana gospodarska poslopja, okoli yile
velik senčnat vrt
z železno ograjo.
Zemljišča osbtoje iz njiv in travnikov v lepih legah, Reflektanti naj se zglasijo pri g. dr. Antonu Božiču, odvetniku v Celju.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" j | v Trstu.	;
Izredni občni zbor se vrši danes j fr v torek, dne 27. junija ob 8. urir? zvečer v društveni telovadnici s sledečim dnevnim redom: 1)„Volitev predsedstva „Slovenske sok. zveze", 2) Slučajnosti.
V slučaju, da bi občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri se vrši pol ure pozneje občni zbor ne glede na število prisotnih članov. Na zdar!	Odbor.
♦
* ♦
Odborova seja se vrši danes zvečer po občnem zboru. Ker je treba rešiti nekaj nujnih stvar, so vsi bratje odborniki, naprošeni, da se zanesljivo udeleže te seje.
Na zdar!
ObSni zbor podružnice sv. Cirila in Met. se bo vršil v soboto dne 1. julija v prostorih slov. čitalnice na kar opozarjamo vse naše članice.
Desetletnica in razvitje zastave Št. Jakobske Čitalnice se bo vršilo v nedeljo dne 13. avgusta in ne 15. kakor je bila včeraj pomotoma objavljeno.
Gojenci otroškega vrtca v Vrdelci prirede otroško veselico v korist CM podružnice v Vrdelci, 29. junija na praznik sv. j Petra in Pavla.
Čitalnica pri sv. Jakobu. Opozarjam gg. pevke in pevce, da se vrši pevska vaja danes v torek točno ob 8. uri ker je v četrtek praznik. Prosim vse stare in nove pevce naj se te vaje gotovo udeleže, ker nas čaka veliko dela za 10 letnico.
Pevovodja.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" naznanja vsem kolesarskim društvom, da priredi v nedeljo dne 6. avgusta t. 1. veliko cestno dirko za II. „Jugosjov. prvenstvo" na progi (Trst) Bazovica—Št. Peter— Lok ve—Razdrto —Sežana—Opčina—Padriče-—Bazovica km 103, maksimalen čas 4 in pol ure.
Darila: I. velika zlata svetinja, II. srednja zlata svetinja, III. mala zlata svetinja, IV. velika srebrna pozlačena svetinja, V. mala srebrna pozlačena svetinja, VI. velika srebrna svetinja, VII. srednja srebrna svetinja. Vsako darilo je opremljeno z diplomo. Prvi dobi še narodni trak z napisom „II. Jugoslov prvak 1911". Uloga za člane slov. koles, društev K 8 samostojni (oni brez nikakih društev K 10. Prijave z ulogo je pošiljati do 30. julija t. I. v društveni sedež kavarna „Minerva", Trst ul. Acquedotto. Slavnost se bo vršila popoludne v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu, kjer bo razdelitev nagrad, srcikanje za dvokolo ter razno.
NB. Proga se je morala tako spremeniti vsled policijskih in cestnih ozirov. Ostali program naznanimo pravočasno.
Nar. d*l. organizacija.
Odbor za tombolo ima drevi (torek) ob 7. uri zvečer sejo v prostorih NDO (ul. Lavatoio 1).
Skupina NDO „Lloyd" ima v petek dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek vsih članov v prostorih NDO pri sv. Jakobu. Ker se imajo rešiti zelo važna upra-šanja prosi se da nikdo ne manjka.
Sestanek delavcev čistilnice riže (Pila-tura riso). — Vsi delavci čistilnice riža imajo danes dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer zelo važen sestanek v prostorih N. D. O. (ulica Lavatoio 1, I.)
Tovariš: agitirajte, da bo udeležba pol-noštevilna.	--
Skupina N D. O. „Linoleum". — Vsi odborniki so vabljeni, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže seje, ki je sklicana za
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE 1TALSA
TR8T - VIA MALCANTON - TRST S

Mnenje g. prof. dr. A. fc^lschnig
profesorja za okulistiko na nemški univerzi v Pragi
G. J. SERRAVAJLLO
Trst.
Jaz uporabljam rad ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) in sem popolnoma zadovoljen z njegovim in učinkom.
PRAGA, 3. 3. 1910.	Proj. Elschnig.
>bU§g8S§|j
čistilni izvlačeći
g. De Vecchi 8 Z. Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga • ovsa
klaje in otrobom.
SENO prve vrate po 8 K. Oves Ben po 20 K. Slama po K 9. Koruzna slama po K 12. Rastlinska žima po K 2o< Otrobi „V4' po 14 K. — Prodaja na drobno in debelo. Cene po dogovoru.
Josip Trampuš ££ T^SSSiS
priporoča a vej o pekarljo. Večkrat na dan svei arah. — Zaloga moke vsake vrste lz prvih mlinov. Vino In likerji v steklenicah. Sladfiioe in blikotl.	182*
Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke !
TRST — ulica deli' Olmo Štev. 1, D. nadstropje — Trst
Telita izta izioMiniii oM za psple in muhnia blap
V ter moške In ženske suknje.	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkurence.
I Svoji k svojim ! |
Pomlad!
Pomlad!
Največja edina slovenska tvrdka
Križmančič & Breščak
ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37
priporoča slavnemu občinstvu
soolo ogromno zalogo manufakturo. blago n
Najzmerneje cene.	Prevzame se delo	MK
Točna postrežba.	po naročbi.	W
Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. — Angleško volneno blago za ženske obleke, alpagas in različne štofe za bluze in vsakovrstne druge štofe volnene v največjem izboru. Perkali, zefirji, panama, satin, oksfordi in naj-različneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in posteljno perilo. Blago za moške obleke: volneno in bombžasto. — Odeje šivane in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in žima.
Vsaka drobnarija za šivilje in krojače
j Svoji k svojim 1 |
Stran IV.
V Trstu, dne 27. junija 1911.
sredo 28. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu.
Izobraževalni odsek NDO prosi vse odbornike, da se danes gotovo udeležijo seje, ki bo ob 8. uri zvečer.
DAROVL
— Na Ciril-Metodovi slavnosti so pre-plačali vstopnino . sledeči gg.: obitelj dr. Rjrbar-ova 10 K, Šinkovec 5 K, g.a Ga-sparčič 4 K, prof Mandić K 3.50, Gorenjec K 2.50, g.a Zadnik in g.a Lenassi 2 K, Kočjančič Fran trgovec 2 K, g.a Perhauc K 1.60, g.a Marija Dekleva, Modic in Zafred po K 1.50, g.ca Gregorič, N. N., Žorž, Čelan Jernej, N. N., Kamuščič, Grbec in Prele po 1 K, Krajček 90, stot., Anton Zobec 60 stot., Candolini, Šavrin, Smid, Frischkovvitz, Duša kršanska, Petrovčič, N. N., N. N., N. N„ N. N., Vodopivec Ernest, Porenta, g.ca Maurin, g.a Gržina Pavla, N. N., Drejče, Ivan Škiban, Žetko, Negode Anton, MikeliČ Alojz in g.ca M. Č. po 50 st., Roje 40 st., N. N., N. N., N. N., N. N., po 20 st., N. N. 10_st._
Vesti tz Goriške.
Iz Repentabra. Volitve so izpadle pri ■as zelo ugodno za slovensko narodno stvar. Nasprotniki so imeli samo 16 glasov. Zanimivo pa je, da sta našo sveto vero, ki tukaj sploh nima nikakega sovražnika pomagala „reševati* tudi slavnoznani postaje-aačelnik Bradaschia in njegov adjutant Turk. Dne 13. pa sta moža svoji glasovnici tako nepravilno izpolnila — na eni je bilo napisano samo Stepančič, na drugi pa H. Ste-pančič — da ju je komisija uničila.
Za ožjo volitev pa jima je izpolnil glasovnici naš gospod župnik Kranjčič, ki je imel svojedobno v Ricmanjih tudi svoj del zasluge, da se je riemanjsko vprašanje tako žalostno zapletalo.
Če bi bila naša vera res v nevarnosti in če bi jo reševali taki možje, kakor sta BradaŠka in Turk, potem bi gotovo propadla. Kajti to so ljudje, ki sami nič ne verujejo, a o Bradaški je znano, da naravnost mrzi naš jezik.
Taki ljudje so za »Goričino* stranko vrli volilci, dočim smo mi pošteni KraŠevci — liberalci in brezverci! Nu, mi privo-Ščamo „Gorici" prav od srca take — vrle može.
Električna centrala v Gorici. Ob sodelovanju vplivnih oseb so ustanovili v Gorici sindikat v svrho ustanovitve velike, na zadružni podlagi sloneče električne centrale, ki naj bi že v letošnji zimi preskrbljala mesto goriško s cenenim električnim tokom.
Vesti iz Istre.
Pobegi. — Za snujočo se podružnico Ciril-Metodove družbe za Lazaret se sedežem v Pobegih nabralo se je od 24. aprila do 18. junija t. I. K 71*80. — Ta znesek je obrestonosno naložen v „Posojilnici in hranilnici" v Pobegih poleg Kopra. Srčna hvala vsem darovalcem !
Mal položi dar domu na altar!
Rudolf Pečarič, načelnik.
Z Motovunščine. Na tukajšnjem sodišču je že dolgo časa izpraznjeno mesto sodnika. Prejšnji g. sodnik je pač znal lomiti nekoliko hrvaščine, a za sestavljanje zapisnikov in drugih spisov je moral klicati nekega oficijanta, ki pa menda tudi ni znal nič bolje nego g. sodnik. Sedaj nimamo tu nobenega sodnika, ki bi znal občevati z našim ljudstvom v njegovem jeziku. Pred nekaj leti smo pač imeli sodnika-Slovana, a žalibog le za malo Časa. Radi tega poživljamo kompetentno oblast, da izpolni to mesto s sodnikom, ki bo vešč hrvaščini ne le v govoru, ampak tudi v pisavi. Istodobno priporočamo tudi našim poslancem, da se pobrigajo, da dobimo kaj kmalu slovanske uradnike na tukajšnjem sodišču. Saj smo pokazali na zadnjih volitvah, da so Hrvatje v poreškem okraju postali faktor, s katerim bo morala računati tudi država. Zdi se pa, da so začele finančne oblastnije to potrebo ■videvati, ker so pred par meseci pridelili tukajšnjemu davčnemu uradu dva uradnika Slovana. Torej na delo zastopniki naroda, da pokažemo na prihodnjih volitvah, da Istra ni italijanska!
Druge slovenske deiele
Klub narodno-naprednih občinskih svetovalcev v Ljubljani se je konstituiral. Za klubovega načelnika je bil izvoljen dr. Kari Triller, za njegovega namestnika pa profesor Reisner. Klub šteje 23 članov.
Afera Vrhovnik-Jeglič. Pred dnevi smo poročali, da |e škof Jeglič umaknil svoj poziv na župnika Vrhovnika, naj ta uloži prošnjo za penzijo „Slovenski Narod" poroča, da je bila njega tozadevna vest prenagljena in da škof Jeglič doslej ni še umaknil svojega poziva.
nnhrniffnta IftIoga dTV> og,ja4. Petroleja'
UUlirUlUUUa nahajajoča se v Tr-tu t središču delavskega okraja, katera prinaša deset k oa dnevnega čistega d<- bička, z malo najemnino proda se takoj znradi odpotovanja po smerni ceni. Pojasnila daje gosp. KolarSič v Trstu, kavarna Corso od 9—11 predp. in od 3—6 popoludne.	1107
as Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo —-—-
tvrdke A. KRIZNI Č :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene.
Do rLrotnQ +\/nrnir»Q opremljena z najnov. rai l\C LI Id IVUI I lILa stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino t
StrsEarsti eiielei Mi rse t strugarsto stroto spadajoče izdelke. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
Interesentom brezplačen. --329
n„nJ0 o£v takoj zaradi družinskih razmer irUUd bv Telita dobrotdoča mlekarna s
hišo in posestvom vred. HiSa se nahaja na Gorenjskem tik telezalške postaje v posebno lepem kraja In ob državni cesti; obsega okr*g 160— 170 m ima lasten vodovod, opremljena je z modernimi stroji na parno turbino, ima ledenico napolnjeno z ledom. Mleko se lahko takoj odpošilja ; je v krajn, kjer je tadi tajski promet. Ali o kupca mlekarstvo ne bi voselilo, se hiša pripravi lahko *a letoviščarje. V hiši se lahko napravijo kopelji, ker je v nji vodovod in izdelovalce pare. Hi8a ni še popolnoma dodelana, s je še-le pripravljena za mlekarstve v pritličju. Okoli hiše Je zemljišča 3 arov 93 m Q Kar se tiče mlekarne v okolici hlSe, se lahko nabavi vsaki dan mnogo mleka prve vrste in razpošiUa v Trst; v hišo se lahko upelje druga trgovina ali obrt. Kapovalec bi lahko zaslužil lep denar in žl^el v mirnem, zdravem krajn. — Teč pore MARTIN LAN6U8, Izlake prt Zirgorju 11G8
Meblovana 80bica K m10 K
II, vrata 5.
mesečno, ulica Gaspare Goszi 3
1109
za malo družino vestna služkinja, ki So zna tudi kuhati. Naslov pove Inse-ratui oddelek Edinosti pod St 1110.	1110
■ v v
Isce
l7\ia7hani voditelj za gostilno Be iSče takoj IZVeZUdlll pod dobrimi pogoji; zahteva se kavcija. Pojasnila v kavarni Olimpo, via Tintore 3, banko.	UU
Izredna prilika. *S5££«Z
dražbi, je na prooaj za kron 62; tri leta garancije. Trat, ulica 8. Caterina 7, dvoriSće.	1112
Prodajalna jestvin ^ ISSSE
kron 500) se proda takoj zaradi Btarosti za K tisoč Pojasnila daje E m i 1 i o v CafTe Bossetti, ulica Acquedotto od 8—9 in pol predp.
1113
NonnuoHoni ptrah. Dne 25. 6. je sklenila
napUVcIidlll iredenti stična stranka, da morajo vsi Slovenci ven iz Trsta. Da ne bo vino pred odhodom preostalo in da ne bo treba piti italijan-škrga m!eČnika in zraven peti patrijo v refietu, je Daj i oljSe, da Slovenci popijemo vse vino in se nato podamo korajžni v caljne kraje. — Vabim slavne goste na veliko udeležbo in pozdravljam one, ki ne morejo piti vina : Na svidenje v dru^i dom ovini. — Hinko K osi C, Trst, nlica Carradori St. 18, gostilna.
_____1124
takoj Čevljarja. Ulica Donato Bramante -	1115
I eno m tak°J ćeviJarJ
lot/t/III Kocjančič.
efl takoj meblovana ali prazna soba s
OĐ kuhinjo. Ulica Commerciale 329,
1116
Oklic.
Odda
nasproti št. 32, vrata 22.
||AWO h!oo v pritličju 4 prostori, klet, Stala ; nov a III od. v I. nadstr. 5 sob veranda,
zraven velik vinograd najlepši kraj, 7 minut do železniške postaje, se proda po ugodni ceni. Prijaviti se v kavarni Minerva.	1117
P»inni»nfa CD mizar M' MaJcen- B«1" ; rripurut/d OC vedere 28, vogal Torquato
Tasso. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohiStvo.
899
V	konkurzno maso Frana Demšarja, bivšega trgovca v Idriji, spadajoča zaloga blaga delikatesne trgovine v hiši št. 394 in specerijske trgovine v hiši št. 136 prodala se bode posamezno ofertnim potom kakor stoji in leži.
I.	cenilna vrednost delikatesne trgovine znaša danes po odbitku že prodanih kvar-Ijivih predmetov skupno z zalogo vina in opojnih pijač	K 423604
II.	Trgovina z mešanim blagom je sodno cenjena in sicer:
specerijsko blago na K 1558*76 opojne pijače „ 429-50 steklo in igrače „ 249*54 galanterija „ 71402 obleka „ 651*30 čevlji „ 1192-40 trgovska oprava_ 154.90
skupaj na K 4950 42 Konkurzna masa ne prevzema nobenega jamstva za kakovost ali količino blaga.
Pismene ponudbe opremljene z 10°/9 vadijem, vložiti je pri podpisanemu upravitelju konkurzne mase najkasneje do vštetega 15. julija 1911. in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 1. avgusta 1911.
Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, da sme vložene ponudbe sprejeti aH odkloniti, ne oziraje se na njih visokost.
Ponudnik čigar ponudba je sprejeta, mora takoj plačati kupnino, kakor hitro prejme naznanilo, da se je sprejela njegova ponudba.
Ako bi ie-ta ne plačal kupnine tekom enega tedna po prejemu naznanila, zapade založeni vadij v korist konkurzne mase, ki je tudi upravičena odstopiti od kupne pogodbe.
Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo prevzeti in odstraniti tekom 8 dnij.
Inventarski zapisnik leži na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji.
Na prodaj stavljene predmete razkaže na željo upravitelj konkurzne mase, ki daje sicer tudi vsa potrebna pojasnila.
V	IDRIJI, dne 24. junija 1911.
Alojzij Pegan,
c. kr. notar
kot začasni upravitelj konkurzne mase Franceta Demšarja.
Skladišče izgotov. oblek
A. LEVI
Trst, ul. Giosue Carducci 32 (vogal Santorio)
Velik izbor izgotovljenih oblek za odrasle in dečke.
Specijaliteta: kostimi za dečke.
Vsak dan novi dohodi.
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da grest
v ulico Riborgo št. 31
(,A1 buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejš do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M- 1VANČIC.
Krojačnlca za civiliste In uojake M fotograf le Anton Jerkli, Trst! Franjo Polanec
Via delle Poste 10. — GOBICA, gosposka nlica 7. izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	81® <
v Trstu, via S. Gfacomo (Corso) 6, II. n
Priporoča ae slavnem občinstvu in vojaštvu zn v uv«i vrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, ce«.e zn-.erre.
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisočeri ovet" (Mllleflorl)
Čiitl tri ter je Iz^ratao areditvo proti onim sluč jim, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju in hemnroidam. - Jeden omot za zdravljenje btat.e 1 K ter se dobiva » odliko?aui lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MOFU <
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
Poštne poSiljatve se izvrSnjeji takoj in franko, ako Be doptiSlje Kron 1 10
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, nlica San francesco 9'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi in zmeti. Jamči za popolno delo in se ne boji konkurence.
Kupujte ,Nar. kolek'!
Oklic.


& oo "O « «8 « C
; & —s
K) —
at cs
1 3*3*
CA£
Gostilna in trgovina pri „Fani" v5 hiši st. 394 v Idriji in stanovanje v I. nadstropju
se odda "Vi
pod zelo ugodnimi pogoji v zakup. ^ Natančnejše podatke daje posestnica psj Helena Lapajne.
oiiroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika Izbera volnenega blaga. ^ajzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buiret Automatico"-
Telefon št. 251, Rim. II. ■naBM
INI
=r c« "5* ST
M Oi
• n
S »
S ° o>
ce s
S*®
Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
TOVARNA VOZOV
PETER KERSIC
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
Irevliarnica „Alla Sartorella'
| ^	- VIA ""Mli VBOCHIA iT. 10 (IMPBOH MJkPĆlflABMB OATTI)
mVelika Izbera vsakovrstnih čevljev za ^IfSI moške, ženske in otroke. — Blago iz-77 vrstno in IV* cene zmerne.
I