IZHAJA VSAK ČETRTEK
Kakorkoli, svetovni proletariat se ne bo bojeval proti slovanskim bratom, ki niso drugega zakrivili, kakor da so vrgli ob tla tiranstvo ter postavili nov socialen red.
(Iz govora s. Garosijav poslanski zbornici)
Naročnina:	Letna	puma	temiena
ITALIJA ......................................Lir	10.40	5'20	260
INOZEMSTVO ................................... „	1820	S10	460
Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12. Telefon 1590. Uradne ure za stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, po«'.:	SO
cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent Plača se vnaprej. Posamez-v .	'■».
Mo Komunistične stranke Italije
Trst, 28. junija 1923. — Leto IV. - Štev. 1?
Fo osmih mesecihc
Osem mesecev je kar so fašisti na vladi. Do vlade so^ prišli deloma potom svoje oktobrske koreogra* fične lažirevolucijei deloma vslcd kons&ucionelno opravičene inter* vencije kralja. Fašistovska oktobr* ska lažirevolucija je povzročila spor med tedanjo vlado, ki ji je načelo* val Facta, in med kraljem. Govori* lo se je, da kralj ni hotel odobriti sklepa tedanje vlade, ki je bila že dala svojim organom nalogo naj se zoperstavijo fašistovskemu puntu in nai aretirajo vse fašistovske vod/ je. Vladin sklep je ostal brez kralje* vega podpisa in Facta je demisio* niral. Po običajnem posvetovanju z načelniki demokratičnih strank^ ki so vsi odklonili sestavo nove vla* de, je kralj poklical k sebi poslanca Mussolinija in mu dal nalogo naj novo vlado sestavi on. ki je nalogo sprejel in io izvršil. Iz tega sledi, da ni res, kar tako radi pogostoma trde fašisti, da je namreč njihova vlada izšla kot sad njihove revolucije in da se jo mora smatrati radi tega kot revolucionarno vlado. Mi sicer ne vemo kaj bi se bilo zgodilo ako bi bil kralj potrdil sklep Facto* ve vlade in tudi nočemo razpravlja* ti o vprašanju ali bi bili državni or* gani tak sklep izvršili ali ne. Hoteli smo le ugotoviti dejstvo, da je priš* lo do fašistovske vlade radi navad* nega kraljevskega posredovanja in 'da je Mussolinijevo ministrstvo rav r.o tako malo ali nič revolucionarno kakor so bila ona, ki so jim načelo* vali Facta, Bonomi, Giolitti. Nitti in drugi načelniki meščanskih de* mokratičnih strank
Poulična koreografija, ki so jo u* prizorili fašisti v mesecu oktobru lanskega leta, ni bila nobena revolu* cija. Kar so naredili fašisti je k več* jemu politični komplot in ie tudi res, da nosi na sebi vse znake kom-plota. Povzročili so krizo tedanje vlade in sprejeli sestavo novega mi* nistrstva. Revolucionarnih izpre* memb niso izvršili, ker niso imeli nikdar nobenega resnega revolucio* narnega programa, ker niso bili in niso revolucionarna stranka, ker ni* so izvršili revolucije. Po osmih me* secih njihove vlade je še vse tam, kjer je bilo, ko so zasedli ministrske stolčke. Kralju so prisegli udanost in zvestobo; parlament so sicer no*; nižali in mu vzeli formalno tiste pravice, ki se jih ni posluževal nik* dar, odpravili pa ga niso. In nimajo nobenega namena ga odpraviti, ker' je Mussolinijeva vlada pravkar izde lala načrt volilne reforme, po kateri se nadeja dobiti v parlament večino svojih poslancev, ki bodo imeli na* logo odobriti vse vladne predloge in bo imel tako svet iluzijo, da je Italija demokratična država v ka* teri vlada volja parlamenta. (Tudi Stambulijski si je s posebno volilno! pravico zagotovil večino v bulgar*; skem parlamentu pa ni radi tega i-menoval svoje vlade »revolucionar* ne vlade«. To, da so fašisti nadome*
Stili uradnike na visokih političnih odgovornih mestih s svojimi zaup* nimi ljudmi, ni nič posebnega in nič revolucionarnega, ker so delale tako vse prejšnje vlade in delajo tako vlade vseh držav.
Fašisti so hoteli postati vlada.
Ker niso mogli doseči tega potom parlamenta in v parlamentu ker je bilo njihovo zastopstvo prepičlo, so se poslužili puntarskih sredstev. Po* sročilo se jim ie. da so uspeli in se* daj vladajo. Vladajo pa tako, da je joj. V osmih mesecih svoje vlade so pokazali edino sposobnost v tem, da so odvzeli proletariatu vsako svobodo in ga ponižali na nivo brez* pravnega sužnja. Za časa njihove vlade je izgubil proletariat skoro vse one moralne in gmotne prido* bitve do katerih je prišel tekom več desetletnega boi a. Osemurni delav* nik je skoro odnravljen, mezde so se znižale do skrajnosti in brezpo* selnost se je pomnožila. Strokovnim organizacijam je onemogočeno, da bi uspešno branile svoie člane in delavstvo sploh pred požrešnostjo kapitalistov in agrarcev. Politični shodi so prepovedani in izhajanje proletarskega časopisja otežkočeno.
Potlačili so torej delavsko gibanje sploh in to ie edini uspeh fašistov* . ske lažirevolucije. Drugo je ostalo Pri starem, ali se je tudi iz meščan* skesa stališča in iz stališča nar. koristi poslabšalo. Ko je Mussolini stonil na vlado, je obljubil, da bo v teku treh mesecev podvojil vred* nost italijanske lire. Danes, po osmih mesecih njegove vlade, je vredna lira manj kot je bila vredna za časa najšibkejših vlad. Obljubil je vdikc izpremembe v zunanji po* litiki, pa se je izkazalo, da so dej* stva močnejša od njega in da je pri* siljen nastopati v odnošajih z drugi* gimi državami isto pot, po kateri so hodili njegovi predniki. Obljubil je splošno blagostanje in ni dal druge* ga razun velike povodnji govoranc, ki so prestrašile zunanjo in notra* njo javnost in odvzele njegovi vladi in fašistovskemu gibanju^ še tisto malo resnosti, ki jo je spočetka ime* la. Posebne važnosti je tudi dejstvo, da si fašisti niso znali pridobiti zau* panja niti v meščanskih krogih katerim služijo udano in katerim so
žrtvovali blagostanje vsega italijan* skega proletariata. Danes po osmih mesecih, ko so na vladi, so fašisti še vedno prisiljeni vladati z nasilni* mi sredstvi in udejstvovati z nasi* liem svoj takozvaVd program, o katerem ne ve še nihče, kaj hoče do* seči in kam hoče priti. Utepli so si v glavo, da moraio doseči ravno* vesje v državnem finančnem prora*! čunu. Tega niso še dosegli in ne bo* do dosegli akoravno žrtvujejo temu svojemu malomeščanskemu strem* [jenju blagostanje in življenje o* gromne večine italijansk. ljudstva. Odpravili so redarje češ, da bodo s tem prihranili mnogo denarja, pa so pomnožili število orožnikov in so ustanovili svojo narodno milico za katero žrtvujejo ogromne svote. Na povedali so dobo miru trdeč, da ni* majo nobenega namena se spuščati v vojna pustolovstva. Pa so podprli Francijo ob začetku njenega pohoda v Poruhrje in iz Tripolitanije pri* j bajajo skoro vsak dan vesti o bojih, o krvavih bojih, ki se odigravajo na peščenih arabskih tleh med red* no italijansko vojsko in nerednimi arabskimi revolucionarnimi četami, ki se bore za svobodo svoje domo* vine kakor so se za njo borili voj a* ki evropskih narodov.
V osmih mesecih svoje vlade niso tore.j dosegli fašisti še ničesar od svojega programa čeravno niso ime* li v vsem tem času ne v parlamentu ne izven njega nobene resnejše ono* zicije. Vse italijanske stranke so bile potisnjene ob stran in so prepu* stile fašizmu prosto polje. Meščan* ska demokracija se je odrekla svoje* mu poslanstvu in je dala Mussolini* jevi vladi polno moč v denarnih in vseh drugih zadevah. Italijanski! parlament je komaj še karikatura in ga Mussolinijeva vlada ni še raz* pustila morda le zato, da ga sme smešiti in mu groziti ter ga delati odgovornega celo za poulične spo* re med fašisti in pripadniki drugih strank.
Kljub vsem svojim neuspehom v notranji in zunanji politiki, kljub dejstvu, da morajo fašisti nastopati z nasiljem pri vseh občinskih volit*1 vah, ako hočejo doseči smešne uspc| he. kljub temu, da imaio proti sebi! veliko večino italijanskega naroda1 iz vseh krogov prebivalstva, da jim ne zaupajo ne proletariat ne fi*! nančniki, kljub temu se smatrajo za gospodarje v državi in nastopajo, jkot taki proti vsem. ki se nočejo u* j kloniti njihov? volji in ki nočcio-jim priznati onih sposobnosti, ki| jih dejansko nimajo.
Osem mesecev fašistovske vlade' ie pokazalo celcm.u svetu kam lah*j ko zabrede narod, ki izroči abso!ut*j no polno moč, nad vso državo ene* mu človeku in kaj se godi z naro« dom, ki ne zna ločiti resnega in ne-; resnega in ki ardavdira prvemu, kij zna s koreografi enimi sredstvi in demagoškimi nastopi vsiliti svojo o*! sebnost. Fašisti tvorijo v Italiji stranko, ki ie za vlado naimanj spo* sobna. Edini njen uspeh ie in bo re*; akcija proti proletariatu. Na tem po* !ju so fašisti doma in so v svojem elementu. To bi bilo nekaj ako bij taka reakcija kaj zalegla. Zaleže pa ne nič kakorkoli je res, da trpi pri njej proletariat.
Bodočnost bo pnkazala v še jasne j ši luči, kako sc ie buržoazna moti* la, ko je mislila da sc ji bo posrečilo s fašizmom udušiti za vedno vsako! proletarsko gibanje in kako se faši*! 7em moti, kadar misli, da bo smel dolgoprsto let samooblastno vla* dati ntm narodom, ki ie vajen svo* bode in ki svobodo rabi, ker je brez nje nemogoč vsak razvoj in vsak napredek.
Jugoslavija e dorsokaku
BF.C, 33. j,upa 1923.
Nedavni sofijski (prevrat ponevo 33 po kniuto §vu gnjalos. i tieviopsAcg »mira«, izgradjenog iz v-usaljsk-ih, san-žermanskih i tli', pa piri<5a »mirovnih ugovora«. Prevratom je nastavljeno odmotavanje klupčcta druge fazo grotbilačk-og ruta, i pesmatrajutri prevrat itroz priztnu msrxizma: en u svojoj suštini nosi karakter borbo krupne vareške buržoazije pretiv mnegobrojne srednje i silne se tisk e buržoazije, keja je bila personikova-na u vladi Stair.belijakog. No izražavaju-či se o prevratu leksikonom buržaasklh novina: on znnči restauiacij-u predratne keburške politike u Bugarskoj, i spada u čisto unutraSnja pitanja Bugarske. Mc-djntim je dovoljno, da bacimo samo leti-mičan pogled na opštu pclitKiku konstelacija današnjo L v repe i da debro uc*ii-mo politiku Stambolijskovcg režima, — pa čc nam odmah do očiglednosti postati jasno, da iprevraii u Bugarskoj izhiai dale, k o ravan političtkih gra-nica Bugarske. On ne tangi ra samo »mirovne -ugovore«, nc:po .je i vesn'ik hura. Ta Balkan jo — kako Mars reče — vulkan Evrope. Tečnost cve definicije do sada su krvavi do-godjaji ndbr-ojeno puta -pctvrdili, a sofijski prevrat vodi Ev ropu n-ovoj katastrofalno] erupciji. On prestavlja jednu čvr-stu karibu u luruiu reakcije, koiim su v lasnici loadona, Pariza 1 Birna opasali F.vropu.
Sofijski jo prevrat izvršen u momentu, kada su postali ncsnoiljlvi odnosi izmedju lordovsfce E ng lesk e i Sovjetske Rusije, kada sc u Lozani bije ljuta bitka izmedju peifidne erugjeske i amerikan-»ko diplomacijo ritog koncesija u MnloJ
ko jo j su kemalisti do nogu po-i-reku, engleskog vazala; prevrat je n u momentu, kada su j-ugoslaven-Sko-talijanski pregovori zbeg »riječke države« došli na mrtvu točku, a u Nišu
zaključena izmedju fitambclij-skovih i (beogradsikih prestavnika konvencija, koja za izvesne -vrem-o »skidn« s talpeta pitanje Makedonije, tc -jetnike vočiteg srpslko-Lmgarskcg razdora.
S-vi o vi momenti igrali su dominantno •ulogu, Lili su upravo p okretna sila so-fij-skcg -prevrata. Zalegmu-ti odnosi izmedju lordovskeg Londona i ervene Moskve, putevanje franc-uskih generala u Varsa-vu, Prag, Bukarašt i Bfccgrad jasno kazuja, da kapitalistička Evropa grčevi-to sprema novi pehod protiv ognjišta socialne revolucije. Za uspeh tega pohoda, kao i za držanje kemalista u šahu, — Bugarska je svojim geografskim položajem verna zgodna operativna (baza. Ali Stambclijskova peli ti k a prema vrange-Icvcim ni je -pružala razboi nicima zele-naškog Pariza i lordcvdkega Jjondona do-voljno garancije i s tog a su oni oduševlja-no pozdravili ped njegovog režima.
Aspiractrje Italije na Balkan i previse su poznate, a da hi se o njima trebala trošiti ješ ma i jedna riječ. Ali, sama činjenka, da je niflkim pgeverom »ffki-r.utc« s dn24-acg reda makedonsko pitanje i tako staaljani u izgled ne samo »nor malni odnesi«, nego i eventualno »zbiiž;-nje« Jugoslavije i Bugarske, — pogodila je u živac Italije, koja je na Balkanu nastavila au-stro-ngarsko politiku: zuvadi i vladaj, i 'kcj-cj ni najmanje ne ide na račun, da se njen jadranski sused i rival kenseliduje.
Envrteskoj fje nužna operativna baiza, a Italiji su potrebni nesredjeni odnosi, neprestano čarkanje na g ranicama, pre-■vučenim preko živa tela balkanskih naroda, — s toga je sofijski -prevrat na-išao na »prijateljski« prijem u lord-evskom Londonu i fašističkom Itimiu. On je i po hil-jaditi pni pokazao svima malim naro-dima, da su eni u savremenom društvu samo sitna rocneta, s kojom krupne ka-pitalisfičke države pcdkusurujiu svoje račune. Kad je konveuiralo interesima Londona. Pariza i Rima, eni su »dali« Jugoslaviji ne samo bu ga reki deo Makedonije, nego i jedan deo predratne bugarske teritorije, i ta beogradski »mirotvorci« pazdraviše. a kad se nad njima istresaju cd njih silnijl rimski »mirctvcrci«, edu-zimajuči im »pozorčiče« na plavcm ja-tlranu, — oni to žigoši otimačinom.
Da, edista postoje dve pravde izmedju kapitalističkih država! Jednmn se meri velikim, razhojnicima, a drugam malim razbojnicima! Kad bi se u Berlinu restau-riral hohecioolenski predratni režim — franeuska bi armija »posredovala«, ali kada se u Sofiji povrača kobu-rško-pred-ratni režim — jugoslavenska -sovjeto-fcibkk.a -i pre 1 e-tersko-slkcžderska »Poiitikau pusta 'krokidils-ke siuze na »nepravdu« »naših noble-snili savezn-ika« i do -neba vaj-.i »tražeči po svaku ccnu dodir sa Suv-jclskom Rusijom!! Gospoda, keji su uhle-biia dželate ruskih prol-ntera, sad cdjo-'dnom izjavljuj.11, da se njih ne tiče kakav jo režim u Rusiji, to je stvar s amili Rusa, ali ih se tiče nesumajiva potreba, da u pogledu spcljašnjeg fronta ne hude više razdvojeni od Rusije.
Sofijski je prevrat sahranio »mirovne ugovore« i zadao samrtnr udar državama Male antante, koje su morale kkknu-ti pred »visim« interesima »svojih močnih savoznfka.« Prevrat j-o pokazao, da i med ju samim državama M-ale antante n° pr,stoje 'jedin-stveni -interesi. Bojaraka Ru-nr.-nij-a /je prva pozdravila -vaskrsU k-o-bu-rSki režima u -Sofiji, j»r je Stamtbolijsko-va sitno-iburžoadka politika na selu bila živa opasne-st za susednu latifund-sko/bo-jarsltu Rumuniju. Šij-ahtska Poljska -je pevala ede »spasitclj.ima« bu-garsSccg naroda, kcii su ojačali front protiv Crvon-o-g I-st. ka. Beogradski su sarafi dušam da-rrali, kad je pao »repnblikanac« StarrAo-lijski i tiare c Uk! njc-nr cipasnrs; »p.cpe-sref-rre zarazex<. A sva ona dreka i ratc-boini fen beegradsko štaro-pe — bila je samo igra reči za cpe.mili prcstctu.
Sofijski je -prevrat znafajan za revolucionarni proletariat srednje Evrope i sa s v rje subjektivno, kao i sa objektivne Strane..-Sada če dobiti večeg maha i reakcija u ostalim zemljama, oži več o aktivna a-ket-ja rnakih k-ontra-revolu-cionara, a s titn u -vo-zi postače i pehed pirotiv Crven-og Istok-a akutniji. Samo 'iztvadjanje -prevrata >je pekazao, da su »mirni ugovori« mrtva si '-va na papir u, da je s venski rat pc-tpuno uništio samostalncst malih država i razorio nacionalne države kao sa-mostalns oblasti. Ova činjenica diktira revolucionarnem proletariatu svij-u ze-malja, da na supret centraliecvanoj sfret-skoj reakciji uspostavi i učvrsti svoje centralizovano borbeno jedinstvo, da bi moao ne samo odstojati navalu s\v:ga klasnog nvprrijatelja, nego i preko nje-, fmvog trupa izvršiti svoju isterisku mi-j siju.
i	Pravdoljub
Odkar je Mussolini s svojimi čr* nimi srajcami izvršil v Italiji na tako lahek način državni prevrat — ali če hočete malomeščansko »re* volucijo« —, jc v marsikateri državi oživelo meščanstvu upanje na za* vojevanje oblasti odnosno na vzpostavitev svoje,da predvojnega reži* ma. Ta možnost ie dana meščan* stvu povsod tam, kjer ni proletariat že sam na oblasti, oziroma nima to* liko moči, da bi zamogel vsak poskus spremenitve režima izrabiti v svoj prid. Le v Rusiji p» je prole* tariatu uspelo priti na oblast in da*
: nes po skoraj triletni ofenzivi kani*
; tala je proletariat malokatere dr* žave več sposoben da pograbi za i* niciativo v času državnih nemirov in da si zavojuje oblast. Trajno pa i sta mosoči le dve obliki vladanja:
1 ali meščanska vladavina, pobarva*
: na lahko, toda le pobarvana z ma* j lomeščanskimi ideologijami ali •»da-I davina proletariatu, v kateri ir?ra vodilno vlogo industrijski proleta* riat. kot naizavednejši in najna* predneiši niegov dek
V Bngariii ie nrišla no vojni na oblast kmetska vlada Stambulijske*
j ga. ki ie gospodarila do danes. V i noči od 8. nu 0. t. m. pa se je po*
! lastila na f«šistovski način vlade mestna buržoazija. Mestna bu»?oa*i ! riiu. industrialci, trgovci bankini,!
j višji uradniki, višji častniki 1» vrrtla tore? z obkasti vaško buržoaziio srednjih in velikih kmetov.
Kako je prišlo do tega prevrata?
Kakor vsak državni preobrat jc tudi ta izšel iz razrednega boja. Bul* ga.rska je poljedelska, agrarna zem* lia. Od 4,860.01)0 prebivalcev, koli* kor jih ima Bulgarska, odpade na mesta samo 20 odst. t. j. 971.000 Brez ozira pa na to razmerje med vaškimi in mestnimi prebivalci, je v Bulgariii 40 let, od osvobojenja izpod turškega jarma 1878 pa do konca svetovne vojne 1918 leta, vla* dala mestna buržoaziia. Ruski carizem. ki je pripomogel Bulgariji, da so je otresla turškega jarma, dalie Nemška, kot domovina bolgarskih vladarjev, kakor vse druge zaintere* siranc evropske države so gledale na to, da so bili na vladi veliki, če*
tudi maloštevilni kapitalisti. Bulgar* ska mestna buržoazija je prinesla -državi velib' nesreče; ona jc izgubi*! la obe za Bulgarijo zelo usodepolni vojni, ono iz leta 1913 preti Srbom in svetovno vojno. S tem ie ona ogorčila ljudstvo in izgubila svoj vpliv in avtoriteto, zlasti še po ruski revoluciji. Na eni strani jc rasla proti nji opozicija kmetov, na drugi strani ona delavcev; prvi je načelo* val Stambulijski, drugi pa komuni* sti. Po porazu v svetovni vojni je meščanstvo izročilo oblast Stambu* lijskemu, ki je imel nalogo, da jo obvaruje pred delavsko revolucijo. To nalogo je Stambulijski tudi vršil.
V imenu »kmetske demokraciic« jc on neusmiljeno preganjal vsako večje delavsko gibanje, on je potla*
čil v božiču 1919 leta splošno stavko bulgarskih železničarjev. — Polje* delska zveza, t. j. organizacija, ki jo je vodil Stambulijski, ie štela kon* ccm 1921 1. čez 130.090. Od teh ie bilo 100.000 malih kmetov in 30.000 srednjih in velikih kmetov. V tej kmetski organizaciji ali stran* ki so imeli glavno besedo seveda srednji in veliki kmetje. Stambulij* ski je malim kmetom in delavcem obetal mnogo, ali izpolnil je malo. Tudi ie vedno grozil mestni buržo* aziji, izvršil pa ni nikdar tega kar ;e bilo najglavncjšc. Stambulij skega politika je šla za tem, da ojači bo* gate vaške veleposestnike na račun malih kmetov in mestne bvržoazijc. Srcdnie in velike kmete, katerih je v Bulgariii okrog 150.000 družin, ni skorai niti obdavčil, zato so pa indi* rektni, posrodni davki na 548.000 rev nih kmetskih družin in 300.000 de* lavskih družin narasli od 150 milijo* nov na 2 milijardi levov.
Množice revnih kmetov in delav* cev so postajale dan za dnem ne* zadovoljnejše z režimom Stambu-lijskega, vpliv Komunistične stran* kc je rastel v mestu in na deželi. To ie zlasti jezilo Stnmbuliiskega, ki se ie spuščal v vedno vččje progone, j komunistov; nazadnje je prinrav*| j Ijfil zakon o odvzetm imetia leme*, 1 tom*komunistom. Zunai Bolgarije) v drugih evropskih državah so se godde v tem času velike spremeni*! bc. Nevarnost proletarske revoluci*; je ;e prešla, meščanstvo je povsod nastopilo v ofeifzivo. Ta mednarod* ni rfoložai je bolgarska buržoaziia poldrugo leto skušala, da izkoristi za svojo rehabilitacijo in za zo* netni prihod na oblast. Mestna bur*; žoaziia ni mogla sedaj več pasivno! gledati, koko se vedno bolj odrival nio, ki jc prej 40 let nemoteno plenila ljudstvo in državne blagajne. Na drugi strani pa ie Stambulijski z vednimi grožnjami, češ da bo na* pravil iz Sofije eno samo pogorišče, da bo z ognjem in mečem uničil na* cionalistično organizacijo makedon* stvujočih — razjaril mestno prebi* valstvo, uradništvo in vojaške kro* ge. Stambulijski se je znašel na raz* potiu: rdi začne voditi politiko v prid delavskega razreda, za nribli* žanje komunistom in Sovjetski Ru* j siji ali da deli oblast z mestno bur* žoazijo. Vaška buržoaziia nima ne tako važne družabne funkcije, da bi se mogla trajno vzdržati sama na oblasti. Stambulijski ni pojmoval roložaia, zato je moral pasti. V Bulgariji je bila nazadnje možna ah dclavsko*krr.etska vlada ali vlada mestne in vaške buržoazije. Stam-bulijski jc hotel vladati samo s sred* niimi in velikimi kmeti, zato je o*
! stal v zraku.
Stambulijski si je hotel zasigurati oblast z novim volilnim redom. U* kinil je proporcidnelni in uvedel maieritetni, večinski volilni red. S tem volilnim redom je on na 500.000 glasov dobil kakih 210 poslancev.
mestna buržoazija s 190.000 glasovi 13 poslancev a komunisti z 210.000 glasovi 15 poslancev. Stambulijski je precenjeval parlamentarizem in število vclilcev. Ni računal s tem, da je vladanje na daljši čas nemo* goče brez lastnega državnega apara* ta, uradništva in vojaštva, še manj pa proti temu. V zunanji politiki mesto, da bi se popolnoma naslonil na Sovjetsko Rusijo, je iskal milo* sti pri reakcionarni vladi v Belgra* du. Znano je, kaka nasilja se vršijo v Macedoniji. Stambulijski je imel pravico obsoditi imperialistično po* litiko bulgarske buržoazije glede Macedonije, ampak istočasno tudi dolžnost, da obsodi jugoslovanski imperializem. Ker ni tega zadnjega storil je omogočil akcijo nacionali* stov in rnakedonstvujočih proti sebi, kot da bi bil plačenik in agent Jugoslavije.
Udarec proti Stambulijskemu so izvršile vse meščanske skunine v najpopolnejši enotni fronti. Združile so ce vse stranke, uradniki, dijaki, -častniki in makedon stvu i oči. Social* demokratie. kot večni sluge in za* vezniki buržoazije, tudi tu niso mapikali. Tudi oni so v novi vladi. | — Prevratnikom ie usnelo, da so lahko in brez večiih žrtev zasedli Sofiio in vsa ostala večja mesta v državi. Z naglo in sigurno zasedbo Sofiie so prevratne meščanske stran kc zlasti dosegle, da je bilo delav* stvu. in Komunistični stranki, ki i* ma tu svoio centralo onemogočena vsaka akcija. Člani prejšnje vlade so bili zaprti, kar jih ie ostalo v i* nozemstvu so brez moči. Stambuli j* skega samerfa <=o čete prevratnikov ubile. Poljedelska stranka ip ostala brez voditeljev in brez vsakega vpli* va. Jugoslovanska vlada, ki jc v začetku upo-a nekaj grozila se ie u* mahnila nasvet antantnih držav, rri katerih se ne gleda na prevrat v Bulgariji z nacionalnega anvn«k ' -nzred^ega stališča. Tn razredni interes? bodo zopet or-i, za katere s° bo nova bulgarska vlada tudi bo* rilo: iz teh interesov se ie ona ro* dila, radi njih bo tudi živela in enkrat tud? nadla.. Vse pa kaže, da jo nov' vladi zasiguran obstoj za precej časa.
*
Kakšno stališče zavzema napram novi bolgarski vladi, katere načel* nik je sedaj nestrankar prof. Can* kov. Komunistična stranka Bul* garije?
»Rabotničeski Vestnik«, osrednje glasilo Komunistične stranke Bulga* riie, prinaša ob priliki zadnjega prev rata oklic na kmete in delavce, v ka* terem je razloženo stališče Komu* nistične stranke napram novi vladi.
Oklic konstatira, da je nova vla* j da široka, koalicija vseh meščanskih strank, vrtevši »široke« socialiste ftako se imcnuicio socialpatrioti), da ie torei nova vlada — noliciisko* vojaška meščanska reakcionarna vlada.
Nadalje nravi oklic:
»Strmoglavljena ie vlada Stambu* Riškega, ki sc je držal r.a vladi z na* sil jem in terorjem nad širokimi 1 množicami delovnega ljudstva. Strmoglavljena jc vlada vaške buržo* azi;e. ki je z demagoštvom vodila za seboj znatno množico kmetov, ali katera svoie oblasti ni izkoristi* la za zaščito interesov teh množic, ampak za zaščito svojih razrednih interesov ... ^emlioradniska vlad iki je teptala pravice ljudstva in ki ie nodvzela besni nasilni pohod nro* ti edini zaščitnici tega ljudstva. Ko* munistični stranki — ta vlada ^ je 1 sama odbila delavce in siromašne <reetc od sebe in sama je izgubila Mihovo podnoro v boju proti sta* rim meščanskim strankam. Zato de* la vri in kmetic nimaio danes inte* resa. Ha noripiraio to vlado«.
O novi vladi pa pravi oklic:
»Ali nova vlada, stvorjena z vo* jaškim prevratom, hoče zamemti vojsško-policijsko diktaturo vaške ; buržoazije z vo i aško*poli cij sko dik*
1 taturo mestne buržoazije. Režim,
1 ki se pričenia z vojaškim prevra* tom in vojaško diktaturo, ne nudi nobene garancije, da bi branil nra* vire in svobodo naroda. Zato delav* ski razred in siromašni kmetje ne morejo podpirati tudi nove vlade ne.	.
Ali delavski razred in siromašni kmetie, odbijajoč vsako podnoro stari in novi vladi, se morajo zbira* ti in se boriti samostoino za zaščito svojih nosebnih razrednih interesov in političnih svoboščin.«
*
Trije so nauki, ki izhajajo za pro* letariat iz preobrata v Bulgariji: Prvi je ta, da je vladanje brez opo* re v enem gotovem in celem razre* du trajno nemogoče in da sta danes možni le dve obliki vladanja, kar mi komunisti vedno poudarjamo: ali meščanska diktatura ali na proletarska diktatura. Meščanska dik* tatura more imeti polurne* ščanske primesi in biti zavita v plašč demokracije v obče, toda v bi* stvu, je in ostane diktatura ene* ga razreda nad drugim. Drugi nauk ki izhaja iz dogodkov v Bulgariji se glasi, da se more vladati le z lastnim razrednim, vojaškim in u* rudniškim aparatom. Tretji pa pra*
vi, da kmetje sami nimajo ne po družabnem razvoju predpisane funkcije niti ne sposobnosti za vla* danje. Mali in srednji kmetje, ka* kor vsa vaška sirota, se morajo na* sloniti na industrijski proletariat, ako hočejo priti na oblast, ker leta je poklican in sposoben, da jih vodi v boj proti mestni in vaški buržoaziji in more s svojo izkuše* nostjo in s svojo funkcijo o družab* nem procesu zasigurati obstoj de* lavsko*kmetske vlade v prid vsem izkoriščanim in tlačenim. Veliki kmetje in veleposestniki spadajo pa v razred buržoazije in so enaki izkoriščevalci malega kmeta kakor so industrialci in trgovci. To vse si moraio zapomniti naši kmetje.
Ljudje, ki propovedujejo, da bo kmet dosegel blagostanje v slogi z vaškim bogatašem in veleposest* nikom je političen slepar, ki vede govori neresnico. Oni ki govorijo o kmetski republiki, morejo govoriti le v dobro zemljiških bogatašev, ne v dobro ubogega kmeta. Samo v so* cialistični sovjetski republiki je za* digurano blagostanje vsemu delav* skemu narodu!
Kulturna Anglija in barbarska Rusija
Vse-nra delavstvu je še -v živem spominu, kakšen krik je zagnala kapdta-listi-čna Evropa, zlasti pa Anglija, ker je proletarsko scd-išJe -v Rusiji obsodilo na smrt duhovnika, ki je vršil spi/jonsko službo v prid kapitalisti-5ni in reakcionarni Poljski. Ali sedaj poslušajmo, kaj pripoveduje »Daily Hora-ld«, znano glasilo delavske 'Stranke v Angliji, torej vodilni list Druge internacionale o tej »kulturni« Angliji.
-Kmetje v Indiji so obupana vsled brezobzirnega izkoriščanja vlade in veleposestnikov segli po demonstracijah, ob kateri priliki je prišlo do spopada mod policijo. In kako -je sadilo demonstrante naj višje sodišče v Indiji? Lri-st .pravi:
»1. maja je bila izdana sodba najvišjega sodišča o pritožbi 170 oseb, ki so bile obsojene na smrt. Čitamje sodbe je trajalo pet ur. Potrjena je bala smrtna obsodba proti 19 osebam, 110 oseb je bilo obsojenih na dosmrtno deportacijo, 14 izmed njih je bilo priporočeno v pomilo-ščenje. Trije obtoženci so bili obloženi na dve leti ječe; 19tim so je spremenila kazen deportacije -v 8 letno ječo; 57 obsodb na -deportacijo -jo bilo spremenjenih na petletna ječo; 20 obsodb na deportacijo •je bilo spremenjenih v triletno ječo; 38 -pa jih je bilo oproščenih.«
Nihče se ne bTiga za te nesrečneže, ker oni so pač samo indijski kmetje, ne pa veliki duhovniki. Tu je sodila kulturna Anglija, dežela demokratizma, tam pa barbarična Rusija. Tu so indijski kmetje zahtevali pravice človeka,,tam jc skrival duhovnik v svojem črnem plašču bodalo, da zabode proletarsko državo v prid kapitalizmu.
Spopadi mrd kemunisli in policijo o Parizu. V soboto so nameravali komunisti uprizoriti po mestu demonstracijo, da bi dosegli pomiloščenje nekaterih zaprtih sodrugov. Vlada je dom-ons/traci-jo prepovedala. Kljub prepevedi so hoteli naši «0-drugi demonstrirali. Ke-r se itiso hoteli na poziv policije raziti, jih je le-ta razgnala s silo. Prišlo je do krvavih prask; bilo je več ranjenih na cbah strkneh. Ne-Laj komunistov je bilo zaprti!*.
Nisssesred©
Živimo v dvajsetem stoletju, v dobi e-Icklrike, zrakoplovov, podmorskih čolnov, brezžičnega brzojava in avtomobilov. V dobi, ko so si Ameriške združene države vtepla v glavo, da bodo s prepovedjo vživanja alkoholnih pijač rešile vsa so-ciana vprašanja, ko imama v Jugoslaviji •Orjuno«, n Nemčiji »Orgesch«, v Franciji »camelots du roi« in v Italiji fašiste, ki so že poslali v Tripolitanijo 25 svojih članov z namenom da rešijo vprašanje svoje brezposelnosti in da obljudijo Arabijo. Imamo tudi v Trstu lep slovenski ženski list, ki nas uči kako naj kuhamo dobre in drage jedi, kako naj se pri obedu obnašamo in s kakim pohištvom naj opravimo svoja stanovanja, da bomo ime li v njih prijetno bivanje. Pa da si ne bi smeli privoščiti drugih zabav. Lepih, novih, modernih zabav kakor se spodobi veselim, dobrim in pridnim ljudem. Tako smo si privoščili španjolske bikoborbe, mednarodne rokoborbe v katerih se junaki pretepajo do dobrega in to celo v i-nicnu domovine in narodne slave. Ker ni bilo še dovolj, smo sc lotili plesov. Pa ne narodnih plesov. Ne, plesov kjer se. pridni ljudje vrte po deset, 20, 30, 50 in 70 ur'da bi zaslužili medaljco dežilnega, državnega ali mednarodnega rekorda. Pri tem padajo v omedlevico in podjetniki služijo lepe tisočake. Na račun narodne slave in mednarodne oslarije. Končno smo iztaknili potrebo še ene zabave, še enega rekorda. Iznašli smo da je potreben tudi rekord bdenja. Junaki se spravijo v dvorano in tam bde. Pri tern se zabavajo tako. Nekateri meljejo kofe, driLgi klekljajo, tretji predejo, četrti zabavajo prve s pripovedkami in žaljivkami. Kdor vstra ja pri bdenju največ časa, kdor poslednji zaspi, la zasluži križec in nosi rekord bdenja po svetu. Kdo bo sedaj Še trdil da nismo kulturni ljudje in da nismo za nobeno rabo? V dobi, ko dozorevajo silni zgodovinski dogodki jc najbolje ako letimo po zabamh, ki so edine, da nas pomirijo in radujejo. Ker ne moremo biti umetniki, znanstveniki in sploh človeštvu koristni ljudje, smo postali bikoborci, rokoborci, plesalci na akord in bdeči za pravljivci svojega zdravja in svojega dostojanstva. Pravijo, da je ustvaril Bog človeka po svoji podobi. Če je to ret, tedaj jc Bog oče vsega pomilovanju vreden. /Lakaj, to si bodo čilatelji sami raztolmačili,	ima
(Govor s. posl. Gaaoslja v poslanski zbornici)
Fašistično brezpravje
Cenjeni kolegi! Brez pretiravanja, ki sicer ni v moji naravi, ki bi pa izražala v tem posebnem času od« Ztiak nerazumevanja ali, še hujše, brezvestnosti, poudarjam še enkrat v tej zbornici — ki je za nas gluha in stara — filozofične, zgodovin« ske, idealne vzroke našega gibanja, vzroke, ki smo jih tu že večkrat po« udarjali in ki jih bo čas sam pro« letariatu vedno bolj objasnil ter mu razpršil varljive pravljice.
S tega stališča, gospoda, ne bom dolgočasil zbornico s vprašanjem svobode, o kateri stranke in čašo* pisi toliko govorijo, ampak razprav* Ijal bom o odnošajih, ki jih stran* ke manjšin morajo imeti z razre« dom, ki upravlja javne zadeve; od* nošaji, ki jih zakon zahteva. Me ne zanima dosti vedeti, če je bila v prešlem oktobru revolucija, ali če jo bil reakcionaren državni preo* brat, zavit v plašč konstituciona-lizma (ustavnosti), me malo zanima tudi. v tej uri in v tej zbornici, raz* glabljati, če se lahko gibanje, ki je potlačilo proletarske zahteve — kot zadnji epilog dveletne krvi, ple* nitev in rušenja — imenuje: revolu* cionamo; na vsak način poreče na* daljni razvoj fašizma zadnjo, konč* no besedo.
To, kar mi ugotavljamo je, da vi vladate, da ste odločni tudi naprej vladati, da ste postavili v to svrho nad vojaštvo in armado posebno milico, in da moramo z vami in ne z drugimi uravnati naše politične odnošaje.
No, gospodje vlade, res je da ima reakcija ali revolucija svoje že* lezne včasih neizprosne zakone .— mi gotovo ne bomo tega zanikali — amnask ima tudi eno dolžnost: opre* deliti po svojem zakoniku meje svo* jega gibanja v izogib samovolje in kaosa.
Nikar se ne čudite, cenjeni kole* gi, da hočemo poznati zakone naše dežele; to je ob sebi umevno, da kdor jih želi prekoračiti, jih 'želi prej vsaj poznati, V politiki vidi* mo isti pojav, kakor v gospodarstvu: najboljši poznavalci privatne* ga in trgovskega prava so oni, ki hočejo to pravo zlomiti.
Naša taktika je v resnici tako pri* prosta, da se skoro sramujem, bi re* kel zakladni minister, jo obrazloži* ti: hočemo se posluževati vsega, kar nam buržoazno politično življe* nje nudi za uresničenje našega idea* la: knjig, časopisov, shodov, parla* mentarnega odra. Mi ostanemo pri zakonitosti dokler ne bomo imeli dovolj moči jo prekoračiti in posta* viti novo zakonitost kot zgodovin* sko pravo proletariata.
No: nikoli nismo, kakor v zad* njih časih, toliko okoli iskali »arah* skega feniksa«, da bi uravnali našo propagando in organizacijo. Neki vseučiliški profesor, na katerega sem se obrnil, mi je v strahu odgovoril: »Za božjo voljo, da ne zvejo o našem pogovoru, sicer me gotovo aretirajo! Sem profesor ustavnega prava!« Vsled tega smo prisiljeni vprašati udanostno vaše ekscelen* ce, kateri so oni zaikoni, ki zahteva* te. da se jih spoštuje.
Nismo razpoloženi kričati modrih vzklikov: eia, eja, eja, alala! niti ne pozdravliati vas po rimljanski šegi; vendar kljub temu vas vprašamo, kaiko in do kie lahko nastopa kaka stranka zakonitim potom.
Vlada fašističnih dvoumnosti
Smatrali bi za logično, če bi odpra vili raprezentacijski režim, če bi razrušili demokratično državo, ako* ravno bi iz tega končno zelo malo pridobili baroni veleposestev, indu* strije in bank. Ne najdemo pa nara* ven ta položaj, ker znači zmago* slavje, dvoumnosti, samovoljo in kaosa.
Pojasnim s tipičnimi zgledi ta stvarni položaj: V Milanu ste zased* ji naše prostore in ste na tihem tam nastanili policijo, a ste zahtevali celo od prijatelja Repossija, naj plača električno luč. V novem reži* mu, ki pohaja iz revolucije, ni to nič
nenormalnega, kajti mi bi ravno tako delali. Torej, če bi na naše proteste odgovorili, da je ustava odpravljena, in da delate tako, ker ste bolj močni, ter da novi zakoni vladajo med narodom, mi bi vam dali prav, četudi s težkim srcem. Ampak vaš zastopnik se je zakopal za paragrafi starega zakonika proš* lega režima. :No, oni zakonik vam dokazuje na najbolj kričeč način vašo zmoto. Če bi vlada rekla, da je aretacija poslancev Picelli j a in Pel* legrina popolnoma zakonita, ker je ustavna karta raztrgana in parla* mentarna imuniteta ne obstoja več spričo vaših črnih srajc, bi bilo malo ugovarjati. Amipak vaši uradniki opravičujejo take aretacije's paragrafi znanega starega zakonika. No, iz tega je bilo lahko dokazati na najbolj jasen in 'svetel način sa* movoljo policije.
Kaj bi rekli potem o administra* tivnih volitvah? Če bi vi na povelje izvolili svoje občinske zastope ter izpremenili s svojimi dekreti molilni zakon, bi se preveč ne čudili: am* pak vi ste se sklicevali na zakone prešlega režima in na njihovi podla* gi lahko vsak ugotovi vse polno slu* čajev samovolje, sleparstva, neza* konitosti, da bi-se morale razvelja* viti, če bi hoteli zopet upeljati za* kon, vse občinske in deželne volit* ve. Ne morem pozabiti tudi velike! moralne samovolje, proti kateri so protestirali delavci vsega sveta na stotisoč shodih, ki so dobro objasni* li in očrtali vašo politiko: mislim na odpravo praznovanja Prvega maja, internacionalnega praznika dela.
Vendar: boli svečana je bila ta tiha manifestacija, ker se ie vršila v bolesti suženjstva, globlje secla prepričanje, svetlejše gori plamen upanja.
Montto zasledovanje
Kaj bi rekli o odpravi sleherne o* sebne varnosti? Kdor je tako nesrečen, da ne pripada onim strankam, ki bi jih mi na podlagi dejstev ozna* čili kot stranke socialnega »nereda«, ga lahko aretirao in trpinčilo na , najprostejši in najnesramnejši na* j čin. V vsaki vasi ali mestu narav*] nost tekmujejo, da bi iiht čimveč a* j retirali. Če najdejo v hiši aretiranca! fotografijo Marxa ali Lenina, tedaj j se stvar zgromadi, ni povsem jasna. | Najbrže gre za tamega agenta Sovietov. za boli sevi skeč a emisar* ja, ki hoče uničiti vlado, kar nome* hi dandanes, državo samo. Ker ni močoče vsled. raznih vzrokov areti* rati ne Marxa ne Lenina, zato se a* režirajo v maci revolucionarji do* tičneča okraja. Gre za zaroto, go* spoda.
Amnak poleg tega zarota služi kot dobro sredstvo na križpnf v notranjosti. »Sedaj — ko vi ne dihate več — ie rekel pred dnevi melan« holično hmt od fare v fašizmu ne* j kemu našemu tovarišu — smo orisi*j lieni se biti med seboi«. Tn tako se j širi ta eoidemi;a o kompletih in I lahko rečemo, kdkor se ie enkrat go j vorilo o šmaniolkt: država, ki jo ni hotela, jo bo imel'’.
.Te še en drug način, ki ni zanissn v nobeni postavi: »obrekovanje fa* šizma«: in ker ie danes država in fašizem eno in isto, evo še dnige procese o nanadih na državo. Tako sn dr«<?i sodrugt, ki so iavno no”* dariali zmote protinrnletarskega di* benia, v ječah obdolženi fari* tasti enih stvari. So govorili slabo o... Garibaldiju.
ČastitHiv Mussolini, resnica ie- da so v vsaki vasi. v vsakem mestu Ita* lije posebni zakoni, ki se dajo po razpoloženju gospoda Rodriga, ki srečno kraljuje in vlada, poljubno skrčiti. Vse drugo ie laž in prazno besedičenje. Famožna hierarhija nc pomeni drugega, kakor odpravo vsake moralne vrednote. Hierarhi* io tvori denar pij surova sila ali številči kazenski pohodi.
Vi ste bo Seva1 nred leti — se sno* miniate — velik in plemenit boj proti malim tirančkom: slaven za* ključek tega hr>ra ie rnFanski proces o pokol ju v Rdcca Gorga. Danes
pa po vaši zaslugi so vrača velika* noč vstajenja vsim političnim trpi* nom, starim odpravljenim kamo* ram, samoljubnežem, mešetarjem, potopljencem. — Se spominjate he* sed slavnega Italijana, ki se ne boji več zakonov, ne kazenskih zako* nov, ne kazenskih pohodov, niti nc procesov radi napadov na varnost države: »Kdor kriči patrija! patri* ja! - jc pisal Silvio Fcllico — nc verujte mu! On je hinavec patri o* tizma, je najslabši državljan!«
Spomnite se tega, pri presojanju mnogih ki vam danes najbolj vpi* jejo hozana!
Nič se ne čudite, gospodje vlade, če po tem kar sem rekel, se obračam do vas s prošnjo pravično ravnati s tisoči aretiranih in obso* jenih, ki polnijo vse ječe Italije. Kdo se morda zopet posmeje, da prihaja taka prošnja ravno s teh klopi.
Cenjeni kolegi! Sc ne piše filo* zofije ali leposlovja po koži onih. ki trpe po ječah. Pisateljski cini* zem ni moja krenost. Ukrep, ki slu* ži kolikor mogoče vzpostavitvi pravnega ravnovesja, odnravi po* greškov sodniiskib. maščevanj in nravnega nestvora poslednje amnestije, to ni stvar usmiljenja, ampak stvar dolžnosti od vaše strani.
Finančna roTIBr
Če bi moral opredeliti vašo fi* nančno politiko, bi rekel, da to ni politika razreda ampak kategorije; olajšanje davkov bogatim, da se o* bremeni manj premožne sloje: z e* no besedo, to ie prizadevanje knte« goriie priviligirancev	obubožatij
malo buržoazjio in gospodarsko po* j polnoma uničiti proletariat. In tako,! v imenu protidemagogjje vedete po, sehno protiproletarsko politiko.
Po!eg’tega smatramo, da se razre* i dni egoizem zamenjuje z voljo, ali! če hočete, z že!!o no resnični obno* | vi. Kajti ni moreče poimiti prave! obnove kake dežele s sredstvi, ki grelo ■ za tem. da znižalo z zniža*; njem nujnih in neobhodnih stroš*j kov fza javna dela. šole. higijeno! itd.) kulturno stoonjo naroda
Če ie res, da ie v pregovorih in j pravcah naiboliši del misli, primerjam vašo politiko pram državi — nai se ne užali fin. minister — pohtiki onega, ki ie i* mel skromnega četverenožca. ki mu ie ooiedfd večino dohodkov ter mu onemogočal uravnovesiti družinsko bdanco in kateremu' je on skuša! zmanišati porcijo sena računaioč, da s tem uredi v par mesecih, lastne I opravke.
Amnak ose! ie crkni!... PosncUie
Onv&čam rusVo vo-ašar,;«, kicr: se dvigalo bliski bodočih kon*
ruoveške i
fliktov, in o katerem sem uložil po* sebno interpelacijo. No predno končam, se hočem na kratko dotak* niti velike nevarnosti, ki se kaže na evropskem obzorju.
Res je, gospoda, da je angleški ultimatum. ojačenje antiboljševiške propagande, poskus zabraniti Rusi* ji udeležbo na Lozanski konferenci, kjer naj bi se razpravljalo o ožinah (temeljno vprašanje za rusko ljud* stvo), umor rajnega Vorovskega, vožnje antantnih generalov ob rus* kih mejah, jasni znak razpoloženja, pravzaprav manevra, ki je naprav* Ijen v napadalne svrhe.
Stojimosli pre novim blokom zapada na škodo delavske, sovjet* ske ruske republike. Stojimo*li pred novo vojaško operacijo, ki spravi Evrooo in celi svet v nov, strašen konflikt?
Gospoda, žuganie pretrgati trgovske odnošaje z Rusijo od strani antante, pomeni prej ali slej, vojno. Ni mogoče poimiti, da se 150 mil. prebivalcev pusti zadušiti, da bi se s tem ustreglo zapadnim kapita* listom ni modernim vodjem kontra* revolucije.
Rusiia, ki hoče odkritosrčno miru, bo prisiljena — 'kakor Franciia 1. 1892 — spraviti se s silo iz takega položaja.
Mi želimo od Mussolinijeve vla* de izrečnega zagotovila, da se Ita* lila ne spusti v tako tragično pusto* lovščino. Kakorkoli, svetoven pro* leta-iat se ne bo bojeval proti slo* vansldm bratom ki niso drugega za* krivih, VnVo" dn so vrgli ob tla ti* ranstvo ter postavili nov socialen red.
Cenjeni kolegi! Finančno politiko vlade, znotraj in na z>maj, mora naša stranka pobijati, kakor jo mo* ram vse stranke mas, ki ne morejo pozabiti, čc je danes delavski raz-, red nora žen, da se usoda zgodovine1 in č'oveštva ne zaobrne. Kdor tere S nn razume, jc strahopetec in izda* jalec.
Komunistična stranka je poziva* la in noriva k enotni fronti. Ona i* mn brezpogojno in odkritosrčno podnoro vseh onih strank mas, ki se borim zn delavsko vlado, kot prvo postojanko.
In potem ie v tel uri nekaj kar nas druži preko polemičnih, maden* kosti: čut olvambe najelementar* nejših pridobitev proletariata na* pram tragičnem prevratu fevdaliz* ma. čut obraniti človeštvo, nas samo nred napredujočim srednje* veštvom.
Samoumevno fe, da se failstcvsika vlada poslužujo vseh sredstev, ki ,je stojijo na razpolago, samo da so ohrani čim dalj ■časa na oblasti in to s čim večjim vid e-, zona ustavnosti. Eno čaka sredstvo je parlament, k-je;r naj bi fašisti imeli moftno večino. In res je glavni namen, ki ga ima fašistovska vlada e novo volilno reformo ta, da si zagotovi večino, četudi 'bi njena kandidatna lista ostala v posameznih pokrajinah napram drugim strankam v manjšini. Ra d ikra. določa novi volilni načrt, da bo ItnUja smatrana kot en.o ] samo volilno okrožje, da se bo štelo v celi državi oddane glasove skupaj. Lista, ki bo ,dobila prsi končnem štetju glasov relativno večino, bo imela tbroz drugega pravico na 2 tretjini poslanskih sedežev t. j. 256 poslancev na 525. Ostalih 179 bo razdeljenih na drogo liste.
Eno edino državno okrožje bo pa veljalo le pri končnem štet.jji glasov. Pri glasovanju in pri predložitvi kandidaithih list pride v up-.štcv dvajset volilnih okrožij. katerim bodo odgovarjalo približno sedanje dežele. Trst bi tv.c-.ril po vladnem načrtu skupno z Zadrem, s pokrajino F or lanijo in Benečijo eno edino okrožje. Vsakemu okrožju bo dodeljeno število poslancev odgovorno Številu ■prebivalstva, kakor izhaja Iz zadnjega ljudskega Štetja.
Po končanem glascvanjiu so ibedo sešteli volilni r-rzultati in se bo določila lista, kateri bo šla večina t. i.. 356 glasov. To se bo zračunalp z državnim količnikom, medtem ko bo veljal za manjšino deželni količnik, m način da si bodo sme le manjšinske listo deliti pripadajočo jim mandate po posameznih deželah.
Z načrtom volilne reforme se Era vi sedaj posebna parlamentarna komisija, v kateri so zastopane skoraj vse stranke. Komunistično, stranlko zastopa v tej komisiji sod.r. Graziadei, ki je v malem govoru že označil naše stališče do volilne reforme. Ker bomo o posameznostih načrta za volilno reformo .imeli priliko še gevoriti, priobčujemo v naslednjem izvleček iz govora s. Graziadeia, ki podaja na zelo jasen način naše stališče do volilne reforme in vprašanja državne oblasti.
»Ker so razni kolegi — .je rekel s. Graziadei — omenili gibanje iz 1919—1920 1.
v Italiji, nnzivajoč ga »boljševizem«, moram izjaviti da 'kakor se ne more obdolžiti angleškega parlamentarizma napak, ki jih jo zakrivil italijanski parlamentarizem, tako leč i gteibclk .prepad eno gibanje od naukov in prakse pravega in resničnega komunizma. Medtem ko v Italiji, v oni dobi, stranka, ki je takrat vodila maso, ni znala zavojevati si deloma ali po polnom pol. oblasti, ne z volilno reformo, ne z revolucijo, ja v Rusiji Komunistična stranka privedla delavski razred do tega, da se je ta polastil države in jo držal v času naj večjih težkoč.
Komunistična stranka je nastala v Italiji ravno kot reakcija proti napakam iz let 1919-1920 in predstavlja stranko, ki stremi po zavojevan ju države s pomočjo vseh oblik stroge organizacije. Na sploh se je Komunistična stranka razvila v vseh tlelih sveta kot posledica vojnih izkušenj in politične reakcijo. In kakor je ona Spreti pacifističnim iluzijam socializma. kakor se je (razvil v zgodovinski periodi miru in blagostanja, ona se smatra najboljšim dedičem živega dela raar-xi7,ma.
Ne da bi padla v sccialpaciifistično iluzije, h.očo Šiiti Komunistična stranka politična stranka, .ki se' rkeriščuje s pred-staviteljskimi organi, ustvarjenimi po me ščanstvu v zlati dobi njegovega razvoja.
Zelo groba napaka je misliti, da bi bila Komunistična stranlka proti demoikra.cijii. Ona nasprotno toži po dosegi bolj resnično in obširnejše demokracije, kakor je ona meščanska.. Samo, da ima .o demokraciji zgodovinsko 'in relativistično pojmovanje. Organi meščan.ke demokracije ne morejo biti oni delavske demokracije; niti ustanove kakršnesibedi demokracije morej-o biti v skladu s prehodnimi potrebami najbolj zaostrenih period razredne borbe. Demokracije, ki so pokapale kot prve to resnico v svojih borbah pr.oti absolutistični monarhiji in proti plemstvu, ■so ponovno pokazale to v novih notranjih bojih.
V zadevi volitev Komunistična stranka ni suknjiča formalističnih predsodkov abstraktne demokracije. Za nas je neskladno, da imata v prvi dobi proletarske vladavine, .mesto in dežela enaiko volilno pravico. Nismo niti fetišisti proporca, ker no varujemo, da bi bilo delavskemu razredu mogoče zavojevati .popolnoma državno oblast potom samega volilnega listka. Ne moremo zamenjati (proporca s socializmom; dajemo sedaj samo prednost proporcu, leer smatramo, da zagotavlja on manj nepravično zastopstvo strankam mase in da. more ©lajšati oni sdcialdemokratični poskus, katerega srna tremo zgodovinslko za potrebnega.
Komunisti bodo glasovali .proti zakonu, ker odgovarja on namenom ivlade, ki predstavlja skrajno desnico meščanskih sil.
Na vsak način pa, ravno zato ker so oni politična st raka, si pridržujejo, ko bo komisija glasovala za prehod k posameznim členom (volilnega načrta) da dajo eventualno svoj glas onim predlogom, ki bi prišli od levih strank in ki bi predstavljali način, po katerem bi se delavcem in kmetom olajšala udeležba na volilnem boju«.
Brdiauje Ktne pojema
Iz Mešalna poročajo, da bruhanje Etna ■polagoma pojema. Mesto I.mguaglossa, za katero je bila bojazen, da bo .postalo žrtev goreče lave, se lahko, smatra kot popolnoma izven nevarnosti. Na nekaterih točkah se je tek lave popolnoma ustavil; lava se ohlajajo. V okrožju Miceli tok lave zelo počasi napreduje. Lava- ob strani ■glavnega toka. se je že strdila. Ljudstvo je pomirjeno. Oblastva počasi krči ju sredstva za pomoč, ki so bila mobilizirana. Če ne pride kaj nepričakovanega, se lahko reče, da je fetbruh .pri koncu. Tega mnenja je tudi ravnatelj vezuvskaga epazo-vališča, profesor Malladra.
Drobne poiitične vesti
Peter Struve o komunistični internacionali. V svojem listu »Ruska j a Misije pred nedavnim napisal ta brezobzirni nasprotnik komunizma sledeče:	»Leta
1919* v Moskvi ustanovljena Komunistična internacionala, se ,razlikuje od vseh dosedanjih poskusov v tem, da se nahaja v rekah njenih voditeljev ogromno ozemlje, da je mednarodna revolucionarna stranka .prvič pridobila možnost da smotreno in .sistematično izvedo svoje organizacije. Komunistična .internacionala ni nobena zveza raznih strank, ki med sabo simpatizirajo, ena je edinstvena stranka, ki je raztresena na razne dežele.
V Komunistični internacionali je združenih približno dva d n pol milijona ljudi, od katerih jih odpade na sovjetsko ezern-ljo p,cl milijona in med njimi 300.000 Rusov. Komunistična svetovna stranka je prva resnična internacionala.
Pobožni ogrski fašisti na: delu. V Keč-
kernetu sn priredile oborožene Hortyjeve bande novo krveprelitje. Oboroženi fašisti so streljali med kmetice, ki so stale v gru Cah na trgu In so govorile o vedno večji draginji in bedi. 12 težko ranjenih in več mrtvih je obležalo na mestu. Povdariti je treba, da je Ilorty zelo pobožen mož in da kršitansko-narodna .madžarska, »vlada uživa posebno podporo orgrskih ’ško-fc.tr in visokih 'katoliških dostojanstvenikov, ki so glavni iprcpa.gatorjl za povratek apostolskih kraljev iz ddgenirirane^ a pobožne rodbino habsburške.
Proces proti mladimi komunistom. V
Budapešti se je vršil proces proti 70 mladim delavcem, ki so obdolženi, da so kitali marxistibne knjige, ter 'jih širili 'in da so bili v opoziciji proti koruptnim strokovnim birokratom. V teku procesa so prišle strahovite stvari na dan kako so mučili obtožence, da !bi jih prisilili k izjavam, ki so jih od njih zahtevali. Zasliševanje je obstojalo v tem, dn so jih pretepa vali z bikov,karati in železnimi drogi, po golem telesu so jih žgali z gcreičiml smodkami, obesili so jih tako 'dolgo za -pete, da so padli v nezavest. Grozovitosti spominjajo živo na znameniti baoga-adski proces. No pa Evropa bo ostala mirna, saj so samo delavci 'in krščansko dobro src® Evropejcev se gane le tedaj, že jo obtoženec maziljen ali pa ima veliko denarnico.
Poslednji boji angleškega proletariata.
V rad n j,ih mesecih je prišlo skbno .v vseh indu sirijskih panogah do ostrih bojev mod kapitalisti in 'delavci. Stavbinci so zmagali deloma v svrjeim boju proti pc-daljšanju delovnega časa na 17 tedenskih
PODLISTEK „DELA“
IVAN CANKAR:
Iz „ Mojega življenja “
Tuja učenost
Mo]a mata je bila kmetiški otrok; rasla in dorasla .je tako čisto in nedolžno kakor cvet na polju. Ko sc je mo žila, ni znala ne brati no [risati. Obojega se jo učila šele tedaj, ko smo mi otroci do-raščali; Mola je po noči, da bi ije nihče na videl. Pisala je z neokretno rok«, črke so bile zelo velike; ali še zdaj ms sporna-njo m, da je bila njena slovenščina lepa in čista in da nam je popravljala besede.
Ko smo se naučili brati in pisati, smo začeli s slovensko in .nemško slovnico in s težavnimi računi. Mati se je .vsega u-člta z nami. Pretenko in preveč oglate so ji bile nemške črke, nazadnje pa se jih je privadila. Čudno se trti je zdelo, ko sem slišal iz njenih ust prvo nemško besedo, toda preudaril sem takoj: »Mali zna vse, čemu bi nemški ,ne znala?«
Tako je bilo, dokler srno bili vsi doma; nenadoma pa jo seglo med nas kakor silen veter in razkropili smo so na vse s tr am.
Poleti, je bilo, 'ko sem so vrnil domov; pri/nesel sem bil s seboj skladovnico nemških knjig. Trinajst let, mislim, da mi je bilo takrat. Prvo noč sem zajspal wa truden, pa sem so o polnoči vadram.il, ker mi jo bila zasvetila luč na 'trepalnice. V pjiluapanju in preplašen sem sc ozrl po izbi; mati je sedela za mizo, moje knjige je imela pred suboj.
»Mati, sad te stvari nlao.. .1« sem vzkliknil, pa mi jo beseda ostala v grlu kakor od »tramu.
»Kaj da niso?« jo vprašala mati; njon mladi dbra'z jo bil ves zardel,
»Tuje stvari so, .pusto... kaj M ž njimi?« »trn rekel s tišjim glasom, čutil som, da som jo bil užalil, in tudi sem čutil, da vidi ona mojo hinavščino in moj sram.
Držala je knjigo v obeh rokah in je strmela vanjo; zdi .se mi, da jo bil Goethejev Werther.
»Glej... saj sem se učila nemški... saj razumem, če kdo na cesti govori... ali teh besed no razumem... nobene ne razumem!«
»Saj ni treba, mati, saj ni treba, da bi to razumeli!« sem ji td,govoril ves prestrašen. »NI treba tega razumeti!«
Zula.j vem, kar sem takrat le slut.il: da je bila mati otrok, bel in čist, ko smo bili mi že oskrunjeni otroci.
Počasi je zaprla knjigo, prjožil* jo jc k drugim, nato je stopila k 'meni
»Kaj je v teh knjigah?« je vprašala.
»Tuja učenost!« sem odgovoril. Samo jezik jc tako .odgovoril, v mvjem srcu pa jc trla velika žalost; že oh tisti uri jo bito v njem tisto koprnjenjc, ki je zdaj zaredim silno in grenko: »D:» bi bil ko ti, o ima tl, rvot na petju; da bi nikoli ne o-kusil spoznanja!«
»Povej mi, kaj pravi tn tuja. učenost?« je relda mati.
»Sam ne vem!« sem odfrevarjal vznemirjen in zlovoljen. »Vsakemu pravi drugače, kakor jc že uho in pamet! Meni pr ve kaj lepega, komu drugemu- pa kvasi in kvanta!«
Mati se je vsa zgrozila.
»Kjo si ,se naučil takih besed? Ta učenost te jih je naučila!«
Sedla jc ,k vzgteivfttj, da so bila njena lica. čisto bluzu mojih.
»Ali veš, kaj si snoči zamudil?«
»No nom!«
»Gledala sem in sem čakala, nazadnje pa si zaspal. Nič nisi molil snočl, še pokrižal »e nisi!«
Molčal sem; v mojih mislih pa so jo ljubeznivo in sočutno smejalo.
»Mati, mati, otrok ti mladi, nedolžni!«
Zakaj trlnajidldtni fantje m zmerom brezverci.
»Sc pokrižal lsp nisi! Truden si bil, ali ne tako truden, da bi 'reko ne dosegla čela... Glej, zdaj vem... ko sem «• dotaknila tiste knjige, seai občutila... zdaj
vem, odkod tvoj-o besedo in tvoj sta robni smeh. Tuja u&enoeit ti jo segte. v 'srce, napravila te je mlačnega, in lenega...«
Zaspan sem bil, njeno besedo pa sem slišal vso in sem jih razumel. Ali toliko •hudobne hinavščine je bilo v meni, da sem zatisnil oči ter sc.pel globoko kaker v trudni dremavici.
Mati je liho vstala, sklonila oe jo do mejo glave In mo je pokrižala na čelo, na ustna in na prsi. Skoz presledek narahlo za Usnjenih trepalnic sem natanko videl njen obraz; in tudi sem videl, da so bile njeno oči solzne in da so se ji ustna treisla.
»Na Roga no pozabi! Na Bega ne pozabi nikar!«
'Pokrižala mo je vdruglč; tako globi ko so je mignila k meni, da sem čutil na Udih toplo sapo iz njonih ust.
»Pri Bogu ostani!«
Nisem se ganil in nisem odprl oči, zaspal pa nisem dolgo. Lepo pa žalostne so bilo moje misli:
»O mati! Tvoja duša je brez madeža, kakor solnce na poletnem polju! O mati, .otrok svojih otrok, da b! nikoli ne spoznala te sovražna tuje učenosti! O mati, v u-čonesti ni ljubezni -- ti pa si ljubezen sama, žo tvoj smehljaj jo paradiž vesel in solnčen, brez črnega spoznanju. V toplem domačem hramu si ostala, mi pa smo prezgodaj odp&toili duri v tujino in mraz!«
Še k,o sem zadremal in so mojo sanje že z,gonile s porotmi, som vidci napol v snnjuh njena bela lica in njene otroške, plahe oči. Ne vem, ali j« klečala ob mojem vzglavju, ali kraj peči pod razpelom, ali sc mi je vse le sanjalo...
X
Mesec dni pred materino smrtjo sem bral Kirotitzenjevo sonato. Svetilka jo gorela zaspan,o sedel sem poleg postelje in sem bral, kakor berem vsako lepo knjigo: prepiral sem se s pisateljem kakor Jnkob ;: angelom. Mislil sem, da m,a ti spi; no da bi jo pogledal, sem j'i včasi z robcem otrl vroči pot s čela in lic.
Nenadoma Jo mati izpreigiovorila:
»Povej, kaj 'bereš!«
»Nemško je, ne morem tako povedati!«
»Beri mi!«
Nemški prevod Kreutzerjeve sonate je bil zelo elab in neroden; bral sem ga v slovenskem jeziku kakor so mi jo zdelo. Mislil sem, da som bral samo pol ure; ko sem nehal, jo bilo preko polnoči. Ves teman in zamišljen sem bil, meje srce je slutilo daljne daljave, najgloblja brezd-na izkušenih src.
Nenadoma jo vztrepetal materin gOas, da me je vsega spreletelo.
»Ni res! Ni res! Tako ni, tako ne more biti!«
»To j« le zgodba!« sem od go mri 1 za-
ur in znižanju plač. V južnem Walesu štrajikajo rudarji v protest proti temu, da so podjetniki zaposlili neorganizirane delavce. 30.000 tekstilnih delavcev Dun-dee jo iaprtih, 20.000 poljedelskih delavcev je .v mezdnem gibanju, 60.000 keramičnim delavcem grozo podjetniki z izprbjem. V, boju se nahajajfo delavci železniških delavnic. — Ob izročitvi angleškega ultimata sovjetski Rusiji je (revolucionarni angleški proletariat manifestiral za sovjetsko Rusijo.
Šestletni otroci na poljih sladkorne pese. Obljubljena dežela je Amerika. Tam kapitalisti izcejajo iz proletariata bogastvo prav po tovarniško. — Poročilo zveznega bi.roa o delu žensk in otrok na poljih sladkorne pese v Michiganu dokazuje da je v 500 družinah 67 'odstotkov tafcrok v starosti od 6—16 let delalo na poljih. Četrtina teh otrok 'j© bila staira pod deset let in petina ped 14 let. 70 'odstotkov ima: ter dela ravnetako na teh poli ih. Kapitalizmu se ne smilijo otročiči. On vidi samo profit in kuipiičenje premoženja.. Kaj mu mar, če ctnoiško lice spreleti kak brezskrben smehljaj ali ne. Buržuji predstavite si, ali bi vas bolelo, da bi vaše dete, staro šest let, komaj .prav začenši govor,iti', moralo delati ,in si »lužiti svrtj kruh? Vidite, tako boli tudi proletarca in ne čudite se, če v njem kipi gnjev, ki vas 'trešči iz vašega mogočnega raja.
Ameriški kralj tiska. Hearst se imenuje ameriški kralj tiska,. Približno 7 milijonov družin, torej en četrt prebivalstva severne Amerike čita stalno njegove liste. On izdaja 18 dncvmikfciv v nakladi 3 miili-■jcnov izvodov, 13 'tednikov v 3 in pol milijona izvodih in še 9 časopisov v 3 milijonih izvodih. Petem ima celio virsto svojih te le graf skih agentur in pa časopisnih korespondenc, s čimer drži pod svojim vplivom stotine časopisov dn usmerja njihovo pisanje v svoj® korist. Ti 'časopisi izhajajo v 26 dn ena tretjina milijonih izvodov. Razen tega prepraivlja Hearst deželo s celo vrst filmskih časopisov. — To je duševno življenje v deželi »največjih demokratičnih svebcši&in.
Število prebivalstva v Avstriji. Po dosedanjih brutito-rezultatih ljudskega štetja šteje avstrijska 'republika 6,535.385 ljiudl Dunaj sam šteje 1,865.110, Nižje Avstrijsko 1,479.284, Gornje Avstrijsko 873.748, Solno graško 222 tisoč, Štajerska 979.952, Koroška 370.432, Tirolsko 313,779, Preda-relsko 139.959, Gradiščansko (biviše seve-roza p a dno Ograho) 290.361. Pri zadnjem štetja po narodnosti še ni izdelana. Re-v a Is tv o 6,075.617. Tedaj še niso bili všteti prebivalci Gradiščanska. Prebivalstvo Avstrije se je od 1. 1920 ,v dplcišnem ipomno* žilo ja 250.000 osab. Statistika ljudskega štetja po narodnosti ?e ni iizidelana. Re-zutati narodnih manjšin še niso znani.
Kjer je zm/agala, demokracija... Po staitisfičnih podatkih, objavljenih v nemških listih, ima Francija na vsakih tisoč mož 21 v armadi, Belgija 16, Estonija 16, Jugoslavija 15, P-oljska 13, Rumiunija 12, Letaka 12, Litvinska 4 in Nemčija 2. Tako jo okrog Nemčija obroč armade, v kateri jla S32 >ti®aič Francozov, 120 tisoč Belgijcev, 350 tisoč Poljakov in 568 tisoč Riu-mumcev, Jugoslovanov in •Gehcelovakov.
PRADAVNO PRESELJEVANJE NARODOV. — V reki Trenti pri Haktfiektu na Angleškem so 'leta, 1916 našli človeško lobanjo, ki se zelo razlikuje .od modernih in atairoveSteih, diozdaj znanih tipov. Radii vojne je bila odvrnjena .pozornost od te najdbe in selo sedaj so izvedeli natančnejše o tem pradavnem človeku. Lobanje, je še prav dobro ohranjena in pravi vzorec za kakega umetnika. Profesor Glad-stone trdi, da mora bitd lobanja od človeka, katerega pleme se je naselilo nekako 2000 let pmed Kristusom na današnjem Angleškem. Oni pradavni ljudje so po njegovem zatrdilu imeli velike lobanje in so nj:ih potomci današnji alpski .prebivalci ter prebivalci zapadno Norveško. Ti ljudje so ž« poznavali bron in bili nekaki umetniki v izdelovanjiu bronastega o-rodja in posode. Pred njimi jc bilo na Angleškem nastanjeno drugo pleme z malimi glavami, ki so spadali še v kameno dobo. Vso najdenine iv reki Trenti, ki so jo pričeli potem preiskavah, dokazujejo, da so bili prebivalci tam še v neolitski dobi. Priseljevanje poznavalcev brona, ki so bržkone prišli iz alpskih dežel se ni izvir šilo brez boja. Prišleci so premagali prebivalce az pradob, jih pobili in pojedli. Gotovo 'je, da so petem bila še druga priseljevanja, o katerih ni dovolj znanega. Šele pozneje so se preseljevali na Angleško Danci, J udi ti, Angli, Saiksi in Normanci, kateri »o se nekako spojili v on narod in tako imamo danes angleško meš an i oo.
KOLIKO STANOVNIKA IMA AME-RIČKI GRAD NEW-YORK? — Kod zad-njog popisa puč.a.nstva., objavljeno# v julu •lanjsko gedino, imao jo grad Nc\v-Yo'i'k 5.927.625 Stanovnika. To znači, da sc je pučanstvo od 1919. godine povečalo za 1590.000 Stanovnika. — Po popisima pu-čansitva, obavljieenih prešle gndina, London imade blizu 7,000.000 Stanovnika, Tokio 5,174.000, Berlin 3 mitijuna i 800.000, Pariz 2,900.000, Reč 1 mfMJum i 850.000.
čuden in plah. »Morda, se ni v resnici zgodilo... «
»Ni res! Ni res!« jo 'vzkliknila mati. »To jo tista tuja učenost...,segla ti ,je v srce, Boga ti je ukradla... Zdaj jo poznam, že zdavnaj sem j,o poznala... Bog se te usmili!«.. •
Tako je rekla mati mesec dni pred svojo smrtjo...
Zdaj, o mati, slišim t/vojc besede zdaj jih razumem. In zdaj ‘jo edino, pregrenka hireponenjei v majem srcu: ds hi bil kakor ti, o mati, cvet na p oljni! Zdaj razumem tvoj bledi strah pred sovražno tujio učenostjo! —
Večerna molitev.
Ko mi je bjJo de.sot, lot, sem prvikrat dvomil, da je Bog usmiljen in da posluša človek«, kadar kliče k njemu i t ranjenega srca. Molil sem dolgo v noč; aJcil«) se mi je, da sem Bok’1 bližji nego kdaj in da glodajo naravnost name njegove očetovsko oči. Naposled sem 'v molitvi zaspal; ko sem se vzdramili, ni bil« tolažbe lz ne!>es in še grenkejše >jo bilo življenje-Deset lot kasneje je mojm, mati obdlela. Ta,kat sem bi! tok® dozorel, poin spo-znn-nia in učenosti, Iva kor so vsi d-vnjaollot.ni fantje. Ni jo bilo sonce, ki bi j® t. lahkoto no bil oteoo&il; vso 'jc bilo v meni dovršeno, do kraja dognano, za zmerom utr-
Doaaašcs tosžS
. Otssaova
Odkar »ni več komunistov«! od« kar je zaprta Delavska zbornica in ne nadlegujejo več rdeči delavstva s svojo organizacijo in s svojimi predlogi ter so strokovne organiza* cije vzeli v zakup fašisti in naroda njaki se zdi, da delavstvo nima nobene potrebe več, da ni brezposelno in da vlada med njim največje zadovoljstvo in blaženi mir. Kdo bi se upal zbujati temu delavstvu nova poželjenia in nove iluzije? Kdo bi se upal kaliti ta blaženi mir? Tega so možni le večni nezadovoljneži, le oni, ki iščejo vcdne nemire in kovaio kanital iz ljudskega trp* Ijenja. Da, nihče drugi ni tega zrno* žen kot komunisti. Poglejmo, ako imajo komunisti za to kaj razloga.
Industrija, ki je dajala navadno tržaškemu delavstvu največ, zaslužil ka. je kovinarska industrija. Tr* žaški kovinarji in mehaniki so za* posleni v Tehničnem zavodu (Sta* bilimento tecnico). Llovdovi ladje* delnici, ladjedelnici sv. Marka in o* ni sv. Roka ter v tržiški ladiedelni* ci. Ko so ti zavodi delali relativno normalno in je funkcionirala še rdeča organizacija t. j. pred enim letom, ie delalo v teh zavodih ka* kih 11.000 delavcev. Od teh dela danes približno kakih 5000. In |e ti nc delajo cel teden, ampak samo par* krat na teden, vrsteč se na delu no turnusih. Vsi drugi so breznoselni ali pa so šli »iz samega zadovolj* stva« s trebuhom za kruhom; eni v Jugoslavijo, drugi v Franciio, tret* ji v Ameriko in še drugod. Za one ki so ostali zaposleni so fašisti no* •skrbeli, da se je njih plača skrčila na nainižio stonnio. Ko so lani in predlanskim vodili pogajanja z de* lodaialci rdeči so plače kovinar* jev znašale od L 28—30 dnevno. Da? nes pa je le neznatna manjšina de* lavcev s plačo, ki presega L 20 in dosega višino L 24, večina delavcev dobiva plačo pod L 20.
Preteklo soboto so zastonniki fa* šistovskih sindikatov sklenili z zve* zo industrialcev delovno pogodbo, ki stopi v veljavo s 1. julijem. Po tej pogodbi je sprejetih na delo zopet 1500 delavcev v ladjedelnico sv. Marka, delavci v Llovdovi ladjedel* nice pa naj bi delali cel teden, me* sto kot dosedai. le parkrat na teden. DeUli bodo lahko ’*onet kovinarji, toda po še bolj znižanih nlačah. To pa so hoteli ravno industrialci dose* ei z reakcijo: prisiliti delavstvo z gladom in breznoselnostjo na spre* jem znižanja plač. Vtem tiči tudi ves uspeh fašistovskih sindikatov in vsa tajnost fašistovske obnove. To priznavajo fašisti sami.
V Trstu bo šlo torej s 1. julijem delat zopet 1500 kovinarskih delav* cev. Ampak istega dne, ko je bilo to sklenjeno v Trstu, ie bil zopet arzenal v Pulju in ie bilo za en te* den odpuščenih 2400 delavcev. Od teh bo po preteku tega roka spre i e* tih zopet na delo, začasno pa, 1800 delavcev, ostalih 600 bo pa noveča*
- lo število brezposelnega julijskega delavstva, ki znaša nad 3000. In kdo ve, ako ne nameruiejo tudi v pulj* skem arzenalu znižati plače delavcem, kakor so storili to v Trstu?
Gotovo pa je, da med odpuščeni* mi bo večina delavcev, ki so našega mišljenja in moralo radi tega pretr* peti osveto kapitalizma.
Železničarje, ne samo one Julij* ske Renečiie ampak cele države, ie zadel nred kratkim hud udarec. Bilo jih ie odpuščenih definitivno z dela 3000 in sicer z utemeljevanjem, da so »proizvajali malo«, t. j. da so nesposobni delavci, kar naj bi tem sedaj brezposelnim .železničarjem onemogočilo 'dobiti si službe kje drugje Seveda je gornja motivacija brez podlage in naravnost zlobna. Večina teh 3000 železničarjev je bilo odpuščenih le zato, ker so kot člani svoje strokovne organizacije stali na mestu in se niso hoteli po* dati nasilnostim trobarvnih sindika* tov. V Rimu so imeli odpuščeni že* lezničarji javen shod, kjer so škle* nili boriti se do konca za popravo storiene jim krivice. Tozadevno je bilo predloženih ministrstvu ze več interpelacij, tudi komunistični poslanci so predložili svojo.
V tržaškem občinskem svetu je bila prošlo soboto sprejeta od na* rodne večine reforma poslovnika za občinske uradnike, glasom katere bodo tudi uradniki okusili sadove fašistovske obnove.
S povečanjem brezposelnosti in znižanjem plač pa ni prišlo — ka* kor bi vsakdo pričakoval od kake obnove — znižanje cen živi jenskim potrebščinam in olajšanje draginje. Draginja ni se zmanjšala, odkar so sc zmanjšale delavske plače. Fa* šistovska vlada se je spomnila tega. V ministrstvu za obrt in trgovino se je obdržala pretekli teden konfe* renca, na kateri je fašistovski mini* ster priporočal Za odpravo draginje ista zdravilna sredstva, kakor jih reformisti propovedujejo že desetletja. Torej nobena fašistovska no* vost. Razlika med fašisti in reformi* sti v pobijanju draginje pa je ta, da zadnji bi res 'kaj izvršili proti dragi* nji, drugi pa tega ne morejo, ker jim ne dovolijo kapitalisti in bankirji.
To ie torej fašistovska obnovi* tev. Na eni strani večanje brezpo* selnosti in znižanje plač, na drugi strani traiajoča draginja. Ako bi ne bilo drugih razlogov je to dovolj, kar daje pravico komunistom, da se borijo med delavskimi množicami in da jih kličejo na upor proti taki narodni obnovitvi, za vzpostavitev samovlade delovnega ljudstva in za početek proletarske obnove.
Tiskarska stavka v Gorici
Lastniki geriških tiskarn poskušajo žo clelj časa znižati plače tiskami.škim delavcem. Na ta način si hočejo oni olajšati svoj položaj, v katerega so prišli po tisti upravni razdelitvi pokrajine, ki je odvzela pariškim podjetnikom in predvsem tiskarjem mnogo dela in dohodkov. Posledice krize, v katero je prišla gorička tiskarska industrija, vsled fašistovske politične in gospodarske ohneve n-a.j bi nosili torej tiskarski stavci.
Pogajanja, ki so se vršila med lastniki tiskarn in delavci so se pa izjalovile. Vsled teg so stavci napovedali, stavko. Od predvčerajšnjim zjutraj počiva torej delo v vseh goriških tiskarnah.
Tiskarn iškim delavcem v boju želimo dobrega uspeha.
Ponesrefenje
*
Strašna nssreča z granato v Komnu
Neštev-il-oa so žrtve, ki jih 'žanje vojni material zapuščen na krajih, koder je besnela vojna. Koliko nesreč je že pretrpel,o prebivalstvo v teh krajih, bodisi pri obdelovanju zemlje, v katerih leži na m/nogih mestih zakopano raznovrstno smrtonosno orožjo, bodisi vsled neprevidnega ravnanja s poslednjim.
V nedeljo se je v Komnu pripetila slična nesreča. Dva dečka iz ta vasi, brata Danijel ,in Aleksander Umek, gca,ra 11 odnosno 15 let, sta našla v nekem gozdiču blizu vasi nerazpočeno granato, ki je ležala zalpuščena tarn miri raznim vojnim materialom. Pobrala sta jo ter jo nesla do mov, kjer sta hotela odtrgati bakren o-broč od nje. Na dvorišču blizu hiše sta dečka, s tem namenom začela i.nlči po granati, ne da 'bi ju kdo izmed domačih videl ter preprečil to nevarno opravilo. Zgodilo se je, kar je bilo neizogibno; gra-
nata se je pri prvih udarcih razpočila s strašnim pokom in mala mnprevidneža sa dbležala vsa razmesarjena v luži krvi. Pok je privabil na kraj nesreios mnogo vaščanov, ki so ob pogledu na razmesarjena trulpla ostrmeli .girozft Danijel je imel veliko rano na čelu, segajočo .v mcBgane ter druge številne poškodbe. A-Mtsander je bil ves razmesarjen po obličju ter je imel isto tako mnogo poškodb na drugih delih telesa.
Ljudje so ranjenca prenesli v hišo in nekdo je hitel obvestiti orožnike o dogodku. Poslednji so telefonirali na rešilno postajo po zdravniško pomoč. Čez pičlo uro je prišel od tu na lice mlasta zdravnik rešilne postaje, ki je ranjena dečka za silo obvezal ter ju dal nato z automobi-lom rešilne postajo prepeljati v (tukajšnjo mestno bolnišnico. Tam so zdravniki spoznali stanje Aleksandra Um ek a za smrtno nevarno. Rane, ki jlih je zaddbil Danijel Umek niso tako, nevarne; okreval bo v približno 20 dneh, toda najbrž bo izgubil desno oko. Oba dečka sta bila sprejeta v kirurgični oddelek.
Glasovi z dežele
h
vasi o!j Sogi
(Deskle, Anhovo, Plave)
Narod, ki živi cb Soči med gora* mi in razvalinami, se muči dan za dnem, da preživlja svoje sestradane družine. Kmet, ki dela na polju, si ne more toliko pridobiti, da bi zamo gel plačevati davke in vse druge po* trebno. Na eni strani vlada in ban* kirji, ki mu nakladajo težki jarem na rame, katerega bo težko odloži* ti. na drugi strani delavec, ki de’a in se trudi pri zadrugah in v tovnmi cementa ob Soči. Gara in dela 10-12 ur na dan za mali denar. — Danes vidimo kakšna usoda nas je dolete* la in kaj nas še čaka! Danes vidi* mo. da smo mnogo tudi sami kri* vi. in da je bilo dosti tudi na nas le* žeče, da si zboljšamo enkrat za ved* no svoi položaj. Ali po toči je za* stonj zvoniti.
Ali se še spominjate ko smo usta* novili 1. 1920. v Anhovem delavsko organizacilo, kako ie bilo ljudstvo vse navdušeno in zadovolmo. Ko*| mai smo stopili v leto 1921 ie že zavladala med delavstvom; nekaka' kriza in rtf-rnriiia. Delavski zaupniki,: so postali hladnokrvni in brezbrižni riikdo se ni zmenil, ne za organi/a* ciio, ne za izkaznice. Od dne do dne se ie vedno boli zanemarjalo nrgci* nizaciio in nekateri so postali na* j ravnost izdaiaVi. Medtem pa ie mala grupa italiiarvlkih d°'avce,r s pomočjo delodajalcev samih mri?* novila društvo, imenovano -'Vita nova" (Novo živi jen’e) odkoder je izviral tudi fašizem, H še vedno na okrog divi a in ruši naše ustanove in naša društva. Priredil, ie Ušio t-^i tri shode, ki so se pa iako slabo obnesli. Izmed 300 mož ie glasova*
10 komai 40 mož za njihove sin* dikate. Ko so sklicali vnovič, Ml ie četrti shod kjer ie bil govornik dr. Messi, ki ie navduševal Jiudstvo s svojimi patriotičnimi idejami, so na konec pridobili 'rekai delavcev s tem, da so jih strašili, da lih dajo iz dela ako se ne vnišejo v fašistov* ske sindikate. — Po dolgem času se fašisti zopet /mislim, da je osta* la še znatna množica, ki se ni poda* la njihovim nasilstvom,, ter jo silim dan za dnem uai se vpiše v njih organizacim. Mi smo zahtevali od niih navodila in program, ki ga na* laga stranka, oni pa nam niso zna*
11 povedati ničesar. ,Nato so se ohr* nili in odšli z dolgim nosom. Naj ue mislijo fašisti, da je vse umrlo. Še živi naša ideja, še živi zavedni proletariat, pripravljen vedno na boi.
Sodrugi! Širimo naš list »Delo«, ki nam tudi še vedno izhaja. Prido* bivamo mu novih naročnikov, da si s tem nadomestimo one sestanke, one javne shode, ki so nam jih pre* povedali naši nasprotniki, in da bomo mogli v bodočnosti še bolj živo sodelovati. Zato vstanite brat* je! Človek ima n. pr. srčno bolezen. Pokliče zdravnika, kateri ga pregleda ter mu pravi: »Vi nimate bolnega srca, le kri vam zastaja, slaba hrana itd. To je treba odnra* viti in ozdravljen boste.« Tudi nas, ki smo bolni na duhu. nas ne* kaj muči in to je kapital, buržoazi*
ja, višja gospoda. Ako mi to imi* čimo in odpravimo, bo naš duh ozdravljen!
Tedaj, bratje, postanimo svobod* ni in lahko zakličemo:
Živel komunizem celega sveta, rdeči prapor naj zaplapola!
Več delavcev
Opatjeselo
Obdržimo si zadrugo in Sčistimo ž nje blato!
Reakcionarji nadaljujejo svojo pot naprej in nemoteno. In kje? V naši lastni družini.
Da bi si ne čitatelji. mislili kje in kakšna reakcija je v lastni družini, začnem takoj.
Godi se to pri stavbinski Zadrugi (C. E. R. G.) v sekciji v Opatjem* selu. Kakor je znano vsem sodru* gomsčlanom goriomenjene Zadruge so imeli člani kot taki svojčas tudi neko prednost v Zadrugi. Če druze* ga ne so garali, garali pravim, in pa* zili na to, da se niso godile tu za* pcslenim delavcem krivice. Danes na ni tako; ravno nasprotno jc. Odkar so spremenili trkaj vodstvo, nimajo člani najmanjše pravice v Zadrugi. Urno se odpuščajo člani in se jih nadomestil je z drugimi. Seveda, s fašisti. Ta slučaj se je odigral tudi sedaj pri nas. In na kakšen na* čin? Jako izvrstno je znala gospoda premisliti. Pred dvemi. meseci ‘-c je vrni! v Opatjeselo neki pritlika* vec, predvojni socialist in sedanji fa šist. Ta je dal svoje stanovanje v naiem gori omeni eni Zadrugi. Sedaj pa je porabil med kraškim delav* I stvoru, dobro poznani gospod Križ* j mahčic to priliko in hitro ostavil ne* j kega člana' Zadruge in enega nečla* na ter ju nadomestil z goriomenje* nim fašistom, z izgovorom da mora dati delo onemu ki da stanovanje v naje. pri vsem tem, da dobiva oni za stanovanje svoje plačilo, kakor tudi ga mora dobiti.
Da ne pomagajo osebni protesti m protesti sodru.gov nič, m potre* ba še posebej omeniti, ker je to žc vsem dobro znano in kar so sodzudi že ra marsikaterem kraju, poskusih. Gospod Križmančič, ta zver v Člo? veški podobi, postopa proti delavstvu kakor so postopali v starih čn* sih proti vklenjenim sužnjem. G. Križmančiču na znanje, da nikar ne misli, da, je kraški proletariat tohko nazai kakor si on predstavlja. Go* epodu iz Pliskovice, podrepniku g. asistenta Križmančiča in drugih tudi na znariie, da naj ne reži tako vedno nad delavci.
A saj m vredno, da toliko govori* mo. Saj že tako nimamo pravice, mi kamnolomci in težaki do vstopa v Zadrugo kot člani.
Gospod inž. Carbunaro se. j; izja* vil, da mi bi ne smeli vstopiti v Za* drugo kot člani, da on je vpisoval samo najboljše in najbolj izučene mojstre.
In jaz temu verujem, ker po ve* čini so taki mojstri največji pritli* kavči in podrepniki, in če bi vpi* sal navadnega delavca ta bi mu bil nevaren, ker bi se znal boriti za delavske interese in bi zahteval pravice za vse. Kaj misliš g. Caribu* naro, da mi težaki in navadni delav-
ci nismo ljudje? Mar misliš, da mi nismo sposobni, da prejmemo vaje* ti v svoj roke? G. inž. Carbunaru na znanje, da naj večkrat pregleda v sanitetne predale, ker ne sme zmankati na delu prve medicinske snovi kakor sedaj, ko je sanitetni zaboj že nad 14 dni prazen.
Če bi ta gospoda tako špekulirala v začetku kakor špekulira danes, prav gotovo bi bili že vsi člani Za* druge milijonarji. Ker poprej ko je bilo skladišče tukaj samo za Opat* ieselo je bilo tu zaposlenih po štirih do pet delavcev v skladišču, ki so i* meli vedno dovolj dela.
Niso pohajali, kakor pravite vi gospoda, češ kai jc delalo toliko de* lavcev v skladišču. Danes pa, ko je centrala cele kraške c; ne tunaj, pa je zaposlen komaj eden. Spekulacije so prav lepe. Zrcalo je pred očmi. Premislite: bila sta zaposlena še dva delavca. Prišel je avto in še z enim vozom za seboj pripeljal material.
Kaj moreta dva delavca napraviti, ie vsakemu dobro znano. Razklada* li so 3 ure in pol dva avta.
Sedaj vidite spekulacijo gospo* dov. Če bi bilo prejšnje število de* lavcev bi bilo delo izgotovljeno v pol ure časa. Kje ste s svoiimt sne* kulaciiami? Ali je to dobiček? Ko* liko bi. zasluži! avto v treh urah, in ure od šoferja kdo plača? Tn sedaj ko pridem vozniki iz sosednih vasi po material, trame in drugi še bob težki material, kdo Pa bo nakladal?
Samo eden ni v stanu. A. pomota, se nisem snomni!, saj pride gospoda iz nisavne parna**at.
T<yrei, sodami, kličem vam;
Obdržimo Zadrugo in sčistimo ž trie blato!
Pmč z reakero!
Žive! razredni boi.
Prizadeti delavec
Penip® pri lagl
Sodrugi! Bratje!
Smo vsi. ene misli, enega duha.
Od našega dela živimo in bratsko skup držimo, da nas nihče ne prc« m a ga; da pa premagamo mi to ve* liko črno roko, ki nas zapeljuje in ki nas je že poslala v prokletp sve* tovno vojno, da še danes ni miru.
V voinem. času so nam pravili naši sveti očetje: Pojdite fantie na vojno! Sal gre za domovino! Četu* di pade kdo na bojišču, saj gre go* rak v nebesa. To so pa videli le pa* tri, ki so Mii doma. skriti pred so* vražnimi kroglami. In kaj pravijo tisti ki so pohahbeni, ki si ne mo* rejo kruha služiti in katere premeta* vajo sem in tja. Kaj pa pravijo da* ms tiri? možje in žene, ki imajo sivo glavo in so brez lirce. Pred vojno so imeli ti svoj gotov denar, ka* terega so si pošteno prislužili z de* lom in gladom in ga shranili za na svoja Mara leta. Pa so jih premoti*
'i naši dušni pastu-ij in niihovi na* pihnienci, da so dali za vojno poso* rilo do zadnie krohce. Kdo je tega kriv: Ali je delavec, ki se vsaki dan muči, ali ti sveti očetie, ki so vas ves čas na vislice vlekli0! Kaj pa Plavijo danes ti sveti očetje, ko vi* dim, da vas ne morejo več podjar* miti. »Oh ti nesrečna vojna ti!« pra* vi.jo. »'bo so vse vaši orehi napravili, da je bilo prelite toliko krvi.«
Seveda so oni pozabili kaj so go* vorili za časa voine, niti ne vidijo, da so oni tudi sedaj bolj črni kot smo mi.
Toliko za danos; drugič kaj več.
Vam delavci in. kmetie z naše vasi pa priporočam, da citate in razširjajte »Delo« bolj pridno kot do* sedal.
Pošiljamo srčne pozdrave vsem bratom in sestram širom Julijske Benečiie, vsem, članom zvem naše* na delavskega naroda kličemo: Pogumno naprej!
Bovec -
Povem tem potom gospodu deka* nu, da mu ni treba tako rohneti po cerkvi, ki jo je proletariat napravil, kateri ga bo enkrat tudi ven spodil.
Ko ie, dekan pobiral svoje organizacijske prispevke, to je, eno liro od spovednega listka, se je jezil, da jih še polovico ni bilo pri spovedi.
Torej vidite gospod, polovica ljud* stva ne verjame več v vaše kvante! Proletarec, ali boš hodil svoje skriv* nosti pravit takim ljudem? Videl nost.
Policija isce
Tržaška policija je že dva tedna zaposlena s tem, da odpravlja iz mesta vse one, M nimajo rednega zaposlenja in se po potrebi u-dajajo vsem mogočim spekulacijam — če tudi so italijanski državljani. Dc-sedaj je bilo izgnanih že nad sto oseb, miad njimi postopači po poklicu, prostitutke in vsi oni, ki živijo na njih račun. Gotovo ni izključeno, da je bilo izgnanih tudi mnogo poštenih delavcev, ki so imeli to nesrečo, da so ostali brez posla. Čiščenje, k’i gladi le po površju in ne sega. do dna, do korenine zla. Za mesec dni bo Trst zcipet poln ljudi, ki nimajo rednega posla. Kdo pa ima danes re den posel z rednim zaslužkom? Tako je, ko čisti policija
Opozarjajo
vse sodruge in sploh vse citatni]'’,, da začnemo s ?mhodnjo številko objavljati v podlistku »Štiri govore« s. D. Anina:
Govor slovenski inteligenci; Govor slovenskim učiteljem,; Govor slovenskemu u-radniitvu; Gotvor proletarskemu dijmtvu.
Pozivamo sodruge, da opozorijo na te govore zlasti vse one, 'katerim so zlasti namenjeni.
Obenem Opozarjamo vse sodruge, in Citat,elje na članek »Tolminski punt« pod »Delavsko šolo« v današnji številki.
vr
S. KARLO PAHOR, mestni učitelj na Katinari pri Trstu, znan občinstvu kot violinist s koncertov Zveze slov. učit. društev v Julijski Krajini, ie minoli teden položil v Bologni absolventni konservatorij* ski izpit iz gosli, s postranskima predmetoma harmonijo in muziko* logijo. Izšel je iz šole prof. Vrama, voditelja konservatorija v Trstu.
Glasbeniku, ki deluje tudi kot strokovni kritik v raznih listih, če* stitamo na diplomi, ki jo je dosegel s svojo vztrajnostjo, s študijem, za katerega ie našel čas poleg doseda* niega ppklica in ne da bi mogel do* biti potrebnih dopustov. Upamo, da se Ko kmalu lahko ves posvetil delu izključno kot umetnik, prost vezi trdega hlapčevanja. Na to pot mu želimo najlepših uspehov!
si fronto, pretrpel njih gorje. Videl tam delo teh črnosuknježev, niso vprašali ne po veri ne po blagoslov* Ijeni zemlji, samo da so imeli čin oficirja. Vidijo te ti gospodje, da stradaš in si brezposeln pa ven* dar te pridejo obirat do kosti. En* krat za sirk, drugič za maslo, tretjič za listke. Kristus je dobrote delil, vi jih hočete imeti! On je farizeje spo* idil in hinavske bogataše; vi jih še povišujete. Proletariat vam je pre* smrdeč in gnil! Samo kadar rabite denar vidite proletarca in kmeta, da potem izstisnjeni denar v družbi kapitalistov zapravite! Proletariat na* tebi leži, da to nesnago z močno roko odpraviš in jo iz hiše vržčš kot čebelice trote.
Delavec in kmet! V enotne vrstp proti škodljivcem! Proč z ljudmi, ki hočejo ukloniti z vero vaš hrbet kapitalističnemu biču!
Živel revolucionarni proletariat!
Delavec
Razstava
V nedeljo, dne 1. julija o priliki
zaključka šolskega leta 1922—23 o* brtne nadaljevalne šole v Solkanu, se vrši otvoritev šoske razstave združene z razstavo raznih — po* sebno mizarskih — izdelkov solkan* skib. mojstrov.
Ker je Solkan znan kot eden naj* ohrtneiših krajev naše pokrajine in so tudi solkanski rokodelci znani kot izvrstni mojstri, bo gotovo vsa* kogar zanimala ta razstava in to tembolj, ker se bodo tudi vsi raz* stavljeni predmeti prodajali. Na ta način ima vsakdo priliko si marsikaj nakupiti. Trgovci pa, posebno oni z pohištvom lahko za časa raz* stave naročajo in sklepajo kupčije z našimi domačimi mojstri, kojih izdelki daleč prekašajo tuje.
Razstava bo odprta od 1.—9. ju* lija t. 1. in sicer vsak dan od 8 do 20 ure. Vstop je vsakomur prost.
Tudi enkrat za vedno
Ena najslabših lastnosti, na katero srtio naleteli pri marsikateremu našemu dopisniku, je pomanjkanje nezaupanja do uredništva. Nemalo naših dopisnikov imajo navado, da napišejo dopis in čakajo potem s prckrilanvmi rokami — samo 7io številko, kjer bo objavljen njih dopis, četudi se vršijo okrog njih dogodki, ki so vredni res več pozehnosti, kakor zadeva, o kateri so pisali v svojem dopisu. Ne samo, da se vidi r tem pomanjkanje, zaupanja in vsled tega delovne diacj pline, ki mark. trdno spajati uredništvo proletarskega lista z vsemi njegovimi so-trvdniki: ampak taka. navada ■marsihaic-rega naših dopisnikov jc podobna oni o-troški lastnosti ki jo imenujemo: »kujanje«.
Tem patom, kličemo vsem takim dopisnikom in sotrudnikom: Imejte zaupanje v uredništvo. Ono, in srnin ono vc, ait, kako in kdaj sc lahko objavijo Otti dopisi. To enkrat za vedno!
»Socialna matica"
Lanske poverjenike »Socialne matice« opozarjamo, da dobe za lanske naročnike knjigo »Med* vladje«, če pošljejo poštnino, ki znaša
za 9 knjig 7 lir « 18 « 14 «
« 20 « 16 «
na naslov: »Založba Socialne ma* tiee«, v Trstu, ul. S. Francesco d’As*
sissi 20.
Poverjeniki iz Trsta (Fiot, peki), Barkovelj, Dekani, Kontovela Kom* na, Senožeč, Lokve in Saleža lahko prevzamejo knjige neposred* no v Trstu (S. Francesco d'A'ssissi 20.) Če koga pooblastijo za prevzetje knjig, prosimo, da store to pismeno (z listkom, ki je podpisan od. poverjenika).
Vsem naročnikom!
Naznanjamo vsem tistim na* ročnikom, katerim je potekla na* rečnina in ki so prejeti opomin za poravnavo naročnine da jim pošljemo še to številko.
Ako ne sprejmemo tozadevnegn zneska v roku do naslednje številke, bomo ukinili pošiljanje.
Naj torej vsak stori svojo dolž*
jeno. Krtini moj dvorm, edina maja skrb to nadloga je bila ženska* Da me je kdo vprašal, 'če .zahajam k masi In k spovedi, če molim zvečer in zjutraj, bi se mu bij smejal. Moj ponos 'je bil, da sem šolsko mašo zamujal in da na cesti nisem pozdravil 'kateheta. Moje srce ju bilo težke, moja glava, polna akrbl, nwj« suknja presojna, ali irekcl sem »Kaj ro,i vsakdanjost, dosegel sem spoznanje!« Tresel sem se od mraza in žalosti, oči ®o me skelele od pritajenih solza, ali zapisal sem besedo; »Kralji v cunjah!«
Tako je bil« cb tistem časiu, ko je moja ma ti obolela,
Ker sem bj,i razumen dvajsetleten fant, sem takoj vedri, da bolezen ne bo kmalu pri kraju in da, se bo treba pripraviti. Zate sem zbral svoje pesmi 'in sem jih predal. Raftunil sem, no vem zakaj, da vstane mati čez poldmuig mesec; nc prej, no kasneje; da ostane, nisem dvomil.
Minil jc tedon, minilo ju, j0 tr0lje
Ko jo minil tretji teden, v »aboto zvečer jo bilo, jo mati počaiSi ukrenila glavo ln mi je pogledala v obraz z veselimi očmi.
»Ali si molil nocoj?«
Tudi jaz sem D pogledal tako veselo, kakor pogleda dorasel človek neizkušenega, ljubeznivega otroka, tor sem jo po-hožal po licih, ki so bila vroča in polna.
»Molli »cm, mati!«
Tako laže dorasel ^tovek neizkušenemu otroku.
Zatisnila jo oči; odel sem jo do vratu in som po prstih stopil iz izbe.
Zn; ij ,je bila topla, tiha jesenska noč; avoade so sijale; toliko jih 'je bilo, da sem od žarke svetlobo komaj razločil sinje nebo sam«. Kakor sem -gledal, se je bočilo to sveto nebo zmerom niže ter ae je v nedogled,mast razmikalo na obzorju; in zdel-o se mi je, da so vzpenjam v bleščeča nižave sami, d«, so maje no-ge ne dotikajo več trde zemlje.
Bolesten vzdih so jc oglasil iz izbe. Stopil sem v vežo in sem tiho c'dprl duri. Meti me je pozdravite z očrnil, ki so bile čiste, jasne, ali tako trudne in vdane, da rac jc izprolete!o do srca. Nn mizi je rola »veča; dremotna -luč je sijala na materin beli obraz.
»Kod si hodil, da te ni bilo tako dolgo? .,. Ali jo žo blizu jutra?«
»Zgoden večer je še, mati!«
»Zunaj je dež... trkate je na okno...«
»Le.p večer je zunaj, -vso zvezde svetijo!«
Mati se je zamislila.
»Zdaj som kakor na drugem svetu. Meni sivo jutro, vam zlat večer; meni jesenski dež, vam zvezde nebeške. Daleč ste od mene, komaj še vas -vidim...«
Nasmehnila se je.
»Ali veš, kam gre moja. pat, da ste že tako daleč od mene in da vas komaj ',e vidim?«	*
Strmel sem vanjo in v dbraz mi j-e puhnite kakor led.
»Kam, fna.ti?«
Govorila je počasi in tako tiho, da sem jo komaj slišal in razumel, ko sem se klanjal globoko k nji, lice do lica.
»Ali še veš, kako sva takrat hodila v Ljubljano in kako sva se pcetevila? Gazila sva sivo blato; dež jc lil, da s-va se stiskala pod dežnik, 'premočena pa sva bila obariva. Nič nisva govorila; beseda na ustih bi bila solza v očeh. Sredi peta svoi se poslovila; meni je bilo poldrugo uro nazaj d.o doma, tebi toliko do mesta. Stala sva na blatni cesti in sva so držala za roko. Meni je bite takrat v mislili, da bi so tako poslovila cd tebe, knkor se po-slaivljajo mestni ljudje, da 'bi te poljubila; pa me jo bilo sram. Samo adljo sva si rekle, šc v oči si nisva pogledala. Ti si vzel dežnik, jaz pa sem se 'vsa cigrnila v tisto sivo vuto, ki je bila težka od dežja. Ko sva bila že daleč, sva sc ukrenila nba-dva hkrati. Stala sva dolgo, nič si nisva zaklicala, nisva »o geniln ... Ali veš, kam je držala najina pot, kn sva šla dalje, o-hndva zaaoizena, upogni’«®«;, trudna? Tja jc držala najina, pot, odkoder ni več poti nazaj... in c-badv-a sva vedela, kam drži ; najina pot... Kar sem takrat ■občutita,
■etočutim vse nocoj; občutim, da je končana ta težka pot, hvala usmaljenemiu!«
Pokleknil som pred njen® postelj,o, učene roka sam držal v svojih. Mati je mirno spala,, njene ustnice so bile narahlo ciiprte, njena lica so 'bila čisto :in bala-, •vsa, deviška-. Spala jo; zd-a-j pa se mi zidi, da je slišala, vse mer,e 'besede to misli, •mojo zadnjo večerno molifev.
Deset let, je bilo, da nisem molil; tisto noč sem klečal in sam sklenil, -reka in som klical Boga, Trepetaje sem ga klical, 'TOega-nragidčnega, klical sem ga d® jutra,. Ob belem jutru sem naslonil glavo na blazin® in zaspal ves uteiažen in veren. *
Tri tedne po tistem večeru je mati u-mrla. K® som j® pdlfubi.l na mrtve ustnice, ki so bite še mehke in gorke, ni bite nič žalosti v moj e m srcu. Bila je strašna misel, ki oni je ležala v prsih trdo in težko kakor črn ka-men: Bog me jo ogoljufal va molitev in vero, Bog je .prelomil besedo! —
Pomoiči sem bdel sam -ob njeni postelji, Roko je imela sklenjene n-a prsih, tik cb njenem 'vzgla-vju je gorela svetča. Vzel sem papir, da bi j.o -risal, kakor se mi jo nctea tresala. ICo sem gledal dolgo m mirno na njene ustnice, so so odpirala iv.ratfl miojo dušo in izlite sc Jo nanj® s-vetlrta iz nebes. Materine ustnice so se smehkja-le; v itistem smehljaju ja bila moja večerna molitev in .pteiMla zanjo; Bog j® je slišal ter jo uslišal po svoji modrosti
Njena podoba
N® vem, ali sem žo napisal, ali sem le
.pravil, kak,o se je zgodil® z njeno padeta). Kolikor bolj -jc spomiin grenak to bolesten, tolik® pogosteje zaboli v srcu.
Mati so nikoli ni dola slikati- Ko je ležala na mrtvaškem ,odru, sem se spomnil, da jo bodo zakopali, nasuli na rakev težko in visoko gomilo to da nikoli več ne bomo videli njenega obraza'.
Sam sem bedel cb nji. Tak® globoka je bila tišina v izbi, da, sem koma,j slišal svoje žalostne misli. Čarih je zapra-sketala sveča, platnen je švignil višje ter je obžaril njen ribraz in njehe roke, ki so se belo in trite oklepalo razpela.
Belska! sem papir in svinčnik, da bi risal njen dbraz, kakor je bil tih in miren v sonati. Začel sam težko -in trudoma, ker se mi je rdka tresla to so me oči skelelo c4 zatclilega vzuuh.a. Pod temni-m zelenjem -sc jc svetil obraz, kakca- iz belega kamna Izklesan. Ob p-oislednjom vzdihu sc jo bila nasmehnila in tisti smehljaj je •ostal na ustnicah.
Bral sem nekoč, kak® (je -umiral svet mož. Vsa iaba j« bila polna sorod mitov, prijateljev in (točudaviateev, j-ok -in stok se je raztegnil ‘prav na cesto. Ali -v tistem trenutku, to je sveti mož izdihnil, »o prestrašeni pobegnili sorodniki, i>rija'«il]i to
občudovalci ter se niso v,mili. Obraz so mu je bil nenadoma spačil, ves drug je bil, prej-šnjemiu čisto nič poddben, kakor da je bila pustna krinka padla od njega. V poslednjem hipu se je grešna duša razgalila, kajti smrt ne pozna laži to hi-navščine.
Tisto zgodba je resnična. Kadar se tiho zap-r-o -duri za življenjem, izreče rest avnjo pravična to lucizpnosino sodbo; in ta sodba jc i, -razločnimi črkami napisana na čoln, na Udh in ustnih. Če bi hotel risati dušo in skrito m-iscl človeka, bi ga risal spečega, -rajši mrtvega. Poznal sem jih, 'k,-so prestrašeni planili iz spantja, «ko so začutili na čelu pogini izprašujočih, bdečih oči. Talca bi -se prestrašil grešnik, kj bi nenadoma in nepripravljen ugledal sodnika pred seboj.
V smehljaju materinem je telo kakor sladek počitek po dolga, dolg! poti, kakor bogato plačilo za. vea strašni, do zadnjega topa ne-pripoznnni in nepoptečani trud, kakor tisočkratno povračilo za neto zmerno topljenje. Vsa blagost in čistost, nooskronjena od grenkih dni, od prečulih noči, od skrbi to bridkosti, m je raenri-
, ,. na. mrtvih ustnicah.
Videl s*m malo v dremotni svetlobi sveče. Papir jc bil slab, 'čisto gladek, svinčnik pa j« Ml pretrd. Vendar sc inf zdi še ztluj, da podoba ni bila čisto po-
Delavska šola
Tolminski punt
(Iz predavanja Joška Cveka)
Krvav bič žvižga in zvene verige,
po vseh vaseh pošilja grof trabante,
M gonijo na grad može in fante
in žgejo stara pisma nam in knjige.
(Dr. Alojzij Gradnik)
Dne 20. ap;ila G 1. je poteklo 209 iet, odkar se je odigrala na Travni* kn (glavnem trgu) v Gorici ena naj* večjih tragedij našega naroda. O* mememfSa cfne je — na cesarjev u» kaz in po želji vsemogočnih grofov — padlo pod krvnikovim mečem 11 žrtev s Toliriinskega, borečih se za »staro pravdo«, za svobodo, jed* nakost in bratstvo, kar so našemu ljudstvu odrekali dosledno grofovski trinogi.
Čedadski zgodovinar Marko An* tonio Nicoletti piše, da se je vsled neznosnih razmer tolminsko ljud* stvo že v srednjem veku rado pun* talo. Posebno hudo je postalo, ko | so Tolminsko s silo zavzeli goriški grofje, ki so uvedli nad kmečkim ljudstvom pravo strahovlado. Zgo* devinska kronaka bil ježi prvi večji punt na Tolminskem leta 1542-, ki na ie bil vderšen zTroFovskimi voi* ščaki, r>e da bi bili prišli puntarji grofovski gospodi do živega. Kriv* ce ie zadela huda kazen, izvršena deloma, na dvorišču, deloma v tem* nicah »Kozlovega roba« (tolminske* ga gradu, ki se v urbarjih prvič orne* n ja leta 1063.)
Leta 1627. je tolminski glavar grof Doraberg naložil kmetom nove davke in sicer na vse na novo iztrebliene senožeti in. novoizorane niive. Kmetic so videli v novih dav* kih veliko krivico. zato so se pla* čevanju uprli. Vodje takratnih puntarjev so bili: Jurij Kobal, Lenart Goba. Tomaž Kragulj in Jernej Mavrič. Pravda jo tekla v Gradcu in na Dunaju, kjer so končno odlo* čili, da ima Dornberg prav in so upornike kaznovali.
Leta 1702. j e grof Jakob A nton Coronini naložil kmetom davke o* ziroma užitnino na vino in meso, zaradi česar ic nastal proti grofu o* čiten upor. Kmet>e so odrekli nla* čevanie teh davščin iz razlogov, ker že itak plačujejo neznosne davke, odrajtiuejo desetino, robotaio itd., da se že cd samih »dajatev« kar šibijo. Temu nasproti na ie nastopil grofov glavni davkar Bandel ls svn* timi bbiči z vso brezobzirnostjo in je nobm1 užitnino s silo, ako ni šlo z lena. Pande! ie bil ooznan kot brezsrčnež in velik sebičnež. Kot naddavfkar ie v par letih nostal iz reveža bogataš na denarju in nenre* mičninah. Zato so imeli kmetje tega človeka posebno na piki. Ost puntarjev ni bila, naperjena le proti r»rnfu. marveč tudi proti BandG. Vodja putitariev le bil takrat: Ši* men Golja s Kneže.
Ker Coronini s svoiimi pretirani* mi in krivičnimi zahtevami ni odne* hal. ie šel Goba z deputaciio upor* nih kmetov na Dunaj misleč, da pri* prmorcio potom, cesaria pravici do vdi?-o, Prisedši na Dunai. so se zglasili v dvorni kancelariii, kjer so deputaciii obljuHli, da jo naznanim cešnriu v avdijenco. Ali na* mc^fo obljubbenega so cesarjevi biriči pograhih puntarje in iih vtak* ni’i v zapor. Istočasno s puntarsko deputaciio ?e prispelo na Dunaj Grdi poročilo grofa Coroniniia, ki ie bilo merodajno za aretacijo de* pntaciie.
Cesa -cko sodišče ni dolgo zašli* sevalo in, sc niti ni pomišljalo; mar* več ie puntanje obsodbo v strnrti za por in izp”bo premoženja, ki naj pripade deloma, grofu v od.škodni po. deloma, flržavi. Tud? ta slučai prie-v kako ie H! cesarski Dunai vsil-dar r-mmvlien nlačevati urp, st ob o našega naroda s — kri* vicami.
Po čudnem naključju se ie Simo* nu Gobi posrečilo Pobegniti iz du* naivk j h zaporov. Ali domov se ni rmel vrniti, kajti bil bi ob glavo, ako bi ga zalotili grofovi biriči, žalosten se ie potikal po svetu in iz timne tožil sinu Stefanu svoje srčne boli. — Sin Stefan Goba ie bil za časa velikega nunta 1713. župnik na Kneži, kier ie delal Tolminskemu grofu neprilike. Duhovniki so ime*
li takrat gotove predpravice in jim niti vsemogočni grofje niso mogli lahko do živega.
Stroga kazen, izrečena nad pun* tarji na cesarskem Dunaju, Tolmin* cev'niti najmanje ni preplašila. ,Na* videzni »mir« je bila le tišina pred nevihto. Med grofom Coroninijem, naddavkarjem Bandlom in njegovi* mi biriči na eni ter tolminskimi kine ti na drugi strani je bil nepremost* Ijiv prepad in smrtno sovraštvo. Treba je bilo le iskrice, da bruhne ogenj sovražnosti do nepreglednih posledic. In ta prilika je bila izzva* na sredi marca 1713.
Kakor običajno, so se bili 13. mar ca 1713. napotili Tolminci v Gorico, da si deloma v zameno za maslo, meso, jajca itd., deloma pa, za go* tov denar nabaviio raznih, po* trebščin. Ko so imeli svoia živinče* ta že otovorjena in za odhpd pro* ti domu pripravljena. ’e naddavkar Bandel c svoiimi biriči obkolil tovor, zaplenil blago in živino, sprem* lievalce na aretiral in zaprl v go* riški grad. S tem nasilnim činom ie hotel Bandel oplašiti tolminske kmete, da bi se ne upab' upirati pla* čevaniu naloženih davkov. Ali no* segel ie ravno nasprotno. Vest o Bnndlovem nasibu se ie takoj izve* dela no vsem Tolminskem in pov* zročila silno razburjen m. Na mah se ie sovraštvo podvojilo.
Vodic nuntanev: Ivan Gradnik, Grevor Kobal, Lovrenc Kragulj jn Martin Munih so nemudoma sklica* h uporne kmete k Sv. Luciji, od ko* der so oboroženi v velikem, številu odkorakali proti Gorici, in sicer;
7. glavnim namenom, da osv^bodc zaprte tovariše in kaznujem Bard* la za nieaovo nasilno početie. Že so nri Solkanskem mostu, ko jim pride nasproti grof Jakob Anton Coronini z baronom Orzanom. vra* čaioč. se iz Gorice "v Tolmin. Grof, videč nrr d seboj toliko število oboroženih kmetov, osupnem vpraša, kai da hočeio in česa iščejo v Go* rici. Puntarji se pa s Coroniniiem niso marali meniti, kar ie ta tu« 1 takoi opazil, obrnil konja in on* jezdil noročat deželnemu glavarju rtrofu Adamu Strassoldu v Gorico^ kai sc godi na Solkanski cesti in kai se bliža Gorici. Deželni glavar se ie _ obdam z vojaki — nemudoma nanotil v Solkan, kier je trčil s^j* paj z uporniki in jih vpra«al, kaj nameravajo in česa želijo? I untar* ji so glavarju odločno oogovoti i. cZahtevamo da nemudoma izpusti* te na gradu zaprte tovariše. Ko se to zgodi, se bomo dalje pogajali«. Strassoldo je puntarjem svetoval, nai se mirno razidejo ter jim za ta slučaj obljubil olaisave.
Ko se je prepričal, da besedice* nje nič ne pomaga in da kmetje tr* dovratno vstrajajo na prvotni zah te vi, je zaukazal mušketirjem z oroz* iem navaliti na uporne kmete, nn čemur je bil edn puntarjev ustre* Ijen, dva pabnicna v Sočo, kier sta utonila, več ranjenih. 25_ aretiranih in odpeljanih na Goriški grad. Ostali so bili razkropljeni proti Sv. Gori in Plavem.
Kakor strela z iasnega je delovala med kmetskim liudstvorrt na Tolminskem ta vest. Dvignili so se tur,i orrahliivci. ter očitno prestopili iz »rezerve« v puntarski tabor. Vodje puntarjev skličejo potom zvonenja in prižiganja kresov puntarske kme* te k Sv. Luciji, kier jim Ivan Graj* nik predoči resnost trenotka ter jih pozove k vstrajnosti in neomajni zvestobi: vsi za enega, eden za — vsel Ko je bilo zbranih okoli 5000 oboroženih puntarjev, ukaže Ivan Gradnih razvrščeni »armadi« po* hod. na Gorico, kjer se bo zahtevajo zadoščenie za krute krivice, nasil* nosti in očitni rop. Med poti o so se Tolmincem pridružili tudi Kanalci in tako se je bližala »puntarska voj* sika« Solkanu. Solkanski klanec je še pred prihodom puntarjev bil za* seden po domobrancih in muške* tirjih, s katerimi ie hotel glav. Stras* soldo zabraniti Tolmincem pohod na Gorico. Voditelji punta pa so bili o glavarjevih ukrenih natančno obveščeni, zato so si skušali na »diplomatičen« način pridobiti za*se domobrance, kar iim ie tudi čudovito hitro uspelo. Znali so -domo* brance o upravičenosti svojih zah* tev tako prepričati, da so ti ne le ostali pasivni, marveč nekateri celo prestopili k upornikom. Po tem u*
III. Mednarodni otroški teden 24—30 junija
O vzgoji proletarskih otrok
in o potrebi komunističnih deških skupin
Vprašanje vegoje proletarskih otrok je eno izmed glavnejših in glodajoč na okoliščine, in razmere, v katerih se nahaja vse proletarsko gibanje, eno izmed najtežavnejših vprašanji, ki se jih mera razrešiti. Komunistična stranka -je edina. stranka, ki se je resno oprijela tega vzg rojevanja kljub vsem oviram in težkava m. katerim gre ona naproti, -najsibode to v Italiji, Jugoslaviji ali Nemčiji.
Vkgoja -pro-tetareke dece >je danes v Italiji odvisna skoro le od posameznih zavednih sedrugev in sod ruš ie. Nemogoče nam je izvrševali to toli potrebno delo po našem načrtu, kier primanjkuje nam najpotrebnejših sredstev in gotove svobode za razširjanje in gojitev prave vzgojo med proletarskimi otroci.
Ker pa je odvisna od te vzgoje naša bodočnost, naše življenje, naša gibanje, ,,,..arTV, g.» oprijeti tega dela posamezno, ako sploh drugače ni mogoče, da olajšamo nadaljno vzlgojo, ki jo bodo dobivali •proletarski otroci v komunističnih skupinah ,in drugih proletarskih ustanovah, k>atere si bo proletariat gotovo zgradil, ko si bo olajšal, ali popolnoma vrgel raz sebe, breme reakcije, ki ga tišči k tlom in bo svobodnejšo dihal.
Da tedaj pa, da ne zamudimo časa v nepotrebnem čakanju (tistega dne, ko bomo imeli na razpolago večjih sredstev, s katerimi se bo lahko skupno vzgojevalo j .proletarsko deco, se moramo oprijeti z vesoljem in trdno voljo toga vzgejevanja posamezno ali v malih Skupinah. Potrebno bi bilo, da so — ako je le mogoče ž>3 Sedaj — ustanoviti te Komunistične o-troške skupine, v kalterih je lažje pcaiče-vanjo in v istem času ima ta vzgoja »v skupinah 'širši pomen. Kdor čuti proletarsko in ima.pri srcu to proletarsko vzlgojo deoei, njeno in našo bodočnost, mora sam ramešiti to vprašanje s t(jm, da se oprime tega dela z vsemi sredstvi ki so mu na razpolago. In tu ni izgovorov, ker vsak zaveden delavec ima Sposobnosti za to važno delo, četudi so včasih premala in prešibka ta sredstva da bi ž njimi lahko dosegli popolnoma to, kar je naša želja, naš namen. Tembolj se 1 moramo oprijeti tega poučevanja naših
• otrok keT v njih imamo jedro in podlago ; našega bodečega gibanja in obstoja nove I drutžfoe.
:	Proletarska	žena in deklo nam lahko
: mnogo pripomoreta in olajšata to vztgo-! jeva nje, ker imata lažji in vplivnejši do-
* step do dece, vsled vodnega občevanja in ■ že od naravo tesnejšega življenja ž njo.
Z veseljem in ponosom bi si morale proletarske žene prievejevati to nalogo vzgo-jevanja otrok v resnici in ljluibezni, da postanejo oni nekdaj iprvcboritelj-i vseh zatiranih in izkoriščanih.. Za uspešnost tte vzgoje nam govori življenje proletarskega otroka samo, ki nam mudi kot tako veliko zgledov za proletarsko vzlgojeva-nje. Zadostuje, da se razjasni in dokaže razliko, ki je med proletarskim in gosposkim otrokom. Otrok bi takoj spoznal krivico, ki jo mora trpeiti v tej družbi, katera ga tlači celo življenje, dokler se upehan od suženjstva in trpljenja, ne zgrudi na tla.
Vsejati se mora v ta mlada srca, ne •sovraštvo do ljudi, mtržnje do dela, temveč ljubezen in voljo do dela, do vseh izkoriščanih, ljubezen do — svobode. Le potom take prave proletarske vzgoje bomo postavili steber naši stvari in si s tem zagotovili bodočnost in prostost v novi, komunistični družbi.
*
Kmalu po ustanovitvi Komunističnih strank, katere so takoj vsiclbovale najza vednejši del proletariata, ki se je hotel otresti tiste neodločnosti s’ katero so bili
okuženi nekateri njegovi laživoditelji, se je začelo deško gibanje, ki je kazalo mnogo uspeha. Pojavilo se je najprej v Nemčiji, kjer ima še danes proletarska deca, kljub reakciji in kritičnemu položaju, svoje Komunistične »deške skupine« razdeljeno na razne odseke, v katerih dobe otroci razvedrila in pravega pouka, ter se celo udeležuje proletarskih manifestacij in raznih drugih delavskih prireditev. Dogodilo se je celo, da so otroci dali o-praviti celo policiji s svojim resnim orga nizi ranim nastopem jasna izražajoč svojo solida rnost z odraslimi sodrugi. Komu- i n-i-stične deško skupine so ustanovljene j na podlagi proletarske -vzgojo otrok, za katere so pokazale' posebno zanimanje in od katerih imamo fe precejšen uspeh. Odbori teh skupin so sestavljeni iz sposobnejših mladih sedrugov ali sodruž-ic, ki so pa v vedni stiki z odraslimi, kateri imajo nalogo posredovati in uvajati jih v organizacijo.
Za deško organizacijo v Nemčiji izdaja Internacionala komunistične mladine v lastni založbi dva časopisa: »Proletarskega otroka«, ki je cfoenclm časopis za komunistično šolsko politiko in vzgojo ifer »Mladega sodruiga«. Naklada teh dveh časopisov je zelo velika.
Tudi v Italiji se je mlada Komunistična 'stranka oprijela z vso resnostjo tega vprašanja in začela dbirati v raznih organizacijah proletarske otroke ter ustanavljati komunistične skupine otrok, katere so takoj v začetku pokazale uspešno delovanje tako da je ,po tem kratkem gibanju začel izhajati deški list: »II Fan-ciul.lo Preleta-rio« (»Proletarski otrok«), ki je bil sprejet z velikim veselji&m naših mladih sodruigov in -s-odružtie, kateri so z navdušenjem poskrbeli za razširjanje pr-vetga 'komunističnega otroškega časopisa.
Žal da je prekmalu moral prenehati
ie
nadomestila trpljenje svojega otroka, j žrtvovala vse, da bi mu s tem olajšala! trdo živdjetmjie, ne pomisli, ko z radostjo j v srcu gleda na svoje dete, up njeno bo- j dočinisti, da 'bo ravno tisti njen up pozne-1 je predmet na.jgršaga izkoriščanja, da, b.o ravno njen otrok moral živeti življenje polno bede in trpljenja. Zdrznila bi se oh misli, da bo morda meso njenega meisa, telo njenega .telesa moralo kot cilj pred topove v vrtinec bratomornega klanja, da zadc-sti. a tem interesom posameznih' ljudi, kateri vidijo razrešitev vsakega nesperazumijicmja v nasilju in prelivanju krvi.
Zena mati, ki bi to 'pomislila, ne obotavljala bi se niti trenutek, oprijela bi se z navdušenjem svoje naloge, katera bi ji ! morala biti zvišana in spoznala bi kma-1 lu ustph svojega pri prostega učenj a, cenila bi svoja ipiriprosta sredstva prava -proletarske vzgoje s katero je nadomestila sovraštvo z ljubeznijo in naredila iz svojega ctroka mesto ponižnega hlapca človeka, ki hrepeni in se bori za svobodo in enakopravnost.
spehu so puntarji naskočili muške* tirie, jih pretepli in pognali v beg, nakar so v sklenjenih vrstah, ne da bi jih še kdo oviral, odkorakali v Gorico. Tepeni mušketirji so seve* da bežali naravnost v mesto in vsi plašni razbobnali, kai se bliža. V velikem strahu so meščani zaoirali svoje trgovine in zaklepali hišne duri, Nekateri bolj plašni in sla* bovestni so pa celo iz mesta po* begnili. Strah je bil pa nepotreben, ker je bilo puntarjem od strani vo* diteljev pod smrtno kaznijo z ustre* ljenjem prepovedano, storiti mešča* nom najmanjše zlo ali vzeti česa, kar bi se takoj ne plačalo.
(Konec prihodnjič)
vsled vedno na-raščaj-očb reakcije, ki gledala, da čimtprej uniči to vzgojevanije n napredovanje proletarske dece. Po-malo ja prenehalo tako uspešno začeto delo, ker brez gotovih sredstev in svoboda je nemogoča skupna proletarska vzgoja otrok. Gotovi pa smo da je ostal v mladih srcih glcibck vtis prešlih dni, po kalterih naši otroci hrepene. Zato moramo delati da se čimpre-je uresniči njihova in naša želja: Zbirati se znova v vzgo-jev-alinih komunističnih deških skupinah, za kateme jih moramo imi sestre, bratje in sta-r-iši vedno pripravljati, poslužujoč se vseh razpoložljivih sredstev,
Mara K.
Proletarski otrok
Ako hočemo postaviti temelj našemu bodočemu delcvanjlu, moramo proletarsko otroke vzgajati proletarsko. — Ironi-jia je, vzgajati proletarsko dete v duhu, ki ga pozneje tišči k tlom in mu kaže kapitalšizem kot betg-a. Proletarski otrok mora veduti, da je vse to, kar gleda in sliši v sedanjem družabnem redu laž. Proletarska vzgoja otrok se mora razširiti in nadaljevati kljiu/b vsem težkočam, ki jim gremo danes nasproti.
Zelo priiprosta in mala so naša sredstva danes, ko nimamo ne kulturnih ne drugih ustanov kier bi se lahko našo deco vzgajalo pirolotansko. Priprosta iso naša sredstva a začeti moramo s trdnim prepričanjem in gotovi srno, da bodo našle naše besede tla v srcih proletarskih otrok.
Vsaka proletarska žena bi si troeralia osvojiti to nalogo, |proletartske 'vzgojo svojih otrok tembolj, ker ženi olajša to nalogo njeno občievranje in vedni stiki s svojimi in sploh proletarskimi otroci, do katerih ima več vpliva in ilažja dostop kot mož.
Proti vzgoji, ki jo dolbiva.otrok v buržoaznih Ustanovah, mioramo pastaviti proletarsko vzgojo. Z lahkim in razumljivim tolmačenjem katerega je sposobna skoro vsaka ženas moramo pojasniti otrokom, da imajo buržoazijne ustanove nalogo predvsem in. poleg drugega napraviti iz •teh otrok sposobne delavce kolikor za-drisf/uije za pomnoževanijo bogastva nekoliko ljudi, da iz teh prdstih Ibitij napravi poniž.ne in verne hlapce kapitala. Mati, ki ako bi mogla, bi s svojim trpljenjem
Karl Marx la otroci
Marx je — kakor vb! oni, ki so Zdrave in krepke narevi — izvanredno Ijuuil otircke. Ni bil samo najmahkejši oče, ki je umel biti, po cele ure, otrok mtid svojimi otroci, amipak čutil je neko prirelačmo, •rekli bi magnetifcno sile-, ki ga jo vlekla do neznanih, zapuščenih, revnih otrok, katere je srečal na poti. Ko smo bodili po onih delih melsta (Londona), kjer ua-da revščina, se je stotorekrat ločil od nas, da -poboža laske in stisne v rečtoo kakega v cape oblečenega dečlta, ki je atal na hišnem pragu j>eny ali pol^ peny-jia (angl. denar). Napram beračem je postal meza-lujpem, ikajti beračenje je v Londonu prava industrija — industrija, ki se baiviis 'sami m bakrom-, ima pa zlati temelj. Od beračev torej, katerim se ni nikoli, ako je le mogel, nič -odrekel, se ni dal več ope hariti. Proti posameznim izmed teh, ki so se delali navidezno bolne ali ubožne in ga na ta način -MtoTiščevali, je bil jako ogorčen, kajti menil je, da je i-ztoo-Tiščerva-nje človeškega usmiljen j® aiesram nost in tatvina na šk-o-do revščine. Ko 'pa se je -približeval Iberač, mož ali žena, z jo ka.jočim otroko-m, tedaj ije bil Mame definitivno izgubljen, -čeprav je bila hudob -nost z velikimi črkami aapisana^na beračevem čeftu. Ni m-ogcl se vzdržati pied prosečim očesom otrokovim
Fizična šibkost in za|puščena bitja so neizrečeno .vzbujala njugovo raliločutn-ost in polnila njegavo srce z glcbcikim -usmiljenjem do njih. Dal bi bil umeriti s pretepanjem, in -se tejga pri tem naslaja-l, mo-ža-, ki bi 'pretepal žen-o, in pretepanj o žena je bilo takrat jako v navadi v Londonu. Nekega večera sva bila z Manco-m na omnibusu, ki najiu je peljal proti Hamlpste-ad R-c-adu. Pri neki postaj-i s-va opazila gnečo, iz katere se je slišalo močno žensko -vpitje: »M-urder. muird-er!« (U-bija-leic, ubijalec!) Ivot strela- je skočil z voza Marx in -ja-z -tudi 'za njim. Skušal isem ga dotoči, a bilo je kakor, da bi hotel z roko prijeti izstreljeno (kroglo. Trenu--te,k — in bila ava med -gručo; naval ljudstva je napolnil za -nama ivrzel, ki sva jo napravila ob prihodu. »Kaj se jo zgodilo?« Takoj sva razumela za kaj se gre. Pijana ženska se je siporekla s svojim možem, ta jo ‘jo hotel spraviti domov, -a cma se jo proti-vila in v-pila kakoir eibsede-
njagevi otroci odra sli ali -pom-rii, so stopili na njih mesto vnuki. Jenny (Marxov-a hči), ki se je omožila, začetkom 1870 1. z Longuetom. -preostalim izza Komune, je prinesl-a več -malih vražičkov na Mar-xcv d-om. LjiubJijenec je bil naj-večji, Jea-n ali J-ohanny, ki >teluži sedaj francosko dc-moiviino kot »enoletni ne.^prostovoljec«. Vse je -lahko delal iz dedka in umel je t-u-di svej- -posel. Nekega dne, ko sem se nahajal v Londonu na obisku, je padlo v glavo Jo.ahinnyju, katerega so poslali sta--riši iz Pariza — kar se .je dogajalo večkrat na leto — izpremen-iti »Mohra« (Marxa), v omnibus, na čigar kozel, to je na rame »Mohra«, ,se je usedel, čim sva bila imenovana Enigeis in -jaz konjem omnibusa. In ko smo bili na mestu se je začel divji lov, hotel sem reči potovanje po ma-lem vntu za Marxo-v-im domom v -Maitland Pa-rk Road. Mogoče smo bili tudi v Engelsovim vrtu na Regent Parku. Navadne hiše v Londonu so si tako enake, da zamenjaš eno za drugo, in ravno •tako ttudii -vrtovi. Par kvadraitn-ih metrov šote in trave, vse eku-paj pokrito s plastjo londonske omjave, it. j. letečih -kc-smink saj iz tvomiških dimnikov, tako, da ne razlc-čiši, -k-jo za-čenja-te trava in šota in kje končujeta: -taki -so vrtovi v Londonu.
Via, hš, hoti Mednarodni klici, nem-žko-francosko-an®lelški: Go-on! P-llus vite! H-u-rra! In »Molir« je moral tekati itakp, da mu jo tekel znoj -raiz čel-o, i-n ko sva včasih skušala z Engelsom v bolj počasnem teku ije takoj zažvižgal bič neusmiljenega k-očijaža, — ki je vlpil nad n-atmi: You naug!hty hor.se! Du unart-iges Pferd! En avant! (Ti nevljudni konj! Naprej!). In tako na-piroj, dGkler ni- Ma-rx omaga-l; t-ed-a-j smo se ipoga-jali p Joh-anny-jem in prišlo je do -premirja.
Viljem Liebknecht
Fašizem
grešena -tor da -je odseval z nje vsaj žarek tiste lepote, plemenitosti in otroško, verne Kautptlj,tvesti, ki som 'jo gledal pred seboj bolj z ljubeznijo svojega srca, nego s svojima -razbolelimi očmi. Iz težkih senc, iz opojnega vzduha in izpod čtrnega, sajastega dama sveč se je svetil bel, sme-Ijajoč obraz, kakar upanje in vera v bridkosti.
Ko sem odpotoval na Dunaf, sem vzel podobo seboj. Spravil sem jo med knjige in papirje ter je nisem videl dolga leta. Zgodilo pa se 'ja nekoč, da seno bil Ido smrti truden popotništva, skrbi In samo-uče-nja. Zakaj čl-ovek -post-ane časih -kakor pred ogledalom, premori z onim samim pogledom svoje življenje, vse od prvih let pa do tistega zadnjega dne, ki je Pkirdt tarna (daleč v prih-odno-oKti; preblede mu lica, are e mu zastane: »Rod si hodil, nesrečnež? čemu še -dalje skozi -pustinjo?«
Tisto j-uitro som iska-l med knjigami in papirji, da bi našel podobo svoje matere, da bi se poslovil od edinegia obraza, ki sem ga v tistem trenutku ljubil. Iskal sem dolgo. Papirji so bili -prožni in zoru mene li, na nekaterih se je komaj še poznata pisava. Pesmi so bile, nekatere še iz otroških let, in zgodb-e, v k-atorih še ni bilo grenkobo poznejših'.
Ko se -ml j% tresel v rokah opraženi, zarumeneli papir, me je spreletel mraz od
groze. Nekoč je bila tam materina podoba, zdaj je ni bilo več. Komaj da so se 'že poznale iz ginjene zabledole sence, komaj še da se je svetilo izza njih megleno in motno, kakor zastrta luč. Očital sem si v svojem srcu:
Daleč je njem grob, zapuščen od vsoli, samoten in žalosten, kakor so grobovi neznanih popotnikov! Daleč -je ona sama, po-zabljena -od nas, M smo se bili brez vodnika in brez cilja razbegli po svetu katar jata golobov, -kadar plane metdnje jastreb —• smrt. Kakor njen grob in katar -ona sama; tuja In daljna Je njena .podoba mojim očem, kor je biloi d-olg-a lota tuja in daljna mioji dušit
Stopil sem k oknu, da bi -pogledal, če j© m-oč ljubezni in spomina velika dovolj, da bi iz »ene in prahu priklicala zabiedeli obraz. Z očesom -nisem videl, komaj da sem z mislijo sluti! zabrisane poteze, luči in sence, ki so se brezoblične prelivale druga v drugo. ‘Poizkušal aem, da bi odgrnil tisti sivi zastor; roka -pa mi je bila okorna in plaha, obraz, ki sem ga prikii ca-l, mi je bil tuje, n-i bilo na njem tistega smehljaja, ki je raizodeva-1 zadnjo tolažbo in slavno odrešenje, ni bil-o -plemeni tostii, očiščeno in utrjene v bridkosti. In n-i bilo ljubezni, ki bi govorila z menoj -tiho ta -prijazno y. tej grenki nri.
Z dlanmi sem zakril oči; tedaj se -Je prikazala pred -menoj lata čista in jasna, katar sem jo videl pred zdavnim i -leti. Le njene ustnice se n-itali v življenju niso tako smehljala — zadnji, predsmrtni smehljaj je bil, ves blag in miren v poslednjem spoznanju.
»Kaj -bi storil, oitrok nespametni^ -kaj bd storil sebi dn meni?«
Kakor da bi so v daljavi -megle razmikalo* pred mladim solncem, pred n-ovim življenjem: pokoj mi je segel v srce, ma-lhduišnost -je izginila.. Nikoli več nisem poizkušal, da bi narisal na papir, kar je hita vtisnjeno v najigilobji in najsvetojši globočini mojegia srca. V vsaikem -človeku je skrita beseda, ki jo ne moro in ne sme izreči, in -ki bo napisana morda telo ob smrtni uri na njegovih ustnicah. V v-sa kem Človeku ž-ivi slika, k-i je ne sme in -no more naslikati, če bi bil sam Li-onard-o, ,in ki bo naslikana šele na mrtvem obra zu njegovem.
Ne vem, kam sem ga bil »pravil in ‘kje je zdaj tisti papir. V mo j mn srcu jo materina -podoba — lepota in blagost, katar jo nitali in nikjer nisem- videl, in ki -jo bodo živo ugledale šele moja umiraj-oče oči...
ti a. Do tu niA hudega,. Ni bilo v-zrcika, da po-seževa v »air, t-o sva -takoj uvidela. Enake misli je bila tu-di prepiraj-c-č-a dvojica, ki -je -takoj s-klenila. mir in se odstranila od najlu, okolu stoječa množica pa je vedno tbc-lj tiščala v naju in grozila »dannend'foreigners« (prekleti tujci). Posebno pa, se jo ženska vrgla na Marx-a in isc lotila njegove svelfcle, črne brad-e-. Skušal sem pomiriti vihar, a zaman. In če bi ne-bili o pravem ča-su posegli v boj žilavi »-constabterji« (reidarji), bi bila- drage plačala najine človetoc-ljutono vmešavanje. Zadoiv-oljn-a sva bila-, ta sva se rešila z zdravo kožo gneče in sedla zopet na omnibus, ki naju j-e peljal domov.
*
s
Bil-o je treba vu-doti M-axxa ž njegovimi otroci, da si popo-lnoma -prelistavimo igldbcko čustvovanje in -otroško dušo tega junaka znanstva. V prostih minuita-h ali ato Sprehajanju jih je vlekel za sabo sem ali -tja, imel je ž njimi naijneumnejšc ,in naj-veselejše igre, k-ratko rečeno, bil je otrok z otroci. V ll-a ropat e a d-I Tea th -smo se skulpaj -igr,ali (»konjenico«: j-a-z -sem posadil na rame eno hčerko, Marx idrugo in delali smo tekmo v skakanju in tekanju; da, včasih tudi dvdbo-j na konju. Deklici sta bili brezbrižni, kakor dečki in sta lahko p-ren-a-šali kak udarček no da bi jokali.
Za M-a-rxa- je bila otroška dnužtba potreba; v -tej se je odpočil in osvežil. Ko so
AMERIKA
Ameriška fašiistovska organizacija Ku-KLux-Klan, ki je ,prej služila- za duševno, socialno, politično in -gospodareko -zaiti-ranje Zamorcev, -se -dbrača danes proti vsemu, kar ni lOOodstotn-o amarikansko. Ima okrog 700—800 tisoč članov in je razširjena po vsej- Seivemi Aimeriki.
ČEŠKA
Financielno podpira fašiste celokupni bančni kapital, moralično stoji za njimi demokratska stranka. Ta, fašist o vlska mla dina je v »iS-oko-lu«, ki dobiva od vojnega ministra orožje za »telesne vaje«. Vodilne osebe »Sokola« so v o-dboru »nacionalnega gibanj-a« in stoje v tesni zvezi z vojnim mi-nistrsfjv-om. Splošno je fašisto-vsko gibanje še slabo) delavci se mu posmehujejo, -ali vendar stoje ipa^no na straži, da nastopijo proti njemu, kje-rkc-li se pokaže.
NEMČIJA
Tu je na stotine legalnih i-n ilegalnih -organizacij z različnimi imeni ali enim ciljem. Skupno število članov -vseh teli fa-š is tonskih organizacij znaša okrog 1 ■milijon.
Z® označenj-e teh band prinašamo izvleček iz direktiv za -njihove bojne čete (brigade):
»V brigado se smejo sprejeti le ljudje, ki ne nosijo v sebi nobenih o-vir, k-i brezpogojno poslušajo voditelja, ki so dovolj brutalni, da brezobzirno -pc-stopajo,, kamorkoli se jih odredi. Kot ipadk-omandan-ti pridejo v poštev le častniki, (ki imajo izkušnje iz vojne i-n iz pouličnega boja z ulpoirnimi množicami, ki imajo izkušnjo prakfee: ne ,se pogajali, ampak streljati in brezobzirno -ukazovati! V brigadi skvariti -napadalno četo iz športnikov, ki po potrebi podvzalnejo inajipredrznejše rine, brez ozira -na posledice in lastne izgube. Zato čim več -mladih ljludi, tki so (brez vsega in aa katerimi ne bo nihče žal-ovaL« Gnezdo faš-isto-v&kih band j-e Bavarska. Ali revolucionarni (proletariat je dokazal zlasti 1. in-aja, da je močnejši od teh
banditov.
JUGOSLAVIJA
7
T-u so vrli »Orjju-nčki« zaspali za enkrat, 'Deloma radi tega, ker njihov ideal bivši po-lieijbki minister Pribičevič ni mogel zlesti k vladnemu koritu in ker so -radika-li zagrozili, da 'bodo nastopili p-ro-ti »Orjiunčkom-«:, če bodo kaj rogovilili, -pač kot sc postopa napram -junčkom, deloma radi tega, ker so ji-h povsod debili -po grbi, kjerkoli so hoteli na-vdah-niti delovno ljudstvo z orjunskim jiU-gctslovan-Stvom. Zato -delajo zapet »na tiho« in zbirajo novo energijo za rog-ovilje-nije, da jih bodo morali delavci zopet z m-okrimi cunjami pomiriti.
Policija je sicer izdala odlok o razorožitvi, vendar ni -za to Stvarni nič ukrenila, ker O-rjunčki imaj-o še naprej revolverje in podobne stvari.
KOLUMBOVO JAJCE. — Zgodovina Kolumbove-ga jajca, o -katerem že danes vsakdo ve in ga ponekod že rabijo v pire-gcivoru jo jak-o dvomljiva in kdo ve, če je bil Kolumb -res prvi, ki je pronašel, da se -kuhano .j-ad-ce -lahko pcs-taivi pokonci, ne da W -pad-lo. Itali-j-an-stoi zcmljepieoc Venzcni je Irta 1565 izdal knjigo z ime-ncim »Zgo-d-ovina -novega sveta«, v kateri jo tudi živ-otepia umetnika Gi-o.rgi-o Va-^a-ria. Venzomi piše o Vasa-rfju istotata dogodbico, ki se jo pripetila leta 1421, torej š*3 prej -kot je bil Ko-lumb rojen. Tudi Vasari je napravil neko umetnost za kar so mu bili drugi zavistmi. P-onud;! jim je jajce, naj ga postavij-o potenci na gladita mizo, k-o ni mogel tega storiti nihče pa je sam,o postavil trdo kuhano j-ajo na mizo. Nasprc-tni-kii so trdili, da bi oni ‘tudi lahko t-o storili, a-on tj-ih je -je zn.vrnil katar Kolumb -stoje nasprotnike. Venzoni s-pl-o-h na isti načii.n opisuje zgodibo o jajcu, kak-o 'je z njiim ugnal Vasari svoje nasprotnike, tat jo opisujejo zg-cdovinahji o Kolumbu-.
Zemlja za poselitev
250.000 dešjatin (skoro L milijon njiv) zemlje je dala Sovjetska vla* da v jugovzhodni Rusiji (na Donu in Kuhani) in ob Volgi na razpolago za poselitev.__________
Brez kraljeve glave
J. M. v Bo.: Napiši tudi iz drugih k'ra-Jev kaj!
Ilenfe: Poročilo pride prihodnjič.
Tako izgleda ; ašistovska vlada
Izdajntelj: I. O. Komunistična stranke talije Odgovorni urednik: Posl. Giurrppe iellone Tiskarna: .JI Lavoratore".