Posamezna številka 30 vinarjev.
$18V. 2599.	V UMU v ponedeljek,
dne il. novembra isit
Leio EVI
m Valja po polti t mm
a. mi« Mo naprti.. t 80»-n ea min „	«.M
«e Btm6l|o celoletne .* 8V- ' aa eetalolaozematvo. „
V Ljubljani na dna Sa aala lato aaprat .. K
I iprtri minit natiUa ,, S-M ■■ Sobotna Izdaja: ea
la aala lata.....K 10--
aa Raaitje aalalataa. „ 12-— ■a oatalo laoaematve. „ 18 —
Man Iniaratli mmmm
Raaatalpaa petltvrsta (M am Uroka la 3 mm t Itaka ali a|a
proator) aa aakrat .... po Ut ia dva- la večkrat . „ u m pri Todtlh aaročlllh primeram popoat po dogovora. Oh aobotab «vo|ni tarU.
m 1 m Poslano) mesom Eaoatolpaa patltrrata K 1-lakaja vsak daa (mamil aa-dalje la prainlke, ob S. ari pep. Sedma letna priloga vena! red
MT Orednlitvo je v Kopitarjevi allol iter. 8/1H. Bokoplal aa aa vračajo; natrankirana pisma ia aa ■ea aprajeauja. — Dredntikega telefona Itev. 80. mm
Političen list za slovenski narod.
Cpravalitvo je v Kopitarjevi aUol it B. — Sadna poštna hraallnloe avstrijske št 24.797, ograke »8.5 ti, boaa.-hero. št 7563. — Upravnlikegt teletoma it M.
Francozi, Hngieži in Hmeričani na strani Jugoslouanou.
Cela Jngoslaulja bo nerazdeljena! — Pismo dr. Treslča s Krfa o razgouorib z
Reka, 11. novembra, ob Vi 12 dopoldne. Francoska misija je prinesla seboj pismi odposlanca N. V. dr. Tresič-Pavičica, eno za krajevni odbor Narodnega veča aa Reki in eno za Narodno veče v Zagrebu. V pismu poroča Tresič-Pavičič, da se mu BO POSREČILO REŠITI CELO MORNARICO DO ZADNJEGA ČOLNIČA IN DA NAM BO DOMOVINA IZŠLA NEOKRNJENA IZ TE TEŽKE PREIZKUŠNJE. — Pravi, da je treba v tej smeri POMIRITI NAROD in mu povedati, da BO MIROVNI KONGRES SIGURNO IN RADIKALNO IZPREMENIL LONDONSKI DOGOVOR, KER SO VSE SIMPATIJE FRANCOZOV, ANGLEŽEV IN AMERI-KANCEV NA NAŠI STRANI. Na Kriu je bil sprejet brezprimerno ljubeznivo in je izvedel za stvari, ki so vse nam v prid.
Italijani zasedal® slovanska ozemijg.
Protest proti zasedbi??« Jugoslovanskih krajša po
Italijanih.
•'
Zagreb, 11. novembra, ob pol 12. uri dopoldne. Narodno veče je poslalo kraljevemu italijanskemu zunaniemu ministru naslednjo noto:
Narodno veče SHS je razglasilo s svojim manifestom od 19. oktobra neodvisnost Slovencev, Hrvatov in Srbov kot svobodno, suvereno državo, neodvisno od katerekoli oblasti Avstrije Ogrske, kakor tudi od habsburške hiše. Ta proklamacija se je izvršila, nreden se je sklenilo premirje med kraljevino Italijo in avstro-ogr-skim vrhovnim poveljstvom, katero potemtakem ob trene Iku ski ena premirja ni imelo nobene nravice razpolagati z našim narodnim področjem. Že ob svojem nastanku se je naša država razglasila za prijateljsko in zavezniško državo entente, posebno je razglasila, da ustvari edinstveno državo s Srbijo in Črnogoro.
Tako ravnanje kraljevine Italije, kateremu je namen, da zasede naše pokrajine in naše luke, mora torej temeljiti na nesporazumljenju, ker bi zaposedanje področij prijateljskega naroda in države v resnici pomenila akcijo, katera je diametralno nasprotna ideji prijateljstva. Država SHS se ne more s silo upreti tem nameram, toda ona vendar protestira proti takemu ravnanju in prosi prijatelje naše na-cije, da vzame v okviru načelo narodnosti, ki je bilo tudi temelj ujedlnjenja Italije. Država SHS je pripravljena na mirovni konferenci sporazumno s Srbi razpravljati in urediti vsa vprašanja meja, ki bi bila preporna med njo. in kraljevino Italijo, Sprejemši za podlago pravično načelo narodnosti in pravico narodov, da sami odločujejo o svoji usodi, torej načelo, na čigar temelju je Italija razglašala, da bo delovala za ujedinjenj? italijanske racije, z ozirom na ta dejsiva država Slovencev, Hrvatov in Srbov od vlade kraljevine Italije pričakuje, da odneha, od zasedanja naših področij. Ona upa, da se bo kraljevska italijanska vlada postavila na naše stališče ter jo tudi prosi, da odneha od svojih zar htev iz humanitarnih razlogov bonifikacij poveli, kstera je izdal kralj, italijanski poveljnik v Trstu. Ta nam je prepovedal vsako brzojavno in telefonsko občevanie s Trstom in s celim področjem, ki leži na oni strani domarkacijske črte.
Ta odlok nam po svoji naravi onemo-gočuje upravljati umikanje čet nekdanje avstro-ogrske vojske, kar bi moglo imeti za posledico največjo nevarnost za naše pokrajine, tem bolj, ker je promet ravno tako ustavljen po nalogu kralj, italijanskega poveljnika imenovanega mesta. Ta je prepovedal ves promet vlakov iz Pulja oroti severu. Vsi vlaki iz Divače sc mo--a'o v imenovano luko vrniti. Mornarji so iris:':»ni peš sc vrisati v svoja rristan;šča, vsled česar obstoja nevarnost, da bodo pričeli pleniti. Kraljevi italijanski Povelj-
nik je odredil, da prometna sredstva, ki so v zasedenem ozemlju, zavirati in da ne smejo preiti v naše področje. Snrejem teh pogojev bi bil lahko katastrofalen za naš narod, ki bi bil na ta način podvržen, plenjenju sestradanih vojakov. Prosimo, da se prometna sredstva nc zadrže, da se tako zavaruje redna vrnitev čet našega naroda v naše kraje. To bi se ravno tako iz humanitarnih razlogov moralo dovoliti četam drugih narodnosti, tem boli, ker morai mnogo tisoč Italijanov preko našega ozemlja, ker se vračajo v domovino.
Dr. PavpHč.
Svetozar Pribičevič.
PZEVl<a

Zagreb, 11. nov. NV. ie poslalo Pašiču noto, ki jo prinašamo v izvlečku:
Z ozirom na ravnanje Italijanov je NV. SHS prisiljeno poslati ta-le brzojavni protest: Država SHS je od prvega svojega postanka izjavila, da je skupna država. Luke, ki so jih Italijan, čete okupirale, pripadajo v sestavo te države in laško poseganje v naše zadeve je naperjeno prav tako proti našim interesom, kakor proti srbskim Zato upa NV. in prosi mm. predsednika Pašiča vse svoje sile zastaviti 7» naše skupno stališče.
ita^ar^l*! kraSi v Trstu.
Reka, 11. nov. Včeraj je bival italijanski kralj v Trstu. Sprejem je bil vseskozi le vojaški. Barzilai jc neprestano imel nagovore na borzi. Izjavljal je, da Italija ne snore sprejeti v*»e foifco Jugoslovanov, zr.o odstotno Italijani Dalmaeijo državi SHS, medtem ko reklamirajo zase Istro. Na vprašanje iz občinstva: »ali celo?«, je odgovoril: »Istro!« Italijanski vojaki so razdeljevali včeraj na Rek: karte, na katerih je označeno, cla. Dalmacija pripada državi SHS, medtem ko je zapadna Istra s Trstom pod Italijo; vzhodni del Istre je na kartah označen kot del Jugoslavije.
V	Puliu je napravljen velik rdeč križ 7. opombo, da je Pulj last Italije, cla bodo na. vsi.forti razstreljeni in arzenal odpravljen.
Italijanska nasilstva v Nabrežini.
Nabrežina, 10. novembra. Italijani so razorožili Narodno obrano in jugoslovansko vojaštvo. Zaplenili so blago v železniških vozovih, ki je bila prej erarična last. Med prebivalstvom rekvirirajo. Nalepili so lepake, na katerih pozivajo, naj prebivalstvo pozdravlja italijanske častnike. — Narodni odbor so Italijani razpustili.
Italijani v Sežani.
V	Sežano so došli italijanski cklopni avtomobili in nekaj kavalerije. Za danes pričakujejo 850 mož laške pehote. Naši ljudje jih bodo prijazno sprejeli, toda protestirali, četudi proti samo začasnemu zaseden ju.
1'alijani pred Cerknem.
Cerkno, 10. novembra. Italijani se bližajo Cerknemu.
Razmere v Logatcu.
Spodnji Logatec, 11. novembra. Skozi Logatec gredo mažarski oddelki, oboroženi z ročnimi granatami. Semkaj prihajajo italijanski ujetniki na vozeh ali pa na konjih, ki so jih pokradli v zaledju.1 Narodni svet v Spod. Logatcu je protestiral proti etabliranju in delovanju italijanske vojne komisije. Semkaj je dospela 12. divizija. Tukaj se mudeča čeho-slovaška brigada, ki je sedaj skrbela za red in javno varnost, odide v najkrajšem času v domovino.. Zato je neobhodno potrebno, da pride sem naša jugoslovanska vojska.
Italijani v Pulju.
Puli, 11. novembra. Italijanske čete so zasedle vse utrdbe jugoslovanske trdnjave Pulj.
Italijani v Matuljah in Voloskem.
Reka, 10. novembra ob 11. uri dopoldne. V petek se je izkrcalo na kolodvoru v Matuljah 200 italijanskih vojakov pod poveljstvom stotnika in še nekaj drugih častnikov, kj so se nastanili v Matuljah in prevzeli vojaško stražo na kolodvorih in križiščih cest. V soboto zjutraj je prišel predsednik krajevnega odbora »Narodnega veča« dr. Kostič k poveljniku ter izjavil. da, kjer se gre za kako okupacijo, mora Narodno veče protestirati. Stotnik je odgovoril, da o okupaciji sploh ni govora in da ima nalogo ščititi javno varnost in odvzeti orožje. Danes v nedeljo sta prišla 1 italijanski častnik in 1 praporščak z 20 možmi na okrajno glavarstvo v Voloskem, kjer ima sejo Narodno veče, in je pokazal ukaz laškega guvernerja v Trstu, da se morajo do 11. ure dopoldne vsi razorožiti v okrožju treh kilometrov. Dr. Kostič se je tej zahtevi ustavil, da ni za kaj takega ne povoda in ne razloga ter je izjavil, da se bo pokoril le sili. Sestavili so zapisnik, ki ga pa Italijani niso hoteli podpisati. Da se izogne prebivalstvo prelivanju krvi, je dr. Kostič ukazal, naj se v Matuljah razorože narodne straže. Isto se bo dogodilo tudi z ostalimi oddelki narodne straže.
Italijani na Čresu.
Sušak, 11. nov. Italijanski poveljnik na Čresu je n a p r a v i 1 na prebivalstvo oklic, v katerem pravi tudi, da so italijanske čete zasedle Čres v imenu Zveznih držav in tudi v imenu Združenih držav Severne Amerike. Naroča ,da vsi javni uradi in vsi občinski zastopi izobesijo italijansko zastavo, Z ozirom na to je nastalo med prebivalstvom vc'iko razburjenje. Bati se je, da bi pri morebitnem plebiscitu to nasilno postopanje Italijanov kvarno vplivalo.
Italijani na Reki.
Reka, 10. nov. Za ponedeljek dne 11. t. mes se pripravlja velikanska proslava rojstnega dne italijanskega kralja. Vsi magistrat-ni uradi bodo zaprti. Admiral Reiner je obvestil velikega župana, da bo laška mornarica zjutraj, opoldne in zvečer po starem običaju izstrelila ladijske salve, zato naj bo prebivalstvo na to pripravljeno.
Reka, 10. nov. Reški magistrat poživlja, da naj "otroci, ki so hodili doslej v mažar. šole nemudoma prično obiskovati laške šole, sicer izgube leto. V Drenovi so otvorili hrvaško šolo, ker se jc od 120 vpisanih otrok 90 oglasilo za hrvaški pouk.
JygosSovanske zastave pri mornarici.
Pulj, 10 nov. Ko je italijanski admiral dal ukaz, da morajo naše bojne ladje izobesiti na krovu avstro-ogrske zastave, so 'vsi mornarji zapustili ladje i:i odšli. Naš poveljnik admiral Koch jim je dal dovoljenje, da odidejo domov, če ne namerjajo več služiti. Pri italijanskih mornarjih sc opaža, da so okuženi od boljševiškega gibanja. Med tem, ko so častniki še roja-! listi, kliče moštvo: »Eviva republika! An-derno a časa!« (Živela repub'ika! Pojdimo domov!) Italijanski admiral je zelo potrt deloma radi boljševiškega gibanja med moštvom, deloma radi zapuščenih ladij, ki jih ne more afrmirati.
V tem kaosu jc prispel angleški kapitan v Pulj. Ne ve se, ali s hidroplanom ali z ladjo. Ta jc takoj izjavil, da če se
izobešajo italijanske zastave, se morajo istočasno tudi angleške zastave. Trdil je, da bo dosegel, da bodo izobešene vse zastave entente.
Italijanski admiral zahteva od admirala Kocha, da tiste ladje, ki jih on določi, zapuste Pulj, kakor je določeno v pogojih premirja. Admiral Koch je izjavil, da nima moštva. Zato so Italijani prisiljeni, da daje ladje vleči. Hoteli so jih vleči s Herku-lesom v Bakar, med tem ko Narodno veče zahteva, da odidejo v Split.
Zagreb, 10. nov. Kraljevemu srbskemu ministrstvu notranjih zadev v Belgradu. -jf Predsedstvo Narodnega veča SHS. v Za- + grebu prosi kraljevo srbsko ministrstvo notranjih zadev, da priloženo noto v francoskem tekstu sporoči adresatu in da jc podpre z vso svojo avtoriteto.
Zagreb, 9. novembra 1918.
Za predsedstvo Narodnega veča SHS.:
Pribičevič s. r. Pavelič s. r.
Nota.
Ministrski predsednik Oriando
Rim.
Poveljnik italijanskega vojnega bro-dovja na Reki je sporočil našim oblastem, da vrhovno poveljstvo italijanskega bro-dovja zahteva, češ, da jugoslovanska zastava od zaveznikov šc ni priznana, da morajo jugoslovanske bojne ladje na krovu izobesiti avstro - ogrsko zastavo. Ta zahteva prihaja v trenotku, ko je predsednik Wilson že pozdravil od avetroogrskega jarma osvobojene narode bivše monarhije in ko je vrhovni poveljnik zavezniških armad na Balkanu general Franchet d' Es-peray z navdušenjem pozdravil jugoslovansko Narodno veče v Zagrebu, kakor tudi jugoslovansko vojno silo na kopnem in na morju. Ne spuščajoč se v oceno te nenavadne zahteve, da naj bi naše ladje morale nositi barve države, ki več ne obstoja in katero je italijanski narod vedne smatral za svojega sovražnika, nam je čast naznaniti, da Narodno veče SHS. proti taki zahtevi odločno protestira in izjavlja, da je pod nobenim pogojem ne more sprejeti.
Zagreb, 9. novembra 1918.
Za predsedstvo Narodnega veča SHS.
Pribičevič s. r. Pavelič s. r.
Srbski vladi
Beigrad.
Bivša avstroogrska vojnomorska uprava jc izročila vojno brodovje uradno Narodnemu veču SHS. v Zagrebu, nakar so se 30. oktobra 1918 na vseh bojnih ladjah izobesile hrvatske zastave. Temu zgledu je sledila trgovska mornarica, ki jc tudi izobesila jugoslovanske barve, Okoliščina, da poveljnik italijanskega brodovja ne priznava jugoslovanske zastave za mednarodno, marveč zahteva, da se zopet izobesijo avstroogrske zastave na naših ladjah, nam vzbuja velike skrbi. Ker mi tega nočemo, obstoja nevarnost, da bi nam Italijani mogli zapleniti vojne in trgovske ladje, tem prej, ker se zdi, da se oni drža pogojev premirja, sklenjenega z avstro-ogrskim vrhovnim vojnim poveljstvom, v katerih je to poveljstvo opustilo izjaviti, da ono ne razpolagaja več z brodovjem, ker ga je prevzelo Narodno veče. Italijani so v vojni luki Pulj izkrcali vojaštvo in popisujejo skupno z našo komisijo inventar. Z ozirom na bodočnost naše mornarice, prosimo, da brez odloga pošljete svojega delegata v Zagreb, da se dogovorimo, kako bi s skupnim trudom brodovja za našo bodočo skupno stvar rešili. Sporočite nam, kdaj moremo pričakovati dele« gata.
Zagreb, 10. novembra 1918. Za predsedstvo Narodnega veča SHS.:
Pribičevič s. r. Pavelič s. r.
Francozi na Reki.
Reka, 9, novembra. Danes popoldne sta pripluli dve trancoski torpedovki, ki ju jc pričakovalo mnogo občinstvu. Pred vhudom v luko jc pričakoval Francoze s
posebnim parobrodom luški kapitan Celi-goj z nekaterimi člani Narodnega Veča in en jugoslovanski pomorski kapiten. Na pornolju jih jc pričakovala množica, ki je štela tisoče in tisoče glav, in prepevala inarzeljezo. Na ladji jih je pozdravil v imenu jugoslovanske vojske dr* Cvitanovič. V imenu jugoslovanske mornarice so bili še posebej pozdravljeni. Ob 6. uri popoldne pojdejo k velikemu županu. Po ulicah jih čaka špalir navdušenega občinstva. Poveljnik Francozov je bil navdušen od sijajnega sprejema in jc izjavil, da se smatra za srečnega, da je stopil na jugoslovanska tla Reške gospodične in gospe so Francoze obsipale s cvetjem, s katerim so častniki kasneje okrasili svoje topove in poveljniški most. V mestu vlada nepopisno navdušenje. Italijanskih zastav skoro ni videti. Povsod vlada mir in red. Niti italijanskih ladij, niti Italijanov ni videti, vsi so se poskrili. Italijani so ob prihodu Francozov hiteli snemati zastave s svojih oken in so silno pobiti.
Reka, 10. novembra. Francoski častniki so zastopnikom Narodnega Veča izjavili, da je njihov pohod samo informativnega namena in da niso v politični misiji. Vendar bodo morebitne pritožbe zabeležili in jih sporočili na pristojnem mestu. Povabilo k družabnim prireditvam so odklonili, ker morajo kmalu odpotovati. Ko so sc vračali na ladjo, jih je jugoslovanski hidroplan obsipal s cvetiem.
Reka, 10. nov. Ponoči se je razširila vest, da se bliža francosko brodovje, kar Je na jugoslovansko prebivalstvo napravilo velik vtis. Ves dan so mrzlično pričakovali trenutka, da pride k nam neintere-sirano ententno brodovje in pomiri razburjene duhove. Ob četrt na štiri sc je razvrstil pred reško Čitalnico sprevod, ki se je razvil po Korsu in šel do palače Adrija na molu. Spredaj so bile uvrščene zastave, nato ženska in moška mladina, končno ostalo prebivalstvo, pojoč slovenske, hrvatske in srbske himne in klicoč edinstvu Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ob 4. uri sta prispeli dve francoski torpedovki in sicer Tonareg in Sakalave pod poveljstvom fregatnega kapitana Durand-Viela s šestimi častniki in 500 francoskimi mornarji. Tudi sušaški župan Alojzij Knez, kateri je namerjal z aercolanom odpeljati se i na Krf, je bil pri sprejemu.
Tako sta se torpedovki približali molu, kjer je pričakovalo več kot 25.000 ljudi z več kot 500 zastavami, navdušeno pozdravljajoč francoski narod. — Francoski poveljnik pa je mahaje odgovarjal na te pozdrave. — Peli so marzelezo, slovenske, hrvatske in srbske himne. Kakor hitro sta torpedovki pristali, so stopili nanje poveljnik štabni podpolkovnik Teslič, 1 lic, Vašič, Moderčin in Kulmer. Teslič jih je pozdravil v imenu vojne oblasti kot zastopnike velikega naroda, čigar kultura in ideje so zavladale po vsej Evropi. Nadalje pozdravlja narod, ki se je hrabro boril tudi za svobodo. Francoski poveljnik se je zahvalil za pozdrav in za impozantni sprejem in prosil, da se mu dovoli vrniti pozdrav. Kulmer pozdravlja francoskega poveljnika od strani jugoslovanskega vojnega brodovja in se mu je stavil na razpolago. — Obsipavali so častnike in moštvo s cvetjem, ki ga je ono pobiralo in krasilo sebe in torpedovki ž njim. Po končanem pozdravu je francoski poveljnik obiskal italijanskega poveljnika Rei-nerja na italijanski vojni ladji. Med tem se je med množico in francoskimi vojaki razvilo prijateljsko občevanje. Dame so dale mornarjem jugoslovanske trakove iz svojih klobukov in francoski vojaki so dajali v zameno svoje trakove iz kap. Otrokom so dajali Francozi denar, časopise itd. ,itd.
Ob /i6. uro zvečer je francoski poveljnik vrnil poveljniku reškega okrožja Tesliču obisk. Teslič ga je pozdravil kot predstavitelja francoskega naroda in mu predstavil jugoslovanske in čehoslovaške legije, kot pripadnike tiste države, ki je ramo ob rami sc borila in pripomogla k zmagi, obenem tudi jugoslovanske častnike kot pripadnike tistega naroda, ki je že od nekdaj dajal izvrstne mornarje. Na neprisiljenem razgovoru, ki je sledil, je francoski poveljnik naglašal, da so mu informacije o političnih razmerah pri nas j bile točno podane. Dejal je, da prihaja od Irancoskcga poveljstva na Krfu kot dober glasnik bodočih dogodkov. Preporna vprašanja se dajo šele pozneje rešiti, zato po- : trpite.
Med gromovitimi klici množice se je nato odpeljal v avtomobilu do guvernerske palače, kjer je nastanjena županijska vlada. Vseskoz je stal špalir občinstva. Poveljnik sc je živo zanimal za sokolske j uniforme. Nato je sprejel francosko odposlanstvo na pragu bele dvorane dr. I.enac, v, imenu krajevnega odbora Narodnega \cča profesor Benac. V prostem razgovoru, katerega se je udeleževal korvetni i jTitan Dvorski, prof. Glaser, dr. Korle ^ ing. Moderčin, Rurič Tlič, sušaški župan Knez, Vasič in drugi so obravnavali vprašanje zastave, okupiranje otoka Paga, ; Lošinja in ostalega jugoslovanskega teri- j toriia. Med obiskom Dri velikem županu i
je dr. Lenac obiskal še enkrat francoske ladje in dal poveljniku točne podatke o dogodkih, ki so se dogodili pri nas zadnje dni. —
Poveljnik francoskc misije se vrne najkasneje v ponedeljek popoldne na Krf. Ves čas med manifestacijo* ni bilo videti Italijanov nikjer. Pogasili so deloma cestne svetilke, toda umetni ogenj, prirejen na čast .Francozom, jc zato tem veličastneje deloval.
Mažarska strahovlada v Medmurju.
Varaždin, 10. novembra. Vesti, ki prihajajo iz Medmurja, so naravnost grozne. V eni vasi so Mažari masakrirali do 60 ljudi. Ljudstvo obupuje in prosi nagle pomoči pred divjaštvom mažarskih tolp. Narodno veče je takoj po prihodu depu-tacije grofa Karolyja v Zagreb najodločneje ptotestiralo proti grozodejstvom, ki jih delajo mažarski vojaki v Medmurju. Sami dogodki so slaba podlaga za sporazum obeh narodov. Mažarski delegati so obljubili, da odpošljejo v Medmurje mešano komisijo, ki naj obstoji iz 1 hrvatskega in 1 mažarskega zaupnika. Med tem časom pa nepienehoma prihajajo iz Medmurja ' vesti, da tam ni treba preiskovalne komi-! sije, ampak nagle vojaške pomoči.
v->raždin, 10. novembra, ob 11. uri zvečer. Iz Medmurja prihajajo vedno ob-upnejše vesti. V Varaždinu se neprestano sliši pokanje strojnih pušk, vidijo se po-j žari in odsveti ognjev medmurskih vasi. ! Obstoja upravičen strah, da je tudi Varaždin v nevarnosti. Sporoča se doslej še nepotrjena vest, da se je en mažarski bata-, ljon izkrcal na progi izmed Čakovca in i Matinca in da nastopa proti Nedeljišču. — I Narodno veče je ukrenilo vse potrebno, da se pride nastali nevarnosti v okom. — Predsedstvo Narodnega veča je danes o razmerah v Medmurju obširno govorilo z delegati mažarske vlade, ki se mude v Zagrebu.
Prodiranje Srbov.
Mitrovica, 10. nov. V Šid je prispelo 100 srbskih konjenikov. Doslej so srbske čete zasedle naslednja glavarstva: Mitrovica, Zemun, Stara Pazova, Ruma in Irig. Proti Novemu Sadu napredujejo čete z vso naglico, toda pri tem jih ovira porušen železniški predor. Na Ogrskem so Srbi zasedli Belo cerkev. Prve čete stoje pred Temešvarom. Nekateri oddelki gredo proti Subotici.
Osjek, 10. novembra ob 11. ur' zvečer. Poročajo, da pride jutri v Osjek 440 mož srbske vojske, 17 častnikov in 200 konj. Stotnija Čehov je v Vinkovcih zaplenila mnogo vojnega materijala. Srbski podpolkovnik Božo Tucakovič gre pri Zemunu z velikim delom donavske divizije preko Save. Srbska vojska je zavzela Pe-trovaradin in Sremske Karlovce. Iz Vukovarja poročajo, da koraka 700 Srbov s topovi in strojnimi puškami proti Borovu.
Mir in red v Bosni.
Sarajevo, 11. nov. Tu vlada popolen mir in red. Železnice delujejo izvrstno. Vse ozemlje je docela mirno. Preki sod je razglašen samo v Derventi. Srbska vojska je bila sprejeta tu z velikanskim navdušenjem. Za poverjenika narodne obrambe je bil izvoljen Stjepan Grgjič, za finance Vaso Ristič, za organizacijo Vasil Grgjič.
Bavarci in Italijani na Tirolskem.
Italijansko vrhovno vodstvo je z ozirom na prihod bavarskih čet do Brenner-ja in vsled nemirov v severni Tirolski svojim četam zapovedalo, naj zasedejo za vsako ceno vso ozemlje zgornje Adiže in Ei-sacka ter strategične točke v severnih Alpah. Do Briksna so Italijani že južno Tirolsko zasedli.
Bolcan zasedli Italijani.
Inomost, 9. novembra. Kot poročajo, so 8. t. m. zasedle Bolcan večje italijanske čete. Italijani skrbe za prehrano prebivalstva. Tudi v Meran in Mals so dospele italijanske čete.
Italijani v Briksnu na Tirolskem.
Inomost, 10. nov, (K. u.) »Innsbrucker Neueste Morgenzeitung« sporoča, da' so Briksen včeraj zasedli Italijani, ki so sc nastanili v raznih delih mesta. Vsled tega je prišlo mesto v jako kritičen položaj, ker so Bavarci dva dni poprej bili v obližju ležečo, popolnoma izplenjeno trdnjavo Fran-zensfeste zasedli in do Briksna razdrli železniški nasip. Videti jc bilo, da je neizogiben oboroženi konflikt. Vsled tega sta sc podala okrajni glavar in pa briksenski župan v Franzensfeste ter sta potom pogajanj z bavarskim po (Do tu brzojavka z dne 10. nov, ki smo jo prejeli danes 11. nov. ob V2L uri popoldne s pristavkem, da bo nadaljevanje zvečer. Več reda in točnosti pri koresDondončnem uradu! Sedanje razmere
ne smejo in ne morejo dolgo trajati, Uredništvo »Slovenca«.)
1
Bavarci na Koroškem.
Celovec, 8. novembra. (K. u.) Kakor se listu »Karntner Tagblatt« poroča iz Mollske doline, je neznano kdo razstrelil most čez Acho med vasema Gastein in Glanstcin. Tehniška kompanija bavarskih čet je dobila povelje, naj most popravi. Da zavarujejo promet s Koroško, so bavarske čete prevzele varstvo Turškega predora pri Mallnitzu ter mostu v Mollski dolini.
Mažari kapitulirajo.
Budimpešta, 11. nov. Min. predsednik Karolyi je prišel danes v Narodni svet ogrski in naznanil odgovor francoskega poveljnika Franchet d* Esperay-ja na prošnjo Ogrske, da se prizna Ogrski nedotakljivost njenega teritorija do mirovne konference. Min. predsednik Karolyi je prebral tole brzojavko: »Iz Pariza sem prejel tale brzojavni odgovor na telegram 580 —3/3: Zahtevamo od Vas, da razpravljate z grofom Karolyijem samo o vojaških vprašanjih. To je definitivna smernica. — Franchet d* Esperay.« Grof Karolyi nato nadaljuje: »Ta francoski odgovor ni niti pritrdilen, niti odklonilen. Je pač tako sestavljen, da ne zavrže naše prošnje, pa tudi nanjo ne odgovarja. Po mojem pojmovanju bi se ta odgovor mogel tudi tako tolmačiti, da je odklonilen. Zato tudi sam ne podpišem premirja, ampak le z dovoljenjem Narodnega sveta.« — Nato je Karolyi tako obrisal položaj takole: Na južni naši fronti so prispele srbske čete v Novi Sad in prodirajo v notranjost. Ta hip so že dospele do črte Pančova-Vršec in Pančova-Antafalva. Nemške čete trgajo železniške proge in skušajo preprečiti napredovanje Srbov. Med Srbi in nemškimi četami obstaja vojno stanje, ako ne podpišemo pogodbe za premirje, bi Ogrska postala bojišče. (Konec brzojavke manjka.)
Budimpešta, 10. nov. (K. u.) Včeraj ob V22. uri popoldne se je sestal Narodni svet ob navzočnosti izvršilnega odbora in članov vlade k seji ter poročal o mirovnih pogajanjih. Povedal je še: Naš delegiranec v Prago se je vrnil s poročilom, da so Čehi včeraj sklenili zasesti tiste ogrske komi-tate, na katere aspirirajo. Češke čete se naglo približujejo. Baje — poudarjam besedo »baje« — nameravajo zasesti naprej od Požuna, severno od Donave in severno od Weizcna ležeče kraje Gyangyos, Tokay, Tsap, Uvdor do Marmaroškega komitata. To bi bilo 17 komitatov. Ravno tako težaven je položaj na rumunski strani, ker je duševno razpoloženje ogrskega Rumuna zelo razburjeno. V polni zavesti svojega prava in svoje fizične slabosti se moremo opirati le še na naše pravo. Vsled tega merimo predlog na to, da se podpiše pogodba z generalom Franchetom glede premirja. Če jo bomo podpisali, bi pomenjal vdor Čehov nasilje, proti kateremu tukaj protestiram. Našega orožja pa ne dvignemo proti njim, kajti mi se hočemo držati pogodbe o premirju. Iz vseh teh vidikov je nujno potrebno, da se sklene premirje.
Ko so poprijeli besedo Hock in še nekateri drugi govorniki in se je bilo stavilo vprašanje, ali je Narodni svet pripravljen podpirati vlado in z njo deliti moralno odgovornost, je Narodni svet predlogu soglasno pritrdil.
Budimpešta, 10. nov. (K. u.) Minister Linder, podpolkovnik Dormandy, ministe-rialni tajnik Bakony in ministerialni pod-tajnik Vercsak so po nalogu ogrske vlade ob V2II. zvečer s posebnim vlakom odpotovali v Belgrad, da tam z nadpoveljnikom ententnih balkanskih čet sklenejo pogodbo o premirju.
Grof KaroIy WiIsonu.
Budimpešta, 9. novembra. Otfrski ministrski predsednik grof Karoly odpošlje danes noto predsedniku WiIsonu.
Nova Ogrska.
Dunaj, 9. novembra. Z ozirom na pogoje premirja mora Ogrska več kot polovico svojega dosedanjega ozemlja izprazniti, to je približno 160.000 do 170.000 kvadratnih kilometrov.
Demobilizacija na Ogrskem.
Budimpešta, 8. nov. (K. u.) Ogrsko vojno ministrstvo je izdalo naredbo glede razoroženja. Glasom te naredbe se imajo v ponedel'ek U. t. m. odpustiti vse neaktivne osebe, rojene leta 1895. ter starejši letniki, nadalje vsi visokošolci brez ozira na njihov rojstni letnik.
Ptfinfiltaciia u MsisirJfi.
■
Berlin, 9. novembra, (Kor. ur.) Danes opoldne se je slika v Berlinu popolnoma spremenila. Ko se je izvedelo, da se je odpovedal cesar prestolu, so korakale velike gruče delavcev in civilistov oboroženi z revolverji, puškami in sabljami z rdečimi zastavami in s klici: »Živela socialna revolucija!« po ccstah. Ustavljali so vojake in častnike ter jim odvzemali ko-karde. Nosili so napise: »Svoboda, mir,
kruh, pridite!« Demonstranti so se vozili
tudi z avtomobili po mestu.
Berlin, 9. novembra. Bogatini beže il mesta. Vojni dobičkarji ponujajo za eno vožnjo z avtomobilom na deželo do 3000 mark.
Berlin, 9. novembra. Blizu Wilh«lm-strasse pri stettinskem kolodvoru in pri Meierhofovi vojašnici je bil danes krvav spopad. Ustreljena sta bila voditelj mla-deniške obrane in dva neznana moža. V vojašnici so obsodili tam zaprte vojake in odpeljali veliko strojnic ter streliva.
Kako se je širila revolucija v Nemčifl.
V petek že so prevzeli delavski in vojaški sveti upravo v Kolinu, Brunšviku, Rudesheimu, Devinu (Magdeburg), a Schwerinu, Rostocku, v Lipskem in Dral-danih. Prehod se je izvedel popolnoma mirno. Oblasti v Lipskem se je polastil de-lavski in vojaški svet dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne.
Hanover, 8. novembra. (Kor. ur.) Potem ko so bili danes zjutraj vojaki in pomorščaki se polastili kolodvora in vojaških poslopij, je podnevi tukaj vladal io* razmeren mir.
Rostock, 8. novembra. (Kor. ur.) V Rostocku so se ustanovili vojaški svetL Cesta v Warnemiinde je zasedena.
Wilhelmshaven, 8. novembra. (K. ar.) Po zborovanju množice se je tukaj ustanovil vojaški in delavski svet.
Kiel, 8. novembra, (Kor. ur.) Delavski in vojaški svet je izdal oklic, v katerem označuje ustanovitev svobodne socialne ljudske republike kot cilj gibanja.
Oldenburg, 8. novembra. (Kor. urad.) Tukaj se je ustanovil vojaški svet, Valik del garnizije se je udeležil manifestacija.
Lipsko v rokah republikancev.
Lipsko, 9. novembra. Od 8. t, ra. 4. ar« popoldne je mesto v rokah delavskega in vojaškega sveta. Častnikom so odvzaH sablje in potrgali z ramen častniške znak«. Vojaki so priredili velike obhode, ne da bi došlo do izgredov. Ob 6. uri zvečer so sc prikazali nad Lipskem letalci. Dognalo se ni, če so bili sovražni ali garnizijskl, Vstaši so jih močno obstreljevali.
Volilna reforma na Nemškem.
Berlin, 8. novembra. (K. u.)Kakor poroča »Vorwarts«, se v nekaj dneh uved« splošna, enaka in direktna volilna pravica za vse več nego 24 let stare državljan« moškega in ženskega spola. (To je vse pr« pozno! Danes je tam že republika.)
Nemško vrhovno poveljstvo priznalo vojaške svete,
Berlin, 10. nov. (K. u.) Kakor javlja
»Berliner Tageblatt«, je iz velikega glav« nega stana došla vest, da je najvišje armadno vodstvo pripoznalo avtoriteto delavskih in vojaških svetov.
Bavarska — republika.
Berlin, 9. nov. »Vorwarts poroda il Monakovega, da je bil izdan sledeči razglas: »Sodrugi! Po dolgoletnem uničevanja je ljudstvo vrglo samodržce in vzelo vlaad v svoje roke. S tem se razglaša bavarska republika; najvišja oblast je od prebivalstva izvoljeni delavski, vojaški in kmečki svet, ki je provizoričen, dokler se ne ustanovi končnoveljavno ljudsko zastopstvo. Vsa garnjzija se je stavila na razpojago re-ublikanski vladi. Generalno poveljstvo in policijsko ravnoteljstvo stojita pod našim poveljstvom. Dinastija Wittelsbach je odstavljena. Živela republika! — Delavski in vojaški svet: Kurt Eisner.
Monakovo, 9. nov. »Miinchener Neueste Nachrichten« izhajajo kot glasilo nov* vlade.
Pogoji za premirje.
Berlin, 10. nov. (Kor. urad. Uradno).
Pogoji za premirje se glase: Takojšnje iz-praznenje Belgije, Francoske ter Atzacije in Lorene tekom 14 dni. Čete, ki bi po tem času še ostale na tem ozemlju, se bodo internirale, ozir, proglasile za vojne ujetnike. — Oddati se mora 5000 topov, 30.000 strojnih pušk, 3000 minometov ter 2000 letal. Izprazniti se mora levi Renov breg. Moguncijo, Koblenc ter Kolin zasede nasprotnik. Pravtako njihovo okolico v globini 30 kilometrov. Na desnem bregu Re-novem se ustanovi 30 do 40 km široka nevtralna cona. Izprazniti jo je treba tekom 11 dni. — Z levega Rcnovega br-'a se ne sme nič odpeljati. Nedotaknjene morajo statiti vse železnice in tovarne. — Oddati se mora 5000 lokomotiv, 150.000 železniških voz ter 10,000 avtomobilov. Nasprotnikove posadne čete morajo dobiti dovolj prehrane. Na vzhodu Nemčije se morajo čete umakniti na črto, ki so jo držale dne 1. avgusta 1914. Brest-Litovska in Bukare-ška pogodba se razveljavita. Vzhodna Afrika mora kapitulirati brezpogojno. Nemčija vrne imetje belgijskih, ruskih ter rumunskih bank in ves ruski in rumunski denar. Nemčija vrne vojne ujetnike, ne da bi smela zahtevati vračalo. Nemčija mora oddati sto podmornikov, 8 lahkih križarjev, 6 dread-j noughtov in razorožiti ostale ladje. Ladje, I ki ji preostanejo, bodo nadzirale aliirane ali
nevtralne države. — Zagotovi se prosti prevoz skozi Kattegat. Odpraviti se morajo vse po morju posejane uiine. Trdnjave in baterije, ki bi mogle preprečevati prevoz, se morajo odpraviti. — Blokada ostane. Nemške ladje se smejo zasegati tudi v bodoče. — Razveljavijo se vse omejitve, ki jih je Nemčija proglasila za nevtralne države. — Premirje traja 30 dni.
Nemško umikanje.
Berlin, 9. nov. (Kor. u.) Veliki glavni stan, 9. nov. (Vsled telefonskih ovir zakasnelo,) Na zapadnem bregu Escaute ležeči del mesta Tournay smo izpraznili. Zasedli so ga Angleži. Med Escauto in Oiso ter zaadno od Moze smo svoje čete po načrtu preložili nazaj. Pri tem so se mestoma razvili boji zadnjih straž. Sovražnik je dosegel črto Permvelz—St. Ghislain—Maubeuge — vzhodno od Avesnesa. Prispel je do železnice Liart—Varby ter do višin zapadno od Sedana. Na višinah vzhodno od Moze so se vršili delni boji.
Prvi generalni kvartirni mojster: Groener.
Berlin, 10. nov. (K. u. Veliki glavni stan: Med Escauto in Mozo je sovražnik včeraj našemu gibanju sledil črez črto Bonzče—Leuze—St. Ghislain—Maubeuge—Trosloy — zapadno od Charlevilla. Na višinah vzhodno od Moze in v Woevrski nižini smo odbili sovražnikove delne napade.
Narodna vlada in narodna ©terana.
Iz seje Narodne vlade SHS,
v Ljubljani, dne 9. novsmbra 1918.
Seja se prične kot skupna seja Narodne vlade in Narodnega sveta, katerega zastopajo: ravnatelj Ivan Hribar, tajnik N. s. dr. Brezigar, odvetniški kandidat dr. Josip Jerič, železniški nadrevident Miroslav Kejžarin predsedstveni tajnik Narodnega vpča v Zagrebu, urednik dr. Albert Kramer.
Sprejmejo se soglasno sledeči predlogi, ki določajo medsebojno razmerje Narodne vlade in Narodnega sveta:
1. Narodni svet ima pravico, stavili Narodni vladi predloge.
2 .Narodni svet se ima reformirati na ta način, da se pritegnejo še drugi zastopniki strank.
3.	Narodna vlada naj poroča plenumu Narodnega sveta o storjenih sklepih in izdanih naredbah.
4.	Pododseki, odseki in enkete Narodnega sveta imajo pravico, staviti Narodni vladi predloge po predsedstvu Narodnega
sveta.
5.	Medsebojno občevanje med predsedstvom Narodnega sveta in Narodno vlado se vrši na ta način, da prisostvuje sejam Nagradne vlade zastopnik Narodnega sveta in obratno.
6.	Pisarna Narodnega sveta se preseli v uradne prostore Narodne vlade in ustanovi se skupen informacijski biro. Zveza z Narodnim večem naj se vzdržuje potom zastopnika Slovencev pri Narodnem veču, predsedstvenega tajnika dr. A. Kramerja.
Avstrijsko vojno ministrstvo prosi, naj podpira naša vlada vračajočo se armado z živili in denarjem, ker bi bil sicer javni red ogrožen. Zadeva se odstopi podpolkovniku Ulmanskemu. da se obrne po potrebi na poverjenika dr. Tavčarja, odnosno vojaškega intendanta.
Po poročilu tajnika Narodnega veča dr. A. Kramerja se je nastavil kot zaupnik Narodnega veča na Dunaju za repatriiranje uradnikov, beguncev in vojakov dr. Peter Defraii-ceschi; pomaga mu Odbor južnih Slovanov. Nadporočnik Stefanovič mu je dodeljen kot poverjenik za vojaške zadeve. Narodno veče stoji na principijelnem stališču, da zaenkrat ne imenuje svojih zastopnikov pri nobeni vladi. Zato se imenovanje dr. Švegelja konsu-larnim agentom na Dunaju prekliče, o čemer obvesti predsednik Pogačnik dr. Švegelja takoj telefonično.
Šolski pouk se prične 18. novembra. Do :akrat, naj poverjeništvo za narodno obrambo izprazni zasedene šole in odslovi dijake iz narodne obrane.
Iz 11. seje Narodne vlade SHS. v Ljubljani
z dne 10. listopada 1918.
Poverjenik za finance dr. Kukovec opozarja na dejstvo, da izplačevanja vzdrževalnin v dosedanjem obsegu ne moremo obdržati in tudi ni potrebno, Ker so bile vzdrževalnine deloma koruptivno sredstvo bivše avstrijske vlade, ki je skušala vzdrževati med ljudmi dobro razpoloženje med vojno. V obširni debati se je zadeva premotrila od vseh strani in se je končno sprejel soglasno predlog pover. Kristana: Vzdrževalnina se izplača onim rodbinam, katerim na plačilni *poli potrdita pristojni občinski in župnijski urad, da so njihovi vzdrže-vatelji ali v vojnem ujetništvu, ali se še niso vrnili iz vojske, ali se pa nahajajo v aktivni vojaški službi narodne vojske, izvzemši službo narodnih straž- (Članom narodnih straž se torej vzdrževalnina ne izplača.) Invalidom ter vdovam in sirotam padlih vojakov pa se izplača vzdrževalnina kakor doslej. Odredba stopi v veljavo 15. t. m.; poverjeništvo za finance jo sporoči brzojavnim potom davčnim uradom.
Glede podpor rodbinam, katerih vzdrže-valelji se nahajajo v Ameriki, se naroči pover-ieništvu za socialno skrbstvo, naj izvede obširno revizijo, v koliko so te podpore res potrebne.
Da se omejc državni izdatki na neobhodno potrebne stroške, se sklene, da sc s 15. novembrom t. I. demobilizirajo vsi neaktivni lastniki, kolikor jih poverjeništvo za narodno obrambo izrecno ne pridrži v službi.
Občinstvo, ki pošilja vloge Narodni vladi, sc opozarja, da sc morajo vloge kolkovati kakor pod prejšnjo vlado.
Sklene se, da napravi vsako poverjeništvo čimnreje proračun izdatkov za svoje področje za dobo do novega leta.
Da se dvigne produkcija premoga, pošlje poverjeništvo za socinlnn skrbstvo v sporazumu s ooverieništvom za javna dela svoje za-
stopnike k rudarskim obratom, ki naj preiščejo vzroke padanja produkcije in zlu oapomorejo. Vlada stopi tudi v neposredni stik s kinetskim prebivalstvom, naj odstopi živila, kolikor jih ima čez lastno potrebo, prebivalcem mest in industrijskih krajev,
Feldmaršal Boroevič se nahaja v Celovcu in prosi Narodno vlado, naj mu dovoli, da se pelje kot zasebnik z malim spremstvom skozi naše ozemlje v Zagreb, kjer se hoče nastaniti. Narodna vlada se je obrnila telefonično na NV. v Zagrebu z vprašanjem, ali naj to dovoli. NV. je odgovorilo, da se je oglasil pri njem že osebno major Cvitkovič s prošnjo, naj se dovoli Boroeviču bivati kot zasebniku v Zagrebu. NV. je vprašalo majorja Cvitkoviča, če ie res hotel Boroevič zapreti Narodno vlado v Ljubljani. Major je to deloma potrdil. Tedaj je naročilo NV. majorju Cvitkoviču, naj poda Boroevič poročilo o nameravanem puču. Dokler tega ne stori, se mu nc dovoli priti v Zagreb.
Vojno ministrstvo se obrača na Narodno vlado s predlogom, naj Narodna vlada prevzame nadaljevanje gradnje železnice Logatec-Črni vrh z vsemi stroški, Odgovori se, da se je ta železnica gradila izključno le iz vojaških ozirov, da nima praktičnega pomena v primeri s stroški in da se nahaja sedaj na podlagi pogojev za premirje, ki so se sklenili brez našega sodelovanja in v našo škodo, v območju italijanske armade. Zato nima naša vlada nikakega vpliva na ohranjenje materijala, ki je investiran v tej železnici. Iz navedenih razlogov odklanja Narodna vlada vsako odgovornost nasproti podjetništvu Redlich & Berger, ki gradi železnico.
Zaupnik dr. Šarabon predlaga, naj se razširi delokrog dež. šolskega sveta v Ljubljani na vse ozemlje v območju Narodne vlade SHS. v Ljubljani in naj se izpremeni II. državna gimnazija v Ljubljani v realno gimnazijo. Oba predloga se sprejmeta.
Z umikajočo se armado je prišlo v ozemlje SHS. mnogo laških lir, kakršne je izdajalo armadno poveljstvo v zasedenem ozemlju Italije; ljudje jih mečejo proč, kot bi bile čisto brez vrednosti, in jih dajejo otrokom za igračo. Treba je občinstvo opozoriti, da se bo pri končnem obračunu zanje morda vendarle nekaj dobilo; zato naj se občinstvo prosi, naj izroča ta denar Narodni vladi kot prostovoljni narodni davek. NS. se naproša, da izda tozadevni poziv na občinstvo.
Koncem seje se sproži vprašanje o delokrogu zaupnikov, ki zastopajo zadržane poverjenike, Hrvaška vlada te institucije ne pozna. Po daljši debati se določi, da more svoio funkcijo izvrševati vsak poverjenik samo osebno in da morajo vsi poverjeniki bivati v Ljubljani, kjer je sedež vlade.
Vojakom gorskega strelskega in črnovoj-niškega polka!
Vsi vojaki, kri prioadajo tema dvema poJk^ma. naj se nemudoma zglase pri
svojem poveljstvu v Sp. šiški, brez ozira na to, če so sedaj prideljeni kaki Narodni straži ali ne!
Poverjenik za Narodno obrambo:
Dr. Lovro Pogačnik.
Koroškega denarja ne priznamo.
Koroški Nemci so sklenili izdati poseben deželni denar. Narodna vlada SHS v Ljubljani je svojemu komisarju Smodeju v Celovcu naročila, da protestira proti izdaji takega deželnega denarja, kateremu ne priznavamo nobene valute za kraje bodoče Jugoslavije in sicer tudi na Koroškem ne.
Ropanja v kozjanskem okraju.
Kozje, 10. novembra ob 11. uri zvečer. V okraju se vrše ropanja in uničevanja po raznih tolpah. Okraj nujno potrebuje vojaške pomoči.
-
Iz Češke.
Demarkacijska črta med Ogrsko in Čeho-slovaško.
Budimpešta, 8. nov. Radikalna stranka je prejela brzojavko, da je imel narodni svet v Požunu 7. t. m. popoldne pod predsedstvom vladnega komisarja sejo, v kateri se je s poveljnikom čeških čet določila demarkacijska črta med Ogrsko in čehoslo-vaško državo.
Narodui odbor na Slovaškem.
Praga, 9. novembra. »Narodni Listy« poročajo, da se je ustanovil Narodni odbor na Slovaškem, katerega tvorijo začasno naslednji gospodje: dr. Strobar, predsedstvo in finance; dr. Blaho, notranje zadeve in poljedelstvo; dr. Beres, vojska in pravosodje; Štefanek, nauk in bogočastje.
Kako je z Libercami.
Liberce, 8. novembra. (Kor. ur.) Tiskovni urad za nemški del češke države javlja: Odposlanstvo češko - slovaške države je včeraj izjavilo, da je češko-slova-ška vlada pripravljena odposlati čete, ki bi varovale libersko ozemlje. Danes sc je v Libercah vršilo posvetovanje, katerega so se udeležili tudi zastopniki češko-slo-vaške armade. Uspeh posvetovanja je bij ta, da pomoči češko-slovaškc armad/s ni treba, ker je libersko ozemlje dovolj zavarovano. Nato so sc čete, ki so bile določene za zaščito Liberca, umaknile. V Libercah vlada od včeraj zvečer mir.
Praški nadškof Narodnemu vyboru.
Praški nadškof primas Paul, ki je v Hebu ravnokar okreva! po težki bolezni, je poslal Narodnemu vyboru pozdravno pismo, v katerem želi češkoslovaški državi in celokupnemu češkoslovaškemu narodu uspeh in božji blagoslov. Pismo zaključuje: »Priporočujoč katoliško cerkev čehoslovaškemu Narodnemu vyboru, prosim za varstvo vere sv. Venceslava!«
Službovnik češkoslovaških čet.
Na Češkem so začasno uvedli službovnik češkoslovaških čet na Ruskem kot
služben i reglement za češkoslovaško armado.
Češka poštna hranilnica.
Češki Narodni Vybor je poveril komisarju praškega poštnega ravnateljstva nalogo, naj na Dunaju .prouči uredbo poštne hranilnice in izvrši preddela za enako ustanovo na Češkem, Češka poštna hranilnica začne najbrže poslovati že ob novem letu 1919.
Razna poročila.
Volitve v Ameriki.
New York, 8, nov. (K. u.) Bivši predsednik Roosevelt je objavil glede na volitve izjavo, v kateri pravi, da bodo republikanci podpirali Wi!sona pri njegovih stremljenjih izrabiti vso moč dežele za tak mir, ki zavaruje pridobitve vojske. Uspehi, ki so jih dosegli Američani, bodo svarilo Nemčiji.
New York, 8. nov. (K. u.) Volitve so izpadle tako, da razpolagajo republičani s 46 sedeži v novem senatu in jim je večina že zagotovljena. Z merodajne strani se izjavlja, da izid volitev ne bo vplival na ameriško vojno politiko, o kateri so vse stranke edine.
Pogajanja med Čehi in Nemci.
Dunaj, 8. novembra. (Kor. ur.) Državni svet se je danes ves popoldan posvetoval o sladkornem vprašanju. Z obžalovanjem se je ugotovilo, da so se pogajanja izjalovila zaradi nepopustljivosti Čehov. Posvetovanje se bode danes nadaljevalo.
Ustanovitev narodne vlade poljske republike v Lublinu.
Krakov, 8. novembra. V Lublinu se je ustanovila narodna vlada poljske republike pod predsedstvom poslanca Daszyn-skega. V njej je 13 članov socialno demo-.kratične in poljske ljudske stranke. Druge stranke niso zastopane.
Dnevtte novice.
—	Častitko in javno zahvalo izreka kamniško občinstvo, med tem osem hvaležnih učencev-duhovnikov, preč. g. zlato-mašniku P. Rajnerju Kokalj, proku-ratorju v Ljubljani, ki je pred 50 leti nastopil težavno učiteljsko službovanje v Kamniku, tu kot izboren učitelj in od leta 18S0 dalje kot vodja deške šole in frančiškanski gvardijan plodonosno deloval čez 20 let. Bog ga živi!
—	f Župnik Anton Teul. Kruta morilka, španska bolezen, nam je zopet pobrala najboljših enega! Po kratkem trpljenju ji je podlegel dne 30. oktobra č. g. Anton Teul, župnik v Bilčovsu. Porodil se je dne 28. maja 1878 pri Sv. Andreju na Jezerskem, bil je v mašnika posvečen dne 20. julija 1902. V šolah ga je podpiral zlasti pokojni komendator Val. Šumah in je tudi pel novo mašo na Reberci. Vneto je deloval kot kaplan v Pliberku, provizor v Guštanju, župnik v Bilčovsu. Narodnega dela se je vneto udeleževal, ko nam jc zasijala svetla zvezda Jugoslavije, je legel v prezgodnji grob, tako hitro za kanonikom Želom. Svetila mu večna luč!
—	Umrl je 9. t. m. v Dolskem pri Vidmu č. g. Miroslav Lenardič, ravnatelj gluhonemnice v pokoju v Gorici, ki je od italijanske vojske sem bival kot begunec na Sp. Štajerskem. Umrl je za špansko boleznijo, kateri se je pridružila pljučnica. Bil je zelo blag in pobožen gospod. Pogreb bo 12. t. m. dopoldne. Naj v miru počiva!
—	Delavski shod v Dev. Mariji v Polju se je vršil včeraj popoldne. Delavstvo se je udeležilo shoda v zelo velikem številu. Govoril je Ivan Gostinčar o Jugoslaviji in o pomenu demokratične države za delavstvo. Delavci so se bridko pritoževali čez razmere v tovarni. Povprečna plača delavstva v vevški papirnici je še danes sledeča: za delavce 3 K in 1 K draginjske doklade, to je 4 krone dnevno; za delavke 2 K 40 vin. in 1 K draginjske doklade,' to je 3 K 40 vin. dnevno. Cena papirju je narastla v nervoznost, plače delavske pa so ostale iste. Delavstvo je sklenilo narodno vlado prositi pomoči, ker je absolutno nemogoče v današnjih razmerah živeti ob taki plači. Narodna vlada naj prevzame papirnico.
—	Ustanovni shod zvonarske zadruge. Opozarjamo vse, ki se za to zanimajo, da bo ustanovni shod nove zvonarske zadruge v sredo, 13. novembra, ob treh po-pcldne v knezoškofijski palači v Ljubljani, v pritličju, prva vrata na desno. Nc le duhovniki, marveč vsi, ki mislijo k zadrugi pristopiti, so vljudno in nujno vabljeni, da pridejo na shod.
—	Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce v Pragi bo imelo občni zbor v sredo, dne 13. listopada 1918, ob 7. uri zvečer pri »Malini« v SpAleni ulici št. 9.
—	Članom »Slomškove zveze« v vednost in ravnanje. Občni zbor, sklican na 14. t. m., se mora vsled ukinjanja civilnega osebnega prometa preložiti na ugodnejši čas. Potrebno pa je, da skličejo podružnice zborovanja in razpravljajo o sedaj perečih šolskih in stanovskih zadevah. V razmotrivanje nasvetu-jeva spomcnico in pa dnevni red /a občni zbor zveze. (Glej - Slovenec z dne 7. t. m.!)
prihodnji občni zbor, ki se bo vršil, ka-
kor hitro bode promet zopet otvorjen, bodi priča po številu udeležencev, kakor tudi po razpravah, da bode tudi učiteljstvo organizirano v Sloniškovi zvezi močan steber svobodne Jugoslavije. Na delo tedaj! — Ivan Štrukelj, t. č. predsednik, Adolf Sadar, t, č. tajnik,
—	Oddajne cene za krompir iz žitnega
zavoda v Ljubljani znašajo 66 vinarjev in ne 60 vinarjev, kakor se je pomotoma poročalo.
—	Ogenj. V petek, 8. t. m., opoldne je pričelo goreti pri Miklavžu Cerarju v Vrbi hš, št. 1, občine Prevoje pri Lukovici na Gorenjskem. Zgorela je hiša s hlevom. Poleg stoječo šupo in kozolec je rešila požarna bramba iz Lukovice. Hvala vsem gasilcem. Sreča jc bila, da je vlekel veter proč od vasi. Zažgali so otroci, ko so bili sami doma zaklenjeni, med tem ko so bili starši na njivi. Ko je pričela goreti streha, so vpili otroci na pomoč. Prihiteli ljudje so razbili s sekiro vezna vrata, da so jih rešili, Pogorelcc je bil zavarovan Ie za 800 K pri Vzajemni zavarovalnici v Gradcu. V tej vsoti je pa vštet tudi še ohranjeni kozolec in šupa. Koliko bo revež potem dobil?
-— Zaupnikom Vnovčevalnice za živino in posestnikom po deželi se s tem naznanja, da meseca novembra z ozirom na nastale razmere ne bo nikakih doba\ živine.
—	Konjski hlapci se sprejmejo takoj proti izredno dobri plači, popoini prehrani in cigaretami. Priglasiti se jc v Nušakovi vojašnici v Trnovem pri g. ritmojstru Teu-berju. Vsi ti hlapci bedo prosti vojaške službe.
—	Požrt vovalnosf Čehov. V prvem letu obstoja je Češko srce nabralo 4 milijone kron darov. Živil je v tem času došlo tudi za več milijonov.
Uubiianske ^©'/Sce.
lj Umrla je danes popoldne gospa Marija M i 1 a v e c , Zalckarjeva ulica št. 9 v Ljubljani. Pogreb bo v sredo popoldne. Bila je vrla naša somišljenica. N. v m. p.!
lj Dogovorjena konferenca katehetov ne bo v sredo, ampak v petek ob pol petih popoldne.
lj Shod socialne demokracije se je vršil v nedeljo dopoldne v Mestnem domu. Vodil ga jc Mlinar. Govorili pa so: Pete-jan, Prepeluh, dr. Krivic, Lemiš in Tokan. Obisk jc bil dober. Sprejeli so vrsto resolucij gospodarskega, socialnega in političnega značaja. Žal, da se že danes ne moremo podrobno baviti ž njimi; toda izjavljamo lahko, da se po velikem delu ž njimi popolnoma strinjamo. — Resolucija zahteva med drugim, naj Jugoslavija postane socialna republika.
Ij Manifestacijski odbor (odbor za prireditev manifestacije 29. oktobra) ima sedaj v sredo 13. t. m. ob 11. uri dopoldne v mali dvorani Mestnega doma svojo zaključno sejo. Vsi p. n. odborniki in odbor-nice naj se je gotovo udeleže.
li Redni pouk na obeh vadnicah in v otroškem vrtcu na državnem učiteljišču se zopet prične v sredo dne 13. t. m.
ij Zgubljeni sinovi sc vračajo. Po ustanovitvi jugoslovanske države je naenkrat odpadel pritisk stare vlade glede na gotove starše, da vpišejo svoje otroke v nemške šole kot Nemce, in sedaj sc ti izgubljeni sinovi vračajo in priznavajo, da so Slovenci. Na realki n. pr. so mnogi starši vzeli svoje dečke iz nemških razredov in jih vpisali v slovenske. Prepričani smo, da bodo temu zgledu sledili še mnogi in potem bo spoznalo občinstvo, kako malo pravih Nemcev je obiskovalo ljub ljansko realko.
lj Grmenje topov s soške fronte sc čujc v Ljubljani. Italijani praznujejo namreč rojstni dan svojega kralja. Ljudje, ki imajo buinejšo fantazijo, pa trdijo, da sc vrši bitka med vračujočimi se mažarskimi vojaki in med jugoslovansko armado.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Ravnihar, žena vrtnarskega pomočnika, 54 let. — Božidar Schott, ključavničarski vajenec, 15 let.
—	Helena Pečnik, posestnikova hči, 29 let,
—	Josipina Dermelj, nadučiteljeva vdova, 72 let. — Justina Petje, rudaijeva hči, 10 ur, —■ Marija Podobnik, dninarica, 68 let. — Uršula Janša, posestnica, 62 let. — Marija Turk, kuharica, 47 let. — Martin Merkun, častniški namestnik, 3V let. — Ivana Bratko-vič, delavka, 17 let — Katarina Kokelj, kuharica, 28 let.
li Z ljubljanskega observatorija. Včeraj popoldne po 4. uri 16 minut so zaznamovali vsi inštrumenti potresne opazovalnice jako močan potres v daljavi kakih 400 kilometrov. Prvi znaki so trajali 40 sekund, potoni je sledilo močno valovito gibanje, katero so tukaj nekatere osebe občutile. Konec zaznamovanja ob 4. uri 40 minut.
lj Posebni osebni vlak za nemško-avstrijake častnike, uradnike, civilne uradnike in njih družinske člane bo pripravljen v noči 13. t. m. ob 2. uri 9 minut na južnem kolodvoru. Proga: južni kolodvor —Dunaj. Natančnejši razglas na magistrat-j ni deski.
lj Svarilo, Občinstvo ponovno opozarjamo, naj ne sprejema od bežečih vojakov, posebno še od Mažarov in Nemcev, nikakih živil, odnosno, da .je pri tem skrajno previdno, ker jih ti češče zastrupljajo. Tako je zopet I včeraj neko plemenito ogrsko srce zahotelo ] na gSvnem kolodvoru žrtev, ki jie pa k sreči ni bilo. Preden jc vlak bežeče Mažare odpeljal, so opazili, kako jc nekdo nalašč položil na stran v vreči nekaj moke. Ko so moko pregledali, so dognali, da je bila 2astr!*nl*^na'
Seveda so jo stresli proč K >	opcija
je bistro srbsko oko (Srbi tam sira/.ijol opazilo med tračnicami bombo, ki je pričakovala svojo žrtev. Bombo so seveda takoj odstranili. Torej bodite skrajno previdni!
lj Noaissto venca na krsto j. Bradaška sta darovala Rajko .n Al ari ja Pečnik 20 K za oslepele slovenske vo,ake.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenim stanji.1 mestne občine ljubljanske od 27. '.Jtfobra do 2 novembra 1918. Novorojence' 16, mrtvo-rojenec 1, umrlih 53. Od umrlih je domačino-33, tujcev 20. L1 mrli so za tifu/.om (legarjem) 1 (tujec), za grižo t (tujec), za vratico (davico 1 (tujec), /a jetiko 4 (med njimi 2 tujca), za različnimi boleznimi 24, za pljičnico 10, za influenco 11 (med njimi 2 tujca), za malarijo
1 (tujec), za tihizom t (tujka), za vratico (dift<
(tuj<: 'i jo)
za (tuje
"leanta, Ai -, Predstav
pr
Iz
12......
Molierova abonement
tS"" H ^at^ CMi
gledališke pisarne. V torek, dne • v uprizori prvič v letošnji sc oni komedija Namišljeni bolnik za A . Glavno vlogo Argana, namišljenega bolnika igra g. Josip Povhe, vlogo ''oiyette pa ga. Juvanova. Belino, drugo ■•eno Arganovo, igra ga. Btikšekova, njegovo !'či AngeliUo pa gdč, Šaričeva. Barakie, brat Vrganov, bo g. Danilo, t homas Diafoirus, za-očenec Angelikin, g. !)aneš. Zdravnik Di.a-ioirus g. Peček. Vloga Loisone, druge hčerke Arganove, ie poverjena gdč. Veri Danilovi,
Kina • j| prične
M
"45®!'
a Meso na 'elene izka:r -km ca. Stranke z zelenimi ; I i 301 do konca prejmejo go\ > dne 12. t m. dopoldne \ > Določen je tale red1, od 7 d do 1500, od pol 8 do 8 šl. od 8 do pol 9 štev. 1701 d< do 9 štev. 1901 do 2100, štev. 2101 do 2300. od pol 2301 do 2500, od 10 do.jiol konca.
deležniku, zvečer.
. ! 301 do
ii B štev, v torek, - Jožeta, št. 1301 do 1700, od pol 9 o pol !0 10 štev. 2501 do
IzSMbBjerce.
Zgubila sc jc ročna torbica z večjo vsoto denarja in drugimi važnimi listinami. Ker je izgubiteljica uboga vdova, se prosi pošteni najditelj naj jo odda takoj v Ravnikarjev' ulici štev. 3.
Zgubilo se je v soboto popoldne 6 petro-lejskih izkaznic za obrtnike štev. 528—533 in 5 kron. Najditelj je naprošen, da jih prinese na Mirje št.. 2 proti nagradi.
Ukradeno je bilo včeraj popoldne na ljubljanskem polju moško, kolo, ki sta ga baje potem dva .vojaka prodajala. Če ga je kupil kak- pošten ■ človek, jp tem potom naprošen, naj naznani svoj naslov upravništvu Slovenca* .
♦ pritličju, obstoječe iz Štirih sob z vsemi pritiklinami, brez kopalnice, se odda s t. februarjem v DALMATINOVI ULICI it. tO, Ljubljana.	1351
PRODA SE šest le! stara, breja
k o bi la
pinegavske pasme, izhajajoča od najboljšega žrcbca iz Bohinja. Visoka 165 cm, v pas 180 cm. Čista pri nogah, brez vsake napake. — Vpraša naj se v Žirovnici na Gorenjskem št. 6. — Cena po dogovoru.
Si 4
1 S-f
Brzojavna vest Rdečega križa naznanja, da nam je vzela neizprosna smrt našega
RUDSTA
na italijanskem bojišču. Imel je komaj 24 let. Tako je ljubil svojo rodno grudo, a usoda mu je odločila neznan grob v tujini.
Maše zadušnice se bodo darovale v trnovski župni cerkvi.
V Ljubljani, dne 11. novembra 1918.
Žalujoča rodbina Peček.
Izgubili smo svoje najdražje, izgubili preljubo skrbno mater, odnosno staro mater in sestro, gospo
JOSIPINO DERMELJ
nadučiteija vdovo
ki je danes v noči, po dolgotrajni mučni bolezni, v 73. letu, izdihnila svojo blago dušo, prejemši poslednja tolažila.
Pogreb predrage rajnke se je vršil v nedeljo, dne 10. novembra 1918, popoldan ob 4. uri iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 13. — Žalosti potrti javimo to tožno vest vsem cenjenim prijateljem, znancem in sorodnikom, priporočujoč ljubo pokojnico v blag spomin.
LJUBLJANA, dne 9. novembra 1918.
Žaiojoči ostali.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest,, da ie naša nadvse ljubljena soproga, predobra mamica oziroma hči in sestra, gospa	"
Kati Blsiuieis
dne 9. novembra 1918 ob tričetrt na 8. zvečer po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v pondeljek dne 11. nov. ob 10. uri dopoldne, Medija-Izlake, dne 9. novembra 1918.
Franc BIciweis, soprog,	Franci in V'da, otroka,
Lnmberi Mally in vsi ostali sorodniki

Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest. da je naša ljubljena mati, oziroma sestra itd,, gospa
Ivana Sevnik roj. Smid
posestnica v župclevcu
dne 31. oktobra ob pol 8. uri zjutraj, v 44. letu svoje starosti, po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, preminula.
Pogreb se je vršil dne 2. novembra t. 1. od hiše žalosti v Zupelevcu na pokopališče v Kapele.
Obenem se najiskrcneje zahvaljujemo za vse izkazane izraze, sočutja in tolažbe.
Zupelevec. dne I. novembra 1918.
Franjo, poročnik v rez.. Miloš, poročnik v rez., Ivan, mornariški podčastnik, Rudolf, gojenec vinorejske šole, A*ojz: gojenec meščanske šote, sinovi.
Tončka, Marica, gojenka meščanske šole, hčerki.
Rutloll Schmidt, okrajni sodnik, Josip Šmid, stotnik, Alojz šinili, velepossstnik. bratje.
Josipina špan, Kristina Jazbinsek. sestre. Tončka šm'd,
Ivanka SchmitU, svakinje. Joilp špan, veleposestnik, Milino? JazbinSck tr:rovec. Jc^ip Corja'-., veleposestnik, avuki.
Povodom prebritke izgube naše ljubljene mame, oziroma stare mame
Ane Komočar roj. Feriančic
se tem potom najtoplejše zahvaljujemo vsem prijateljem in sosedom, osobito pa gospodu Iv-šiču, gospema Alihclič in Kodrič in vsem drugim dobrotnikom, ki so ji stali ob strani njene oslabelosti.
Bog jim povrni!
Bodi ji ohranjen blag spomin!
Ljubljana-Spodnja Šiška.
Žalujoča rodbina
Pečali.
ki je vajena vsega gospodinjstva, perutnine in vrta. — Plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št. 4342, ako znamka za odgovor.
slike
do naravne velikosti, kakor tudi :: oljnate portrete na platno ::
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
prvi fotografski in povečevalni zavod
-::: V LJUBLJANI :::-
KOLODVORSKA ULICA št. 34 a.
(sanske pasme) — se proda — na Martinovi cesti št. 28, v Ljubljani.
Sjjre;:5'c5a se
h konjem, proti hrani in dobri plači pri Franc-u Pust, Ljubljana, Stre-liška ulica št. 31.
Lep "35?®
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob času bolezni in smrti naše iskreno ljubljene predobre soproge, oziroma mamice, stare mamice, tašče, in tetke, gospe
soproga mestnega blagajnika v p.
izrekamo tem potom vsem najsrčnejšo zahvalo. Ljubi Bog plačaj vsem vse stoterokrat!
Ljubljana, dne 8. nov. 1918.
na krožcc (šajFio), se proda pri Fran-u VVisjonu, Ljubljana, Kolodvorska ulica 25.	4363
Sprejme se
mizarski pomočnik p§- in vajenec
Breg št. 20. Ljubljana. "-gj®
Istotam se proda mlada pSF" lisica.
mr
Išče se dobro izurjenega v t Ji
Žalujoči ostali.
Zalivala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naiine nadvse ljubljene hčerke
JF v c
H
učiteljice v Rakitni
/
— Stanovanje in hrana preskrbljena,— Anton Sopar, Bled 19, Gorenjsko.
Častnik išče
nm
s posebnim vhodom. Ponudbe se prosi na upravo lista, pod šifro „Častnlk".
Proda se nekoliko novih
rinil, 2 kg usnja za pSale, zeleno blaga za en?; nsoSEco BtoleMo in par eibIi, RODila iiiaškfh geulijeu.
Kje, pove uprava lista pod štev. 437J.
za krasno cvetje in mnogo-brojno spremstvo na poti k večnemu počitku zlasti čč. duhovščini gg. stanovskim tovarišem in tovarišicam, šolski mladini in vsem, ki so ji v bolezni stali na strani, izrekava tem potom najiskrcnojšo zahvalo.
Rakitna, 1. novembra 1918.
Ivan in Marija Končina,
4366	starši.
PRODA SE
1
4310
zajamčeno pristno, lino vinsko žganje, za mnogovrstno zdravilno porabo, 1 liter po 5C kron. Odda se tudi 25 litrov. Naslov:
l Hasler, iijijia, Slari iis 9.
Večja množina
Hlapec h konjem in
H dva hlapca za goveji hlev
se sprejmejo takoj ob primerni plači in dobri hrani na graščino Impolca. Služba se lahko nastopi takoj. — Vpraša se pri oskrbništvu graščine Impolca, p. Radna na Dolenjskem.	4352
se dobi pri Breznik & Frltsch, trgovina, z železninO v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 17.
kjer jc bila pred vojsko gostilna in trgovina, ležeča v ljubljanskem predmestju, se za 38.000 kros proda. — Vpraša se v Sodni ulici št, 5, pritličje levo. 4349
(tudi mlajši)sctakoj sprejmejo zareza nje zelja proti dobri plači, event. tudi prehrani pri tvrdki JOSiP ZIDAR, Dunajska cesta štev. 31.
4327
j suhe gobs, prazne vreče in druge pridelke I kupuj?; trgovina s semeni Sever & komp., H preje PETER LASSNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG.	2534
SPREJME SE:
do 2
i. odraščenimi otroci za kmetijska dela na posestvu v Kokavcih, pošta Vič. Dobi
stanovanje, kurjavo in živila. Plača v gotovini po dogovoru. Moški morajo znati z volmi voziti. Zglasitc sc stranke le iz okolice Ljubljane.
Proda se lepa, dobro ohranjena
II moška Sil I

nfjrff*"- • -,r .JLAS^IM »
naznanja, da jc zopel prevzel vodstvo
svoje odvetniške pisarne, ki se nahaja v S? j Oelerla se lahko v Gradišču štev lc Ljubljani ca Miklošičevi cesti St i. v VšS v trgovini za čevlje.	I '	Štefanove gostilne.
GflR IE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.	1212
Zaradi pogostnih tatvin naznanjam vsem, ki prihajajo ra Figovčevo dvorišče ali v skladišče da nisem plačnik za ukradene stvari.
Urban
hišni hlapec pri ..Flgovcu'*
Dobro ohranjeno
fe naprodaj. Naslov pove upravništvo „Slovenca'- pod šifro .STROJNIK'
Skladiščnik
išče službe. Gre tudi na deželo. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod številko 4350 ako znamka za odgovor.
3osip GUagner
nadučitelj in šolski uoditelj
marica [Uagner voj. KresE
poročena
Ljubljana, 3. listopada 1918.
Krema za britje
najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan, lonček K 7 50
Milo za britje
pristno, najboljše vrste 3 kosi 91< 1 kg K 34'-— Pošilja proti naprej-
poslatvi denarja M. JttNKER, eksportna trgovina Zagreb 39, Pctrinjska aIII. Ilrv.
Iščo se mlad
za Iio*e! .UralcE!' v LjuMJani.
Proda se večje število praznih
t»
Poizve se v pisarni hotela ,Union' v LJubljani.
se sprefme v trajno delo pri K. BOCAK, Tržič, Go.; enjsko.
Kur m
Josip Pinc lič,or{;anSst, Sv. Hc cns p. Dol pri Ljubljani.
©i telili: g a
na večrazrcdnici blizu Ljubljane želi -neDiah s u Pri azue ponudbe ua upravo lista pod šifro „Urtle»jtcar"
lzdaiu k on2 o .-dj »Slcvcacai
Odgovorni urednik: Josip Gostinčar v l.jublianu
švatolišk* tiskani« v Hubikai.
k posebne Jutranje izdale »Slovenca" od dne 10. novembra 1918«
cesar in cesak ,eoic
uedala. - Na nemškem glašena - republika.
- se
pni-
Odpoved nemškega cesarja in cesarjevitar
Berlin, 9. nov. Wolff: Cesar in kralj se je odločil, da se odpove prestolu. Državni kancler ostane toliko časa v službi, dokler se ne rešijo vprašanja, ki so v zvezi z odpovedjo cesarja in cesarjeviča nemške države in Prusije ter z ustanovitvijo regentstva. Regentu namerava priporočiti, naj imenuje poslanca Eberta za državnega kanclerja ter predložiti zakonski načrt, da se takoj razpišejo splošne volitve za nemško ustavorla-jalno skupščino, katere naloga bo končno določiti bodočo državno obliko nemškega naroda, vključivši one dele naroda, ki bi se želeli priklopiti Nemčiji.
Berlin, 9. novembra 1918.
Princ Maks Badenski,
drž. kancler.
Nemška republika proglašena.
Berlin, 9. novembra. 1918. (Kor. ur.) Wolff sporoča: Plazu podobno se je razširil v Berlinu republikanski pokret. Iz krogov poslancev se izjavlja, da je dopoldne vlada obvestila soc.-demokratične poslance, da sta se odpovedala prestolu cesar Viljem II. in nemški cesarjevič. Državni kancler princ badenski je ponudil kan-clerstvo soc. - demokratičnemu poslancu Ebertu, ki je ponudbo odklonil. Soc.-demo, kratje so razglasili republiko in izvolili za predsednika posl. Eberta. Berlinska gar-nizija je prestopila k socialnim demokratom. Vojaki nosijo rdeče kokarde. Povsod se zbirajo v gručah vojaki, ki slave republiko. Mir in red sta nemotena.
Berlin, 9. nov. Wolffov korespondenčni urad, doslej uradno glasilo vrhovnega armadnega poveljstva in vlade, se nahaja v rokah revolucijonarjev. Danes prinaša revolucijonarno okrožnico: Vsem! Tu si je revolucija priborila sijajno, skoro popolnoma nekrvavo zmago. Zjutraj je izbruhnila splošna stavka, vsled česar počiva vse delo. Dopoldne je prestopil polk naumburških lovcev k ljudstvu ter odposlal deputacijo k delavskemu in vojaškemu svetu. Druge čete so mu sledile. Aleksandrov polk je prestopil k ljudstvu po nagovoru drž, posl. Welsa. Le pred vojašnico na Chausse-ji je bilo nekoliko streljanja. Mrtev je en delavec, ki ga je ubil neki častnik. Častniki so zbežali. V mestu je mir in red.
Berlin, 9. nov. Delavski in vojaški svet poroča: Policijsko predsedstvo in vrhovno armadno poveljstvo sta v naših rokah. Karel Liebknecht je izobesil na cesarskem gradu rdečo zastavo, Tudi na brandenbur-ških vratih visi rdeča zastava.
Berlin, 9 .nov. Danes dopoldne je izšla posebna izdaja lista »Vorvvarts« z naslednjo vsebino: Splošna stavka. Delavski in vojaški svet je sklenil stavkati. Vsi obrati stoje. Preskrbljeno je za potrebno prehrano. Velik del garnizije se je dal z vso opremo in orožjem na razpolago delavskemu svetu. Gibanje vodita skupno obe social-nodemokratični frakciji. Vojaki in delavci, skrbite za red! Živela socialna republika!
Berlin, 9. nov. Nevarni položaj v Berlinu se je poostril znatno vsled brezobzirnega nastopa vojaških oblasti in cesarske policije proti članom neodvisne socialistične stranke. Zaprli so nekaj delavskih tajnikov in poslanec Liebknecht, ki se je pravkar vrnil iz ječe in ki je pred tem služil pri vojakih kot prostak, je dobil povelje, naj takoj odide k armadi na bojišče.
Berlin, 9. novembra 1918. (Kor. ur.) .Wolf£ sporoča: Poveljnik v markah general Linsingen je vložil prošnjo, da odstopi.
Zet nemškega cesarja se tudi odpovedal.
Lipsko, 9. nov. Vojvoda Ernest Avgust Brunšviški, edini zet Viljema II. se je sinoči slovesno odpovedal prestolu. Odpovedna listina je v rokah revolucijonarjev. Na njegovem gradu v^hra rdeča zastava.
Republikanska vlada na Bavarskem. - Kralj pobegnil.
Monakovo, 9. nov. Nova vlada se je sestavila, Predsedstvo in zunanje zadeve ima dr. Kurt Eisner. Republikanski parlament je v permanenci. Centrum je od vlade izključen. Centrova voditelja Heim in Schlittcnbauer sta dobila povabilo, naj vstopita v republikanski kabinet. Liberalna stranka odklanja zvezo z republikanci. Kralj s celo družino je v petek zapustil Monakovo in se odpeljal v Švico. Prejšnji profesor na kraljevi visoki trgovski šoli Jaffe jc imenovan za finančnega ministra, ljudski učitelj Hoffmann je postal naučni minister. Znani pacifist Ouidde je drugi podpredsednik republikanskega parlamenta. Krščanska strokovna društva priporočajo sodelovanje.
Nemška Avstrija pozdravila nemško republiko.
Dunaj, 9. nov. Soc. demokratična korespondenca poroča: Dr. Adler, državni tajnik za zunanje zadeve nemško - avstrijske vlade, jc podal obema soc. dem. frakcijama v Berlin enako se glaseči brzojavki z naslednjo vsebino: Nemško - avstrijska socialna demokracija častita k zmagoviti nem-, ški revoluciji in upa, da se bo demokratična in socialna republika nemške Avstrije združila z nemško državo.
Dunaj, 9. nov. Državni svet je danes popolnoma soglasno sklenil odposlati nemškemu državnemu kanclerju brzojavko, v kateri na koncu pravi: Državni svet upa, da se bo volitev v ustavodajalno skupščino nemške države udeležilo tudi nemško ljudstvo nemške Avstrije.
Habsburžani zapuste Avstrijo.
Budimpešta, 9. nov, Az Est poroča iz dobro poučenega dunajskega vira: Tudi tu prevladuje mnenje, da se bo moral cesar Karel odpovedati prestolu. Odstopila bo cela dinastija. Tudi nemški nacijonalci sc danes že za to. Baje se celo krščanski socialci nc bodo protivili temu. V Schon-brunnu, kjer se nahaja cesarska družina, vlada velika potrtost. Cesar je do zadnjega upal, da mu bo mogoče s pomočjo entente obdržati prestol. Bil je mnenja, da se bo dala ustvariti federativna država, v kateri bi bili tudi nemški deli sedanje Avstrije. Na ta način je menil, da bo hotela ententa preprečiti priklopitev Nemške Avstrije nemški državi. Toda po zadnjih dogodkih je jasno, da je ententa pustila Habsburžane pasti. Zato bo odšel s celo družino v Švico. V petek je bilo že pripravljenih 30 avtomobilov, da prepeljejo cesarsko družino v Švico, Potovanje pa je z ozirom na dogodke na Solnograškem in Tirolskem moralo izostati, ker so bavarske čete med tem časom udrle in zaprle pot. Skoro gotovo pa je, da se to še pred torkom zgodi. V torek ima nemška narodna skupščina svojo sejo in dotlej se bodo zgodile važne stvari glede cesarja.
Francozi v Dalmaciji.
Knin, 9, novembra ob 10. uri zvečer, j Ob tretji uri popoldne sta prispeli v splitsko luko dve iranooski torpedovki, ki sta izkrcali dva višja častnika. Častnika sta obiskala narodno vlado in sta obljubila, da bosta uredila spor z Italijani. Jutri zjutraj odplujeta ladji na Reko in se čez tri dni vrneta v Split. V Splitu je vladalo ob prihodu francoskih bojnih ladij nepopisno navdušenje. Ljudstvo je obisk razumelo tako, kot da jim pridejo Francozi na pomoč. Francoske častnike so vsepovsod živahno pozdravljali in jim gromovito klicali »dobrodošli!«
Knin, 10. nov, ob 1. uri zjutraj. Zaupnika Narodnega veča dr. Škarica in Stcfa-nini sta raztolmačila francoskim častnikom ravnokar prispelih dveh torpedovk sedanje stanje v Dalmaciji. Francozi so izjavili, da prihajajo s Krfa in so prinesli pisma dr. Tresič-Pavičiča dr. Krstelju, Odhajajo na Reko, da tamkaj urede transporte. V Splitu
f so sc ustavili, da se informirajo o politi- ! ! čnem položaju v deželi. Obljubili so, da ! bodo vse, kar so v Splitu slišali, priobčili j svojemu admiralu na Krfu. Ob prihodu francoskih ladij so se vršile v Splitu velike manifestacije. '
Razburjenje proti Italijanom v Sibeniku.
Šibenik, 10. nov. ob 1. uri zjutraj. V Sibeniku vre. Dr. Krstelj se je z avtomobilom odpeljal v Šibenik, da pomiri ljudstvo, ki je razburjeno radi italijanske okupacije.
Brezžična zveza Sarajevo -Solun.
Sarajevo, 10. nov. ob 1. uri zjutraj. Mali radiotelegrafski postaji v Sarajevu sc je posrečilo dobiti zvezo z radiotelegraf-sko postajo v Sofiji. Ta je v rokah Francozov. Po Sofiji je stopilo Sarajevo v zvezo s Solunom. Po tej poli so bile odposlane note bosanske vlade proti okupaciji dalmatinske obali po Italijanih.
Reški Italijani v skrbeh.
Reka, 9. nov. V včerajšnji seji Narodnega sveta je poročal župan dr. Via o razmerah v podobčinah ter izjavil, da se je v njih razvila živa. agitacija v korist Jugoslovanov. Ta agitacija povzroča velike skrbi, ker so podobčine ekonomsko zvezane z mestom in bi njih odcepitev pomenilo za Reko veliko materijalno škodo. Potem ko se je pomirilo prvo navdušenje reških Ita-lijano, jc italijanski Narodni svet na Reki sklenil, da ustanovi svoje organizacije in posamezne sekcije.
Šole na Reki prevzela hrvatska vlada.
Reka, 9. novembra. Hrvatska vlada, poverjeništvo za uk in bogočastje, je poslala na Reko profesorja Lukasa, nadzornika Doriča in nadzornika Bahorskega, cla prevzamejo tamošnjc šole. Komunike, ki ga je izdala imenovana vlada, pravi, da smatra hrvatska vlada šolsko vprašanje s čisto kulturnega stališča. Vsem obiskovalcem šol bo na željo omogočeno, da končajo šolo v jeziku, v katerem so bili poučevani doslej.
•
Italijani v Postojni.
Postojna, 8. nov. V Postojni je mir. Za prehrano vojaštva rekvirirajo po vaseh.
Jugoslovanska zastava na morju.
Jugoslovanska zastava na morju.
Reka, 9. nov. Danes je prispel k v elikemu županu italijanski general ter mu izročil naslednjo noto italijanske vlade:
»Jugoslovanska zastava še ni priznana po zaveznikih. Vsled tega po morskih zakonih ne more vihrati na morju. Ladja more na krmi nositi zastavo svoje izvirne narodnosti, toda z italijansko zastavo, izobešeno« na sprednjem jamboru, kot znak, da je v posesti oblasti, katera drži blokado in daje salvus conductus. Da se prepreči zaplenitev, se vam daje salvus conductus. — Pooblaščate se do plovbe po Jadranskem morju od slučaja do slučaja, če o svojem odhodu obvestite pristojne oblasti.«
Veliki župan je noto sprejel in je sprejem formalno potrdil.
Zastava na krmi (na zadnjem koncu ladje) označuje suverenileto dotične države. Italijani so zahtevali, naj jugoslovansko brodovje izobesi avstrijsko-ogrsko aastavo, Če se izobesi zastava na prvem koncu ladje, to ni častno mesto, ampak visi samo v ta namen, da ima prosto plovbo in da ladje ne zaplenijo.
Narodno Veče sc je posvetovalo in zavjelo stališče, da zastava avstrijsko-ogrske monarhije ne more viseti na krmi naših ladij, in sicer radi tega ne, ker av-strijsko-ogrske monarhije več ni in ker je pred razpadom izročila svoje brodovje jugoslovanski državi. Ker jugoslovanska država še ni priznana od velevlasti, zalo tudi še nima svoje zastave, s katero bi mogla prosto pluti po morju. Ker pa Jugoslovani nočejo, da bi se glede te zadeve ustvaril kak prejudic, zato žele, naj bi se razobesila vsaj angleška, francoska, ameriška ali bela zastava. Italijani so to odklonili. Pogajanja se nadaljujejo. Stvar jc zelo nujna, ker sc iz Albanije vrača veliko število jugoslovanskih čet, ki imajo hrane le šc za par dni in jih je treba nuino nreneliati po tnorju domov.
Reka, 9. uov. Iz Rima jc došla brezžična brzojavka na poveljstvo italijanska mornarice ler v Kotor, Šibenik in na Reko, da se na jugoslovanskih ladjah ne more izobesiti jugoslovanska zastava, ker po morskem pravu še ni priznana. Zato zahtevajo, naj se izobesijo avstrijsko-ogrske zastave. Veliki župan reško-modruški dr. Lenac je ustavil ves proniel, dokler sc zadeva ne reši.
Italijani, si izposojujejo jugoslovanske ladje.
Reka, 9. nov. Poveljnik italijanskega brodovja admiral Rainer jc prosil poveljstvo jugoslovanske mornarice, naj mu posodi parnik, da prepelje italijanske ujetnike v Italijo. Obljubil je, da bo s parnikom nazaj pripeljal hrano. Zajamčil jc, da sc bo parnik gotovo vrnil in da bo plačal vse prevozne stroške.
Vprašanje Trsta. — Boroe-vic prosi. - Proti italijanski žastavi pri Sv. Luciji.
Komunike Narodnega veča.
Zagreb, 9. nov. Narodno veče jc dobilo po Jadranski banki v Trstu dopis, \ katerem sc izraža želja tržaškega narodnega sveta, da bi srbska vlada postavila v Trstu svojega konzula. Priporoča, cla bi se /.a to imenoval bivši član mednarodne podonavske komisije v Galacu Fran Vilfan, brat dr. Vilfana. Željo po imenovanju srbskega konzula utemeljujejo s tem, da je Italijanom vsa obrt in trgovina prosta, cla uživajo vso mogočo zaščito od oblasti, medtem ko Slovenci v Trstu nimajo nobene zaščite in za.-slombc. Narodno veče se je o tej stvari posvetovalo in je prevladalo mnenje, da ne bi kazalo postaviti v Trst srbskega konzula, ker bi se s tem priznalo, cla jc Trst italijansk a posest, kar pa nii smatramo do sedaj za sporno. Obenem se je reklo, da bi v tem oziru stopili v direktno telefo-nično zvezo s srbsko vlado \ Belgrudu, kar nam je, kakor nam poročajo, zdaj že mogoče. Tudi naj bi stopili v zvezo s Trstom glede nadaljnjih informacij, če bi srbsk* vlada zavzela drugačno stališče, kakur Narodno veče, in potem jc uvaževati, čc bi. kakor sc od druge strani priporoča, ne bilo primerno imenovati'Spira Jankovičrt mesto Ivana Vilfana. General Boroevič je posla! svojega zastopnika polkovnika Cvelano-viča. Ponovno zanikava, da bi bil iiotel dati zapreti narodno vlado v Ljubljani. Izjavi pokornost Narodnemu veču in prosi dovoljenja, da bi smel stanovati v Zagrebu kot privatna oseba. Narodno veče mu jc obljubilo odgovor, vendar hoče šc prej zaslišati mnenje Narodnega sveta v Ljubljani.
Giedc Sv. Lucije je sklenilo Narodno veče, da se zahtevi Italijanov po razobeše-nju italijanske zastave na občinski hiši ne more pokoriti, marveč da mora. proti temu energično protestirati ter se dopušča raz-obešenjc zastave Ic, če bi sc to izvršilo i brutalno silo.
Mažarske odposlanci v ' Zagrebu.
( Zagreb, 10. nov. ob pol 1. uri zjutraj. Na prošnjo mažarskega ministrskega pred-
i sednika grofa Karolyja je bil predvčerajšnjim odposlan posebni odposlanec Narodnega Veča SHS g. dr. Angjelinovič v Gje-kenycs, da sprejme diplomatično zastopstvo mažarske države in da jim omogoči pot do Zagreba. Odposlancu so bili dodeljeni stotnik Branko Bobek od vojnega po-verjeništva ter naslednji častniki: Poročnik Dragulin Kristinič, topniški poročnik Zvo-nimir Golubič, praporščak Fran Pusina in 6 vojnih akademikov ter 8 prcstovojcev 25. Polka. V čeraj je v Gjekenyes prispel mažarski pooblaščenec minister Aladar Balla, državni poslanec in bivši župan Bač-kc ter njemu dodeljeni Icgacijski svetnik dr. Fran Hallay in dr. Matija Tizsarizs ter Gyula Lombos, stotnik generalnega štaba kol vojni ataše. Mažarsko odposlanstvo jc istega dne nadaljevalo pot v Zagreh in je ob pol 5. uri popoldne prispelo semkaj. Na kolodvoru jih je pričakovaj poverjenik 2a promet VečesOav Vildcr, dr.Corovič ter
člana Ncrc ' -ga Veča dr. Janko šimrak in ar. wr> ai. Nulu je odposlanstvo odšlo v prostore Narodnega Veča, kjer je mažarski pooblaščenec Balla imel naslednji govor:
Počaščen z zaupanjem ogi^kega Narodnega sveia in ogrske vlade sem pooblaščen, da kot odposlanec Ogrske pozdravim Narodno cčc popolnoma svobodne in suverene jugoslovanske države ter da že sedaj odpiramo pot k bratskemu odnosu in sporazumu med dvema sosednjima državama, jugoslovansko in ogrsko državo. Ne le zato, ker je Wilson, ta veliki stvar-ritelj sveta v svojem odgovoru na bivšo Avstrijo-Ogrsko to pot pokazal, nego tudi zato, ker se tudi ogrski narod, ki je postal popolnoma suveren ter sc, njemu na čelu Karoly-jeva vlada, trudi doseči in osigurati najširšo zvezo z državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prepričan sem o tem, da bosta, kakor sta se pred stoletji ogrski in hrvatski narod borila za svojo domovino proti turškemu jarmu, tako tudi sedaj z enakimi čuvstvi, s katerimi sta drug na drugega navezana, stala skupaj na braniku za ustvaritev velikega dela, omogočenega z veliko idejo, ki jo je Wilson v korist svetovnega miru prinesel, da tako, pri mirovni mizi dva popolnoma nezavisna postala, suverena naroda po možnosti v popolnem sporazumu sodelujeta pri razpravi, služeči veliki Wilsonovi ideji in svetovnemu miru.
V imenu predsedstva Narodnega veča je odg vcril podpredsednik Svetozar P r i-b i č e v i č : Iskreno dobrodošli! Pozdravljam v imenu Narodnega veča suverene države SHS. prihod gospodov poslancev mažarsekga Narodnega sveta in ljudske vlade, katerih prihod se po njihovi izjavi vrši pod egido Wilsonovih načel. Veselilo me bo, če bo Vaša vlada na temelju teh načel mogla vpoštevati in zavarovati naj-iskrenejše prijateljske sosedne odnošaje države SHS., ki po naših narodnih težnjah in načelih narodne samoodločbe mora obsegati celo etnografsko ozemlje našega naroda,
Služeči veliki Wilsonovi ideji o svetovnem miru, upamo, da bomo s sodelovanjem na mednarodni konferenci imeli priliko pokazati, kako visoko cenimo načela demokratske svobode in enakopravnosti vseh narodov.
Zagreb, 10. nov. ob pol 1. uri zjutraj, f uje se, da je dr. Aladar Balla, ki je vodil deputacijo mažarske vlade k Narodnemu Veču v Zagreb, bil imenovan za ministrskega residenta pri Narodni vladi SHS v Zagrebu.
Narodno veče Poljakom.
Zagreb, 10. nov. ob 1. uri zjutraj. Predsedstvo Narodnega veča je odposlalo poljski vladi v Krakov naslednji dve brzojavki:
»Ministrski predsednik Swieczynski, Krakov. V imenu Narodnega veča SHS. se najiskrenejše zahvaljujemo za pozdrav poljske vlade. Mi se s preiskrenim čuv-stvom navdušenja radujemo, da je poljski narod po tolikem trpljenju zacelil krivico, ki mu je bila storjena in da je zopet zedinil raztrgane dele svojega telesa v svojo suvereno narodno državo, tako da more sedaj ponosen in celokupen začeti ustvarjanje svoje svetle bodočnosti na srečo in napredek svoj kakor tudi vseh slovanskih narodov.«	i
Ghbinski, poljski minister, Krakov. Predsedstvo Narodnega veča SHS. se iskreno zahvaljuje za Vaš pozdrav o priliki ustanovitve Vaše svobodne države in se veseli, da more, pozdravljajoč Vas v novem položaju, od srca poželeli, da se naše zveze z bratsko svobodno Poljsko čimbolj poglobe in okrepe, ter oa si v sporazumnem delu in topli ljubezni gradimo temelj za boljšo bodočnost naših narodov, katerih cilj po naravi teži v zvezi držav zavednega Slovanstva in v zajednici splošnih interesov.
Prodiranje Srbov.
Srbi v Tuzli.
Tuzla, 9. nov. Jutri pride v Tuzlo (Bos-naj iz S^ajeva 14. srbski pešpolk.
. Srbi v Vukovarju.
Osjek, 9. nov. V Vukovar jc prispelo 100 mož srbske armade, ki strarijo ladje na Donavi.
Srbi korakajo proti Temešvaru. " Zagreb, 10. nov. ob 1 uri zjutraj. Kakor poročajo iz Mitrovice, so srbske čete na potu proti Temešvaru.
Skupščina erdeljskih Rumunov. — Srbi na Ogrskem.
Budimpešta, 9. nov. Jutri bodo erdeljski Rumuni priredili ve'iko narodno skupščino v Aradu, katera bo napravila sklepe odločilne važnosti. Vršac se nahaja v rumunskih rokah, Oršovo pa so, kakor sc zdi, zasedli francoski konieniki.. Mažarska obmejna policija ima nalog, da v Oršovi skupno s Francozi deluje za mir in red. Iz županijc Krasso Szeray je pobegnilo na tisoče Mažarov ter je tam nastala rumunska revolucija. Karansebes se nahaja v rokah rumunske vojske. Belo cerkev je zasedla srbska vojska, enako je tudi v Vršac, kjer se nahajajo Rumuni, najbrž že prispela srbska vojska.
Cehi proti Nemčiji.
Rotterdam, 9. nov. List »Times« javlja, da je češka država ponudila ententi, da bo poslala svoje vojaštvo proti Nemčiji. >Daily Chronicle«, ki govori o tej vesti, meni, da je torej kapitulacija Nemčije neizbežna.
Priznanje Cehom.
Praga, 9 .nov. »Češko Slovo« prinaša Klofačevo izjavo, da so njih razgovori s čehoslovaško vlado v Parizu presegli vse pričakovanje. Češki narod uživa spoštovanje, da je češki narod prvi na svetu. Vse sednik francoske republike je izrazil mne-in Beneša, zlasti pa nastop čehoslovaških to je doseglo obnašanje češkega naroda za časa vojne, posebno imenovanje Masaryka in Bereša, zlasti pa nastop čehoslovaških čet. Čehoslovaška republika more izpolniti nade, ki jih stavi ves svet. Heberman piše v »Pravo Lidu«, da uživa češki narod popolno zaupanje pri ententi in da pričakuje najdalekosežnejše pravice v vsakem oziru. Da se smatra čehoslovaška republika za osnovano, je izvršitev preobrata izzvala najglobokejši vtis. V Inomostu pišejo vsi listi, da so Čehi varuhi miru.
Češka dobi vojno odškodnino.
Praga, 9. nov. V »Narodnih Listih« piše neki delegat, da bodo imeli Čehi vsega dovolj, obleke, živeža itd. Češka država je zmagovalka in bo dobila vojno odškodnino. Nemška usoda bo veliko bolj žalostna, kot se misli.
Ameriški upravitelj prehrane v Evropi.
Bern, 10. nov. Brzojavni koresponden-čni urad je prejel od tukajšnjega ameriškega poslanstva naslednjo vest: Upravitelj prehrane v Združenih državah Severne Amerike Hover bo kot posebni Wilsonov odposlanec prispel v Evropo, da se dogovori z entento, kako preskrbeti narode bivše Avstro-Ogrske monarhije z živili in drugimi potrebščinami.
Ruski sovlet se pogaja z
entento.
Stockholm, 9. nov. (Kor. ur.) Reuter sporoča: Vseruski sovjet jc sklenil soglasno na Ljeninov predlog, da uvede z entento Mir«vna pogajanja.
Bavarci prodirajo na Koroško.
Celovec, 8. nov. Komisar Smodej poroča, da sta 2 bavarska bataljona na poti v •t. Vid ob Glini, in da se govori, da hočejo Bavarci zasesti cclo Koroško, da napravijo red, kar bi pomenilo kršenje nevtrahtete, ker je Jugoslavija nevtralna.
Iz predsedstva Narodnega Veča.
Zagreb, 10. nov. ob pol 1. uri zjutraj. Vort, ki so jo prinesli listi, da je Narodno Veče imenovalo Valerija Pribičeviča za konzularnega agenta v Belgradu, ni resnična. Narodno Veče stoji na stališču , da se država SHS združi z hratsko kraljevino Srbijo in je popolnoma izključena možnost, da bi se postavljali medsebojni zastopniki.
Neresnične vesti v nemškem in mažarskem
časopisju.
Ob priliki razorožitve tujih vojakov, ki prihajajo skozi bivšo Avstrijo-Ogrsko in skozi nevtralno ozemlje, razorožijo in da fronta na zahodu in vzhodu, se po nemškem in mažarskem časopisju razširjajo vesti, da postopamo s temi vojaki nedostojno. Te vesti so popolnoma neresnične in ne potrebujejo nobenega dementija. Mi postopamo po zakonu mednarodnega prava, ki zakhteva, da se ti vojaki, ko gredo sokzi nevtralno ozemlje, razorožijo in da se jim odvzamejo vsi predmeti, ki izhajajo iz plenjenja in ki so bile last c. kr. avstrijskega erarja kakor n. pr. tren, blago, konji itd. V privatno last ne posegamo, Vsem vojakom, ki skozi naše dežele gredo, gremo na roko.
Izpuščeni iz zapora.
Zareb, 9. nov. Včeraj sta bila izpuščena iz kaznilnice v Mitrovici Stjepan Doj-čič in Luka Jukič, ki sta leta 1913 za časa mažarskega komisarijata izvedla atentat na mažarskega eksponenta in komisarja, bivšega narednika, Čuvaja.
Dalmatinski namestnik v Zagrebu.
Zagreb, 9. nov. Danes ob 9. uri dopoldne je prispel v Zagreb bivši dalmatinski namestnik grof Marij Attems, ki je bil v ponedeljek aretiran v Ljubljani in izročen poverjeniku za notranje zadeve dr. Brejcu. Na zahtevo »Narodnega veča« je bil skupno s tajnikom Skaričem v varnostnem spremstvu odposlan semkaj in se je pripeljal semkaj z vlakom, v katerem so bili častniki s polkovnikom Skaričem. Grofa Attemsa so odvedli v domobranski zapor.
. aiiade.
Poziv črnovojnega okrajnega poveljstva v Ljubljani.
Vse črnovojno moštvo, ki je pristojno v okrožju črnovojnega okrajnega poveljstva v Ljubljani in ki jc odšlo s svojih službenih mest brez rednih odpustnic in rednega razoroženja, se poživlja, da se takoj priglasi pri črnovojnem poveljstvu v Ljubljani, da odda svojo službeno obleko in orožje ter sprejme odpustnico, ako ima pravico do nje, ali pa se dodeli v službo. — Kdor bi se na ta poziv nemudoma ne priglasil, bo po obstoječih predpisih kaznovan. — SHS. črnovojni okrajni poveljnik: dr. Stare, ritmojster.
Nalaganje bankovcev avstro-ogrske banke v kreditnih zavodih.
Poverjeništvo za finance Narodne vlade SHS. v Ljubljani se je odločilo odrediti, da naj se bankovci avstro-ogrske banke do nadaljnjih ukrepov sprejemajo od strank kot vloge, — Poverjenik za finance: D* Kukovcc.
Okoliš finnnčnc prokuraiure. v Ljubljani,
V	zmislu sklepa Narodne vlade SHS. v Ljubljani od 6. novembra 1918 se okoliš finančne prokurature v Ljubljani začasno razširi na vse ozemlje Narodne vlade SHS, v Ljubljani. — V Ljubljani, 6. novembra 1918. — Namestnik poverjenika za finance: Dr. Ravnikar 1. r.
Okoliš finančnega ravnateljstva v Ljubljani.
V	zmislu sklepa Narodne vlade SHS. v Ljubljani od 6. novembra 1918 se okoliš finančnega ravnateljstva v Ljubljani začasno razširi na vse ozemlje v območji Narodne vlade SHS. v Ljubljani. — V Ljub-ljain, 6. novembra 1918. — Namestnik poverjenika za finance: Dr. Ravnihar 1. r.
Nakupovalcem konj s Štajerskega.
Osebe,ki se izkažejo z uradno legitimacijo okrajnih glavarstev na slovenskem Štajerskem, da potujejo v Ljubljano, da si nabavijo konje, se smejo voziti v Ljubljano z vojaškimi vlaki. Ker je vrnitev s konjem po železnici nemogoča in nedopustna, naj vzame vsak s seboj tudi nekaj kg ovsa. Ljubljana, dne 9. nov. 1918. — Dr. Pestot-nik, poverjenik narodne vlade za promet.
Finančna pogodba z Nemško Avstrijo,
Celje, 8. nov. Odposlanstvo, ki je šlo po naročilu Narodne vlade na Dunaj, da se pogaja z nemško avstrijsko vlado o važnih finančnih vprašanjih, je sklenilo ugodne provizorično finančno pogodbo, katero mora le še Narodna vlada v Ljubljani potrditi.
jC
garje, srbež, hraste in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 5-— dvojno-velik lonček K 9 —. Dalje PaTatol- posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo koio. škatlja K 3-—.
j t, oj e bo do-.ivfc po povrotja ali predplačilu pr tvrdki
Paratol-W,i rie, lekar ULKER Budapest VII-27. R6zsa ut 21.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
MF.D. UNIV.
ordinira od 'AH. do Ji 12. dopoldne v
Hilierjevi ulivi it. 12, I. nadstr. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦


5 dni na poskušnjo!
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin
ilfftfHI Z. KSl&fttSF
VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice,
mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim!
za vsa domača dela, vajena perila, ali pošteno kmečko DEKLE, tudi začetnica, se sprejme pri A. SUŠNIKU, ZALOŠKA CESTA St. 21, LJUBLJANA. 4304
Mirna stranka z enim otrokom išče
staeovaeie
j
JAMSTVO 1
AGRABlA-brzodio-bilni m! n poiljemo S dni na poskušnjo. Ako dobro ne
deluje, ga lahko pošljete nazaj in prejmete nazaj svoj denar.
Dobavlja sc točno le, dokler traja zaloga!
Cena K 185'-
z zamahnim
kO^SOm. Poštnina in zavojnina X 15.
NAROČILNIC Al
(Izrezatl, razloCno izpolniti, vložiti v kuverto in takoj odpOsInti, ker se more pošiljati lc, dokler ie v znlofji.)
Tvrdka E. PLHNEH, Dunal IV. Redite Wien-zelle 1. 9.
Naročam Va5 /lgraria-brzodrobilm mlin i a znesek K 185-- po povzetju, s pravico «a poSijcm mfin tekom 5 dni nazai, ako ne bo dobro mlel.
Ime:
Kraj:
Zadnja žel. postaja:
„ilg^ria"-brzo dr obilni mlin.
* Ne naiccnrj!-; oaC na 'ia||i jm najsposobnejši dtobilni mlin, ki se dobe — edini, s katerim se lahko mol k Sen < i rž koruza. irCmen Itd. — fino. kakor kdo želi. Delo silno lahko ter t se lahno ur -' i na vt;.'e i.robljcn!a. Nadomestni deli se dobe In lahkotno zamenjajo.
( E. PLilNER, DUNAJ, IV. Rechte Wienzeile 1/9.
Pristno TOALETNO MILO
fino dišeče komad 100 gr 3 kosi It 18- 6 kos. K 34 — 12 kos. K 65'—
Pristno PRALNO MILO
za kg kron 26-— Pošilja proti predplačilu M. J ti N K E R . izvozna tvrdka Zagreb 39, 1'et.rinjska 3. Hrvatsko.
7, eno aH dvema sobama in kuhinjo. Ponudbe pod „ MIRNA STRANK V' sprejema upravništvo ..SLOVENCA".
Kdor rabi pravo, lino v •
Ifteii
%m
JUSi i
Iščeta se pjp za takoj ^jjps
črno, sivo, belo več vrst, naj sc oglasi v zalogi pohištva, Ljubljana, Marije Terezije ccsta 13 (Kolizej).
jsalSik
kupi po najvišjih cenah
Hi
trgovina s kožami iu krznom LEIPZIG, Briibl 47. PoSiljatve se prosijo po pošti v zavojih po 5 kg, odpadli znesek sc odpošlje takoj po prejemu.	3031
~~ 4344
Zamenja se velika
za manjšo. Ogleda se od 11. do 14. nov, od 10. do 12, ure dop. v prodajalni Avg« Jagodica. Stritarjeva ulica ft.

poštena, pridna in močna za trgovino zamešanim blagom
fPT F. Dotenz, Kranj um
Istotam se išče močan
skladiščnik
pošten, popolnoma trezen in priden, za vstop s 1. prosincem 1919 ali prej, za trgovino 7. žganjem, špiritom in vinom; ki je tudi kiatarstva dobro np-vajen. Stanovanje in hrana v hiši. Gorenjci imajo prcdnbst. Vsak ponudbenik naj se zglasi osebno ali naj piše: stn-rost, kjo jo bil v službi in koliko zahteva mesečne plače.	4338
Jugoslovani!
Cd J. li. fl^fls pridejo s prosnsi
Slovanske igralne ki
W ifomace, fino del o.
naročita na debel® na:
»Komisijska prodala sSooansftih igralnih Jsart a MnMSani".===
lil
i ?! !