89 DIGNITAS n Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice ... Povzetek Prispevek je zgrajen na predpostavki, da je medsebojno so- delovanje med Sodiščem evropske unije (v nadaljevanju Sodišče eU) in evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju eSČP) ključnega pomena za nadaljnjo nadgradnjo standardov var- stva temeljnih pravic posameznika v evropskem prostoru. Nadna- cionalno sodno varstvo človekovih pravic je v evropskem prosto- ru porazdeljeno med eSČP, osrednje telo, ustanovljeno izrecno za preprečevanje prekomernih posegov v pravice posameznika in Sodišče eU, ki je to postalo, ko so ekonomski interesi vedno bolj razvitega in harmoniziranega skupnega trga trčili v temeljne člo- vekove pravice. Njune prekrivajoče se pristojnosti predstavljajo novo torišče konfliktov med dvema nadnacionalnima institucija- ma, ki lahko privedejo do situacije, ko se identična sporna rav- nanja držav članic enakovredno presojajo pred enim ali drugim nadnacionalnim sodiščem. v izogib nastajanju konfliktnih situacij med Sodiščem eU in eSČP se zdi smiselno intenzivno nadgrajeva - nje njunega medsebojnega odnosa, pri čemer se zaradi neuspe- lega poskusa formalne združitve obeh nadnacionalnih režimov zdi ključnega pomena nadgradnja medsebojnega sodniškega dialoga. Pri razvijanju učinkovitih mehanizmov na nadnacional- ni ravni po svojih izkušnjah in dolgoletni tradiciji vzpostavljanja najvišjih standardov varstva človekovih pravic izrazito prednjači eSČP, zaradi česar se izkaže zgledovanje po interpretaciji pravic s strani eSČP za Sodišče eU primerno orodje pri razvijanju lastnega avtonomnega nadnacionalnega sistema varstva temeljnih pravic posameznika v pravnem redu eU. Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice do neodvisnega in nepristranskega sodišča v evropskem prostoru* Maja Cigoj * Članek je nastal v okviru raziskovalnega projekta ARRS J5-1791: Integralna teorija prihodnosti evrop- ske unije. 90 DIGNITAS n Evropsko pravo Ključne besede: Nadnacionalno sodno varstvo človekovih pra- vic, Sodišče eU, evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic, pravica do neodvisnega sodišča, pravica do nepristranskega soje- nja, sodniški dialog. Supranational judicial human rights protection in the light of the right to an independent and impartial court in Europe AbStRA ct this article is built on a premise that close cooperation between the court of Justice of the european Union (hereinafter: the c JeU) and the european court of Human Rights (hereinafter: the ectHR) is a key component in developing common standards of human rights protection in europe. the human rights protection at the su - pranational level is divided between two courts, the ectHR that has been a freestanding international human rights court from the very beginning of its existence and the c JeU that became an official su- pranational human rights adjudicator in a recent past, following the development of eU market integration that raised conflict of the eU legislation with fundamental rights of individuals. Since the competences of both courts in the field of the protection of human rights overlap, the conflict of jurisdiction between them may emer- ge. t o prevent the divergence of human rights adjudication at the supranational level and considering the unsuccessful accession of the eU to the convention, the judicial dialogue between c JeU and ectHR should be defined more precisely. Keywords: Supranational judicial human rights protection, the court of Justice of the european Union, the european court of Human Rights, the right to an independent court, the right to an impartial proceeding, judicial dialogue. 1. Uvodoma Prispevek se v osnovi ukvarja z medsebojnim odnosom med Sodiščem eU in eSČP in skuša ugotoviti v kakšnih relacijah nasto- pata obe nadnacionalni sodišči in na kakšen način se odzivata v 91 DIGNITAS n Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice ... primerih, ko se na tnalu znajdejo kršitve temeljnih pravic posa- meznika, ki so v nadnacionalnem prostoru zaščitene z nadnacio- nalnimi pravnimi viri. z namenom, da bi odgovorili na vprašanje, kakšen pomen ima nadnacionalno sodno varstvo pravic posame- znika se skozi prizmo pravice do neodvisnega in nepristranskega sodišča osredotočamo na širši okvir medsebojnega odnosa med obema sodiščema in na podlagi analize njunih odločitev ugota- vljamo, kje je moč zaznati točke, na katerih se njuna vloga pri po- seganju v nacionalni sodni prostor dopolnjuje, kje pa se razhaja. Mesta, kjer so vrzeli nadnacionalnega sodnega varstva sodniške neodvisnosti in nepristranskosti najbolj očitne nas opozarjajo na visoko stopnjo tveganja za posameznika kot nosilca pravice do neodvisnega in nepristranskega sodišča, kar zahteva od vseh rele- vantnih deležnikov posebno pozornost, da se praznine zapolnijo in posamezniku zagotovi ustrezna zaščita temeljnih pravic pod okriljem neodvisne in nepristranske sodne veje oblasti. S tem v zvezi se sprašujemo zlasti, kako daleč gresta pri postavljanju eno- tnih nadnacionalnih standardov interpretacije te pravice na eni strani, ter na drugi strani koliko prostora puščata odprtega in v domeni polja proste presoje držav samih glede na dejstvo, da se zlasti neodvisnost sodne veje oblasti tradicionalno gledano še ve- dno postavlja predvsem v kontekst nacionalnih pristojnosti. ker Sodišče eU in eSČP nastopata v različnih vlogah, vendar z vidika varstva temeljnih pravic posameznika opravljata skupno poslanstvo, to je služenje skupnim vrednotam, na katerih je osno- vana evropska skupnost, najprej prikažemo, da kljub svoji različ- nosti, mestoma tudi konkurenčnosti in prekrivajočih se pristojno- sti, zaradi katerih se lahko znajdeta v konfliktu, obe nadnacionalni sodišči trudita ohranjati univerzalnost pojmovanja nadnacional- nega sodnega varstva pravic. Na podlagi medsebojnega sodelova- nja, usklajevanja in intenzivnega sodniškega dialoga si Sodišče eU in eSČP vsako v okviru svojih pristojnosti prizadevata vzpostaviti sodelovanje na način, da negujeta svojo avtonomnost v odnosu do sodnega varstva pravic posameznika, vendar se obenem izogi- bata prevzemanju pristojnosti eno od drugega ter skušata sobivati v skupnem prostoru prekrivajoče se narave in istovrstne vsebine njunega odločanja. z ozirom na konkretizacijo pravice do neodvisnega in nepri - stranskega sodišča na nadnacionalni ravni s strani eSČP in Sodišča eU se v nadaljevanju prispevka osredotočamo na jurisprudenco 92 DIGNITAS n Evropsko pravo obeh v zadevah, ki se nanašajo na pravico do neodvisnega sodišča in na pravico do nepristranskega sojenja. S tem pristopom skuša- mo razjasniti na eni strani vlogo , ki jo kot mednarodno sodišče igra eSČP, ki pod okriljem suverenosti človekovih pravic državam podpisnicam konvencije nalaga obveznosti iz naslova varova- nja temeljnih pravic posameznika in na drugi strani bolj izrazito ustavnopravno naravo Sodišča eU kot varuha temeljnih pravic in razlagalca pravnih norm iz pravnega reda eU. 2. Diferenciacija nadnacionalnih režimov sodnega varstva temeljnih pravic posameznika v Evropi Nadnacionalna jurisdikcija za varstvo človekovih pravic je v evropskem prostoru razpeta na eni strani med eSČP, osrednje telo, ustanovljeno izrecno za preprečevanje prekomernih posegov v pravice posameznika in Sodišče eU, ki je to postalo po sili razmer, ko so ekonomski interesi vedno bolj razvitega in harmoniziranega skupnega trga trčili v temeljne človekove pravice. 1 Njune prekriva- joče se pristojnosti predstavljajo novo torišče konfliktov med dve- ma nadnacionalnima institucijama in lahko privedejo do situacije, ko se identična sporna ravnanja držav članic enakovredno presoja- jo pred enim ali drugim nadnacionalnim sodiščem, prav tako so za presojanje teh istih ravnanj pristojna tudi nacionalna sodišča. 2 eSČP že od svoje ustanovitve v šestdesetih letih deluje kot spe- cializirano sodišče za razreševanje konfliktov, ki izvirajo iz kršitev človekovih pravic, medtem ko je Sodišče eU to vlogo prevzelo šele kasneje, saj je pospešek pri odločanju o posegih v temeljne pravice posameznikov dobilo šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. 3 Sodišče eU je v zgodnjih sedemdesetih letih najprej pre- poznalo zavezanost tedanje eU k spoštovanju temeljnih pravic, pri čemer se je, ker eU še ni imela lastnega vira, ki bi opredeljeval temeljne pravice, oprlo na katalog človekovih pravic, vsebovan v ekČP. Na podlagi na ta način vzpostavljene prakse je Sodišče eU še vrsto let po vzoru jurisprudence eSČP odločalo o kršitvah pra- vic v eU. 4 1 Douglas-Scott, 2006, str. 629. 2 Ibid., str. 630. 3 Ibid., str. 643. 4 Ibid., str. 645. 93 DIGNITAS n Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice ... ob tem velja poudariti, da Sodišče eU ni vedno do popolnosti sledilo argumentaciji posameznih stališč v sodni praksi eSČP in je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno izpostavilo, da ima evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (v nadaljeva- nju: konvencija) sicer za Sodišče eU poseben pomen in je s tega vidika potrebno vzeti v ozir stališča, ki jih je v zvezi s kršitvami člo- vekovih pravic zavzelo eSČP, vendar se kljub temu konvencija v pravnem redu eU uporablja le kot analogija. Izvor tega stališča gre iskati v zavedanju, da sta Sodišče eU in eSČP postavljena v različni vlogi. eSČP je v širšem evropskem prostoru kot samostojni med- narodni tribunal zadolžen le za odločanje o kršitvah konvencij- skih pravic v državah podpisnicah konvencije in, nasprotno, So- dišče eU, ki je, sicer v ožjem aspektu držav članic eU, pristojno za odločanje o širokem naboru raznovrstnih, med seboj včasih tudi konkurenčnih, politik v tesno povezanem in široko razvejanem pravnem redu eU. 5 Na podlagi vsega navedenega ne gre zanemariti dejstva, da pre- prosta transplantacija standardov eSČP v pravni red eU v nekate - rih primerih ne deluje. eSČP je namreč v svoji sodni praksi razvilo samo-omejevalno doktrino proste presoja držav podpisnic kon- vencije, s katero je državam podelilo več svobode pri opredelje- vanju vsebine pravic na izbranih področjih, na drugi strani pa se je Sodišče eU poslužilo drugačne strategije in je s ciljem čim ve- čjega poenotenja prava eU na področju svojih pristojnosti s skli- cevanjem na načelo primarnosti državam članicam eU omejilo možnosti za lastno interpretacijo prava eU, sedaj tudi človekovih pravic. 6 Različnosti navkljub sta vsako na svoj način, a obe z istim ciljem eSČP in Sodišče eU pristopili k mednarodnemu varstvu človeko - vih pravic v evropskem prostoru. Pristojnosti Sodišča eU se na tem področju vedno bolj razraščajo in z vzpostavljanjem avtono- mnega sistema varstva pravic zažirajo pristojnosti eSČP v državah članicah eU, zaradi česar se je med njima ad-hoc izoblikovalo ne- formalno razmerje, včasih rivalstvo, pa vendar tesno sodelovanje in skupna koordinacija kompleksnega prekrivanja istovrstne vse- bine njunega odločanja, saj v osnovi ne zanikata pomena obstoja drug drugega v isti sferi vendar istočasno kljubujeta prevzema- 5 Ibid., str. 649. 6 Ibid., str. 650. 94 DIGNITAS n Evropsko pravo nju pristojnosti eden od drugega. 7 oba transnacionalna akterja se kljub ločenosti zavedata obojestranske zavezanosti k nadaljnji kre- pitvi evropske integracije, utemeljene na skupnih temeljnih nor- mah javnega reda evrope s poudarkom na vrednostnem ustroju varstva temeljnih pravic posameznika v duhu demokratično urav- navanih družbenih razmerij v sodobni evropski skupnosti. 8 ker je bila sprva eU zasnovana kot gospodarska povezava, na- menjena uresničevanju skupnih ciljev držav članic v težnji po čim hitrejšem gospodarskem napredku, varstvo človekovih pravic ni bilo predmet tristebrnega ustroja tedanje skupnosti, niti ni bilo nobene potrebe po tem, da bi bilo v ustanovnih pogodbah to po- dročje posebej urejeno, še posebej zato, ker je bila zastopanost pravic posameznika prioriteta nacionalne ustavnosodne presoje. vendar se je kmalu, zaradi vedno večjega vpliva primarnosti in av- tonomnosti prava eU na varstvo človekovih pravic v nacionalnem ustavnem okolju, 9 izkazala potreba po nadgradnji prava eU v tem kontekstu, zato je Sodišče eU kot gonilna sila v posodabljanju, šir- jenju in poglabljanju pravnega reda eU prevzelo pobudo za obli- kovanje standardov varstva človekovih pravic, ki so lastne avtono- mnemu pravnemu redu eU in zavezujoče tako za institucije eU, kot tudi za države članice, ko ravnajo v okviru prava eU. 10 Sodišče eU je varstvo človekovih pravic v eU utemeljilo na podlagi načela avtonomnosti pravnega reda eU in zavzelo stališče, da je sistem si- cer prežet s tradicionalno ustavnopravno dimenzijo interpretacije človekovih pravic ter povezan z mednarodnopravnimi instrumen- ti, a mora zavoljo enotnosti in učinkovitosti ohraniti neodvisnost od nacionalne ustavnosodne presoje in prirejenost mednarodne- mu varstvu človekovih pravic v širšem smislu. 11 Ne glede na to, da skuša eU na avtonomen način vzpostavi- ti lasten sistem varstva temeljnih pravic znotraj svojega pravnega reda, je sodobna podoba prava človekovih pravic vse preveč raz- vejana, da bi lahko eU svoje standarde na tem področju razvijala izolirano od drugih relevantnih režimov v mednarodnem okolju, zlasti zato, ker je poenotenje pojmovanja najbolj temeljnih princi- pov v največjem interesu posameznika, zaradi česar je potrebno upoštevati tudi druge vire argumentacije. 7 Ibid., str. 652. 8 Ibid., str. 653. 9 Avbelj, 2018, str. 9. 10 Ibid., str. 10. 11 Ibid., str. 11. 95 DIGNITAS n Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice ... 3. Dvojnost nadnacionalnega SODNEGA varstva temeljnih pravic posameznika – dialog med Sodiščem EU in ESČP eU je z uveljavitvijo Listine e vropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) stopila korak naprej k razvoju zagotavljanja temeljnih pravic posameznika v okviru lastnega, avtonomnega sis- tema, vendar je s tem tudi vnesla zmedo v nadnacionalni prostor ne samo za posameznike, ki so razdvojeni med dvema ločenima re- žimoma, ampak tudi za oblastne organe držav članic. obstoj dveh ločenih katalogov prekrivajočih se vsebinskih komponent posame- znih pravic, ki jih razlagata dve avtonomni avtoriteti namreč lah- ko ogrozi načelo pravne varnosti in predvidljivosti, poleg tega se pojavlja tudi bojazen, da bi se sistema med seboj odtujila na škodo enotnih standardov varstva pravic na evropskem kontinentu. 12 v izogib nastajanju konfliktnih situacij med Sodiščem eU in eSČP se je pojavila ideja o formalizaciji njunega medsebojnega odnosa s pristopom eU h k onvenciji. Postopek formalnega pristopa eU h k onvenciji, kateri se z izdajo negativnega mnenja s strani Sodišča eU nazadnje ni uresničil, je razkril razsežnosti medsebojne različnosti med obema nadnacionalnima sodiščema in mestoma tudi globino njune nekompatibilnost, zlasti ko gre za ultimativno jurisdikcijo so- dne presoje temeljnih vrednostnih principov v evropskem prostoru. Sodišče eU je namreč ugotovilo, da bi s pristopom eU h k onven- ciji eSČP postalo zadnja instanca za presojo kršitev temeljnih pravic posameznika v pravnem redu eU, institucije eU pa bi postale dol - žne formalno implementirati sodbe eSČP pod nadzorom komite- ja ministrov Sveta evrope. 13 Presodilo je, da mora ostati v izključni pristojnosti Sodišča eU presoja, kdaj in na kakšen način se pravo eU, še posebej Listina, uporablja, ter v katerih konkretnih primerih lahko določbe Listine presoja eSČP. 14 kot pove Sodišče eU, je eU unikatna pravna entiteta z lastnim ustavnopravnim okvirjem, lastni- mi temeljnimi načeli in sofisticirano institucionalno strukturo, ki je do te mere izpopolnjena, da lahko znotraj svojega pravnega reda samostojno uravnava medsebojna razmerja tudi ko se pojavijo krši- tve temeljnih pravic posameznika. 15 12 Polakiewicz, 2016, str. 11. 13 cherubini, 2015, str. 1381. 14 Ibid., str. 189. 15 Ibid., str. 190; glej tudi Mnenje Sodišča 2/13 (občna seja) z dne 18. decembra 2014. 96 DIGNITAS n Evropsko pravo Po izdaji mnenja 2/13 ostaja Listina edini formalni pravni vir varstva človekovih pravic eU, zato je potrebno njene določbe raz- vijati skozi interpretacijo v sodni praksi Sodišča eU, da bo lahko konkurirala visoko razviti argumentaciji pravic iz konvencije. 16 Listina torej postaja prepričljiv izvor varstva človekovih pravic v pravnem redu eU, na katerega se vsi relevantni deležniki sklicuje- jo in ga Sodišče eU razlaga, s čimer Listina pridobiva vedno večjo veljavo. 17 vendar zaenkrat ostaja, kot ugotavljajo vodilni teoretiki, ki proučujejo pomen nadnacionalnega sodnega varstva temeljnih pravic posameznika v evropskem prostoru, vodilni vir mednaro- dnega varstva človekovih pravic konvencija, medtem ko eSČP s svojimi erga omnes jurisprudenčnimi učinki sili države ne samo k poenotenju pojmovanja varstva človekovih pravic ampak tudi h globalizaciji institucionalnih ustavnih struktur v evropskem pro- storu. 18 konvencija predstavlja osnovno sestavino kozmopolitske- ga pravnega reda, ki v mednarodni areni v prvi vrsti zagotavlja posameznikom pravično varstvo njihovih temeljnih pravic onkraj suverenosti posamezne države, vendar izvaja tudi funkcijo nad- zora nad državnimi uradniki z vidika varstva temeljnih pravic, na- zadnje pa opredeljuje še obseg in vsebino konvencijskih pravic kot del nacionalne sodne presoje v luči pluralne kozmopolitske skupnosti. konvencija je torej neke vrste transnacionalna ustava, kljub temu, da posameznih nacionalnih ustavnih redov ne nado- mešča, ampak jih v okviru načela subsidiarnosti dopolnjuje in iz- popolnjuje. 19 Prav zato lahko jurisprudenco eSČP po nekaterih opredelitvah smatramo kot slovnico človekovih pravic, ki na splošni ravni opre- deljuje kriterije njihovega varstva in se uporablja kot primerjalno- pravni vir ter za inspiracijo Sodišču eU v primerih, ko interpretira normativno dimenzijo prava eU. 20 Skupne evropske vrednote pa predstavljajo temelj koncepta enotnega, ne-nacionalnega, meta- -jezikovnega evropskega ustavnopravnega diskurza. 21 v odnosu med eSČP in Sodiščem eU se iz gledišča varstva te - meljnih pravic posameznika izkaže, da je njun medsebojni dia- 16 Ibid., str. 208. 17 Łazowski, Wessel, 2015, str. 208. 18 t ushnet, 2008, str. 6. 19 Stone Sweet, 2012, str. 73. 20 Husa, 2009, str. 2. 21 Ibid., str. 17. 97 DIGNITAS n Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice ... log pomemben izraz komplementarnosti dveh različnih sistemov mednarodnega varstva človekovih pravic. Četudi, včasih sicer kri- tični, medsebojni dialog na koncu reflektira v svojstveni odločitvi ene ali druge suverene nadnacionalne avtoritete, pa vseeno ne gre zanemariti sledov, ki jih z medsebojno izmenjavo interpretacijskih prijemov v sodni praksi obeh pušča ta »jurisprudenčna komuni- kacija« in so vidni zlasti v poenotenju nadnacionalnega varstva človekovih pravic v mednarodnem prostoru. 22 Številne, med seboj sicer različne, a vendarle temeljne delce razmeroma kaotičnega in vedno spreminjajočega se evropskega pravnega reda povezujejo skupne vrednote, na katerih je evrop- ska skupnost osnovana, s čimer vanjo vnašajo stabilnost in pred- vidljivost. Pomembna vloga pri ohranjanju vrednot kot takih priti- če ravno neodvisni sodni veji oblasti, ki je v evropskem prostoru tako razvejana, da mora v konstantnem medsebojnem dialogu skrbeti za čim enotnejše pojmovanje in skupni pogled na obliko- vanje standardov varstva človekovih pravic, pojmovanje vladavine prava in temeljnih demokratičnih postulatov v čim širšem pome- nu besede. 23 4. Tolmačenje pravice do neodvisnega in nepristranskega sodišča na nadnacionalni ravni vsa zbrana nadnacionalna jurisprudenca, ki obravnava pra - vico do neodvisnega in nepristranskega sodišča nam sestavi sliko nadnacionalnega varstva temeljnih pravic posameznika v eU ter nam prikaže komplementarno vlogo Sodišča eU in eSČP v vseh svojih razsežnostih. Še posebej se zdi omembe vredno usklajeno tolmačenje posameznih elementov te pravice s strani obeh nadnacionalnih sodišč, kar posameznikom predstavlja tr- dno ogrodje za učinkovito uporabo mehanizmov za ohranjanje standardov varstva vseh pravic pred neodvisnim sodiščem in varstva nepristranskega sojenja v konkretnih sodnih postopkih. obenem analiza razkriva, da pravica do nepristranskega sojenja zlasti pred Sodiščem eU ne uživa pretirane pozornosti in zago- tovo (še) ne igra bistvene vloge pri integraciji sodstva eU kljub 22 Ibid., str. 29. 23 Rosas, 2007, str. 1. 98 DIGNITAS n Evropsko pravo temu, da bi jo, vsaj zaradi njene eksplicitne prisotnosti v Listini, morala. t ako eSČP, kot Sodišče eU se že vrsto let srečujeta s primeri, ko v nacionalnih sistemih niso doseženi minimalnimi standardi varstva pravice do neodvisnega in nepristranskega sodišča in sta na ta način pozvani k razreševanju najbolj perečih vprašanj, pove- zanih z izvornimi podstatmi, na katerih je utemeljena demokratič- na in pravna država. z opazovanjem jurisprudence obeh sodišč lahko na najbolj splošni ravni rečemo, da sta sodišči v zgodnejšem obdobju svojega obstoja zavzemali pristop razmeroma pavšalne argumentacije neodvisnosti in nepristranskosti sodstva, brez pre- tiranega vsebinskega naboja in sta se, vsako na svoj način, zadr- ževali v okvirih minimaliziranih označb posameznih kriterijev neodvisnosti in nepristranskosti sodstva, ki so bili daleč bolj raz- viti v nacionalni ustavnosodni presoji. t ako se je denimo eSČP v svojih skopih opredelitvah pravice do neodvisnega sodišča ome- jilo na logiko omejevanja arbitrarnih posegov izvršilne oblasti v sodstvo, 24 medtem ko se je Sodišče eU ukvarjalo z vprašanjem, do kolikšne mere mora biti nacionalni organ neodvisen od drugih vej oblasti, da se lahko smatra za sodišče, ki lahko sproži postopek za predhodno odločanje pred Sodiščem eU. 25 vezano na ugotavljanje kršitev pravice do nepristranskega so- dišča gre ugotoviti, da je eSČP sčasoma razvilo bogato argumen- tacijo in postavilo visoke standarde njene zaščite, medtem ko je interpretacija sodniške nepristranskosti v jurisprudenci Sodišča eU vseskozi komaj opazna. ko je razvoj mednarodnega varstva človekovih pravic pričel dosegati neslutene razsežnosti, sta se obe nadnacionalni sodišči opogumili tudi pri tolmačenju pravice do neodvisnega in nepristranskega sodišča. Interpretacija neodvi- snosti in nepristranskosti sodstva obeh nadnacionalnih sodišč po- staja vedno bolj drzna, poglobljena, se razteza po vedno večjem prostoru in vase bolj in bolj srka posamezne elemente te pravice, s čimer jo v celoti postavi na nadnacionalni nivo in jo s tem do- končno napravi univerzalno. 24 Glej eSČP kyprianou v. c yprus, št. 73797/01, 15.12.2005, tč. 118; eSČP Maktouf and Damjanović v. bosnia and Herzegovina, št. 2312/08 in 34179/08, 18.7.2013, tč. 49; eSČP Henryk Urban and Ryszard Urban v. Poland, št. 23614/08, 30.11.2010, tč. 49; eSČP Maktouf and Damjanović v. bosnia and Herze - govina, št. 2312/08 in 34179/08, 18.7.2013, para 49. 25 SeU Pretore di Salò proti X, c-14/86 , 11.6.1987, tč. 7; SeU corbiau proti Administration des con - tributions, c-24/92, 30.3.1993, tč. 15; SeU Ramón Margarit Panicello proti Pilar Hernández Martínez, c-503/15, 16.2.2017, tč. 25, 28, 29, 30, 36, 37, 38, 40, 41. 99 DIGNITAS n Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice ... 4.1. Jurisprudenca eSČP Če se najprej osredotočimo na jurisprudenco eSČP vidimo, da je razlikovanje med pojmoma neodvisnosti sodišča in nepristran- skosti sojenja, kot to zapoveduje konvencija, zagotovljeno tudi s praktičnega vidika. ob podrobnejšem poglabljanju v zadeve, o katerih je eSČP imelo priložnost razsojati se nam prične dozdeva- ti, da se eSČP mnogo bolj zavzeto ukvarja s pravico posameznikov do nepristranskega sojenja, med tem ko je v konfliktih, ki se nana- šajo na sodniško neodvisnost v razmerjih med različnimi vejami nacionalnih oblasti precej rezervirano in se bolj kot ne odloča za konservativni pristop k interpretaciji sodniške neodvisnosti. 26 So- dniška neodvisnost je v jurisprudenci eSČP prikazana skozi oči sodnikovih upravičenj, ki mu iz nje pripadajo z ozirom na pre- komerne ali arbitrarne posege vanje s strani izvršilne oblasti, kar je razumljivo, saj eSČP tolmači nepristranskost sodstva v pritož- bah, v katerih sodniki izpodbijajo zlasti nedopustne razrešitve s funkcije, 27 napake v postopkih imenovanja sodnikov v funkcijo, 28 prekomerne pristojnosti izvršilne oblasti pri odločanju o disci- plinski odgovornosti sodnikov in podobno. 29 eSČP izhaja iz predpostavke, da načelo delitve oblasti tudi na nadnacionalni ravni zavzema vse pomembnejše mesto, saj pred- stavlja podlago za vzpostavljanje zavor in ravnovesij med različ- nimi oblastnimi akterji. Na tej osnovi eSČP dopušča vzpostavitev demokratične odgovornosti v nacionalnih sistemih v smislu so- delovanja izvršilne in zakonodajne oblasti pri postavljanju sodni- kov, če so v sistem vgrajene varovalke pred pretiranim političnim vplivom na sodstvo. ob tem eSČP poudarja, da gre v luči k on- vencije v nacionalnih sodnih sistemih zasledovati cilj redukcije vpliva izvršilne in zakonodajne oblasti zlasti na imenovanja čla- nov sodišč ter – kot protiutež demokratični odgovornosti sodstva – nacionalnih sodnih svetov kot tistih organov, na katere se polaga največja odgovornost za zagotavljanje neodvisnosti in nepristran- skosti sodstva. Iz tega razloga ni skladna s konvencijo nacionalna ureditev, na podlagi katere je denimo generalni državni tožilec ex officio član sodnega sveta in je poleg tega sodni svet sestavljen pretežno iz članov, ki pripadajo izvršilni oblasti, sodni svet pa ima 26 Shabas, 2015, str. 294. 27 eSČP campbell and Fell v. the United kingdom št. 7819/77; 7878/77, 28.6.1998, tč. 80. 28 eSČP Guðmundur Andri Ástráðsson v. Iceland, št. 26374/18, 1.12.2020, 234. 29 eSČP oleksandr v olkov v. Ukraine, št. 21722/11, 9.1.2013, tč. 103. 100 DIGNITAS n Evropsko pravo pristojnost odločati o disciplinski odgovornosti sodnikov, zaradi česar sodniku niso dana zagotovila, da lahko v konkretnih sodnih postopkih odloča nepristransko in brez bojazni, da mu bo v pri- meru politično nevšečne odločitve grozil disciplinski pregon in politični linč. 30 v eni izmed najnovejših odločitev o vsebini sodniške neod - visnosti je eSČP poglobilo svojo interpretacijo sodniške neodvi- snosti in v njeno konvencijsko varstvo vgradilo zahtevo, da mo- rajo nacionalni sistemi za to, da je zajamčena institucionalna in operativna neodvisnost sodnikov, v postopke imenovanja so- dnikov v funkcijo implementirati objektivne kriterije za selekcijo kandidatov po meritornih standardih, na podlagi katerih bodo v funkcijo sodnika imenovani le tisti kandidati, ki izpolnjujejo vi- soke zahteve moralne integritete, zaradi katere niso dovzetni za zunanje pritiske. 31 Na ta način vzpostavljena interpretacija sodni- ške neodvisnosti sicer nakazuje na trend postopnega pronicanja konvencijskih standardov v nacionalno institucionalno strukturo deljenih oblasti, vendar se kljub temu še vedno zadržano omejuje le na temeljne izhodiščne postulate, o katerih se eSČP izreče le ob izjemno rigoroznih kršitvah. Pred nedavnim je bila izdana še ena pomembna odločitev, v kateri se je eSČP opredelilo do ravnanj nacionalne zakonodaj- ne v sodelovanju z izvršilno oblastjo, ki so rezultirala v nedovo- ljenem vplivu na imenovanje sodnikov nacionalnega ustavnega sodišča. v tej zadevi je eSČP pokazalo še več vneme za presoja - nje nacionalnih ukrepov, ki urejajo neodvisnost sodstva v nacio- nalnih oblastvenih razmerjih in je pripoznalo kršitev pravice do z zakonom ustanovljenega sodišča ter v njenem okviru pravice do neodvisnega sodišča, storjeno s sprejemanjem spornih zako- nodajnih ukrepov ob pomoči spornih ravnanj izvršilne oblasti. vendar ob tem ne gre zanemariti, da je eSČP svojo argumentacijo v celoti oprlo na odločitve nacionalnega ustavnega sodišča, ki se je o ukrepih že izreklo in jih razglasilo za neskladne z ustavo, pri čemer je eSČP argumente v nacionalni ustavnosodni presoji zgolj povzelo in poudarilo, da je spoštovanje ustavnih odločitev s stra- ni oblastnih organov osnovno vodilo pri uresničevanju vladavine prava v nacionalnih sistemih. 32 S tem pristopom je eSČP sicer ugo- 30 Glej ibid., tč. 109, 114, 279 in 287. 31 eSČP Guðmundur Andri Ástráðsson v. Iceland, št. 26374/18, 1.12.2020, tč. 234. 32 eSČP Xero Flor w Polsce sp. z o.o. v. Poland, št. 4907/18, 7.5.2021, tč. 282. 101 DIGNITAS n Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice ... tovilo kršitve k onvencije, nastale s sistemskimi nacionalnimi ukre- pi, vendar, ker nosilni argument za obrazložitev odločitve izvira iz nacionalnega (ustavnega) prava, se zdi, da eSČP vendarle ohranja distanco do odločanja o nacionalnih ukrepih, ki zadevajo sodni- ško neodvisnost v relaciji do drugih vej oblasti in v tem aspektu v veliki meri venomer ohranja nacionalno suverenost. Po drugi strani je v zvezi s pravico posameznika do nepristran- skega sodišča v okviru pravice do poštenega sojenja praksa boga- tejša, standardi bolj kogentni in instituti podrobneje opredeljeni, kar nacionalnim sistemom oži manevrski prostor pri urejanju te pravice in nacionalnim (ustavnim) sodiščem nalaga obveznost skladne razlage. eSČP je v tem pogledu dodobra razdelalo merili subjektivne in objektivne nepristranskosti, prav tako eSČP zahte- va tudi odpravljanje hierarhičnih in drugih povezav med sodniki, sestavo odločujočega tribunala na način, da se izniči kakršenkoli dvom v njegovo nepristranskost in podobno. 33 Iz navedenega gre razbrati, da ima eSČP več opravka z varo- vanjem posameznikove pravice do nepristranskega sojenja v konkretnih sodnih postopkih, med tem ko je do ponujanja insti- tucionalnih rešitev za oblikovanje neodvisne sodne veje oblasti posameznim državam podpisnicam konvencije bolj rezervirano in jim na tem področju skladno s pluralnim značajem evropske ustavnopravne konfiguracije pušča odprto širše polje proste pre- soje. konservativni pristop eSČP v procesu konstitucionalizacije načela delitve oblasti in v njenem okviru neodvisnosti sodstva ter po drugi strani zagrizena obramba pravice do nepristranskega so- jenja potrjuje paradigmo na kateri je zgrajena legitimnost medna- rodnega varstva človekovih pravic. eSČP v svojem jedru sicer nosi nekatere ustavnopravne značilnosti in mu je zaradi suverenosti človekovih pravic dovoljeno odločati o kršitvah konvencijskih pra- vic in zoper države celo izdajati zavezujoče sodbe brez njihovega vsakokratnega izrecnega soglasja, vendar je kljub temu v osnovi še vedno mednarodni tribunal, zato njegova moč seže le do koder so mu države podelile legitimnost odločanja. zato je razumljivo in pravilno, da izvaja eSČP vmešavanje v notranje sistemske zadeve držav podpisnic konvencije, še posebej ko gre za poseganje v na- 33 Glej eSČP Micallef v. Malta, št. 17056/06, 15.10.2009, tč. 93, 94, 95 in 96; eSČP Gautrin and others v. France, št. 38/1997/822/1025–1028, 20.5.1998, tč. 58; eSČP kyprianou v. cyprus, št. 73797/01, 15.12.2005, tč. 130; eSČP Miller and others v. the United kingdom, št. 26/01/2005, 26.10.2004, tč. 30; eSČP Mežnarić v. croatia, št. 71615/01, 15.7.2005, tč. 30 in 36. 102 DIGNITAS n Evropsko pravo cionalne pristojnosti za organizacijo sodne veje oblasti, s skrajno previdnostjo in se samoomejuje na varovanje človekovih pravic v konkretnih sodnih postopkih, pri čemer se spušča v presojo naci- onalnih režimov z vidika izvedbe načela delitve oblasti le toliko, kolikor je neizogibno potrebno, da se, zaradi medsebojne pogoje- nosti sodniške neodvisnosti in pravice do nepristranskega sojena, ohranja vez med njima ter brani upravičenja sodnikov iz naslova sodniške neodvisnosti. 4.2. Jurisprudenca sodišča eU Ravno obratno velja za Sodišče eU, ki, kot izhaja iz njegove ju- risprudence, v zadnjih letih z aktivnim pristopom invazivno pose- ga v nacionalne ureditve neodvisne sodne veje oblasti v državah članicah, 34 med tem ko je pravici do nepristranskega sojenja na- menjen manjši poudarek. 35 Presoja Sodišča eU v okviru postopka za predhodno odloča- nje, ki je z ozirom na polnjenje vsebine pojma neodvisnosti in nepristranskosti sodišča zastopan v večini, temelji na izhodišč- nem procesnem vprašanju, ali nacionalni organ v nacionalnem sistemu uživa zadostno mero neodvisnosti, da lahko na podlagi PDeU postavi predhodno vprašanje o razlagi ali veljavnosti prav- ne norme eU in se s Sodiščem eU spusti v sodniški dialog. 36 zahte - va po neodvisnosti nacionalnega predložitvenega organa vsebuje zunanji in notranji vidik neodvisnosti, pri čemer se zunanji vidik nanaša na funkcionalno neodvisnost organa skupaj s prepoved- jo hierarhičnega nadzora nad opravljanjem nalog znotraj organa, kar jamči zaščito pred zunanjimi vplivi in pritiski na odločanje na- cionalnih organov v postopkih, med tem ko notranja neodvisnost pokriva zahtevo po nepristranskem ravnanju, s katerim se v po- stopkih zagotavlja enaka distanca do vseh strank v postopkih in do njihovih parcialnih interesov glede predmeta spora. 37 v nadaljnji interpretaciji Sodišče eU razvije svojo pristojnost za odločanje o pravici do neodvisnega in nepristranskega sodišča iz Listine na podlagi določbe iz PeU (člen 19), ki predpostavlja ob- veznost držav članic, da v nacionalnem pravnem redu vzpostavijo 34 Glej zlasti SeU evropska komisija proti Republiki Poljski, c-619/18, 24.6.2019. 35 t a vidik je moč zaslediti v odločitvi SeU Graham J. Wilson proti conseil de l’ordre des Avocats du barreau de Luxembourg, c-506/04, 19.9.2006. 36 Glej SeU PPU - Minister for Justice and equality (Défaillances du système judiciaire), c-216/18, 25.7.2018. 37 SeU Ramón Margarit Panicello proti Pilar Hernández Martínez, c-503/15, 16.2.2017, tč. 25 in 41. 103 DIGNITAS n Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice ... pravna sredstva in učinkovito pravno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo eU. t a obveznost je utemeljena na izhodišču, da je eU zgrajena na skupnih vrednotah evropske družbe, izmed katerih je pravičnost izvor in podlaga za uresničevanje vladavine prava ter v njenem okviru pravice do poštenega sojenja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, kar osmišlja obstoj eU kot celote. zago - tavljanje sodnega varstva, kot ga zahteva pravni red eU je poraz- deljeno med njeno nacionalno in nadnacionalno dimenzijo ter je pod okriljem načela lojalnega sodelovanja med vsemi deležniki decentralizirano na način, da države članice na svojih ozemljih v okviru učinkovitega sodnega varstva jamčijo uporabo in spo- štovanje pravic iz prava eU, Sodišče eU pa s centralizacijo stališč skrbi za poenoteno razlago njihove vsebine. ob tem Sodišče eU posebej izpostavi pomen neodvisnosti sodne veje oblasti v naci- onalni in nadnacionalni dimenziji eU za popolno uresničevanje pravnih norm eU. 38 Da Sodišče eU promovira tudi pravico do nepristranskega odlo- čanja v konkretnih nacionalnih postopkih priča dejstvo, da je v eni izmed sodb imelo priložnost odločati tudi o (ne)pristranskosti na- cionalnega organa, ki je na nedopusten način zaradi zasledovanja parcialnih koristi omejeval konkurenco na enotnem evropskem trgu. Sodišče eU je izhajalo iz zahteve po sodniški neodvisnosti in vzpostavilo visok splošen in abstraktni pravni standard, da mora biti nacionalni organ, ki odloča o pravnih sredstvih neodvisen od organa, ki je sprejel odločitev in mora izpolnjevati merila zunanje in notranje neodvisnosti, da se lahko domneva nepristranskost odločanja tega organa. Pri opredelitvi zunanje neodvisnosti je So- dišče eU vgradilo v pravni red eU dodatno zahtevo, da morajo biti v nacionalnih pravnih sistemih zagotovljene varovalke za zaščito neodvisnosti tovrstnih organov. Na nacionalni ravni je potrebno zagotoviti denimo ustrezno sestavo odločujočega organa, trajnost mandata njegovih članov, posebne postopke za njihovo imeno- vanje, ustrezno ureditev za ugotavljanje disciplinske odgovorno- sti in podobno z namenom, da se pri strankah v postopkih ne bi vzpostavljali upravičeni dvomi v zadostno zaščitenost odločujo- čega organa pred zunanjimi vplivi na nepristransko odločanje o zahtevku stranke v postopku. Sestava sodišča predstavlja objektiv- no okoliščino nepristranskosti, kar pravzaprav že posega v polje 38 SeU PPU - Minister for Justice and equality (Défaillances du système judiciaire), c-216/18, 25.7.2018, tč. 25, 75, 76, 77; SeU PPU – RH, c-8/19, 12.2.2019, tč. 46, 47, 61. 104 DIGNITAS n Evropsko pravo neodvisnosti odločujočega organa, zato se Sodišče eU v obrazlo- žitvi odločitve ni spuščalo v iskanje subjektivne nepristranskosti posameznega člana odločujočega organa. 39 kot vidimo je kljub drugačni formulaciji posameznih meril ne- odvisnosti in nepristranskosti nacionalnega organa oziroma sodi- šča ter njihova vsebina v pravnem redu eU smiselno enaka, merila pa usklajena z merili, vzpostavljenimi v jurisprudenci eSČP. ob tem ne gre spregledati, da je pravica do nepristranskega sojenja bistveno manj konkretizirana v jurisprudenci Sodišča eU in je, kljub temu, da v splošni in abstraktni opredelitvi nastopa ob boku sodniške neodvisnosti, bolj obrobnega pomena in še zdaleč ne dosega globin interpretacije te pravice v jurisprudenci eSČP, kaj šele njenih različic v nacionalni ustavnosodni presoji. Drugače velja za presojo sodniške neodvisnosti, pri kateri se, nasprotno od konservativne politike eSČP, Sodišče eU postavi v ofenzivno vlogo in državam članicam suvereno diktira formal- no izpeljavo institucionalne zgradbe njihovih sodnih sistemov, da bo ta ustrezala standardom, ki izhajajo iz pravnega reda eU. Problematika je bila na Sodišče eU naslovljena v okviru postopka za predhodno odločanje denimo v primeru, ko se je nacionalno sodišče znašlo v dilemi, ali naj izvrši evropski nalog za prijetje, kot mu veleva zakonodaja eU, ali naj predlog za izročitev zaradi sistemskih pomanjkljivosti v strukturi neodvisne sodne veje obla- sti v državi članici, ki je nalog odredila, zavrne. v primeru evrop - skega naloga za prijetje gre za izrazito poenoteno področje pod pristojnostjo eU, ki se je iz tradicionalne mednarodne izročitve, utemeljene na načelu medsebojnega priznavanja prelevila v po- enostavljen, skoraj avtomatiziran postopek izročitve med drža- vami članicami, oprt na visoko stopnjo njihovega medsebojnega zaupanja. Slednje je upravičeno ob domnevi, da je v vseh državah članicah po enotnih standardih vzpostavljeno varstvo pravic pred neodvisnim organom, sicer se, tako Sodišče eU, ob izpolnjevanju določenih pogojev izročitev posameznika lahko zavrne, s čimer se degradira smisel in namen evropskega naloga za prijetje in se s tem posledično razbija poenoten pravni red eU. v tej argumenta - ciji vidimo, kako so nacionalni sodni sistemi med seboj neločljivo povezani in so kljub svojim različnim ustavnopravnim osnovam podvrženi strogemu nadzoru Sodišča eU v vidu uresničevanja 39 SeU Graham J. Wilson proti conseil de l’ordre des Avocats du barreau de Luxembourg, c-506/04, 19.9.2006, tč. 45, 46, 47, 48, 49, 51, 52, 53 in 57. 105 DIGNITAS n Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice ... skupnih ciljev in vrednot eU, pri čemer lahko nespoštovanje nače- la neodvisnosti sodstva že s strani le ene države članice v temeljih zamaje obstoj eU kot celote. 40 Prav tako je Sodišče eU odločno odreagiralo v postopku za predhodno odločanje in ugotovilo kršitev pravnega reda eU tudi v primeru, ko je politični oblasti v državi članici s sprejetjem no- vega zakona o vrhovnem sodišču uspelo doseči, da je nekaterim sodnikom vrhovnega sodišča po dopolnjeni določeni starosti pre- nehal sodniški mandat, pri čemer je o morebitnem podaljšanju sodniškega mandata odločal na novo ustanovljeni disciplinski mandat. Po novi ureditvi sodnike disciplinskega senata imenuje predsednik republike na predlog sodnega sveta, medtem ko ve- čino članov sodnega sveta odslej ne voli več splošna skupščina sodnikov vseh stopenj, ampak spodnji dom parlamenta. ob tem je Sodišče eU izpostavilo, da golo dejstvo, da člane disciplinskega senata imenuje predsednik republike še ne povzroči odvisnosti, niti ne vzbuja dvomov v njihovo nepristranskost, če po imenova- nju niso pod nobenim pritiskom in ne prejemajo posebnih navo- dil, kako naj izvajajo svoje naloge, vendar mora biti sodni svet sam dovolj neodvisen od zakonodajne in izvršilne veje oblasti ter od organa, kateremu mora predložiti predlog za imenovanje. Stopnja neodvisnosti, ki jo sodni svet ima pri opravljanju nalog v okviru nacionalne zakonodaje v razmerju do zakonodajne in izvršilne oblasti se lahko upošteva, kadar gre za presojo, ali bodo lahko so- dniki, ki jih sodni svet izbere izpolnjevali zahtevi po neodvisnosti in nepristranskosti, pri čemer je potrebno upoštevati pogoje za imenovanje in način, kako sodni svet dejansko opravlja svojo vlo- go. 41 Sodišče eU opozarja, da četudi kateri od elementov imenova- nja sodnikov disciplinskega sodišča sam po sebi morda še ni spo- ren, kombinacija več elementov skupaj z okoliščinami, v katerih so bile izbire sodnikov disciplinskega sodišča opravljene, vzbuja dvom v njegovo neodvisnost. 42 Sodišče eU je na podlagi navede- nih argumentov zaključilo, da morajo biti v nacionalni zakonoda- ji zagotovljeni objektivni pogoji, pod katerimi je bil ustanovljen organ, ki odloča na podlagi prava eU, v obravnavanem primeru disciplinski senat. Prav tako morajo biti značilnosti disciplinskega 40 SeU PPU - Minister for Justice and equality (Défaillances du système judiciaire), c-216/18, 25.7.2018, tč. 25, 75, 76, 77; SeU PPU – RH, c-8/19, 12.2.2019, tč. 46, 47, 61. 41 Ibid., tč. 139 in 140. 42 Ibid., tč. 142. 106 DIGNITAS n Evropsko pravo senata in način imenovanja njegovih članov določeni tako, da pri pravnih subjektih ne vzbujanje legitimni dvomi v zavarovanost di- sciplinskega senata pred zunanjimi dejavniki, zlasti neposrednimi ali posrednimi vplivi zakonodajne in izvršilne oblasti. bistvenega pomena je zagotoviti tudi nevtralnost disciplinskega senata v raz- merju do nasprotujočih si interesov, saj bi se sicer lahko pojavil vtis, da navedenemu organu manjka neodvisnosti in nepristran- skosti, kar bi omajalo zaupanje, ki ga mora v demokratični družbi zbujati pravosodje. 43 Na podlagi navedenega se zdijo smiselni nadaljnji koraki Sodi- šča eU, ki je v okviru postopka za ugotavljanje odgovornosti te iste države članice za neizpolnitev obveznosti iz prava eU na predlog komisije zapečatilo minimalne standarde sodniške neodvisnosti in vzpostavila enotna merila, ki jih morajo na sistemski ravni spo- štovati, ko urejajo nacionalne sodne sisteme. v tem primeru gre, kot vidimo, za drugačne vrste postopek, ko komisija kot poseben nadnacionalni nadzorni organ v eU prevzame v svoje roke vode- nje postopka zaradi nespoštovanja zavez iz prava eU proti državi članici in postane tožeča stranka v postopku pred Sodiščem eU. v konkretni zadevi sta k omisija in Sodišče eU v medsebojni podpo- ri presekali tradicionalno mednarodnopravno naziranje o nacio- nalni suverenosti nad organizacijo nacionalne sodne veje oblasti, pri čemer je Sodišče eU, kljub nasprotnim argumentom države članice prisluhnilo trditvam komisije, da pričujoča zadeva, v ka- teri je država članica s kombinacijo več različnih ukrepov sodstvo nevarno podredila vplivom izvršilne oblasti, presega okvire kon- kretnega spora in se širi v polje sistemskih nepravilnosti nacional- nega sodnega sistema, zato je potrebno državno suverenost v tem kontekstu omejiti in jo deloma prenesti na nadnacionalno raven. 44 Svojo legitimnost za tako rigorozen poseg v nacionalno suvere- nost je Sodišče eU izpeljalo iz osnovne logike mednarodnega pra- va, da so v eU združene države, ki so svobodno in prostovoljno vstopile v povezavo in so se vnaprej prostovoljno zavezale med drugim tudi k uresničevanju skupnih vrednot, na katerih je eU utemeljena. Argument je v kozmopolitskem duhu nadgradilo in dejalo, da je potrebno zaradi ohranjanja medsebojnega zaupanja med državami članicami in zlasti med njihovimi sodišči vrednote, 43 SeU A.k. proti krajowa Rada Sądownictwa, (Indépendance de la chambre disciplinaire de la cour suprême), c-585/18, 19.11.2019, tč. 40, 41, 133, 136, 37, 139, 40, 142, 171. 44 SeU evropska komisija proti Republiki Poljski, c-619/18, 24.6.2019, tč. 38, 42 in 43. 107 DIGNITAS n Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice ... med katere sodi tudi vladavina prava, venomer ohranjati tako v nacionalnih sistemih, kot v institucijah eU ter nazadnje osnovno podstat argumenta zaključilo z oporo na ratio nadnacionalne di- menzije eU, da je vse navedeno potrebno zaradi zagotavljanja po- sebnih značilnosti in avtonomije pravnega reda eU. 45 v ta okvir je sodišče eU na novo konkretiziralo in v pravni red eU vpeljalo dolžnost držav članic, da pri organiziranju nacional- nih sodnih sistemov spoštujejo obveznosti po pravu eU. eU si s tem ne prisvaja nacionalnih pristojnosti, ampak se udinja služenju skupnim ciljem in ohranja skupne vrednot skupne celote eU. 46 Če se osredotočimo le na sodstvo, je v okviru nacionalnega so- dnega sistema potemtakem potrebno zagotoviti, da sodišče, ki na primarni ravni odloča o vprašanjih v zvezi z uporabo ali razlago prava eU in se smatra kot elementarni delec sodnega sistema eU, zaradi zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva izpolnjuje do- ločene kriterije, da se lahko predpostavlja njegova neodvisnost in se, kot to zapoveduje Listina, v okviru pravice do učinkovitega pravnega varstva ter poštenega sojenja posameznikom omogoči dostop do neodvisnega sodišča, pred katerim lahko uveljavljajo vse iz prava eU pripadajoče jim pravice. ob tem velja poudariti da tudi Sodišče eU, prav tako kot eSČP ne nasprotuje partikularnim institucionalnim ureditvam sodne veje oblasti znotraj nacionalnih sistemov, ki sovpadajo s posameznimi ustavnimi tradicijami in ohranjajo njihovo edinstvenost, če so le doseženi enotni evropski standardi zagotavljanja neodvisnosti sodišč in nepristranskosti so- jenja v skupno dobro in vsem v korist. v konkretnem primeru se je pod drobnogledom k omisije in Sodišča eU znašel ukrep, s katerim je država članica poskušala v nacionalni sodni sistem vpeljati spremembo upokojitvene starosti sodnikov, ki bi, poleg drugih sprememb nacionalnega sodnega sistema dosegel učinke, ki niso združljivi s temeljnimi vrednotami eU. zlasti bi se občutno povečal vpliv izvršilne oblasti na sodstvo oziroma še več, Sodišče eU je po opravljenem strogem testu so- razmernosti posega nacionalnih oblasti v neodvisni položaj sod- stva celo ugotovilo, da izvršilna oblast v državi članici skuša pod pretvezo optimizacije starostne strukture sodnikov (vrhovnega) sodišča naenkrat prisilno odstraniti dobršen del tega sodišča in, prek dodelitve predsedniku republike diskrecijske pravice za po- 45 Ibid., tč. 44, 45 in 46. 46 Ibid., tč. 52. 108 DIGNITAS n Evropsko pravo ljubno odločanje o morebitnem podaljšanju mandata nekaterim izmed njih, na mesto odstranjenih sodnikov nastaviti sebi pokor- ne sodnike, ki bi v konkretnih zadevah sprejemali za trenutno vladajočo večino politično korektne odločitve. Sodišče eU se je postavilo na stališče, da morajo sodniki na položaju uživati jam- stvo neodvisnosti in nepristranskosti, kar predstavlja sestavni del opravljanja sodniške funkcije. zaradi enakega varstva nasprotujo - čih si interesov strank v konkretnih sodnih postopkih morajo biti v nacionalnih sodnih sistemih vgrajeni mehanizmi za nevtraliza- cijo zunanjih vplivov na sodnike, ko ti opravljajo svoje funkcije. 47 Sodišče eU s tem v zvezi vzpostavi novo splošno in abstrak- tno pravilo, namreč da za zagotovitev neodvisnosti sodnikov pri odločanju v sodnih sporih ni dovolj odpraviti neposredni vpliv v obliki navodil sodnikom, kako naj odločajo, ampak se je potrebno soočiti zlasti z implicitnim vplivom bodisi drugih vej oblasti, bodi- si zasebnih interesnih združenj ter njihovim usmerjanju odločitev sodnikov, ker je tovrstne vplive težko zaznati in še težje odpraviti. 5. Zaključne misli v luči navedenega lahko opazimo, da se, vsaj kar zadeva pravi - co do neodvisnega in nepristranskega sodišča, njeno varstvo pred obema evropskima nadnacionalnima tribunaloma v bistvenem razlikuje. Če je pred eSČP bistvenega pomena nepristranskost so- jenja v konkretnem sodnem postopku, med tem ko so sistemski ukrepi za zagotavljanje neodvisnosti sodne veje oblasti v nacio- nalnem sistemu po doktrini proste presoje držav podpisnic kon- vencije pod nadzorom le toliko, kolikor je potrebno, da se pravica do nepristranskega sojenja nemoteno uresničuje, pa Sodišče eU ne dopušča več državam članicam eU veliko manevrskega pro- stora pri sistemskem urejanju sodne veje oblasti in določi skupne standarde za vse, od katerih države članice poslej ne morejo več odstopati. z ozirom na pravico posameznika do nepristranskega sojenja v konkretnem sodnem postopku pa se v jurisprudenci So- dišča eU izkaže ravno nasprotno in očitno zazeva praznina v so- dnem varstvu temeljnih pravic posameznika. Iz analize odločitev Sodišča eU je namreč razvidno, da je reprezentativnost postop- kov, ki se nanašajo na pravico posameznika do nepristranskega 47 Ibid., tč. 79, 81, 82, 83, 85, 86, 109, 110, 111, 112, 114, 115, 116, 117, 118 in 124. 109 DIGNITAS n Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice ... sojenja v konkretnih sodnih postopkih zanemarljiva, kar je po vsej verjetnosti posledica dejstva, da posameznik do Sodišča eU nima neposrednega dostopa in nima na voljo ustreznega pravne- ga sredstva, s katerim bi lahko dosegel odpravo kršitev pravice do neodvisnega in nepristranskega sodišča v primeru, ko bi nacio- nalno ustavno sodišče iz takšnih ali drugačnih razlogov zatajilo in kršitve ne bi saniralo. ovira se zdi v obstoječi primarni zakonodaji eU za posamezni - ka nepremostljiva po eni strani iz razloga, ker je aktivna legitima- cija za sprožanje postopkov za predhodno odločanje pred Sodi- ščem eU, v katerih se navadno problematika naslavlja rezervirana za nacionalna sodišča, ki niti niso vezena na predlog strank v so- dnih postopkih, da se postopek sploh sproži, niti niso v primeru, da se postopek le sproži, posamezniki udeleženi v tem postop- ku, zaradi česar je vloga posameznika minimalna. Po drugi strani gre pri tožbah zaradi neizpolnitve obveznosti iz prava eU, v kate- rih sprožitev lahko posameznik sicer predlaga, vendar je aktivna legitimacija to pot v rokah komisije in se sproži šele potem, ko komisija zazna nepravilnosti v nacionalnih ureditvah, zaradi če- sar tovrstni postopki niso primerni za naslavljanje kršitev pravice posameznika do nepristranskega sojenja v nacionalnem sodnem postopku, ampak je ta tip postopka orodje v rokah komisije in ga sproži le tedaj, ko se na nacionalni ravni pojavljajo kršitve prava eU, nastale s sistemskimi ukrepi držav članic, ki imajo zaradi svoje splošne in abstraktne narave širše učinke in presegajo okvire spo- rov med strankami v konkretnih sodnih postopkih pred nacional- nimi sodišči. kombinacija sodnega varstva pravic pred dvema nadnacional- nima tribunaloma je, kljub nepreglednosti, mestoma tudi kaotič- nosti tovrstne ureditve kot vse kaže v tem trenutku razmeroma uravnotežena in, vsaj kar zadeva varstvo pravice do neodvisnega in nepristranskega sodišča pokriva vse njene izvedbene elemen- te. vendar kljub temu ugotavljamo, da se zlasti pred Sodiščem eU odpirajo številna področja, na katerih bi bilo nujno uvesti izbolj- šave, da bo avtonomno varstvo listinskih pravic v eU moglo zares zaživeti, se izpopolniti in morda celo dokončno osvoboditi izpod pristojnosti eSČP. vloga eSČP pri zagotavljanju pravice do poštenega sojenja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem je v obstoječi obliki primerno naravnana in v medigri konstantne progresivne politike 110 DIGNITAS n Evropsko pravo razvoja enotnih evropskih standardov z zadržanim pristopom pri poseganju v institucionalna razmerja v državah članicah izpolnju- je svoje poslanstvo čuvaja suverenosti temeljnih človekovih pravic kot ius cogens mednarodnega prava. Po drugi strani se izkaže, da je Sodišče eU pod okriljem temeljnih načel prava eU agresivno pri postavljanju poenotenega sistemskega okvira, v katerem se uresničujejo skupne vrednote, na katerih je utemeljena eU in v tej vlogi nastopa kot normodajalec, kar je za preživetje eU kot ce- lote neizogibno potrebno. v duhu načela avtonomnosti pravnega reda eU so tendence lastnega nadnacionalnega varstva temeljnih pravic posameznika v pravnem redu eU razumljive in jih poz- dravljamo, v kolikor se bo bodisi v obstoječih ustanovnih pogod- bah, bodisi v novem ustavnem dokumentu po vzoru eSČP poleg vsebinskega kataloga človekovih pravic razvilo tudi mehanizem »evropske ustavne pritožbe«, s katerim bo posameznik pred Sodi- ščem eU svoje pravice uresničeval tudi v praksi. LITERATURA IN VIRI Samostojne publikacije Shabas, W. (2015). the european convention on Human Rights, A commentary. oxford: oxford University Press. Članki v revijah cherubini, F. (2015). the Relationship between the court of Justice of the european Union and the european court of Human Rights in the v iew of the Accession. 16 German Law Journal, No. 6, pp. 1375 – 1386. Douglas-Scott, S. (2006). A tale of two courts: Luxembourg, Strasbourg and the Growing european human rights acquis. common Market Law Review, 43(3), str. 629 2. Husa, J. (2009). ‘We the Judges...’: Discovering constitutional Ius commune europaeum. t icom Wor- king Paper on comparative and t ransnational Law, No. 2009/1. Łazowski A., Wessel, R. (2015). When caveats t urn into Locks: opinion 2/13 on Accession of the eu - ropean Union to the ecHR. German Law Journal, v ol. 16, No. 1, pp. 179–212. Polakiewicz, J. (2016). Accession to the european convention on Human Rights (ecHR) – An Insider v iew Addressing one by one the c JeU*s objections in opinion 2/13. Human Rights Law Journal, vol. 36, No. 1-4, pp. 10–22. Rosas, A. (2007). the european court of Justice in context: Forms and Patterns of Judicial Dialogue. european Journal of Legal Studies, 2007, 1, 2. Stone Sweet, A. (2012). A cosmopolitan Legal order: constitutional Pluralism and Rights Adjudication in europe. Global constitutionalism (2012), 1:1, 53– 90. t ushnet, M. (2008). the Inevitable Globalization of constitutional Law. Hague Institute for the Inter - nationalization of Law; Harvard Public Law Working Paper No. 09-06. Prispevki v zbornikih, enciklopedični sestavki in poglavja v knjigah Avbelj, M. (2018). Human rights inflation in the european Union. v: the Fragmented Landscape of Fundamental Rights Protection in europe. / Avbelj, M., Lorenza v iolini and Antonia baraggia (eds.). cheltenham: edward elgar Publishing. Pp. 7-24. 111 DIGNITAS n Nadnacionalno sodno varstvo pravic posameznika skozi prizmo pravice ... Pravni viri european convention on Human Rights as amended by Protocols Nos. 11 and 14, supplemented by Protocols Nos. 1, 4, 6, 7, 12 and 13. european court of Human Rights, council of europe. Mnenje Sodišča 2/13 (občna seja) z dne 18. decembra 2014. t reaty of Lisbon amending the t reaty on european Union and the t reaty establishing the european community (the t reaty of Lisbon). 2007/c 306/01. Sodna praksa eSČP campbell and Fell v. the United kingdom št. 7819/77; 7878/77, 28.6.1998, ecLI:ce:ecHR:1984 :0628JUD000781977. eSČP Gautrin and others v. France, št. 38/1997/822/1025–1028, 20.5.1998, ecLI:ce:ecHR:1998:0520 JUD002125793. eSČP Guðmundur Andri Ástráðsson v. Iceland, št. 26374/18, 1.12.2020, ecLI:ce:ecHR:2020:1201J UD002637418. eSČP Henryk Urban and Ryszard Urban v. Poland, št. 23614/08, 30.11.2010, ecLI:ce:ecHR:2010:1130 JUD002361408. eSČP k yprianou v. c yprus, št. 73797/01, 15.12.2005, ecLI:ce:ecHR:2005:1215JUD007379701. eSČP Maktouf and Damjanović v. bosnia and Herzegovina, št. 2312/08 in 34179/08, 18.7.2013, ecLI:c e:ecHR:2013:0718JUD000231208. eSČP Mežnarić v. croatia, št. 71615/01, 15.7.2005, ecLI:ce:ecHR:2005:0715JUD007161501. eSČP Micallef v. Malta, št. 17056/06, 15.10.2009, ecLI:ce:ecHR:2009:1015JUD001705606. eSČP Miller and others v. the United kingdom, št. 26/01/2005, 26.10.2004, ecLI:ce:ecHR:2004:1026 JUD004582599. eSČP oleksandr v olkov v. Ukraine, št. 21722/11, 9.1.2013, ecLI:ce:ecHR:2013:0109JUD002172211. eSČP Xero Flor w Polsce sp. z o.o. v. Poland, št. 4907/18, 7.5.2021, ecLI:ce:ecHR:2021:0507J UD000490718. SeU A.k. proti krajowa Rada Sądownictwa, (Indépendance de la chambre disciplinaire de la cour suprême), c-585/18, ecLI:eU:c :2020:136. SeU evropska komisija proti Republiki Poljski, c-619/18, 24.6.2019, ecLI:eU:c :2019:531. SeU Graham J. Wilson proti conseil de l’ordre des Avocats du barreau de Luxembourg, c-506/04, 19.9.2006, ecLI:eU:c :2006:587. SeU PPU - Minister for Justice and equality (Défaillances du système judiciaire), c-216/18, 25.7.2018, ecLI:eU:c :2018:586. SeU PPU - Minister for Justice and equality (Défaillances du système judiciaire), c-216/18, 25.7.2018, ecLI:eU:c :2018:586. SeU PPU – RH, c-8/19, 12.2.2019, ecLI:eU:c :2019:110. SeU Ramón Margarit Panicello proti Pilar Hernández Martínez, c-503/15, 16.2.2017, ecLI:eU:c :2017:126.