PRIMORSKI DNEVNIK
K'ZtKTOTP»,°™‘ - Cena 90 lir	Leto XXX. Št. 2 (8708)	TRST, četrtek, 3. januarja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA OBZORJU ZAOSTRITEV ODNOSOV MED VLADO IN SINDIKALNO FEDERACIJO
SINDIKATI ZAHTEVAJO VEČJO ODLOČNOST VLADE PROTI IZSIUEVALNIM MANEVROM INDUSTRIJCEV
Zaskrbljenost zaradi podražitve umetnih gnojil in cementa Napovedane nove podražitve v tekstilni in avtomobilski industriji - Odločen nastop sindikatov za povišanje pokojnin
RIM, 2. — Vprašanje «zamrznjenja» cen, ki pa se v zadnjem času z vrtoglavo naglico «odtajajo», je v središču pozornosti v teh prvih dneh novega leta ter vzbuja v javnem mnenju, še posebej pa v nekaterih močno prizadetih kategorijah, hudo zaskrbljenost. Vlada je v marsičem že klonila izsiljevanju industrijcev, kar bi pa utegnilo imeti za posledico poslabšanje odnosov med vlado in sindikati, ki so doslej potrpežljivo čakali na pogumne in učinkovite vladne ukrepe, so pa doživeli sama razočaranja.
Še največja
zaskrbljenost vlada med kmetovalci zaradi podražitve umetnih gnojil za 48 odst. To bo za poljedelstvo pomenilo dodatno breme za celih sto milijard lir, katerim pa je treba še dodati podražitev kmetijskih strojev, goriva, semen itd. Poljedelstvo, ki je že dolgo časa v krizi, se je tako znašlo v povsem nevzdržnem položaju, kot so že poudarile Kmečka zveza, «Col-diretti», in sindikati. Stroški na Področju poljedelstva so se zvišali za okrog 40 odst., kar bo moralo nujno privesti — kot je poudarila v svoji izjavi «Coni agricoltura» — do «ponovne preučitve cen poljedelskih pridelkov». To pa v bistvu pomeni, da se bodo podražila ži-
vila, kar bo gotovo negativno vplivalo na življenjski standard ogromne večine delavcev in predvsem kategarij z nizkim dohodkom. Dejstvo je tudi, da so bile na tem sektorju v zodnjih dvajsetih letih storjene globoke politične napake, ki so privedle do naraščajočega bega s podeželja in do vedno bolj poudarjene odvisnosti Italije od tujine, z nevarnimi posledicami tako na družbenem, kot tudi na gospodarskem in finančnem področju. In zato tudi ni slučaj, da so sindikati postavili prav vprašanja poljedelstva in Juga na "rvo mesto dnevnega reda nameravanih pogovorov z vlado.
tiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiinimiiuiiiiiiiiiiiimiiiniiiuiuiHiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiimnii
NOVA IZREDNA UKINITEV UKREPOV 0 VARČEVANJU
Prihodnjo nedeljo dovoljen zasebni avtomobilski promet
6. januarja bodo tudi odprte bencinske ierpalke
RIM, 2. — Tudi prihodnjo nedeljo,
6.	januarja, bo dovoljen osebni avtomobilski promet. Tako je sklenil posebni telinični odbor, ki se je sestal danes pod predsedstvom podtajnika Sartija. Prepoved kroženja zasebnih avtomobilov bodo izredno ukinili, da bi omogočili vsem povratek z božičnih počitnic z lastnimi vozili in da bi istočasno olajšali železniški promet ter preprečili preveč intenziven promet na cestah v noči med 6. in
7.	januarjem. Prihodnjo nedeljo bodo tudi odprte bencinske črpalke z nor-mataim delovnim urnikom
V zvezi s prepovedjo osebnega avtomobilskega prometa ob praznikih je ministrstvo za trgovinsko mornarico dalo danes nekatera zanimiva navodila. ki se tičejo jadrnic, s pomožnimi motorji do 40 konjskih sil. Jadrnice bodo lahko plule tudi v dneh, ko je prepovedan avtomobilski promet. vendar bodo morala luška poveljstva zapečatiti motorje.
uradnih krogih, kjer pa niso hoteli sporočiti nobene podrobnosti o stanju pogajanj in o količini nafte, ki naj bi jo Saudova Arabija dobavljala Veliki Britaniji.
V prejšnjih dneh je neki libanonski dnevnik napisal, da bosta Velika Britanija in Saudova Arabija v kratkem podpisali desetletni sporazum, po katerem naj bi London prejel 30 milijonov ton petroleja letno v zameno za industrijske naprave in orožje. V britanskih uradnih krogih so označili pisanje libanonskega časopisa za «netočno» in demantirali, da bi morebitni sporazum predvideval tudi izročitev britanskega orožja Saudovi Arabiji.
Omejitev hitrosti na ameriških cestah
SAN CLEMENTE, 2. — Ameriški predsednik Nixon je podpisal zakon, ki obvezuje vseh 50 držav ZDA, da uvedejo na cestah omejitev hitrosti na 55 milj na uro (88 km). Nixon je dejal, da bo tak ukrep omogočil, da bi prihranili okrog 200 tisoč sodov bencina dnevno.
Zakon prevideva tudi zapleten sistem «združevanja» avtomobilistov, ki gredo vsak dan v isti kraj. Namesto da bi se vsakdo posluževal osebnega avtomobila, bi morali sesta viti skupine avtomobilistov, ki naj bi se skupaj vozili na delo z enim samim avtomobilom, kar bi seveda pomenilo znatno varčevanje z bencinom.
Na Švedskem varčevanje z električno energijo
STOCKHOLM, 2. — Na švedskem so danes stopili v veljavo ukrepi za 20-odstotno zmanjšanje porabe električne energije. Sklep v tej zvezi je vlada sprejela že pred dvema tednoma. Na osnovi tega sklepa je bila cestna razsvetljava zmanjšana za 50 odstotkov, medtem ko so bili prepovedani svetlobni reklamni napisi. Vladni ukrepi predvidevajo hude denarne in celo zaporne kazni za kršilce predpisov o varčevanju.
Naj omenimo še, da so že pretek-K mesec na Švedskem omejili za 25 odstotkov dobavo goriva za ogrevanje, medtem ko bodo prihodnji teden uvedli racioniranje bencina.
Pogajanja med V. Britanijo in Saudovo Arabijo o dobavljanju petroleja
LONDON, 2. — Britanska vladna delegacija bo v prihodnjih dneh odpotovala v Saudovo Arabijo za nadaljevanje pogajanj o podpisu dvostranskega sporazuma za dobavo petroleja v zameno za britansko pomoč gospodarstvu Saudove Arabije. Sporočilo so objavili v britanskih
Francija se ne odpoveduje atomskim poskusom
PARIZ, 2. — Francija se nikakor ne namerava odpovedati atomskim poskusom v Tihem oceanu. To je izjavil predsednik republike Georges Pompidou avstralskemu veleposlaniku, ki se je prišel predstavit ob imenovanju na to mesto. Pompidou je poudaril, da želi biti do skrajnosti iskren: «Užaloščeni smo, da so se odnosi z Avstralijo zaradi tega skrhali, toda iskreno moramo priznati, da se ne nameravamo odpovedati atomskim poskusom,» je dejal.
Tudi sklep vlade, da pooblasti podražitev cementa od 775 na 1.080 lir na kvintal, je sprožil povsem negativne reakcije. Med drugim je sindikalna federacija gradbenih delavcev po današnjem sestanku v svojem poročilu izrazila najbolj popolno nesoglasje in zaskrbljenost zaradi tega sklepa, ki nedvomno pomeni popuščanje izsiljevalnim manevrom industrijcev, ki niso dali na trg svojih proizvodov, ampak so raje pomnožili izvoz cementa. Po mnenju sindikatov bo podražitev imela izredno hude posledice za ves gradbeni sektor in tudi za javno gradbeništvo ter bi utegnilo tudi negativno vplivati na raven zaposlovanja na tem področju. Sindikati gradbenih delavcev so poudarili potrebo, da bi zavarovali to področje pred izsiljevanjem monopolov z okrepitvijo državne industrije in s pripravo nacionalnega načrta za cement, ki naj zajamči gradbeno dejavnost, ustrezno preskrbo s cementom ter pravično ceno cementa.
Poleg podražitve umetnih gnojil in cementa pa se javljajo na obzorju še nove podražitve. Po splošnih napovedih bo do podražitev prišlo v tekstilni industriji, medtem ko je že gotovo, da se bo zvišala cena italijanskih avtomobilov. Fiat in Alfa Romeo bosta poviašli cene za okrog 10 odstotkov, Lancia pa za celih 13 odstotkov. Tudi gume za avtomobile se bodo verjetno podražile za okrog 8 do 9 odstotkov. Sredi januarja bo morala vlada sklepati tudi o višini nove podražitve bencina in o morebitni uvedbi racioni-ranja petrolejskih proizvodov. Po časopisnih predvidevanjih naj bi ra-cioniran bencin stal okrog 250 lir liter, vsak avtomobilist pa bi ga smel dobiti približno 70 litrov na mesec. Za dodatne količine bencina pa bo moral verjetno plačati precej višjo vsoto, morda več kot 300 lir liter.	,
Ostaja še vprašanje pokojnin: vlada se je že oktobra na srečanju s sindikati obvezala, da bo zvišala najnižje pokojnine, draginjske doklade in doklade za brezposelne, doslej pa ni še ničesar storila, čeprav je bilo dogovorjeno, da bodo poviški stopili v veljavo s 1. januarjem. V tej zvezi je federacija CGIL, CISL in UIL izdala danes poročilo, v katerem napoveduje «takojšen in odločen odgovor», ko bi vlada nadaljevala z odlašanjem ter ne bi spoštovala sprejetih obvez. Federacija izraža zaskrbljenost zaradi zadržanja vlade, ki z besedami opozarja na potrebo po omejevanju izdatkov, po drugi strani pa ne okleva, ko gre za pooblastila za zvišanje cen.
V pričakovanju novih sestankov vlado je sindikalna federacija sklenila sklicati v petek, 4. januarja tri meddeželne sestanke v Milanu, Rimu in Neaplju, na katerih bodo razpravljali o sindikalnih pobudah in o odnosih z vlado. Znano je, da nameravajo sindikati še ta mesec zavzeti dokončno stališče do vladne akcije ter zaostriti sindikalni boj, če vlada ne bo izpolnila pričakovanj delavcev. Lahko je torej pričakovati, da se bo končalo razdobje sorazmernega sindikalnega «premirja», kar bi uregnilo imeti tudi hude politične posledice.
Waldheim v Mehiki
CIUDAD MEXICO, 2. - Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je prispel danes na tridnevni uradni obisk v Mehiko, kjer se bo pogovarjal z mehiškim predsednikom Lui-som Echeverrio in z drugimi mehiškimi voditelji. Glavna tema razgovorov bo «listina o gospodarskih pravicah in dolžnostih držav», ki jo je sam Echeverria predlagal aprila leta 1972. Listino sedaj pripravlja posebna komisija, v kateri so predstavniki štiridesetih držav. Waldheim želi, da bi listino odobrili na prihodnjem zasedanju generalne skupščine svetovne organizacije.
VARŠAVA, 2. — Vzhodnonemški ministrski predsednik Horst Sinder-mann je prispel danes na kratki uradni obisk na Poljsko na povabilo poljskega premiera Jarosze-wicza. Obisk spada v okvir občasnih posvetovanj med obema državama.
Kuvajt zavrnil italijansko zahtevo po izročitvi krivcev pokola v Fiumicinu
Za kuvajtske oblasti naj bi bil zločin «političnega značaja»
RIM, 2. -— V krogih italijanskega zunanjega ministrstva se je zvedelo, da je kuvajtska vlada zavrnila italijansko zahtevo po izročitvi petih teroristov, ki so povzročili pokol na rimskem mednarodnem letališču «Leonardo da Vinci» zaradi «političnega značaja» njihovega zločina. Istočasno pa je kuvajtska vlada ponovno izrazila italijanski svoje obžalovanje zaradi terorističnega atentata, ki je povzročil toliko človeških žrtev.
Farnesina je naročila italijanskemu veleposlaništvu v Kuvajtu, naj izrazi tamkajšnjim oblastem obžalovanje italijanske vlade zaradi tega sklepa, ki dejansko preprečuje, da bi krivcem hudega zločina sodili v državi, v kateri je bil zločin izvršen. Farnesina je namreč mnenja, da bi moral Kuvajt izročiti teroriste, pa čeprav med Italijo in Kuvajtom ni pogodbe o ekstradiciji. Glede domnevne politične narave atentata pa je italijansko zunanje ministrstvo poudarilo, da pomeni zločin na letališču v Fiumicinu očitno kršitev človečanskih pravic, kot jih določa listina OZN.
MOSKVA, 2. - Bivši sovjetski veleposlanik na Finskem Viktor Mal-cev je bil danes imenovan za novega šefa sovjetske diplomatske misije v Novem Delhiju.
I .
L. ,
Po zločinskem atentatu na rimskem letališču v Fiumicinu so na vseh italijanskih letališčih okrepili nadzorstvo, kot kaže gornja slika, na kateri vidimo dva agenta posebnih protisabotažnih oddelkov
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiniui
MEDTEM KO V TEL AVIVU RAZPRAVLJAJO O NOVI VLADI
Prihodnje dni važna posvetovanja Dajan-Kissinger in Fahmi-Gromiko
Verska stranka se noče odpovedati Cisjordaniji - V Ženevi se nadaljujejo seje vojaške komisije - Na britanskih letališčih alairm pred teroristi
Gverilski boji v emiratu Oman
volitvah, ki
I
TEL AVIV, 2. — Po vsej deželi štejejo glasove po so bile na Silvestrovo. Dokončni lezuitan, za katere strokovnjaki in komentatorji menijo, da se sploh ne bodo spremenili v primerjavi $ podatki, ki so jih izračunali na osnovi preštetih dveh tretjinah glasov, bodo znani šele v nedeljo ali ponedeljek. To pa zato, ker je volivcev bilo kakih 1.600.000, manjkajo pa podatki o volitvah na fronti, kjer je glasovalo kakih 400 tisoč vojakov.
Medtem politični voditelji komentirajo izid volitev in razmišljajo o
političnih posledicah glede na možnosti sestave nove vlade. Skoraj nobenega dvoma ni, da bo Golda Meir spet kandidirala za predsedstvo vlade. Do poveritve mandata bo prišlo čez kaka dva tedna, ko bo predsednik republike zaključil parlamentarna posvetovanja. «Knesset» se bo vsekakor sestal 21. januarja.
Razumljivo je, da vse zanima predvsem to, kako se bodo težave za sestavo nove koalicije med šibkejšimi in notranje razklanimi laburisti ter liberalci in Narodno versko stranko, odražale na zunanjo politiko, oziroma na ženevska pogajanja za rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Prvi znaki niso kdove kaj spodbujajoči, čeprav vse kaže, da tudi manjše stranke ne nameravajo sprožiti neozdravljive krize ali poskusiti «skoka v temo» skupaj z desničarskim «Likudom». To bi se zgodilo samo, če bi se na čelo desničarske koalicije postavil Moše Da-
egipU.vske delegacije
Magdub pred sedežem palače OZN v Ženevi, vojaška pogajanja z Izraelom
včeraj nadaljevala
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiHUiHiiiiiniiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiirriniiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuviiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiu
Prihodnjo nedeljo, 6. januarja, bo izjemoma dovoljen promet zasebnih avtomobilov, da bi omogočili vsem povratek s počitnic in da bi preprečili preveliko gnečo. na cestah v ponedeljek ponoči.
Vlada in sindikati se pripravljajo na odločilno konfrontacijo, ki bo verjetno še ta mesec. Na dnevnem redu so številna kočljiva vprašanja, predvsem pa vprašanje cen, ki se je v zadnjih dneh zaostrilo, ker je vlada dovolila podražitev umetnih gnojil in cementa. Sindikalna federacija
DANES
je medtem zelo odločno opozorila vlado, naj izpolni sprejete obveze glede zvišanja pokojnin, sicer bo prišlo do okrepitve sindikalnega boja.
Po sestanku vojaških strokovnjakov v Ženevi in medtem ko se v Izraelu razpleta politična kriza po nedavnih volitvah, se
general Moše Dajan odpravlja v ZDA, k Kissingerju, egiptovski zunanji minister Fahmi pa v ZSSR k zunanjemu ministru Gromiku. Na dnevnem redu so, prej ko slej, mirovna pogajanja, na katera imajo velesile odločilen vpliv. Telavivsko vlado pa pogojujejo polemike pred sestavo koalicijske vlade. «Jastrebi» namreč dvigujejo glavo.
Tehnična okvara na radarju ali celo atentat? To so vprašanja, ki jih bo morala rešiti preiskovalna komisija po letalski nesreči pri Turinu.
jan, lu v sami laburistični koaliciji zastopa skrajno nepopustljiva militaristična stališča.
Narodna verska stranka je že začela javno postavljati svoje pogoje, vendar so bili izraženi na dokaj previden in diplomatski način. Tako se politični voditelji narodno-verske stranke zavzemajo predvsem za «notranje» spremembe v samem Izraelu, parlamentarni vedite Ij iste stranke, Izak Rafael, pa poudarja, da bo prvi pogoj predvsem zunanjepolitične narave. «Nikakor ne bomo dopustili, da bi na pogajanjih opustili Judeje in Samarije» (se pravi arabskega ozemlja ob reki Jordan, ki so ga zasedli po vojni leta 1967), je dejal časnikarjem. To stališče nepopustljivosti glede Cis-jordanije so poudarili tudi drugi voditelji Narodne verske stranke, medtem ko kažejo precejšnjo elastičnost glede premirja na Sinaju.
Drugače ocenjujejo izide predstavniki zmernih krogov v laburistični stranki. Zunanji minister Aba Eban. ki velja za «golobico», je dejal, da je «možna sestava vlade, ki bo nadaljevala začeto mirovno politiko». Pač pa se je minister Simon Peres, pristaš generala Dajana, izrazil za «previdnost in zadržanost» v Ženevi.
Tajnik laburistične koalicije Ha-aron Yadlin pa je dal vedeti, da se bodo vojaška pogajanja v Ženevi nadaljevala «brez prestanka». Res so se v švicarskem mestu, pod predsedstvom finskega gen. Siilas-vua, tretjič srečali člani mešane egiptovsko - izraelske vojaške komisije za umik čet s frontnih črt. Zasedanje se je iz tehničnih razlogov začelo z dokajšnjo zamudo (eno uro) in po njem niso izdali, kot tudi sicer, nobenega uradnega sporočila. Izvedelo se je, da so v glavnem govorili o načelnem sporazumu glede umika čet, ne pa o praktični izvedbi dogovorjenih točk. Za to ni še čas. Izraelska delegacija bo bržkone počakala na razplet politične krize v Tel Avivu, zaradi česar domnevajo, da bodo pogajanja zarezala v živo šele prihodnji teden.
Pred tem bo v San lementeju, v Kaliforniji, prišlo do važnega srečanja izraelskega vojnega ministra, generala Mošeja Dajana z ameriškim državnim tajnikom Henryjem Kissingerjem.
Moše Dajan se bo srečal tudi z obrambnim ministrom ZDA Schle-singerjem in načelniki Pentagona.
Že dejstvo, da Dajan potuje na uradni obisk v ZDA v trenutku, ko je v Tel Avivu v teku vladna kriza, dokazuje, da se čuti političnega zmagovalca volitev, saj je prej ko slej «jeziček na tehtnici» v Izraelu. Ni torej dvomov, da bo Dajan ostal še nadalje ob Goldi Meir najpomembnejši izraelski politik in da «golobicam» ne bo uspelo, kot so upali, izriniti ga iz vlade.
O čem se bosta Kissinger in Dajan pogovarjala ni težko uganiti. Bržkone bosta obravnavala ženevska pogajanja: Kissinger bo Dajanu obrazložil ameriške želje. Ne gre namreč pozabiti na Kissingerjev optimi-
zem, ki je Nixonu zagotavljal, da se «zadeve v Ženevi ugodno razvijajo in da je le ena možnost od petih, da bi se razdrlo».
Vzporedno z Dajanovim obiskom v ZDA bo egiptovski zunanji minister Fahmi odpotoval v Moskvo. Tu se bo srečal s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom.
Medtem pa se zaostrujejo incidenti na obeh frontah. Na sirski fronti, se pravi na golanskih planotah, so se arabske in izraelske izvidnice dvakrat spoprijele. Prvič, ko je skupina izraelskih izvidnikov zašla, na severnem delu fronte, na nevarno področje. Sirci so jih sprejeli z rafali težkih mitraljezov.
Drugič pa je v spopad poseglo kar topništvo. V osrednjem predelu fronte so namreč izraelski vojaki kopali jarke in skušali utrditi svoje vojaške položaje. Sirci so to področje začeli obstreljevati s topovi. Govori se, da je bilo med izraelskimi vojaki nekaj smrtnih žrtev.
Osem izraelskih vojakov je bilo ranjenih v incidentih na sinajski fronti. Egiptovska vojska je namreč odprla ogenj s topovi in obstreljevala izraelske položaje pri Ismailiji. Več prask s posegom topništva in brzostrelnega orožja so zabeležili vzdolž vse fronte ob Sueškem prekopu.
Zaskrbljujoče vesti prihajajo medtem tudi iz Londona, kjer so britan-
ske oblasti ukazale zastražiti in poostriti varnostne ukrepei na vseh letališčih. Razširile so se namreč vesti, da pripravljajo teroristi, ki zase pravijo, da se bore za Palestino, vrsto atentatov. Letalskim družbam so angleški varnostni organi razdelili sezname in slike 40 teroristov, ki jih bri. tanska protiobveščevalna služba pozna. Alarm na Angleškem je treba verjetno povezati tudi z aretacijo trojice teroristov. Gre za osemnajstletno dekle iz Združenih držav Amerike, ki so ji — med pregledom prtljage — našli več samokresov in naboje, nadalje za dva mladeniča: eden je doma iz Maroka, drugi pa iz Pakistana.
Mednarodno in raznoliko skupino so odkrili na londonskem letališču. Dekletu so pregledovali sumljive dokumente. medtem ko so drugi agenti pregledovali njeno prtljago. V dvojnem dnu kovčka so našli skrito orožje. Dekle so pustili naprej, skrivaj pa so ji sledili, dokler se ni srečala s pajdašema. Tedaj so jih aretirali.
MASCATE, 2. — Vlada emirata Oman, v Perzijskem zalivu, je u-radno priznala, da na njenem ozemlju divja osvobodilna gverila. Kot je v takih primerih v navadi je omanska vlada pripisala gverilo zu* nanjemu posegu južnojemenske ljudske republike, odločno pa je zanikala prisotnost «imperialističnih čet» na svojem ozemlju.
Pred nekaj dnevi je namreč o-manska osvobodilna fronta sporočila, da so v sultanat Dufar vdrli člani iranskega ekspedicijskega korpusa, ki pomaga vladi emirata zatirati gverilo. Omanska fronta narodne osvoboditve je naslovila poziv svetovni javnosti, naj prepreči pokol in pomaga revoluciji.
Nasprotno pa omanska vlada opozarja ostale arabske države na to, da je vzajemna solidarnost dolžnost, posebno sedaj, ko je kriza na Bližnjem vzhodu tako zapletena in odvisna od arabske enotnosti.
PARIZ, 2. — Alžirski minister Bu-teflika se je srečal s francoskim kolegom Jobertom, ni pa še jasno, ali ga bo sprejel Pompidou. Odnosi med obema državama so se namreč odločno ohladili po zagonetnem atentatu na alžirsko poslaništvo v Marseillu.
Nobenega sklepa v Franciji o podražitvi bencina
PARIZ, 2. — V Franciji niso sprejeli še nobenega sklepa glede morebitne podražitve bencina in drugih petrolejskih proizvodov kot posledice podvojitve cene surove nafte, ki jo proizvajajo države članice OPEP. O tem vprašanju so razpravljali po današnji seji ne delovnem kosilu, ki so se ga poleg predsednika Pompidouja udeležili minister za finance Giscard d’Estaing, zunanji minister Jobert, minister za industrijski razvoj Charbonnel in generalni delegat za energijo Blan-card. Dokončni sklep o ceni bencina bo zato po vsej verjetnosti sprejela vlada na prihodnji seji, ki bo v sredo, 9. januarja.
niiimiiiiiiiiiiiiiu<iiMiiiiiiii>»iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
PRIČEVANJA PREŽIVELIH P« LETALSKI KATASTROFI V URINU
Pokvarjen radar ali atentat med domnevnimi vzroki nesreče
Vse kaže, da je v plamenih zrušenega letala izgubil življenje tudi dveletni otrok - Še vedno resno zdravstveno stanje dveh potnikov
TURIN, 2. — Koliko žrtev je ter- | možnost atentata. Tako pripoveduje: jala letalska nesreča pred letali- «Pristajali smo povsem normalno.
v v ... . /i_n.. u o gž j.——«tuj \ri c-«-» ‘m:	—ori„ •________.. r* i
ščem v Casellah? Zdravniki, ki so iz skoraj popolnoma uničenega trupa letala izvlekli zoglenele ostanke potnikov trde, da jih je bilo 39, se pravi eden več. V naročju neke ženske so namreč ugotovili zoglenelo trupelce dveletnega otroka, ki pa ni bil vpisan v seznam potnikov. Tako je potrjena tudi včerajšnja domneva, da je na letalu bil tudi o-trok. Družba «Itavia» vztrajno trdi, da to ni mogoče, dopušča pa možnost, da je prišlo do pomote. Tako majhni otroci namreč sploh ne plačujejo letalskega listka, ker jih mati nosi v naročju.
Preiskava o vzrokih nesreče se medtem še nadaljuje. Strokovnjaki bodo morali pregledati vse razbitine letala, izmeriti razdalje. Težko do proučiti podatke «črne škatle», ki snema ves čas poleta vse tehnične podatke in razgovore med piloti in nadzornim stolpom letališča, ker se je razbila. Zaslišati bodo morali tudi preživele potnike.
Prva pričevanja sicer pretresenih potnikov so popolnoma protislovna. Tako dopušča tehnični uslužbenec, 27-letni Giampaolo Sciarra, tudi
Ni bilo megle, sicer pa je v Casellah pristanek možen tudi ob vidljivosti na 50 metrov. Radar z natančno ostrino je deloval brezhibno. Nenadoma smo v repu zaslišali eksplozijo. Tedaj smo se sunkovito spustili in treščili ob tla ...»
Popolnoma nasprotna je verzija drugega preživelega potnika, ki je lahko govoril (ženska Eliana Rug-giu in njen sin, 18-letni Pietro Colza se namreč še borita za življenje),
Enrica Isonija, ki se je pri nesreči le lažje ranil v glavo.
«Leteli smo v popolni temi. Nenadoma se je mogla razblinila. Tedaj sem pod seboj videl vrhove dreves. Trenutek zatem je naš fok-ker zadel ob neko skladišče in izgubil krilo. Poprej je bilo vse normalno, nisem slišal nobene eksplozije.»
Poudariti je treba, da je 27-letni tehnični asistent Sciarra skušal povezati nesrečo pri Turinu s pokolom v Fiumicinu, vendar ne kaže,
da bi sodniki — predvsem dr. Sa- 0_.---------- ---------- ---------------
vio — za sedaj jemali resno te zato, naj bi pri Turinu zgradili no-
Pač pa se nadaljuje polemika glede dejanske varnosti pri pristajanju letal v Casellah. Sindikat letalskih uslužbencev UIL je namreč v svojem tiskovnem sporočilu dejal, da na letališču že štiri mesece ni delal posebni radar, ki «vodi» letala pri težavnih priletih. Ta radar zasleduje let vsako sekundo. Obratoval pa je le drugi radar, ki spremlja letalo v presledkih pol milje.
Ugotovili so tudi, da je letalo dvakrat skušalo pristati. Prvič je »i-lot opazil, da leti previsoko nad pristajalno stezo, drugič pa se je spustil prenizko in treščil. Kdo je kriv? Pilot ali nezadostne varnostne naprave? Morda pa le trenutna in neprevidena okvara na motorjih?
V polemiko je posegla tudi občinska uprava mesteca Caselle, ki meni, da je tehnično torinsko letališče izpod vsake varnostne norme. Letala se spuščajo k stezam prav nad hišami bližnjih zaselkov, isto se dogaja pri vzletanju. Da o šumu in nevarnosti, da bi se kako letalo zrušilo na samo naselje, sploh ni govora. Občinska uprava predlaga
možnosti.
Ivo letališče, sedanje pa opustili.
Priprava za sobotno sejo tržaškega občinskega sveta PO ZAČASNIH PODATKIH ZA
DECEMBER
Danes
skupin
sestanek načelnikov v občinskem svetu
Ostra polemika med strujami v PSI o rezultatih preverjanja in o razdelitvi mest v občinskem odboru
1963, ko je federacijo vodilo že sedanje tajništvo.
Tajništvo PSI zagotavlja, da se bo podpisani sporazum v redu izvajal in da stališče ene struje ne more rušiti odnosov, ki so se u-stvarili med strankami. Končno napoveduje tajništvo, da bo o zadevi obvestilo vodstvo stranke, da sprejme ustrezne ukrepe v zvezi z ravnanjem struje «riscossa».
Prejšnji teden 30 primerov noric
Tudi v zadnjem tednu prejšnjega leta je zdravstveni urad tržaške občine zabeležil izredno visoko število obolelih za noricami. Vsega skupaj je bilo 30 primerov, medtem ko so drugi primeri nalezljivih bolezni več ali manj na ravni prejšnjih tednov in mesecev. V tednu med 24. in 30. decembrom lani so zabeležili še 12 primerov škrlatinke, 2 primera ošpic (1 primer izven občine), 2 primera oslovskega kašlja, 2 primera vnetja priušesne mrene, 4 primere srbečiče (1 izven občine) in 3 primere nalezljivega
Danes ob 12. uri se bodo na županstvu sestali načelniki skupin, ki so zastopane v tržaškem občinskem svetu, da se dogovore o podrobnostih zasedanj sveta, ki bo razpravljal o preverjanju in o proračunu.
Na seji 23. decembra lanskega leta so se namreč že dogovorili, da bo na seji občinskega sveta v soboto,
5. januarja župan Spaccini prebral programsko izjavo petih strank leve sredine, nato pa bo odbornik za proračun Del Tutto orisal proračun občine za leto 1974. Takrat je bilo tudi dogovorjeno, da bodo seje v soboto, 12., v torek, 15. in v soboto, 19. januarja, ko bo glasovanje.
Prav glede glasovanj pa obstaja še vedno spor, saj bi KD želela, da se najprej glasuje o proračunu in šele nato o spremembah v občinskem odboru, opozicija pa je obratnega mnenja.
V soboto bo torej na dnevnem re du izjava župana in oris proraču na, če ne bo prišlo do novih težav.
Program je namreč načelno dogovorjen, še vedno pa izpopolnjujejo razne podrobnosti, ki menda niso stimo obrobne. Še mnogo težje pa je glede proračuna, ki ga mora predložiti socialistični odbornik Del Tutto, ki pa bo moral zapustiti to mesto, če bo sporazum izveden v celoti.
Spor v socialistični stranki se namreč izredno zaostruje in to prav okrog Del Tutta in razdelitve mest v občinskem odboru. Včeraj smo objavili izvleček resolucije De Martinove struje «riscosse», ki obtožuje sedanjo večino v pokrajinskem vodstvu stranke, da je povzročila tako dolgo preverjanje izključno s ciljem zagotoviti voditelju struje «presenza» Giuricinu mesto podžupana. V resoluciji «riscosse» je nadalje rečeno, da se je teža socialistov v občini celo ošibila, ker bodo moralo zapustiti tako važno mesto, kot je odbomištvo za proračun in ker je mesto podpredsednika pokrajine pripadlo republikancu. Resolucijo so podpisali predstavniki avtonomistov in Del Tutto, kot pripadnik struje «per un partito socialista a Trieste».
Pokrajinsko vodstvo PSI je včeraj takoj odgovorilo in je objavilo nič manj ostro polemično sporočilo, v katerem obtožujejo pripadnike struje De Martina, da jih ne skrbi nič drugega, kot da se ne bi izvedel sporazum med petimi strankami leve sredine in da bi lahko ohranili svoj monopol oblasti. Monopol ima v rokah skupina, ki jo vodi «podpredsednik deželnega sveta, načelnik skupine v deželnem svetu in predsednik Tržaškega sklada Arnaldo Pittoni». Glede specifične teže v občinski upravi je tajništvo PSI mnenja, da se je s pridobitvijo mesta podžupana bistveno povečala in da je ta uspeh rezultat volilnih izidov 17. junija Ijah d74,1
...........................................................
Kolera, podražitve in tihe nedelje občutno zavrle osebni promet na meji
Lani so zabeležili le nekaj nad 50 milijonov prehodov - V rekordnem letu 1970 nad 67 milijonov potnikov
Zaradi omejitve v zasebnem prometu ob nedeljah in praznikih se je tudi osebni promet na italijansko-jugoslovanski meji v preteklem decembru občutno zmanjšal. V okviru tržaške pokrajine se je mednarodni promet skrčil za okoli 40 odst. v primeru z lanskim decembrom: s potnim listom je lani prekoračilo mejo 1.035.824 ljudi, medtem ko so jih v decembru 1973 našteli le 610.962.
V decembru se je občutno skrčil tudi promet italijanskih in jugoslovanskih državljanov iz obmejnega pasu obakraj meje, ki so se podali na sosedno področje s prepustnico. V predlanskem decembru so mejni organi zabeležili 2.531.321 prehodov, v lanskem pa le 1.300.286.
Tudi med letom je bil promet na italijansko-jugoslovanski meji dokaj manjši od predlanskega. Na gibanje je najprej vplivala zapora prometa zaradi epidemije kolere v južni Italiji, pozneje pa se je promet skrčil tudi zaradi tega, ker se je bencin pri črpalkah na sosednjem področju podražil s 3,10 na 4,30 novih dinarjev.'
S končnim uradnim pregledom o lanskem prometu do konca decembra sicer še ne razpolagamo, neuradni podatki pa kažejo, da se je na področju tržaške pokrajine oseb-
ni promet (s potnim listom in s prepustnico skupaj) skrčil s 56 milijonov 644.863 enot v letu 1972 na 50.350.722 enot v lanskem letu. Iz primerjave je razvidno, da je lani promet upadel za nad 6 mil. prehodov ter se tako še bolj cddaljd od absolutne konice 67.368.000 prehodov, ki so jo zabeležili leta 1970.
Zdravniki občinskega higienskega urada proglasili stavko za nedoločen čas
Zdravniki občinskega higienskega urada so pričeli stavkati za nedoločen čas, ker občinska uprava ni niti formalno sprejela na znanje njihove normativne in plačilne zahteve. Namestnik ravnatelja in trije zdravniki, poverjeni načelniki oddelkov ugotavljajo, da so sedaj zasedena samo štiri mesta organika, ki predvideva dvanajst mest in da morajo torej v štirih opraviti delo, ki je predvideno za dvanajst. To povrh v razdobju, ko se bremena kopičijo. Poleg tega ugotavljajo, da so dohodki nizki in da zaradi tega za-
vnetja jeter.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimM
TRŽAŠKI STROKOVNJAK O JA VNEM PROMETU
Javni prevozi v Furlaniji - Julijski krajini v mestnem, medmestnem in deželnem okviru
Dr. Colombo predlaga izdelavo tehničnega in gospodarskega načrta • Deželna ustanova tudi za promet ?
časno ni mogoče nobenega najeti. Občinska uprava odlaša z reševanjem tega vprašanja in se izgovarja na reformo in na ustanovitev medobčinskih konzorcijev. Kljub temu pa so nastanili nove zdravnike in drugo osebje za novo ustanovljeno službo delovnega zdravstva m to osebje bolje plačujejo kot zaposlene pri občinskem higienskem u-radu.
Stavko zdravnikov občinskega higienskega urada podpirajo vse tri sindikalne organizacije. Zanimivo pa je, da je do stavke prišlo istočasno z vestmi, da sporazum med strankami leve sredine predvideva odstranitev sedanjega demokristjan-skega desničarskega odbornika Pe-corarija, katerega delo na tako o-ster način oporekajo zdravniki-funk-cionarji higienskega urada, in da je kasneje prišlo do javnih izjav de-mokristjanskega vodstva, da ne bodo spremljali sestavo občinskega odbora. Očitno si zdravniki žele zamenjavo, saj bi po sporazumu moral prevzeti odbomištvo za zdravstvo dr. Dolhar, ki je dobro upravljal odbomištvo za socialno skrbstvo.
Tržaški strokovnjak za gospodarska vprašanja dr. A. Colombo je te dni izročil deželni upravi študijo, ki jo je po njenem naročilu sestavil o dosedanjem razvoju javnega avtobusnega prometa v Furlaniji - Julijski krajini in o glavnih karakteristikah predvidene preosnove tega področja.
Študija, ki jo je pripravil dr. Colombo, prinaša zanimive podatke o prometu v naši deželi, vendar se ustrezne preglednice ustavljajo pri poslovnem letu 1968. Vedno po naročilu deželne uprave, bo strokovnjak sedaj proučil še naslednja leta vse do konca 1973. Zadnji podatki, s katerimi razpolagamo in ki obsegajo kakor rečeno poslovno leto 1968, kažejo, da je bilo tedaj v naši deželi 46 podjetij za javni promet po cesti (od tega 8 podjetij v režiji krajevnih uprav). Z avtobusi omenjenih organizacij so tedaj prepe-milijona potnikov. Stro-
ZARADI RUŠENJA DEŠK0VE HIŠE
Začela se je preiskava za ugotovitev odgovornosti
Prijavo sodišču vložili repentabrska občina in zadruga Naš Kras
Kot smo včeraj izvedeli, so sodni organi uvedli preiskavo zaradi poru-šenja starinske Deškove hiše na Colu. Na zasliševanje sj bili namreč poklicani lastnik hiše Rac': gradbeni podjetnik Andolšek in aih. Boico, ki so dobili sporočilo, da se za zadevo zanima si.dna oblast. Na zadnji seii re-pentabrskega občinskega sveta, kakor smo ze poročali v našem listu 27. decembra. je župan meri drugim obvestil občinske svetovalce, da je občinska uprava prijaviš sodišču zaradi rušenja cmenjene hiše lastnina in gradbenegt podjetnika, obenem pa ju opozorila, da morata v doglednem času zgraditi novo h:«c z vsemi zna čilnostmi stare kraške hiše, ki so jo porušili.
O zadevi je najprej razpravljal re-pentabrski občinski svet na svoji seji li. oktobra in sic e: na pobudo svetovalca Pavla Colje, ki je zahteval pojasnilo, kdo je izdal zadevno dovoljenje. Nato je 18 oktobra zadru-
NAROČITE SE na
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1974
ZA VSE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. 2. 1974:
■	brezplačno mesečnik DAN
in
NAGRADNO ŽREBANJE
V VREDNOSTI 2.300.000 LIR Naročnino sprejemajo:
■	uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823
■	raznašale!
■	pošta: tekoči račun ZTT St 11/5374
■	Tržaška kreditna banka: tek. račun št 1192
ga «Naš Kms» naslovila prijavo na javnega tožilca, da ukrepa v smislu obstoječih zakonov, poslanec Albin škerk pa je naslovil pismeno vprašanje na ministra za šolstvo in kulturo.
Vse kaže, da bo ta primer, kakor koli se bo razvil ali zaključil sodni postopek, vzbudil veliko zanimanje in opozoril na druge, hujše primere, ki so se dogajali in ponavljali, ne da bi za to moral nekdo odgovarjati.
Tovornjak stisnil delavca ob zid
Včeraj popoldne se je pripetila na Nabrežju Gulil huda nesreča na delu, pri kateri je utrpel poškodbe 29-letni delavec Aigelo Maraglio-ne, rojen v Tarante, a bivajoč v Bibione pri Benetkah. Maraglone je uslužbenec podjetja «Edile Adriatica», ki opravlja popravila na zgradbi, last zavarovalne družbe Lloyd Adriatico. Pri delu ga je med manevriranjem neki tovornjak s stranico pritisnil ob zid stavbe. Pri tem mu je hudo stisnil trup in povzročil notranje poškodbe, obenem pa domnevajo, da ima zlomljeno kako kot grodnice. V bolnišnici so ga pridržali na kirurškem oddelku s strogo pridržano prognozo.
ški so znašali 10 milijard 483 milijonov lir, dohodki pa 7 milijard 171 milijonov. Enoletno poslovanje omenjenih 46 avtoprevoznikov se je po vsem tem zaključilo s skupnim primanjkljajem v višini 3 milijarde 116 milijonov lir (javna prevozna podjetja) plus 196 milijonov (zasebna podjetja).
Glede bodoče ureditve javnega avtobusnega prometa v Furlaniji - Julijski krajini se dr. Colombo zavzema za sestavo dveh osnovnih načrtov: prvi načrt naj bi veljal organizaciji prevozov in ureditvi ustreznih infrastruktur, drugi pa naj bi predstavljal nekakšen «deželni račun prometnih storitev» in naj bi bil v vsem podoben «računu», la ga za celotno šesterico (sedaj deveterico) vodijo pri vodstvu Evropske gospodarske skupnosti.
Načrt za organizacijo prevozov pa naj bi imel predvsem tehnični in družbeni karakter. V tej zvezi se dr. Colombo zavzema za organizaci-javnega prometa v okviru nekakšnih treh koncentričnih krogov: prvi krog naj bi sestavljale ozemeljsko omejene organizacijske enote, ki naj bi slonele predvsem na obstoječih javnih prevoznih podjetjih in ki naj bi zajemale vrsto sosednih občin. Slednje naj bi se združile v posebne konzorcije za opravljanje javnoprevoznih storitev in naj bi nastale v Trstu, Pordenonu, Vidmu in Tržiču.
Drugi krog naj bi zajel medmest-avtobusni promet. V tem krogu naj bi vzpostavili posebno sodelovanje med javnimi organi in zasebnimi avtoprevozniki: zasebniki naj bi skrbeli za redno opravljanje prevoznih storitev, javni organi pa naj bi v sodelovanju z deželno upravo skrbeli predvsem za koordinacijo teh storitev in za določanje ustreznih tarif. Koordinacija je toliko bolj po trebna, ker se bodo morali avtoprevozniki v okviru tega kroga dogovoriti tudi z upravo državnih železnic, tako da bo sistem javnih prevozov kolikor mogoče skladen in urejen zlasti po potrebah delavstva in dijakov, ki se vsak dan v veli-
Z avtom v avtobus
Spolzka cesta in nepazljivost voznikov sta verjetno glavna vzroka prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne v Naselju sv. Sergija. Acegatov avtobus št. 21, ki ga je upravljal 29-letni Natale Koren, je vozil po Ul. Petracco in zavijal na križišču v levo v Ul Curiel, ko je privozil iz Ul. Rosani, ki je v bistvu podaljšek Ul. Petracco, 20-letni uradnik Danilo Giuliani iz Ul. Rosani 17. Giuliani ki je sedel za volanom giulie GT 1300, je nenadoma zagledal pred seboj avtobus, ki mu je križal pot in se ni mogel izogniti trčenju. U-darec je bil tako silovit, da je popolnoma uničil prednji del giulie. Giuliani pa je zadobil hud udarec v koleno z zlomom pogačice piščali. Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice se bo moral zdraviti 60 dni.
kem številu selijo iz kraja v kraj zaradi študija oziroma zaradi dela.
Tretji krog naj bi zajel celotno deželno ozemlje, hkrati s tem pa tudi organizacijsko sodelovanje s prometnimi podjetji v sosednih deželah in v deželah onkraj meje ter z domačo in tujimi železniškimi transportnimi organizacijami. Prav zaradi koordinacije na tej «najvišji» ravni naj bi v Furlaniji - Julijski krajini organizirali posebno deželno ustanovo za promet, ki naj bi skrbela za omenjeno koordinacijo in splph za izboljšanje prometnih storitev' v naši deželi, tako da bi mogla Furlanija - Julijska krajina premostiti sedanje težave na tem poaročju in doseči raven, ki jo glede javnega prometa beležijo drugod v razviti Evropi.
NA TRŽAŠKI OBČINI
Na vpogled novi spiski davčnih zavezancev
Tržaška občina sporoča, da so do 4. januarja 1974 v občinski palači (Largo Granatieri, 2 - tretje nadstr.) na vpogled občinstvu redni spiski H. serije davčnih zavezancev, ki se nanašajo na državne davke za leto 1974 in za pretekla leta. Po 4. januarju bo občina pričela izterjevati ustrezne davke. Davčni zavezanci, ki ne soglašajo z odmerjenim davkom, se lahko pritožijo v roku 30 dni na krajevni urad za neoosred-ne davke (Trst, Trg Chiesa Evange lica štev. 2). Spiski davčnih zavezancev so na razpolago občinstvu vsak dan od 9. do 12. ure.
V istih prostorih in po istem urniku, vendar pa do 7. januarja, so na vpogled tudi davčni spiski za leto 1974 in za pretekla leta, ki se nanašajo na občinske davke. Tudi v tem primeru imajo davčni zavezanci pravico do priziva, vendar morajo sprožiti ustrezen postopek pred prefektom. Po členu 288 enotnega besedila davčnih zakonov za krajevne finance, štev. 1175 z dne 14. septembra 1931 pa je za vlaganje tovrstnih prizivov določen rok 6 mesecev od zadnjega dne objave u-streznih spiskov.
ZAVAROVALNICA SE KREPI
Te dni je začela poslovati družba «Generali do Brasil»
Te dni je začela delovati na brazilskem zavarovalnem tržišču nova podružnica grupe Assicurazioni Generali «Generali do Brasil», ki deluje v sklopu krajevne zavarovalnice «Mercurio». Glavnica družbe znaša 25 milijonov kruzejrov, finančni skladi pa dosegajo 35 milijonov kruzejrov (27 milijonov k. tehničnih in 8 milijonov k. prostih rezerv). «Generali do Brasil» ima glavni sedež v Rio de Janeiru in vrsto podružnic v vseh važnejših središčih Brazilije. Njeno delovanje zajema vsa zava-rovalska področja. Predsednik družbe je ambasador E.P. Barbosa, podpredsednik dr. A. Migliorelli, v upravnem svetu so dr. E. Milla, dr. T. Antonaz, dr. L. Gavazzi in dr. E. Matarazzo. Častni predsednik družbe je sen. C. Merzagora. Pred kratkim je v Braziliji nastala tudi finančna družba «Transocean do Brasil», katere glavnica pripada v ce loti «Assicurazioni Generali» in ki se bo ukvarjala s posli finančne in premičninske narave v Braziliji.
TUDI V NAŠEM MESTU
S HLINJENJEM TATVINE ČEKOV SO PRISLEPARILI 30 MILIJONOV
Štirje sleparji so baje v Boliviji
Agenti tržaškega karabinjerskega oddelka sodne policije so v sodelovanju z mednarodno policijo Interpol odkrili organizirano mednarodno tolpo sleparjev, ki jo sestavljajo 41-letni zahodnonemški državljan Knut Dine iz Lochama pri Miinchnu, 38-letni Grk Joannis Kodorigas iz Aten, 26-letni državljan ZDA Phillip F’.Mshman iz Brooklyna in 25-letna Kristina Kopperoinen, rojena v Tam-pereju na Finskem in bivajoča v mestu Willowdale v kanadski državi Ontario. Interpol jih išče zaradi združevanja v protizakonite namene, številnih sleparij, uporabe ponarejenih potnih listov, izdajanja napačnih osebnih podatkov in lažne prijave izgube «travellers cheques».
Tolpa je delovala na dokaj enostavni podlagi. Prijavila je izgubo «travellers cheques», to je čekov, ki jih izda banka turistom in jih ti lahko vnovčijo v tujini, in zahtevala, izdajo nadomestnih čekov. Ko je te prejela, je tako razpolagala z dvojno vsoto, ki jo je zamenjala v menjalnicah ali turističnih agencijah. Po podatkih, ki jih je bilo mogoče zbrati, je ta tolpa na tak dokaj naiven, a tudi uspešen, način zbrala kakih 30 milijonov lir.
S preiskavami so začeli že maja
lanskega leta, ko je «American Express» v Rimu poslala tržaški sod ni policiji prijavo, da so v agencijah omenjene družbe izdali nekemu Kurtu Vleusu (kasneje so ugotovili, da se je pod tem imenom skrival Ihne) in trem osebam, ki so ga spremljale, čeke v skupni vrednosti 15.000 dolarjev. Slednji je namreč prijavil, da je izgubil za isto vsoto čekov. Za zadevo se je začela zanimati tržaška policija, ker je Ihne prav v nekaterih agencijah v našem mestu vnovčil kakih 10 čekov v skupni vrednosti 2.000 dolarjev.
Interpol je kasneje sporočila tržaškim preiskovalcem, da so že 4. februarja 1972 v Atenah uretirali tri Ihnejeva pajdaše zaradi sleparije in posesti ukradenih potnih listov, kasneje pa ?3 jih izpustili.
S ponarejenimi potnimi listi so se malopridneži predstavljali agencijam «American Express» in si hlinjenjem tatvine prisvojili čedno vsoto 45 tisoč dolarjev, to je skoraj 30 milijonov lir. Policija jih sedaj vneto išče. vendar kaže, da bo vse to iskanje zaman, saj so baje vsi štirje v Boliviji. Dobiti jih v roke bo težko, ker Bolivija in Italija nimata sporazuma o izgonu oziroma izročitvi kriminalcev.
Smučarski izlet
v
v Črni vrh
Potovalni urad Aurora prireja v nedeljo, 6. januarja, smučarski izlet v črni vrh nad Idrijo
Cena 5.500 Ur, v kar je vključena vožnja z avtobusom, vlečnice in kosilo. Odhod avtobusa ob 7.30.
Informacije in prijave pri Autori, Ul. Cicerone 4, tel. 29243.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 3. januarja GENOVEFA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32 — Dolžina dneva 8.46 — Luna vzide ob 1.56 in zatone ob 18.48.
Jutri, PETEK, 4. januarja ANGELA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7 stopinj, najnižja 5,3, ob 19. uri 6,8 stopinje, zračni tlak 1018 mb stanoviten, veter 15 km na uro vzhod-nik-severovzhodnik, vlaga 72-odstotna, dežja je padlo 1,9 mm, nebo pooblače-no, p orje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 2. januarja 1974 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 41 oseb.
UMRLI SO: 63-letni Luciano Ca-delli, 86-letna Agata Carezzo vd. Giunta, 92-letna Margherita Alessio vd. Colonello, 73-letna Luigia Romanin vd. Allegretto, 70-letni Giorgio Hadivo, 87-letna Catarina Michelini vd. Michelazzi, 69-letni Alberto Persico, 79-letni Alessandro Medeot, 74-letna Josipina Smotlak por. Petaros, 83-letni Antonio Bar-cellato, 58-letni Rodolfo Sigismondi, 79-letna Rosa Sirotich por. Lego-vic, 89-letna Stefania Fragiacomo vd. Chico, 85-letni Accorsio Spadaro, 87-letna Giovanna Miklavec vd. Marzi, 53-letni Mario Zucco, 79-letni Rodolfo Ceresatto, 85-letna Giuseppina Rabaz vd. Travan, 57-letni Giuseppe Costanzo, 91-letna Elisa-betta Degrassi vd. Pugliese, 69-letni Rodolfo Kobal, 76-letni Giuseppe Moratto, 1 leto stara Gabriella Lonzarich, 75-letna Elisabetta Santin, 69-letni EmiUo Ferrarin, 73-letna Cecilia Masciulli por. Meola, 74-letni Domenico Dazzara, 76-letni Domenico De Bello, 81-letni Michele Grison, 51-letna Rosa Savron por. Stefani, 69-letni Stefano Zadnik, 41-letni Ennio Paronuzzi. 74-letni Nicola Pacini, 76-letna Santina Sebat-ti por. Fontana di Valsalina, 68-letna Benvenuta Lorenzon vd. Bufale, 84-letna Antonia Coslovich vd. Fabris, 78-letni Giuseppe Odinal, 72-letna Angela Buson vd. Conte, 83-letni Amo Strassi, 89-letna Carolina Smotlak vd. Giani, 77-letni Bruno Pittana.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del mare, Largo Piave 2: Sant’Anna. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Eiasoletto. Ul. Roma 16; Davanzo. Ul. Bernini 4: Al Castoro. Ul. Cavana 11: Sponza, Ul Montorsino 9 (Rojan).
• Zaradi slovesnosti ob otvoritvi sodnega leta bo v torek. 8. t.m. prepovedana vožnja in parkiranje za vsa vozila po Trgu Foro Ulpiano, parkiranje pa bo prepovedano tudi na Ul. Coroneo in Ul. Fabio Severo ob sodni palači in na Ul. Fontana.
Prepoved velja od 8. do 13. ure.
V NOČI MED TORKOM IN SREDO
Neznanci vlomili v trgovino s fotografskimi potrebščinami
Za 20 milijonov lir plena - Več podvigov ljubiteljev tuje lastnine
Ljubitelji tuje lastnine so zopet na delu ki je bilo tokrat zelo plodno. V noči od torka na sredo so namreč vlomili v veliko trgovino s fotografskimi potrebščinami, iz katere so odnesli za 20 milijonov lir plena.
Včeraj dopoldne je vratar stavbe, ki ima glavni vhod v pasaži med Ul. Carducci in Ul. Gallina, opazil dokaj veliko okroglo luknjo v vratih stanovanja v prvem nadstropju, kjer so uradi in skladišče trgovine. Poklical je policijo, ki je lahko le ugotovila, da so neznanci vlomili vrata. Za to so se morali precej truditi, saj so bila vrata zaklenjena in zapahnjena z dvojnim zapahom. Izvrtali so zato luknjo v vratih in poskušali od notranje strani odprteti zapah. Ker tega niso zmogli, so si pomagali z velikim izvijačem, s katerim so toliko razrahljali okovje, da so lahko odprli vrata.
V stanovanju so najprej razmetali lastnikovo pisarno, nato pa so iz polic v skladišču in iz izložb odnesli več aparatov, objektivov, teleobjektivov in drugih fotografskih potrebščin. Lastnik, Salvatore Quattrocchi iz Kjadinske ulice 5, ki ga je dala poklicati policija, je lahko le grenko ugotovil, da so vlomilci res poznali vrednost posameznih aparatov, saj so izbrali le najboljše, vse ostalo pa pustili. Spotoma so tudi izpraznili blagajno, v kateri je bilo 80.000 lir. Quattrocchi je ocenil škodo na 20 milijonov lir, vendar bo to potrdil šele, ko bo napravil inventar vsega, kar mu je še ostalo.
Policija je kasneje našla na stopnišču iste stavbe v najlonski vrečki dva izvijača in sveder, obenem pa še več popolnoma novih plastičnih vrečk sive barve. O vlomilcih ni še nobenega sledu.
To pa ni bil edini vlom. 38-let-na gospodinja Angela Nistri por. Pirina je včeraj dopoldne poklicala policijo, ker je ob povratku domov opazila, da so vhodna vrata njenega stanovanja v Ul. Besenghi 50/1 odprta. Agenti so takoj ugotovili, da gre za vlom. Vlomilci so se z ramo zaleteli v vrata in šibka ključavnica je takoj odpovedala. Pi-rinova je ugotovila, da so ji iz stanovanja ukradli 2 zlati zapestnici in zlato ogrlico z obeskom. Včeraj I so vlomili še v neko drugo stano
vanje v isti stavbi.
521etni gospodinji Normi Grassi por. Solich pa je neznanec v torek zvečer iztrgal iz rok torbico, ko je hodila po Ul. Piccardi. Mladenič, ki je imel na kratko ostrižene in gladko počesane temne lase ter moder jopič, jo je naglo ubrisal.
Neznanci so včeraj zjutraj vlomili tudi v avto 33-letnega zapriseženega stražarja Alfreda Langwie-serja, ki je parkiral svoj fiat 1100 pred hišo v Ul. Macchiavelli 3. Tatovi so mu razbili okence in ukradli torbico, v kateri je imel med drugim tudi tranzistorski sprejemnik prepustnico in zapadlo dovoljenje za vhod na parkirišče čezalpskega naftovoda SIOT. Policijo skrbi predvsem tatvina tega dovoljenja In je o njej obvestila vodstvo naftovoda.
Gol na sodišču
Bivši tržaški fotograf, 30-letni Fran co Bonazza, je poskrbel včeraj z: dokaj nenavaden prizor. Zjutraj je namreč popolnoma gol šel skozi glavna vrata tržaškega sodišča namenom, da «prejme pravico» zaradi prijave sodišču zaradi prisvojitve tujega blaga. Kasneje se je izkazalo, da je bil nedolžen.
Brigadir sodne policije ga je takoj ustavil in pokril z ogrinjalom. Bo nazza je bil ves premražen, zato so mu najprej dovolili, da se ogreje, na to pa so ga zaslišali. Po zaslišanju so ga odpeljali na opazovanje v glavno bolnišnico in prijavili sodišču zaradi opolzkih dejanj v javnosti.
BANCA DI CREDITO 01 TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F FIL2I 10
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Amariikl dolar	635.—
Funt šterling	1.443.—
Švicarski frank	196,50
Francoski frank	129,40
Nemška marka	229,50
Avstrijski šiling	31,50
Dlnan dabali	se-
drobni	sa.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
V	torek, 8. januarja 1974. ob 15.30
PLES IN GLASBA
Nastop baletne skupine Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane
Spored:
1.	F.	Chopin LES	SYLPHIDES
2.	P.	I. Čajkovski	HRESTAČ
3.	M.	Stibilj	MAVRICA
4.	Jazz 1973
5.	P. I. Čajkovski LABODJE JEZERO
2. dejanje pas de deux
6.	NAVIHANKA
7.	A.	Hačaturjan	SPARTAK
Plesalci se bodo predstavili s krajšo sintezo zgodovine baleta.
V	tem izseku bodo podali nekaj najznačilnejših sestavin te zgodovine in to s praktičnimi vajami po točno določeni didaktični shemi.
Glasber ' matica — Trst
ABONMA.) NA SEZONA 73-74
V torek, 8. januarja 1974 ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu
DUNAJSKI
KOMORNI
ORKESTER
Solista:	Ileana Bratuž - Kacjan,
sopran
Miloš Pahor, flavta
Dirigent Anton Nanut
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ljudski oder
JAKA ŠTOKA
MUTASTI MUZIKANT
in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
V nedeljo, 6. januarja 1974, ob 16. uri.
Razstave
V atriju kinodvorane v Narodni ulici na Opčinah razstavlja dr. Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava je odprta vsak dan od 11. do 13. ure ter od Ì7. do 19. ure do vključno 6. januarja 1974.
Prosveta
Moški pevski zbor Tabor z Opčin
priredi v soboto, 5. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah celovečerni koncert. Vabljeni!
PotovaAii urad «AURORA»
priredi od 1. do 8. februarja 1974 zimovanje v Zakopanih (Poljska). Cena zimovanja — vključno vožnja z letalom do Krakova in nazaj — 70.000 lir. Informacije in prijave pri «Au-rori», Ul. Cicerone 4, tel. 29243.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAS1VK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
IRSI	TEL. 796 301
Viale XX Settembre št. 16/111
POPRAVEK
V zahvali družine Švara je bil pomotoma omenjen pevski zbor «Slovenec» namesto pevskega zbora «Slavec». Za pomoto se oproščamo.
PD «VESNA» - KRIŽ
prireja gostovanje
SLOVENSKEGA
AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
V nedeljo. 6. januarja ob 17. v Ljudskem domu v Križu Košuta, Rustja, Verč, Kralj
DLAKA V JAJCU
Satirični kabaret za pokušino
Scena : Atili j Kralj Kostumi: Marija Vidau Songi: Miroslav Košuta Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: Adrijan Rustja
Gledališča
KULTURNI DOM
V	nedeljo, 6. januarja 1974 ob
16.	uri — Jaka Štoka «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vraga».
V	ponedeljek, 7. januarja 1974 ob
17.	uri — A. P. Čehov «Češnjev vrt» za abonma red K.
V	torek, 8. januarja 1974 ob 15.30 gostujejo baletni solisti Opere SNG iz Ljubljane v okviru mladinskih torkov.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje v nedeljo, 6. januarja 1973 v Ljudskem domu v Križu ■ satiričnim kabaretom za pokušino «Dlaka v jajcu». Pričetek predstave ob 17. uri.
POLITEAMA ROSSETTI
Do nedelje, 6. januarja Stalno gledališče iz Genove gostuje z Goldonijevim delom «Grobijani». Režija Luigija Squarzine.
Kino
Nazionale 14.30—21.50 «La spada nella roccia». Walt Disney. Barvna risanka.
Excelsior 16.00—22.15 «Come si distrugge la reputazione del più grande a-gente segreto del mondo». J. P. Beimondo in J. Bisset.
Grattacielo 15.30 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladin/ pod 14. letom.
Fenice 15.30 «H mio nome è nessu no». Igrata Terence Hill in Henrj Fonda. Barvni film.
Eden 15.30—21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 15.30-17.30—19.45—22.00 «Agente 007 vivi e lascia morire». V vlogi Jamesa Bonda igra Roger Moore. Barvni film.
Aurora 15.45 «Scorpio». Burt Lancas-ter in Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capito! 16.00 «La schiava io ce l’ho s tu no». Igra Landò Buzzanca. Barvni film.
Cristallo 16.30—21.45 «Piedone lo sbirro». Igra Bud Spencel'; Barvni film.
Impero 16.00 «Un tocco di classe». G.-Segai in G. Jackson. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Le femmine sono nate per fare l’amore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «L’allegra brigata —* Tom e Jerry». Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «L'assassino di pietra». Barimi film. V glavni vlogi Charles Bronson. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Sojux — 111 Terrore su Venere». Barvni film. Michail Pot-nikow, Joko Tani.
Abbazia 16.00 «Ordine delle SS: eliminate Borman». Barvni film. George Haris, Maria Percy.
Astra 15.00—21.00 «Gran Prix». Barvni film. Igrata Yves Montand in Ève Maria Saint.
Radio 16.00—22.00 «Tarzan e la dea verde». Čmobeli film. Igra Herman Brix.
Ariston 16.00—21.30 «Ombre bianche». Barvni film. Igrata Antony Quinn in Peter O’Toole.
Prispevki
Ob 7. obletnici smrti mame Mari je Rapotec vd. Gombač in v počastitev spomina očeta Franca Gombača daruje hčerka Anica 3.000 Ur za Dijaško matico.
V počastitev spomina pred letom dni umrle Olge Križmančič por. Metlika darujeta Sonja in Tomislav Pečar 10.000 Ur za spomenik padlim v NOB iz Bazovice.
SOŽALJE
Ob smrti Jožefe Peric vd. Semolič izreka Kulturni krožek Devin - Šti-van globoko sožalje družini Antonič iz Devina.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in nona
JOŽEFA PERIC vd. SEMOLIČ
Pogreb bo danes, 3. januarja ob 15. uri iz hiše žalosti v Devinu št. 9 v cerkev v Devin in nato na pokopaUšče v Sesljan.
Žalujoči: sinovi in hčere z družinami vnuki in drugo sorodstvo
Devin, Sesljan, 3. januarja 1974
GORIŠKI DNEVNIK
V ZVEZI S ŠTEVILNIMI POLEMIKAMI IN POMISLEKI
Nekaj pojasnil deželnega odbornika Colonija o gradnji mednarodnega zavoda pri Sesljanu
Devinsko-nabrežinski občinski svet, ki je edini pristojen, da dokončno sklepa, še ni uradno obveščen
V teh dneh smo bili priče ponovnih polemik okrog načrtov za gradnjo mednarodnega zavoda v Sesljanu, za kar je pokrajinski svet sklenil ustanoviti poseben konzorcij, v katerem bo tudi devinsko - nabrežin-ska občinska uprava. V našem listu smo izrekli več pomislekov in predvsem bojazen, da gre za ponoven poskus spreminjanja etnične podobe o-zemlja na škodo slovenske narodnostne skupnosti. Prav v tej zvezi je povabil na razgovor našega ured-nika_ deželni odbornik za finance in splošna vprašanja Sergio Coloni, ki le v nevezanem pogovoru najprej izrazil začudenje zaradi takih o-citkov.
Odbornik Coloni je namreč podčrtal, da je deželno upravo pri ponudbi zemljišča in finančne podpore 2a gradnjo mednarodnega kolegija vodila prav mednarodna funkcija Trsta kot mostu, ki naj povezuje različne narode. Pri tem izhajajo iz stvarnosti, da na tem področju žive Italijani in Slovenci in prav to dejstvo je bilo tudi med odločilnimi razlogi za sklep, da se zgradi mednarodni šolski zavod pri nas in ne v Dolini Aosti ali v drugih krajih Evrope.
Deželni odbornik Coloni je v potrditev svojih trditev dal na razpo-*ago zapisnik sej upravnega sveta kolegija Združenih narodov, katere Se je 6. oktobra 1973 udeležil sku-Paj z odbornikom Dal Masom in ha katerem je bilo sklenjeno, da se •zbere področje Sesljana za gradnjo Mednarodnega zavoda. Na tej seji je odbornik Cojoni utemeljeval ponudbo dežele Furlanije-Julijske krajine, češ da bi gradnja takega kole-8'ja bila v skladu s politiko deželne uprave, da se krepijo stiki z vso Evropo in še zlasti z vzhodno Evropo •n da se zato v deželi ustanavljajo Mednarodni kulturni zavodi. Coloni Je kot primer navedel center za teoretsko fiziko in nadaljeval, da je bilo področje Furlanije - Julijske krajine središče različnih narodov •n mostišče italijanske, nemške in slovanske kulture. O isti tematiki je v imenu italijanske komisije mednarodnih kolegijev govoril tudi markiz Cittadini Cesi, ki je prav tako podčrtal zgodovinsko vlogo Trsta kot stičišča treh kultur.
Isto argumentacijo vsebuje «okvirni načrt gradnje kolegija združenih narodov na tržaškem področju», kjer je tudi poudarjeno sožitje Italijanov in Slovencev na področju devinsko -nabrežinske občine ter nadalje ugotovljeno, da bi bil ogrožen smisel tega zavoda, kolikor bi mu krajevno prebivalstvo nasprotovalo.
Okvirni načrt predvideva nakup
120.000	kvadratnih metrov zemljišča (tudi Coloni potrjuje, da gre za nakup in ne razlastitve) in to na področju med železniško progo Trst — Benetke, kraško pokrajinsko cesto, ki povezuje Sesljan s Trstom, križiščem avtoceste Trst — Videm in o-balne državne ceste 14. V načrtu je rf"eno, da je to področje sedaj po ' cini nezazidano, da pa je panoramsko najlepše, saj je z njega prost razgled na Sesljanski zaliv.
Načrt predvideva gradnjo poslo-v dveh nadstropjih tako, da se bodo križala in bo ena os služila za učilnice ter druge potrebne prostore, druga pa za stanovanjske t avbe za študente. Kolegij bo imel zmogljivost okrog 360 dijakov in dijakinj, za kar bodo nastavili okrog 30 profesorjev. Celoten pouk bo v angleščini, italijanščina bo obvezna, v načrtu pa je izrecno rečeno, da bodo pogojno poučevali tudi slovenščino ali kak drugi slovanski jezik, ker bi bilo to v soglasju s smotri tega zavoda. Na področju zavoda so Predvidena stanovanja za vzgojitelje, ekonoma in ravnatelja. Niso predvidene druge gradnje, ker je na področju Sesljana dovolj hotelov m razpoložljivih stanovanj za morebitne obiskovalce.
Za gradnjo zavoda bodo porabili 240 milijonov lir za zemljišče. 1720 milijonov lir za stavbo, 400 milijonov ta opremo in 60 milimnov za ureditev okolice. Skupno torej 2.420 milijonov lir, ki jih bo prispevala deželna uprava.
Deželni odbornik Coloni je na pripombo našega urednika, da gre za zelo visoka sredstva, ki bodo uporabljena za mednarodno ustanovo, ko pa istočasno ni dovolj denarja za ureditev šolskih poslopij na področju devinsko - nabrežinske občine, odgovoril, da se te stvarnosti zavedajo. Toda potrebno je ustvariti prednostno lestvico, za kar je bil sestavljen deželni načrt, ki to gradnio upošteva. Treba je dvigniti kulturno raven našega področja in še zlasti je važno, da se pritegnejo vidne mednarodne kulturne ustanove, kot je bil to primer mednarodnega centra za teoretsko fiziko in kot je sedaj primer zavoda Združenih narodov. Glede možnosti zaposlitve domačinov in še zlasti možnosti obiskovanja mednarodnega zavoda, pa je Coloni odgovoril, da sta obe možnosti odprti. V prvem primeru za tiste, ki obvladajo angleščino, kar velja tudi za dijake, za katere bo dežela razpisala štipendije, saj bo znašala vzdrževalnina okrog milijon in pol lir letno.
Dokaj izčrpna pojasnila deželnega odbornika odgovarjajo na nekatera izmed mnogih vprašanj, ki ;e zastavljajo v zvezi s to gradnjo. Na vsak način pa se z njimi polemika ne more prekiniti, saj mora o vsem tem razpravljati in dokončno odločati devinsko - nabrežinski občinski svet, ki pa za zadevo dosedaj urad-
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
no sploh še ne ve. Zato je tudi razumljivo, da je prišlo do raznih pomislekov in je upravičena zahteva občanov, da bi morali o vsej zadevi na osnovi uradnih dokumentov najprej razpravljati in nato soodločati njih demokratično izvoljeni predstavniki.
SNEŽNE RAZMERE V GORAH
Zlasti na južnih pobočjih nevarnost snežnih plazov
Včeraj je deželno ravnateljstvo za gozdove objavilo izredno poročilo (štev. 4) o snežnih plazovih v Furlaniji - Julijski krajini. Poročilo navaja, d~ je v zadnjih dveh dneh v gorah naše dežele zapadlo poprečno po 30-40 cm svežega snega, največ pa je snežilo na Kaninu in Montažu. Sveži sneg je zapadel na starejšo podlago, ki ni posebno kompaktna, tako da obstaja povsod nevarnost manjših snežnih plazov. Nevarnost se bo postopoma večala, če se bo na sedanjih plasteh nabiral še nov sneg. Gospodarska služba odsvetuje izletnikom zlasti prehod
čez južna pobočja gora, kjer je temperatura nekoliko višja in kjer je nevarnost plazov trenutno največja.
Obvestilo KZ
Patronat Kmečke zveze INAC ob vešča pridelovalce oljk, da bodo njegovi predstavniki obiskali posamezne vasi in priporoča, da bi se zainteresirani kmetovalci polnoštevilno zbrali v navedenem kraju ob določeni uri. Podpisali bodo obrazce za prijavo pridelka, nakar bo patronat posredoval pri ustreznih organih.
V soboto, 5. januarja bo srečanje s pridelovalci oljk v Boljuncu od 16. do 17. ure pri Josipu Oti (Bo-Ijunec 38), od 17. do 18. ure pa v Dolini pri Josipu Sancinu (Dolina št. 112).
Datume sestankov v ostalih vaseh dolinske in miljske občine bomo javili naknadno.
Za vse druge informacije je na razpolago urad patronata Kmečke zveze INAC, Ulica Cicerone 8/b, telefon 62-785.
PO UGOTOVITVAH DEŽELNE UPRAVE
Kmetijska letina 1973 v glavnem nezadovoljiva
Najslabši rezultati v živinoreji in mlekarstvu - Načrti za letošnje leto
Ob začetku novega leta je deželni odbornik za kmetijstvo Tripani orisal glavne značilnosti načrta, po katerem naj bi se odvijal razvoj poljedelstva v Furlaniji - Julijski krajini v tekočem letu. Predvsem bo treba poskrbeti — je dejal odbornik — za uresničitev novih pobud Evropske gospodarske skupnosti v zvezi s preosnovo kmetijskih posestev. Posebno skrb bo treba nadalje posvetiti strokovnemu izobraževanju kmetov in okrepiti deželno pomoč kmetijstvu v hribovitih krajih in na drugih zaostalih področjih.
V	deželi Furlaniji - Julijski krajini — je še pristavil odbornik Tripani — je vse preveč malih kmetijskih posestev, ki jih je treba združevati in okrepiti v okviru bolj sprejemljivega tehnično - gospodarskega okolja in ob taki preobrazbi ustreznega tržišča, da bodo kmetijske .dejavnosti mogle zagotoviti večji gospodarski uspeh proizvajalcem in sprejemljivejše pogoje širokemu krogu potrošnikov. Deželna uprava namerava v letošnjem letu pospešiti pobude, ki jih je v prid kmetijstvu prevzela v preteklih letih in hkrati s tem povečati obseg pomoči, namenjeni posameznim kmetijskim specializacijam. V sedanjem položaju, ko se uvoz kmetijskih pridelkov in proizvodov v Italijo veča z nepričakovano naglico, zadobiva domače kmetijstvo čedalje večji pomen zlasti za prehrano italijanskega in deželnega prebivalstva. Prav zaradi tega je treba tudi pri nas napeti vse sile, da bodo kmetje ostali doma in na poljih ter da se ne bodo odpravljali v mesta, industrijo ali celo na tuje s trebuhom za kruhom.
V	tem okviru namerava dežela prevzeti vrsto pobud, ki naj olajšajo kmetijstvu premagovanje težav, ki jih povzročajo naraščajoči stroški. Izdatki, ki jih morajo kriti kmetovalci za krmo, seno, gnojila, teh nične naprave in podobno, se namreč iz dneva v dan večajo, v nasprotju s tem pa težijo cene. ki jih kmetje in zlasti živinorejci dosegajo za svoje pridelke in proizvode, polagoma navzdol. Razhajanju med stroški in izkupički bo treba napraviti konec predvsem s primerno kmetijsko politiko, k naj pospešuje zadružno sodelovanje med kmetijskimi priizvajalci, pa tudi med živinorejci na ravni proizvodnje in razpečevanja živine, mesa in drugih proizvodov.
Leto 1973 je bilo za deželno kmetijstvo podpovprečno je zakliučil odbornik Tripani. Vremenske razme-re niso bile ugodne, pa tudi tržna gibanja niso bila naklonjena kmetovalcem iz Furlanije - Julijske krajine. Pridelek žita, ječmena in koruze je bil povprečen; povprečni rezultati so bili doseženi tudi kar zadeva pridelek povrtnine in grozdja. Letošnja trgatev je sicer vrgla več pridelka, kakovost vina pa m posebno visoka, in sicer zaradi neugodnih vremenskih razmer (daljši sušni dobi so sledila preobilna deževja). Povsem negativna pa je bilanca kar zadeva živinorejo in proizvodnjo mleka.
OB DAVČNI REFORMI
Navodila finančnega ministrstva za plačevanje davka na osebni dohodek
Finančno ministrstvo je objavilo okrožnico, v kateri pojasnjuje, kako bodo pobirali davke na osebni dohodek začenši z januarjem letos.
V	okrožnici navajajo primer uslužbenca z mesečno plačo v višini 300 tisoč lir, ki mora skrbeti za ženo in za dva otroka. V primeru navajajo, da je poleg mesečne plaže uslužbenec prejel še 30 tisoč Ur za opravljene nadure, 140 tisoč Ur (10 dni po 14.000 lir) dnevnic in 25 tisoč Ur zaostankov, to je skupno vsoto 495.000 lir.
Od te vsote je treba odbiti 120.000 Ur (10 dnevnic po 12.000 lir, kar
ni obdavčljivo). Obdavčljiva vsota znaša torej 375.000 lir.
Na prvih 166.667 lir je treba zaračunati davek v višini 10 odstotkov, na nadaljnih 83.333 lir v višini 13 odst., na nadaljnih 83.333 lir v višini 16 odst., na preostalih 41.667 lir pa bodo zaračunali davek v višini 19 odstotkov. Davek bo torej znašal skupno 48.749 Ur.
Od te vsote je treba odbiti najprej eno dvanajstino od 36.000 lir, to je 3.000 lir. Za dodatne stroške je treba odbiti še 4.000 lir. Ker mora uslužbenec skrbeti za ženo. mu bodo odbiU še 3.000 lir, ker mora skrbeti za otroka pa 1.250 lir. Tako bo plačal 37.499 lir davka, oziroma bo prejel 457.501 liro plače. Ta davek pa predstavlja le predujem, ki ga bodo ob koncu leta preverili in ugotovlU, če je uslužbenec vse leto pravilno plačeval davke.
Dramska skupina «E. Toti» imed obnemoglimi in slepci
Dramska skupina rekreatorija iz Starega mesta «E. Toti» je za te božične in novoletne praznike obiskala nekatere skupnosti, ki zaradi enega ali drugega razloga živijo ob robu toka mestnega življenja in si ne morejo zaradi obolelosti ali obnemoglosti privoščiti filmskih ali gledaliških predstav. Mladi člani rikreatorija «E. Toti» so se tako lahko pobliže seznanili s to žalostno stvarnostjo, predvsem pa so s svojim obiskom razveselili veliko mladih in starejših ljudi, ki jim ni dano, da bi lahko neposredno spremljali umetniško življenje v našem mestu. PredstaviU so se z glasbeno «Viva la gente de Rena», ki jo je napisal Ruggero Paghi in uglasbil Galliano Buttignoni. Gre za scene, besedilo in glasbo, ki ponazarja preprosto življenje ljudi v najstarejšem predelu mesta. Skupina je obiskala najprej zavetišče «ECA», nato pa inštitut za slepce «Rittmeyer» ter zavetišče Onpi.
• V soboto se je v dvorani nove delavske zbornice v Trstu sestal glavni pokrajinski svet sindikata upokojencev CGIL. Na sestanku so sindikalni predstavniki upokojencev proučili trenutno stanje ter obravnavali vprašanje poskusov s strani nekaterih političnih sil, da bi preprečili ali zaustavili pot zakonskega osnutka, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, za uresničitev doseženega sporazuma med sindikati in vlado o poviških pokojnin.
V zvezi s tem je federacija poslala ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri zahteva takojšnjo predstavitev ter odobritev omenjenega za. konskega osnutka.
Pobuda tržaške občinske unrave
Primer solidarnosti z genovsko občino
V teh dneh sta se vrnili v Trst dve avtocistemi s šoferjema Giu-liom Peroso in Gallianom Gugna-zem, ki ju je tržaška občinska uprava poslala 11. decembra v Genovo. Tržaška občina je s to solidarnostno gesto odgovorila na poziv genovske občine, kjer je v prvih decembrskih dneh zmanjkalo pitne vode zaradi delnega osušenja vodovodov v severnem Apeninu.
Tržaški avtocistemi, ki imata 7300 oziroma 6800 litrov nosilnosti, sta skupno s cisternami, ki so jih poslale na pomoč razne druge italijanske občine, nekaj dni oskrbovali nekatere najbolj prizadete predele Genove in okolice.
Za 2.300.000 lir nagrad celoletnim naročnikom na Primorski dnevnik
l DELOVANJE PROTIJETICNEGA KONZORCIJA
Kljub carinskim novostim v Jugoslaviji promet .
y § . i• §i i 9 i •j * i 9 ! I rordcun zd lU« ■■ Igxo izK2zuj6
čez mejo tudi v prihodnje hiter in brez ovir igg milijonov dohodkov in izdatkov
Jugoslovanski potniki bodo morali za blago večjo vrednosti odslej plačevati carino neposredno na meji
S 1. januarjem leta 1974 so v Jugoslaviji uveljavili nove predpise, ki zadevajo plačevanje carinskih pristojbin za domače potnike, ki prihajajo iz drugih dežel in prinašajo s seboj blago podvrženo carini. Novosti so v tem, da bodo morali potniki, ki gredo v tujino, že na mejnem prehodu prijaviti o-sebne predmete večje vrednosti, na primer zlate zapestnice, drago kamenje, ogrlice, magnetofone, filmske kamere, fotografske aparate in podobno blago večje vrednosti. To je sicer v interesu samih potnikov, ker bi se jim sicer ob povratku lahko zgodilo, da bi jih carinski nadzornik vprašal, odkod jim razni dragoceni predmeti.
Nadaljnja, dejali bi bistvena novost pa je v tem, da bodo morali potniki, ki bodo na primer v Gorici kupili blago večje vrednosti, ob povratku plačati carinske pristojbine zanj neposredno na meji, torej de žurnemu cariniku. Po dosedanjih predpisih je bilo namreč mogoče, da so zasebni potniki carino plača li ob povratku domov, po poštni na kaznici. Takšna praksa pa je carini povzročala veliko izgubo, ker namreč mnogi potniki carine dejan sko niso nikoli plačali. V matičnih občinah niso vedeli za njihove naslove. nekateri so se izselili v tujino ali neznano kam, carina pa je ostajala brez ustreznih davščin. Seveda so takšne možnosti koristile predvsem raznim prekupčevalcem, ki na primer v Italiji kupujejo raz no blago, potem pa ga preko vnaprej organiziranih kanalov prodajajo v vzhodnih deželah, predvsem v Romuniji. Naj navedemo, da je jugoslovanska carina tako vsako leto izgubila na stotine milijonov oziroma včasih celo nekaj milijard starih dinarjev, ki bi sicer šle v osrednji jugoslovanski proračun. Na območju novogoriške carinarnice so na primer izgubili na račun neplačanih pristojbin okoli 60 milijonov starih dinarjev, ki so jih že morali odpisati.
Ob vsem tem je pomembna izjava ravnatelja carinarnice v Novi Gorici Bogomirja Smodiša, ki je časnikarjem zagotovil, da se bo promet čez mejne prehode, kljub omenjenim novostim, ki bodo terjale še boli požtrvovalno delo carinskih u-službencev, odvajal normalno in nemoteno. «Storili bomo vse, da ne bo zastojev in pri svojem delu bomo zelo življenjski,» je poudaril Smodtš. Denar za plačilo carinskih pristojbin bodo potniki pred prehodom meje lahko shranjevali v turističnih pisarnah oziroma menjalnicah. Tako menjalnico ima na prehodu v Rožni dolini (torej na bloku pri Rdeči hiši) prometno in turistično podjetje «Avtopromet» iz Nove Gorice. Za deponirani denar pa bodo morali potniki nlačevati provizijo, kar je bilo sicer tudi doslej. Tisti potnik, ki se bo na primer vrnil čez isti mejni prehod bo plačal provizijo v znesku 1 od sto od deponirane vsote. Potniki, ki potujejo v Italijo, denimo čez Rožno dolino, vračajo pa se čez druge prehode, pa bodo morali plačati 5-odstotno provizijo. Na carini pravijo, da je tolikšna provizija prevelika in si bedo prizadevali, da jo turistična podjetja oziroma menjalnice znižajo. Dober zgled je dala sama carina, ko bo na primer na prehodih z manjšim potniškim prometom, kakršni so na primer Robič pri Koba ridu, Učeja in Predel shranjevali denar in zanj ne bo treba plačati nobene provizije.
Takšna pojasnila so potrebna, da
bo tudi javnost v Gorici in sploh v Italiji pravilno in objektivno obveščena o celotni zadevi. Nekatere dosedanje informacije o carinskih novostih, ki so jih z novim letom u-vedli v sosednji Jugoslaviji, so bile namreč enostranske ali celo tendenciozne. Trdile so namreč, da gre za premišljene ukrep« Jugoslavije, ki da hoče na upravni način zmanjšati potovanja svojih državljanov v tujino, tudi v Italijo. V takem duhu je nekajkrat poročala tudi slovenska radijska postaja Trst A. Dejansko pa se odgovorne oblasti v sosednji deželi zavzemajo za to, da bi bila jugoslovansko - italijanska meja v prihodnje kvečjemu še bolj odprta kot pa je sedaj.
Poudariti pa velja, da carinske novosti ne veljajo za potnike iz obmejnih področij, ki potujejo v Italijo s prepustnicami videmskega sporazuma. Zanje velja vse tako, kot je sedaj.
Zagotovljena preskrba goriva tovarnam
Trgovinska zbornica v Gorici javlja, da bodo, po zagotovilih ministra za industrijo, v letošnjem ja-
nuarju dobavili tovarnam enako količino petroleja kot v januarju 1973. Tovarnarji, ki bodo imeli s preskrbo goriv težave, naj to nemudoma javijo zvezi industrijcev, ministrstvu za industrijo v Rimu, prefekturi in deželnemu odborništvu za industrijo in trgovino. Pojasnila daje tajništvo trgovinske zbornice.
Slovenska kulturne društva in Združenje izseljencev Benečije
organizirajo
v soboto, 5. januarja 1974 ob 15. uri v dvorani «A. Ristori» v ČEDADU
DAN
EMIGRANTA
Spored:
nastop otroškega pevskega zbora iz Benečije in mešanega pevskega zbora «Rečan» iz Ljes pozdrav emigrantu recitacije otrok
nastop Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta z burko Jake Štoke «Ne kliči vraga».
Nad 82 milijonov za pokrajinski dispanzer Rentgenografska akcija za zaščito delavcev
Prejšnji teden se je v Gorici sestal upravni odbor protijetičnega konzorcija, da bi pregledal delo ter odobril proračun za leto 1974.
Sejo je vodil predsednik konzorcija dr. Bruno Chientaroli, prisotni pa so bili občinski zdravnik dr. Gregorig, poslovodja pokrajinski zdravnik dr. Krainer ter občinski odbornik Fantini, ki je zastopal go-riškega župana.
Najprej so odobrili nujne ukrepe, ki jih je v zadnjem času sprejel predsednik konzorcija, nato pa še osnutek posebne pogodbe z deželno upravo za izvedbo shermografske raziskave pri delovnih skupnostih na Goriškem, kot jo predvideva deželni zakon št. 54, ki govori o zdravstveni zaščiti na delovnih mestih.
Predsednik dr. Chientaroli je nato obrazložil prisotnim proračun Konzorcija za leto 1974. Njegovemu poročilu je sledila debata o posameznih postavkah in končno so odobrili proračun v predloženi obliki. V njem je predvidenih 189 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov, ter je torej proračun uravnovešen. Pri dohodkih so glavne postavke: 99.688.400 lir prispevkov raznih ustanov, ki so včlanjene v konzorcij; 23 milijonov naj bi prispevalo zdravstveno ministrstvo za jetične v bolnišnicah in
za mladino, ki je podvržena nevarnosti obolenja; 5 milijonov je predvidenih za delovanje osrednjega u-rada za protijetično cepljenje.
Kar se izdatkov tiče je predvidenih 82,3 milijona za stroške pokrajinskega protijetičnega dispanzerja in za bolniške stroške za jetične; za zdravstveno zaščito mladine proti jetiki pa je določenih 50 milijonov lir.
Določili so tudi preglednike računov in sicer pokrajinskega odbornika Ezia Bottegara, župana iz Škocjana ob Soči Fabrisa in občinskega tajnika iz Sovodenj dr. Štefana Bukovca. Končno so odobrili tudi zapisnik ocenjevalne komisije za javni natečaj, ki je prisodila mesto radiološkega tehnika pri Konzorciju zmagovalcu natečaja Gastonu Burriju. Na koncu so pregledali in odobrili še nekaj ukrepov upravnega značaja.
iiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ SO ZAKLJUČILI ZIMOVANJE
Taborniki in naraščajniki SPD so se vrnili z Lažne in Lokev
Šele zadnji dan je začelo snežiti - Čas so si krajšali z izleti, predavanji in igrami
Včeraj popoldne, s skoro enourno zamudo, je avtobus Avtoprcmeta iz Nove Gorice pripeljal goriške in tržaške tabornike z Lokev na železniško postajo v Novi Gorici. Ura je bila že 15.15 in Tržačani so imeli komaj dovolj časa, da so stopili na vlak za Sežano in se poslovili od svojih tovarišev z Goriškega.
Letošnje taborniško zimovanje je bilo skoro ves teden bivanja na lokvah bolj podobno letnemu taborjenju in ker ni bilo snéga, so svoj čas izpolnili z orientacijskimi pohodi, raznimi vajami in pa s številnimi predavanji. Tako sta v soboto prišla k njim na obisk iz Ljubljane dva študenta Palestinca, ki sta jim v lepi slovenščini govorila o njihovi domovinski vojni in o razmerah v Palestini. Halim in Juraf, tako sta se imenovala, sta tabornikom podarila tudi lična novoletna vošči la s podpisi. Zanimiva so bila tudi druga predavanja, o razpoznavanju dreves, o orientaciji itd., ki so jih imeli predavatelji iz raznih krajev.
V petek so bili na obisku tudi pri naraščajnikih planinskega društva, ki s" zaman čakali na sneg na Lažni. Imeli so lepo vreme in izlet je lepo uspel. Kaj takega pa ne bi mo gli reči o turi, ki so jo napravili pretekli ponedeljek na Mrzovec. Na poti proti vrhu jih je presenetil dež, ki jih je šibal ves čas, tudi na povratku, pa še na vrhu niso zaradi megle imeli nobenega razgleda.
Kot se ponavadi rado dogaja, je končno prišel sneg prav na dan odhoda. Tako so se lahko taborniki pošteno nakepali in tudi sankali so se v dopoldanskih urah. Po kosilu je še prehitro prišel čas odhoda.
medtem ko so snežinke obletavale okna avtobusa. Na Silvestrovo so v gozdarskem domu, kjer so bili nastanjeni, priredili domačo zabavo, pri kateri ni manjkalo iger in so se ob zvoku kaset tudi zavrteli v novoletno jutro.
Na splošno se na zimovanju niso dolgočasili, čeprav ni bilo snega in tudi ne marsičesa drugega, kar so pričakovali. Nekega večera so priredili na bližnji vzpetini taborni o-genj, pa tudi orientacijski pohod v okolico Lokev je uspel.
Že opoldne pa so se včeraj vrnili z Lažne tudi mladi smučarji Slovenskega planinskega društva, ki so zaman pričakovali snega za smučanje v Domu na La,zni. Tudi njih je obiskal sneg šele nekaj ur pred odhodom. Med enotedenskim bivanjem so priredili dva izleta, in sicer v Čepovan in Trebušo, saj je bilo vreme lepo in sončno. Kot smo že omenili, so jih prejšnji petek obiskali taborniki z Lokev, pa tudi drugače so imeli obiske, zlasti na Silvestrovo.
Za red in dober potek bivanja pa sta skrbela ves čas predsednica SPD Ježica Smetova in član odbora Rudi Cantelli, ki sta imela v oskrbi kar 26 mladincev in mladink.
I. M.
OBRAČUN GORIŠKE EPT
Lani do konca novembra okoli 1,7 milijona nočnin
Goriška pokrajinska uprava EPT je ena izmed redkih, ki se lahko pohvalijo, da so pred obratom leta
.........................
Okrepitev fašistične dejavnosti v Gorici
Vsakdo je na svoj način silvestroval: nekateri z zabavo, drugi pa «z delom». Tisti, ki so na Silvestrovo delali, so popisali nič koliko zidov po mestu. Tako je bila na Novo leto Gorica spet vsa popisana, podobno kot za proslavo goriške fronte. Avtorji teh napisov svoje istovetnosti ne morejo skriti:	po
geslih, ki so jih zapisali, pripadajo skrajni desnici, mladinskim fašističnim skupinam. Da jih kdo ne bi zamenjal, so na številnih krajih narisali «fascio», fašistični simbol. Svojo ost so fašisti usmerili predvsem proti komunistom ter skušajo s pogrevanjem «fojb» razpihovati sovraštvo do naprednih sil, do Slovencev in Jugoslavije. Ker ne gre za nekaj osamljenih napisov, ampak za široko zasnovano akcijo, v kateri je moralo dalj časa sodelovati več skupin, se meščani upra-vičeno sprašujejo, kako je mogoče, da fašistične skupine svojo roboto počenjajo tako naskrivoma, da jih nihče ne vidi in zlasti ne tisti, ki so za to najbolj poklicani.
Demokratično javno mnenje se zgraža nad temi provokacijami, ki
se pojavljajo v zadnjem času in ki imajo očiten namen kaliti mirne odnose med tu živečima narodoma in so naperjeni tudi proti sosednji republiki. Demokratične sile že nekaj časa opozarjajo pristojne organe in oblasti na poslabšanje ozračja v Gorici, odkar se je priselila fašistična skupina z Juga, ki razbija sindikalno enotnost, ščuva k napetosti in se še zlasti usmerja proti tistim silam, ki zagovarjajo pomiritev, sodelovanje in napredek. Demokratično prebivalstvo italijanske narodnosti je to skupinico povsem osamilo ter se ne bo pustilo speljati v avanture, ker je na svoji koži spoznalo, da je mogoče naše splošne interese, ki so nujno dolgoročni, zavarovati samo z odprto mejo, s priznavanjem obstoječe stvarnosti, sporazumevanjem in splošnim napredkom, v katerem mora biti mesto tudi za slovensko narodnostno skupnost. Ker pa javno mnenje noče, da bi miren razvoj motile kakršne koli provokacije, pričakuje od odgovornih dejavnikov, da že v kali zatrejo vse, kar takšnemu razvoju lahko škoduje. (Fotografija prikazuje enega iz-
med napisov, ki pa ni niti najbolj značilen: na temo «fojbe» je še več takšnih napisov.)
odobrili svoj proračun. Na zadnji seji upravnega sveta, ki ji je predsedoval Mario Del Bel, so poleg i drugih vprašanj imeli na dnevnem j redu tudi proračun za leto 1974, ki izkazuje okoli 300 milijonov lir prometa.
Upravni svet, ki je na seji ocenil lanske pobude, je izkoristil priložnost za bežen pogled na dejavnost, ki jo programira v novem letu. Tako so svetovalci izrekli ugodno mnenje o objavi pokrajinskega hotelskega seznama s koristnimi turističnimi napotki za domače in tuje goste, ki se bodo nastanili v naših hotelih in penzionih. V tem seznamu so javljene tudi cene hotelskih storitev, ki jih je odobril pokrajinski odbor za cene. Publikacija bo dotiskana že čez kakšna dva tedna ter jo bodo razdelili po vsej Italiji in jo poslali tudi tujim turističnim agencijam. V nakladi 200 tisoč izvodov bodo objavili brošurico o go-riškem cestnem omrežju in znamenitih krajih, ki so dosegljivi po cestah naše pokrajine.
Med upravnimi sklepi, ki jih je sprejel upravni svet, je imenovanje nekdanjega predsednika CAI Maria I.onzara za predstavnika EPT v turistični ustanovi Gradišče - Re-dipuglia.
Predsednik Del Bel je v svojem poročilu o lanskoletni dejavnosti omenil klasifikacijo hotelov, poraz-oelitev prispevkov ustanovam in združenjem ter propagando doma in v inozemstvu in je poročal o sodelovanju EPT z občinskimi in pokrajinskimi higienskimi uradi in javno varnostjo glede spoštovanja higienskih predpisov v vseh javnih lokalih, hotelih in točilnicah. Predsednik je nato navedel nepopolne podatke o turističnem gibanju v preteklem letu, ker se nanašajo na stanje do dne 30. novembra 1973. Do tega dne smo imeli na področju celotne goriške pokrajine (največji delež je imel Gradež) 165.453 turi-stov. v letu 1972 pa 176.110. Statistika je zabeležila letos 1.708.183 nočnin, v letu 1972 pa 1.655.161.
Bolivijski film v «Pittalo tineforum»
«Piccolo cinefonim* bo drevi ob
20.30	v zgornji dvorani razstavišča Espomego v Ulici Cadorna priredil filmski večer. Vrteli bodo film «Sangue di Condor* bolivijskega režiserja Gerarda Valleja. Film prikazuje vsakdanje življenje vasice v Andah, iz katerega je razvidno, da je ameriški imperializem prisoten že v vsakdanjosti revnega prebivalca teh dežel. Filmsko delo je bilo leta 1972 nagrajeno na številnih festivalih.
Novogoriiani predvajajo diapozitive v Loiniku
Foto-kino klub iz Nove Gorice bo jutri zvečer ob 21. uri gost Poso-škega fotografskega krožka, ki ima svoj sedež v Ločniku, Ulica Cam-posanto 7. Novogoričani bodo prikazali vrsto diapozitivov, s katerimi so nastopili na državnem natečaju za diapozitive v Novi Gorici.
Ob tej priložnosti bo predsednik goriškega krožka daroval predsedniku Foto-kino kluba Milenku Peganu spominsko ploščo v znak priznanja za plodno sodelovanje med krožkoma.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1974
Naročnino sprejemajo: uprava:	Gorica. Ul. XXIV
Maggio št 1/1, tel. 83 382 laznašalci
pošta : tekoči račun ZTT št. 11/5374
ZA VSE NAROČNIKE,
KI PORAVNAJO CELOLETNO |VA"fV-M|NO OO 28 tl. 1974: brezplačno mesečnik DAN
NAGRADNO ŽREBANJE
v vrednost! 2.300.000 lir
Danes v Sovodnjah predvajanje diapozitivov
Fotografski odsek prosvetnega društva «Sovodnje» obvešča udeležence fotografskega tečaja, da bo zadnja lekcija tega prvega dela danes, 3. januarja ob 20. uri v Kulturnem domu. Predavatelj Milenko Pegan iz Nove Gorice bo prikazoval diapozitive, ki so bili razstavljeni na vsedržavni jugoslovanski razstavi, ki jo je organiziral pred nedavnim Foto kino klub iz Nove Gorice.
Razstave
V galeriji «Il Torchio» v Ulici Mameli 6 razstavlja svoja dela goriški slikar Giorgio Topličar. Razstavni prostori so za občinstvo odprti vsak dan od 11. do 13. ure. ter od 17. do 20. ure. Razstava bo odprta do 16. januarja.
Razna obvestila
Goriška pokrajinska uprava je razpisala javni natečaj za mesto ravnatelja psihiatrične bolnišnice v Gorici. Interesenti, ki ne bodo smeli imeli več kot 40 let, bodo morali poslati prošnjo na kolkovanem papirju predsedniku goriške pokrajine najkasneje do 31. januarja letos.
Kino
Iz gorižkega matičnega urada
ROJSTVA: Janez Terpin, Rosanna Scarel, Roberto Vacca, Elisabetta Zuttioni, Bruno Saracino, Gabriel Arena.
SMRTI: 18-letni karabinjer Carlo Ciottola, 78-letni upokojenec Ivan Cozmina, 85-letni upokojenec Valentin Ukušič, 66-letni kmet Mihael Ci-glič. 79-letni upokojenec Franc Pla-ninšček.
Corica
VERDI 16.30—21.30 film o partizanski epopeji:	«Sutjeska (Peta o-
fenziva)». R. Burton in I. Pa-pas. Barvni film.
CORSO 17.15—21.30 «Zanna bianca», Vima Lisi in Franco Nero. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Totò, Vittorio e la dottoressa». V. De Sica in Totò. Barvni film.
VITTORIA 16.30—21.30 «La favola calda per le svedesi bollenti». H. Fenech in B. Linger. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15—21.30 «Le avventure di Robinson Crosue». V. Si-grid. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Quando le dorme si chiamavano madonne». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Palma d’acciaio». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Piedone lo sbirro». Barvni film.
Nova Corica
SOČA «šampion rodea», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SV OBODA «šola za poročene», danski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Avto smrti», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Mihajlo Strogof», ameriški barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves -lan in punoči ie dezurn lekarna Baldini, Verdijev korzo 5' tel. 2879.
I> RNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tr žiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul 1. maja, tel. 73328.
KAJ VSE PRIDICUJETA PROFESORJA
Je sploh dopustno takšno znanstveno rasno razločevanj e?
«Ni moj namen, da bi vam pripovedovali nekaj doumnevnega» — so bile edine besede, ki jih je utegnil izreči profesor Hans J. Eysenck ni še tako dolgo tega, ko je s pravkar navedenimi besedami začel neko svoje predavanje na londonski fakulteti za politične in ekonomske vede. Tisti trenutek se je namreč proti njemu pognala skupina študentov, mu iz rok iztrgala mikrofon, razbila očala, ga podrla na tla in začela pretepati, dokler ga niso uspeli iz te gneče rešiti in z avtom odpeljati v bolnišnico.
Daleč vstran od Londona, na a-meriškem vseučilišču Hanvardu, so študenti profesorju Hermsteinu v istem smislu zagrozili, a eden od teh mu je celo pismeno sporočil, da ga bo po predavanju ubil. Še nekoliko dlje v Ameriki, v Kaliforniji, je moral profesor Jensen pobegniti od doma ter se skrivati pod tujimi imeni po raznih hotelih. Na vratih njegove delovne sobe na fakulteti, pa je nekdo z rdečo barvo na široko napisal eno samo besedo — Hitler.
Kaj je britanske in ameriške študente privedlo do tega, da so posegli po tako neakademskih sredstvih v odnosu do omenjenih profesorjev?
Eysenck je imel predavati o temi sodobne teorije inteligence. Ta londonski profesor psihologije in osi-hiatrije je pred nekaj leti napisal knjigo «Rasa, inteligenca in izobrazba», ki je v svetu oovzročila pravcati škandal. V njej je trdil, da so «ameriški črnci v inteligenčnih testih povprečno dosegali oov-sod slabše rezultate od belcev» in da so «Irci v pogledu inteligence manj obdarjeni od Angležev».
Na ta način se je Eysenck pravzaprav uvrstil med tako imenovane «znanstvene rasiste», mednje sodi tudi Arthur Jensen, ki pravi da so «črni Američani manj inteligentni od belih», ameriški delavski razred pa dednostno manj inteligenten od višjega razreda». Ta stališča oziroma trditve obeh gospodov profesorjev sta zelo ostro napadla tako britanski tisk kot javnost.
Zadnji čas so se v izložbah londonskih knjigam pojavile še druge knjige, kjer se v različnih oblikah in odtenkih ponavljajo rasistične trditve iz arzenala ortodoksnega hiologizma ter izrecno zanikuje o-dločilna vloga socialnih dejavnikov v oblikovanju in razvoju osebnosti. To je tudi bil razlog ponovne oživitve polemike v britanskih časopisih in revijah.
Gre predvsem za knjigi «Neenakost človeka» (Eysenck) in «Kvocient, inteligenca in meritokracija» (Hermstein). Ameriški profesor Hermstein trdi, da bodo družbeni dejavniki s časom vse manj vplivali na razvoj človekove osebnosti, za razliko od dednostnih dejavnikov. To se pravi, da bodo ded-nostni dejavniki bistveni, odločujoči v razvoju vsake posamezne o-sebnosti. Glede na to, da se «inteligenca podeduje», ima le ta močan vpliv na uspeh človeka v življe nju. In če pri tem upoštevamo, da se med sabo v glavnem ženilo osebe enakih sposobnosti, bo spri-
čo tega prišlo do razdelitve človeške družbe na «biološke kaste» in bodo tako vedno nekatere družine na vrhu, druge (manj inteligentne) pa na dnu družbene lestvice...
Tudi Eysenck v svoji novi knjigi zatrjuje, da razredno pripadnost določa inteligenca, kakor določa ta tudi posameznikov poklic, pri čemer Eysenck celo navaja nekatere norme za posamezne skupine poklicev. Vendar gre Eysenck še naprej in navaja nekakšen svoj recept za «zdravljenje» podpovprečne inteligence, in to s pomočjo zdravil na podlagi glutaminske kisline, ki naj bi jih jemali delavski otroci glede na to, da so na dnu družbene lestvice.
Ali bo to v bodoče pomagalo delavskim otrokom do tega, da jim bo dovoljen tudi vstop v elitne vzgojne zavode (za kar je potrebno mnogo denarja, zraven pa še zveze), tega Eysenck ne omenja. Pravi sicer, da bi kak sezonski poljedelski delavec tudi v tisoč letih Etona ne mogel postati kirurg, celo ne knjigovodja, je pa predvidel, da v današnjih pogojih in še v naslednjih tisoč letih delavskih otrok na Etonu tako ni in jih tudi ne bo.
Medtem pa prav na tem gradi svojo teorijo dr. C. Jencks. V novi knjigi «Neenakosti» prihaja Jencks, ki je še s sedmimi sodelavci s harwardske univerze preučil sporne teze «znanstvenih» rasistov do zaključka, da reforme v izobraževalnem sistemu ne morejo privesti do materialne in družbene enakosti, ker se neenakosti v družbi lahko odpravijo samo s politično intervencijo.
Jencks in njegovi sodelavci menijo, da Eisenck in podobni podcenjujejo vpliv družbe. In končno, koliko pa je ineligenca sploh važna za uspeh v življenju? Oziroma — če ste že tako pametni (inteligentni), zakaj niste tudi bogati? To je, razumljivo, vprašanje, ki nanj zahodni sociologi ne morejo dati odgovora, saj je pri njih celo znanstvena razprava pogojevana od kategorije bogastvo, ki je tu osnovno merilo življenjskega uspeha.
Morda bi, ko smo že pri tem, bilo umestno omeniti še eno knjigo, ki je bila pred kratkim objavljena v Londonu («Elita in njeno izobraževanje»), v njej ameriški profesor Boyd David trdi, da se britanska družbena elita nenehoma obnavlja, zahvaljujoč sistemu izobraževanja v elitnih privatnih šolah. Otroci britanske elite se namreč šolajo v Etonu, Oxfordu, Cambridgeu, kar jim kasneje omogoča najvišja mesta oziroma položaje v javnem življenju.
Listajoč po almanahu «Kdo je kdo», j*e Boyd ugotovil, da visoke in najvišje položaje neprestano zavzemajo pripadniki istih družin. Sam to imenuje «elitno sled». Znano pa je, da je za vstop v katero si bodi od omenjenih univerzitetnih ustanov treba prej poskrbeti za najmanj 1000 funtov letno. Pri tem, seveda, ne pridejo v poštev ne Ey-senckove pilule ne visok inteligenčni kvocient, marveč samo — glo-i bok žep.
Naše zamejstvo od Trsta do Benečije na ljubljanski televiziji
Ugotovljeno je, da ima program domačih viž na ljubljanski televiziji ob nedeljah dopoldan veliko gledalcev in poslušalcev. Ena takih oddaj je bila tudi v preteklih dneh, ki je bila še posebej zanimiva, ker sta pri njej sodelovala inštrumen-talna ansambla «Beneški fantje» in «Tržaški narodni ansambel». Čeprav je bila oddaja nekoliko bolj improvizirana, je bila vendarle naravna in tekoča. Vodil in povezoval jo je igralec Aleksij Pregare, sodelovali pa so še beneška Slovenca Izidor Predan in Edi Bukovec ter predsednik italijanskega krožka «Paolo Morgan» v Ljubljani, Srebrnik. Bila je torej oddaja posvečena pretežno slovenskemu zamejstvu v Italiji od Trsta do Benečije. Zamislil in pripravil jo je Marjan Stare, realizirala jo je ekipa RTV pod vodstvom Staneta Sumraka, kamero pa je upravljal Ivan Belec. Pristno vzdušje je skozi pesem in besedo odstiralo del lepote zahodnega kota našega narodnega ozemlja.
.....................
ZNANSTVENIKI PREVERILI FANTASTIČNO ZAMISEL CIOLKOVSKEGA
Štirje hektari plodne zemlje bi prehranili milijonsko mesto
Sest mesecev so štirje znanstveniki živeli ločeno od sveta - ^Podzemeljski» kruh boljši od zemeljskega - Človeštvu torej ne grozi nevarnost izginotja od lakote?
Marsikatera zamisel, ki se je zdela plod bujne ali celo preveč bujne fantazije, se je uresničila. Pomislimo le na razne romane, ki jih je napisal Julles Verne. Pogosto so k uresničenju raznih fantastičnih zamisli pripomogle tudi razmere. Star slovenski orego-vor pravi, da sila kola lomi. In sedaj, ko se oglašajo k besedi ljudje, ki imajo kaj reči in ki zatrjujejo, da bo človeštvo v kratkem — lačno, morda pridejo v poštev zamisli, ki so jih izrazih daljnovidni ljudje. Eden takšnih je bil na primer tudi ruski podeželski učitelj Ciolkovski. ki ea Sovjeti upravičeno smatrajo za o-četa sodobne astronavtike, kajti on je postaVil osnove za raketno tehniko. Toda Ciolkovski se ni o-mejil le na to. V svojih fantastičnih vizijah, ki pa so bile dejansko le vizije, je «odkril», da «obiskovalci», ki z drugih planetov prihajajo nat Zemljo, razpolagajo s ' TamaSfičnlmi vesoljskimi ladjami, v krilih katerih so vrtovi, sadovnjaki, polja, hlevi, skratka niiho-ve vesoljske ladje — asteroidi so na neki način svetovi zase.
Če se zdijo te ideje, ki jih .je pred desetletji prikazal Ciolkovski. fantastične, so fantastične le do neke meje, kajti sovjetski znanstveniki so prepričani, da bodo tudi nekatere teh zamisli genialnega teoretika izpeljane že v bližnjih tridesetih letih, na vsak način že v začetku prihodnjega stoletja oziroma tisočletja. Hkrati pa bi mogli s tem «podaljšati člove-
štvu življenje». Res je, da se v svetu pridelek iz leta v leto veča, res pa je tudi, da se še bolj naglo veča število ust, zaradi česar grozi človeštvu lakota. Če pa bi izpeljali ideje, ki jih je postavil Ciolkovski, bi bilo zemlje dovolj tudi v primeru, ko bi na svetu živelo na desetine in desetine milijard ljudi. Sicer pa preidimo na konkreten primer. Neko idejo lahko preverimo le na praktični način in zamisel Ciolkovskega, točneje njegovo fantastično trditev, so sovjetski znanstveniki skušali preveriti na osnovi dosedanjih možnosti, torej na način, ki ga sodobna tehnologija omogoča. In v tem so dosegli pomembne uspehe:
Skupina znanstvenikov zavoda za fiziko v Krasnojarsku je na nedavnem mednarodnem kongresu astronavtike v Bakuju prikazala rezultate svojega poskusa, prvega koraka v uresničevanju fantastične zamisli, ki jo je^ postavil Ciolkovski. Znanstveniki iz Krasnojar-ska so potolkli vse dosedanje rekorde v bivanju človeka «izven zemlje». Štirje znanstveniki so živeli polnih šest mesecev «ločeni od sveta». Edina njihova zveza s tem svetom je bila oskrba z električno energijo.
Kakor je poskus opisal D. Bu-vač, je doktor bioloških znanosti Boris Kovrov zgradil pod zemljo svojevrstno vesoljsko ladjo, ki se je od običajne vesoljske ladje razlikovala le v tem, da je sončno svetlobo zamenjala električna svetloba. Ladjo so sestavljali štirje
.........n......................um...mi.mn.miimmmiunm...mimi.mu.uuumuuu
V Čilu kraljujejo strah, molk in smrt
Ko je v Čilu prišlo do tragedije, ki ji v zgodovini te dežele ni primera, je bil ves svetovni tisk poln poročil, komentarjev, analiz, prognoz v zvezi z novo situacijo in bodočnostjo, ki se je napovedovala. Potem se je, kot vedno, vse skupaj nekam umirilo pod vplivom novih dogodkov, bližnjevzhodne krize, petrolejskega problema itd., ker pač življenje ne stoji, teče naprej, se razvija, odvija, spet zapleta v dialektičnem ritmu zgodovine.
Kako je zdaj v Čilu? O njem m smeti umolkniti. Na zelenem kontinentu, na kontinentu verjetno poslednjega spopada pred definitivnim obračunom za dokončno preobrazbo sveta, bo Čile imel še veliko povedati, Čile in Allende bosta odslej bojni zastavi, ki jima bo postopno sledila vsa Latinska A-merika v svojem velikem boju za pravičnejši svet.
Torej, kako je trenutno v Čilu.' Zanimivo, s kakšnimi besedami se je na čilsko ljudstvo obrnil novi vladni predsednik .divizijski general Bonilla, ko je prevzel svojo dolžnost: «Ljudje, ne bojte se! To ni dežela Atile in mi nismo nobeni inkvizitorji».
tako rekel? Zato, ker
je v resnici nasprotno. Či|e je danes dežela, ki v njej vlada teror, ki ga noben Atila ne bi zmogel. Ljudje so nori od strahu, ki prežema vse njihovo bistvo. Nihče ne ve, kam ga bo pripeljala njegova življenjska pot. Občutka varnosti nimajo celo oni, ki so bili in so še na strani krvavih generalov. Pred njimi trepetajo tako njihovi nasprotniki kot prijatelji.
Vojaške patrole so povsod. In o-rožja ne nosijo za okras. Lahko ga uporabljajo, kakor se jim zljubi. Prst je vedno na sprožilcu. Vedno vas nekdo opazuje
Izginil je smeh, nikjer ni več veselja, nikjer veselega živžava o-trok. Po cestah in ulicah še leže trupla umorjenih, ali plavajo na površini rek in kanalov. To so žrtve generalske klike, potem ko je ta razglasila tako imenovano «notranjo vojno», z drugimi besedami brezkompromisen, krvav obračun z vsemi, ki bi si ji drznili postaviti po robu.
Po ulicah trimilijonskega Santia-ga drve kamioni, polni vojaštva, na njih cevi težkih strojnic z rumenimi pasovi nabojev. Vojska je v stalnem premikanju,
Na vogalih ulic, okrog kasarn in javnih poslopij strojnična gnezda.
Zakaj j©
.....................................................................
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne podcenjujte nasvetov ljudi, ki so bolj pripravljeni od vas. Nesporazum s prijateljem.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zagotovljen uspeh vsem, ki se ukvarjajo z znanostjo. V ljubezni razumevanje drage osebe.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Bodite oprezni tudi v primeru u-godnih ponudb. Prijetni načrti za potovanje.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Zelo ugoden dan za trgovce. Dobri izgle-di za pomirjanje z ljubljeno osebo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Glede dela bodite brez skrbi. Z dobro zamislijo boste rešili vaše čustveno
vprašanje.	_____
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V odnosu do nasprotnikov, boste pokazali dokajšnjo spretnost. Glejte
v bodočnost brez bojazni.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Bodite previdni glede izdatkov. Hladno vedenje osebe, ki jo ljubite.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 20. 11.) Držite se programa in ne trošite po nepotrebnem moči. Rešili boste star spor.
STRELEC (od 21. 11. do 20. 12.) Neorganizirano delo vam zna pokvariti uspeh. Srečne ure zvečer KOZOROG (od 21. 12. do 20. I.) Utrdili boste svoj položaj. Prej pa boste rešili neko osebno vprašanje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dobro izbirajte sodelavce. Koristili vam bodo. Pri reševanju čustvenega vprašanja sreča.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Imate vse pogoje, da uspešno rešite važno poslovno zadevo. Z iskrenostjo boste rešili nesporazum.
Potujoč po čilskih cestah, boš na vsakem koraku srečal vojaka, povsod boš naletel na stražarska mesta.
Strah kraljuje v Čilu in smrt stopa brezskrbno po deželi, kot bi i nihče ne mogel preprečiti njeno pot. V Santiagu je opaziti na desetine črnih «chevroletov», ki stalno križarijo po mestu. Na njih je z belimi črkami izpisana beseda «policija». Tu ji pravijo «mobil», kar pomeni mobilno policijo, ooli-cijo, ki kroži. Vse poti teh črnih limuzin se končujejo pred vrati zaporov. Tu ljudi naženejo iz avtov in jih strpajo tudi po deset hkrati v celice, kjer bi normalno lahko bil samo en človek.
V Čilu še vedno pozapro najmanj i sto oseb dnevno. Računajo, da je zdaj v deželi zaprtih okrog 20 tisoč državljanov. V zapore so bili spremenjeni trije pacifiški otoki, dva stadiona, tri tovorne ladje, dve «fantomski mesti» (že leta zapuščeni mesti proizvajalcev solitra), na desetine ogromnih državnih zgradb in vojaških poslopij. Generali nimajo namena vladati v rokavicah. Njeni člani odkrito pravijo, da si ne žele «poceni reklame» in s« tudi ne potegujejo za glasove volivcev. Zato vladajo z jekleno pestjo.
Čilski generali so nevoljni, ker da v svetu ustvarjajo slabo sliko o Čilu, da deželo ood njihovo oblastjo prikazujejo v temnih barvah. In tako blebečejo, da so izpostavljeni «kampanji sovraštva marksističnih agentov». Toda generalni sekretar Mednarodnega gibanja katoliških pravnikov, Leopoldo Torres, zagoto vo ni noben «marksistični agent», navzlic temu je, ko se je vrnil iz Čila v generalskih krempljih, izjavil: «Tu se krše vse človeške ora-vice. Zapornike ubijajo, nato pa trde, da so padli pri poskusu bega. Pretepajo jih, mučijo z vsemi sredstvi....»
Poteklo je že sto dni, odkar so se generali polastili oblasti. S pomočjo koga, je znano. Bilo je klanja in zverinstev na pretek. Vojska je že utrujena. Oči vojakov so krvave od nespanja. divjosti in naporov. Stalno so na pohodu, stalno na straži pred tisoči domov in sta novanj, admiralov, visokih funkcionarjev diktatorskega režima.
Toda tudi ti žive v strahu za svoja življenja. «Vem da, moje življenje visi na nitki. Vem, da ima 5 «miristov» nalogo, da me ubijejo (pripadniki Gibanja revolucionarne levice MIR) — je dejal eden od velikih čilskih morilcev, admiral Merino. Zato so pred njegovim in številnimi drugimi stanovanji cele posadke oborožencev, strojnična gnezda, stražarji pa imajo nalogo zapisati številko slehernega avtomobila, ki je šel mimo stanovanja e-nega ali drugega vidnega voditelja sedanjega režima. Tu so ulice še pregrajene s španskimi jezdeci.
Noči so polne tesnobe. Za okni ljudje prisluškujejo udarcem vojaških škornjev. Vojaki lahko streljajo na vsako senco. V tišini izumrlega Santiaga je pogosto čuti drdranje avtomatičnega orožja, posamezne strele. «Ne bomo dovolih, da bi noč postala zaveznik marksistov», so sporočili generali. Zato krožijo po nočnem nebu helikopterji in tipajo s svojimi žarometi za sleherno sumljivo senco na ulicah. Čile se je spremenil v kraljestvo strahu. Generali so osvojili vse trdnjave nacionalne oblasti, niso pa o-svojili src čilskega ljudstva. To jih sovraži.
deli s skupnim obsegom 75 kub. metrov.
V prvem delu je bila posadka, ki je v tesnem prostoru imela kabino, salon, kuhinjo, kopalnico in delavnico. «Astronavti» so imeli na razpolago še televizor, radijski sprejemnik in telefon. Vse to je bilo zgneteno v njihovem «prebivališču».
Tri ostale prostore pa so namenili — poljem. V enem prostoru so gojili vesoljsko algo — hlore-lo, ki se je hranila z ogljikovim dioksidom, ki ji ga je dajala posadka. V zamenjavo pa je kultura hlorele dajala posadki kisik. Ostala dva prostora, tako imenovana fitotrona, pa sta bila namenjena kulturam višjih vrst iastlin-stva. Na 17,5 kv. m površine so vzgajali žito, na 3,5 kv. m površine so imeli «njivo» z nasadom krompirja, kumar, paradižnika, čebule, rdeče pese, korenja in solate. Zemlja tega svojevrstnega vrta pa ni bila običajna zemlja, pač pa neke vrste keramizirana tla in plastične mase, namakali pa so «vrt» z odpadnimi vodami ter s kondenzati, deloma pa so se nasadi sami namakali s samim izparevanjem rastlin.
Ta polja, ki so skupno merila 21 kv. metrov površine sicer 17,5 kv. m za žita in 3 metre in pol «vrta», so dala tolikšen pridelek, da štirje znanstveniki šest mesecev niso potrebovali za svojo prehrano nobene oskrbe, niti dopolnila od zunaj. To pa je bilo možno zato, ker se je vsak ciklus «od setve do žetve» zaključil vsakih pet dni. Člani ekipe so se celo pohvalili, da je bil kruh, ki so ga sami v svoji «vesoljski ladji» pod zemljo pekli, boljši kot kruh iz katere koli pekarne. Kar pa zadeva zelenjavo, je te bilo še na pretek, tako da so imeli pravo zalogo žimnice, ko so prišli na površje. Zanimivo je, da je Sovjetom največ ostalo kumar, ki je ena najbolj priljubljenih jedi v Sovje' '-n zvezi.
Rastline, ki so khle in rasle v «vesoljski ladji», so «posadki» dajale tudi dovolj zraka. Prva dva meseca sta kisik dajala pšenica in «vrt», v drugi etapi pa je vršil preosnovo zraka «kultivator z vesoljsko algo», k čemur pa je treba dodati še «polje» s pšenico, v zadnjih dveh mesecih pa je algam in pšenici priskočil na pomoč še vrt s krompirjem in drugimi vrtninami.
Poskus se je normalno razvijal vse do petega meseca. Tedaj pa so začele posamezne rastline pešati, veneti. Ker je bila «vesoljska ladja» popolnoma ločena od sveta, so se v njeni umetni biosferi razvili neki mikrobi, ki posadki niso škodovali, ki pa so porušili harmonično življenje alg in višje razvitih rastlinskih vrst. Znanstveniki menijo, da v kombinaciji elementov te umetne biosfere nekaj ni bilo v redu.
Openci
pripravili
Opencem
koncert
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ni dolgo tega, ko smo poročali o gostovanju moškega pevskega zbora «Tabor» z Opčin v Trbovljah. Po prvotnem načrtu zbora bi gostovanje moralo .slediti koncertu v domači dvorani prosvetnega doma, žal pa je energetska kriza prisilila zbor, da je prvotno zamisel opustil. Tako se je s prenovljenim programom predstavil prej drugje. Vendar pevci niso opustili misli, da z istim programom, ki je v Trbovljah dosegel tako velik u-speh, nastopijo tudi doma.
Tako so se odločili, da priredijo domačemu občinstvu koncert v soboto. Za koncert vlada na Opčinah veliko zanimanje,..... .
Program do seveda tudi tokrat obsegal vrsto pesmi, ki jih je o-penski zbor že večkrat zapel in ki predstavljajo nekako njegov železni repertoar. Kako naj bi zbor na koncertu ne pel pesmi Pazim pa poletu, ki jo je zapel domačin Viktor Sosič - Peračev, priredil pa pevovodja zbora Svetko Grgič. In kako bi pozabil na Tranvaj uopenskt. ki se je ljudem tako priljubil, da je iz njihove zavesti skoraj zabrisal spomin na to, da je bila pe sem prvotno zložena samo v itali janskem tržaškem dialektu? Kako bi mogli opustiti naše partizanske pesmi, kako rusko Pjesnjo ab Ata-manje Platovje? Vse te in še nekatere druge že znane pesmi bodo Openci sUšali tudi v soboto.
Zbor pa je svoj repertoar v zadnjem času temeljito izpopolnil z u-metnimi in narodnimi pesmimi. Pridobil je še eno polifonsko nesem, Gallusovo Quam gallina suum parit ovum ki bo na programu poleg des Presove El grillo. Spoprijemanje s polifonijo kaže, da se nivo zbora viša, za kar gre zasluga ta ko pevovodji kot tudi pevcem sa mim, ki vztrajno vadijo. Pri tem moramo pa tudi povedati, da so se openski pevci zlili med sabo ne samo glasovno, ampak tudi v smislu družabnosti, v smislu skupnega življenja. Ustvarili so prijetno družbo, v katero vsak od pevcev zahaja ne samo zaradi petja, ampak tudi zato, ker se tam prijetno počuti,
Med pesmimi, ki jih je zbor na novo naštudiral, moramo vsekakor omeniti črnsko duhovno pesem Deep river, ki jo bo opensko občinstvo v soboto prvič slišalo v izvedbi domačega zbora. Program dopolnjuje še Kolo Vasilija Mirka ter nekatere ljudske pesmi, med katerimi naj omenimo beneško O le mamka, vi. vi. Sploh se zbor usmerja k iskanju novih ljudskih pesmi in se zaveda, da bo jrav v Beneški Sloveni ji lahko še našel pesmi, ki jih naše občinstvo se ne pozna.
5M
1 tikx» * M: ' ■ -
5 t h.	'
A v reli j Lukczič: Škedeujski plavži
(Ptrorisbal
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost:
Nacionalizem v Evropi
12.55 Sever kliče Jug
V dobi velikega tehnološkega razvoja, ko so komunikacijska sredstva dosegla že svoj višek, obstajajo še vedno tako imenovana «ustna izročila», ki pa jih v tem primeru ne tolmačimo v njihovem prvotnem smislu, pač pa mislimo na «ustno izročilo», ki ga predstavljajo klepet, opravljanje, širjenje vesti, kar se vse dogaja v kavarnicah, frizerskih salonih, na ulici, kjer se pač ljudje srečujejo. Čeprav bi se zdelo, da ta način «obveščanja» ne more spadati v to rubriko, je italijanska TV napravila anketo o tem in sta jo izvedla dva pisatelja, Nea-peljčan Domenico Rea in Lombardijec Piero Chiara.
13.30	DNEVNIK
14.00	Italijanske kronike
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Odkrivanje živali: konj
17.30	Tolovajeva zgodba Slikanica
17.45	Od božiča do novega leta
18.30	Živel sneg
Dokumentarec, ki ga je napravil Dieter Finem
18.45	Poljudna znanost Moda in družba
Danes se začne ciklus oddaj, ki bodo posvečene v sodobni družbi pomembnemu elementu — modi. Ciklus oddaj namerava odgovoriti na vrsto vprašanj, ki so povezana s problemom našega načina oblačenja. Prvo nadaljevanje bo skušalo odgovoriti na vprašanje, ali je moda enaka oziroma enako veljavna za vse in vsakogar. Mišljeno je tukaj vprašanje, koliko si more v zvezi z reklamo, ki propagira prav to, da je vse dostopno in dopustno vsakomur, kar dejansko ni.
19.15	Italijanske kronike Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	Posebna oddaja o gledališču
Govor bo o gledališču «Olimpico» v Vicenzi. Prvo predstavo so v tem gledališču uprizorili davnega 1585. leta, ko so igrali neko Sofoklejevo delo. Od tedaj se je zvrstilo na stotine, na tisoče del. V zadnjih letih pa so skušali gledališče nekoliko preurediti, konkretno preurediti oder, kjer nekaj kipov resnično moti občinstvo, toda vedno so našli pri raznih uprizoritvah kako rešitev. Toda letos so predlogi o preureditvi bolj konkretni, tako da so zadobili že smisel kontestacije in se bodo morali ljudje, ki se z gledališčem ukvarjajo, prej ali slej odločiti.
21.40	Baleti Valene Lombardi ZAČARANO JEZERO
Skladba A. Liadova, v glavnih vlogah pa nastopajo: Dino Lucchetta, Marisa Piedimonte, Armida Curcio, Angela Agnone, Lilly Albanese itd.
MI DVA
Glasba Pietro Avitabile, v glavnih vlogah Dino Lucchetta in Marisa Piedimonte.
22.15	Dobrodošla simpatija
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.30	Judovsko kulturno in družbeno življenje
18.45	športni dnevnik
19.00	Atlantski ocean
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	RISCHIATUTTO
Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno
22.15	VITEZI NEBA
Nadaljevanka o dveh drznih pilotih,
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
15.25	SMUČARSKI SKOKI Barvni prenos iz Innsbrucka
17.25	Iz slovenske književnosti VILHAR: JAMSKA IVANKA
18.05 Obzornik 18.20 Shane
19.15	Po sledeh napredka
Oddaja «Po sledeh napredka» je bila doslej na sporedu vsak četrti teden in šele pozno zvečer, saj se je začela komaj ob poldeseti uri. Ker pa je oddaji sledilo razmeroma veliko gledalcev, so se pri ljubljanski TV odločili, da bodo oddajo oblikovali nekoliko drugače, da jo bodo namreč «skrčili» na pol ure, hkrati pa jo posredovali občinstvu vsak drugi četrtek in to od 19.15 do 19.45, torej v času, ko je večina ljudi doma, potem ko je končala dnevno delo.
V prvi letošnji oddaji bosta na sporedu dva domača prispevka s področja mehanike in elektronike. Zanimiv bo prikaz napetostne optike, eksperimentalne metod- za določanje ravninskega napetostnega stanja, ki so jo uvedli v laboratorijih metalurškega zavoda v Ljubljani. Drugi prispevek pa bo gledalce podrobneje seznanil s sistemom elektronske signalizacije, ki ga je izvedlo podjetje Iskra na avtomobilski cesti Vrhnika — Postojna.
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.40	I. S. Turgenjev: OČETJE IN SINOVI
21.30	četrtkovi razgledi
22.00	Nokturno:
Pantomima J. P. Amiela
22.15	TV DNEVNIK
KOPP'KA BARVNA lELEVIZIJA
20.00	Risanka
20.15	DNEVNIK
20.30	Maserke
Komični celovečerni film,
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 19.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Tržaška družba v Stendhalovem času; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Gerardo Gherardi: «Nake potovanje» (dra ma); 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Program za mladino; 16.20 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbena galerija: 10.10 Oddaja za najmlajše; 12.00 Glasba po že Ijah; 14.00 Turistične beležke;
14.15	Plošče; 15.10 Operne arije; 15.40 Oddaja za mladino; 16.40 Polke in valčki; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Ciglič: Concertino za harfo in orkester; 18.00 Ob juke boxu;
19.00	Male skladbe velikih mojstrov; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Orkestri v noči; 21.00 Literarna oddaja; 22.00 V diskoteki; 22.35 Flavtist Fedja Rupel.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila: 6.50 Na današnji dan: 8.10 Glasbena matineja; 9.1)5 Radijska šola; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 ' Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13 30 Priporočajo vam...; 14.10 Smiljan Rozman: Trije muzikanti; 14.40 Med šolo, družino in delom: 15.40 Baritonist G. Vealdegno; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 N. Kolar: Ob vznožju večera; 17.10 Simfonični kon-
cert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Plesni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije 18.45 Znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč. o-troci ! ; 20.00 četrtkov večer 21.00 Literarni večer: A. B. Simič; 22.15 Popevke in ritmi; 23.05 Jan Neruda: Preprosti motivi; 23.15 Kon-cert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti spored; 14.40 Radijska nadaljevanka: 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica: 17.05 Popoldanski spored; 17.30 Program za mladino; 18.45 Sindikalna panorama: 19.27 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu z M. Marchesijem; 21.45 Znanstvena oddaja; 22.10 Valčki.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Renato Carosone in Wess; 8.40 Kako in zakaj? 8.55 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.50 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Glasbeno-govorni spo red; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče.
Ml. PROGRAM
9.30	Na sporedu je Bedrih Smetana; 10.00 Koncert za začetek;
11.00	Corellijeve in Bachove sklad be; 11.40 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Sodobna ital. glasba: Sergio Cafaro in Carlo De Incontrerà;
13.00	Glasba skozi čas; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.15 Portret avtorja; 16.15 Plošče; 17.20 Strani iz albuma; 18.00 Francoske popevke; 18.45 Rossinijeva opera: «Wilhelm Tell».
SPORT SPORT SPORT
TENIS
NA TURNIRJU «GRANGE B0WL»
Mariborčanka Mima Jaušovčeva zmagala v Miami Beachu v ZDA
Mlada Jugoslovanka je opravila v tretjem nizu izreden podvig
MIAMI BEACH, 2. - Mlada jugoslovanska teniška igralka Mima Jaušovec iz Maribora je dosegla v ZDA izreden uspeh. V finalu «Grange Bowla», ki je neuradno svetovno teniško prvenstvo za mladinske i-gralce in igralke, je premagala po izredno dramatični borbi Američanko Reino Foxovo v treh nizih, in
^ Ir '	. >
sicer s 6:2, 4:6 in 7:5.
V	prvem setu je Jaušovčeva zaigrala že od začetka res odlično in je z izrednimi udarci povsem paralizirala domačo igralko, ki nikakor ni mogla najti uspešnega protiorož-ja proti izrednim «smashem» mlade Jugoslovanke.
V	drugem setu je Američanka,
**; # * ;
■	?•; x-;	4-	■
m
* !
■ *	- ìàdè , ’


..j::.-:.',;

Mlada Mariborčanka Mima Jaušovec je postala v Miami Beachu neuradna svetovna mladinska temška prvakinja
■MMiii.iimra.iii.»iii«iiiu.ii««..i«imiiiiiiii.i.iiiMiiu.i.«Hmmn..i««iiiiiiii««iiumiiiimm..iii...urnim»
V prijateljski tekmi
NOGOMET '
V povratnem srečanju Oslavje-Štandrež 4:1
Ker je po dveh srečanjih seštevek zmag izenačen, se bosta obe ekipi pomerili še enkrat
OSLAVJE: Gravner, Bensa, Klanjšček, šošol, Mužič, Fattore (Mikluš), Pavšič, Prinčič, Radikon, Jakin, Komel
STANDREž: žežlin, Brajnik, Berdon, J. Peteian, E. Nanut, Puja (Zavadlav), B. Petejan, G. Nanut, Klav-čič. Marega, Gomišček.
SODNIK, Pino Pap iz Gorice.
STRELCI: v 16. min. p.p. Pavšič v 37. min. Mužič; v 15. min. d.p. Komel, v 30. min. Berdon, v 40. min. Jakin,
V	povratni prijateljski nogometni tekmi med Oslavci in Štandrežci so zmagali prvi z rezultatom 4:1. Tokrat so se Oslavci predstavili na štandreškem igrišču bolje pripravljeni in so predvajali boljšo igro v obrambi, kjer je bil Fattore najboljši. Z boljšo obrambo so se igralci z Oslav. ja bolj posvečali napadalnim akcijam in so večkrat ogrožali žežlina, ki je (kljub štirim prejetim golom) dobro branil lastna vrata.
Takoj v začetku prvega polčasa «o Oslavci pričeli napadati in so predstavljali nevarnost za domačo Obrambo. V 16. minuti igre je padel prvi gol. Jakin je streljal kot, žoga se je v kazenskem prostoru štandrež-cev le dotaknila glave Petejana, za njim pa je bil v boljšem položaju Pavšič, ki je poslal žogo v mrežo. Po golu so Štandrežci prešli v napad, a dobra nasprotna obramba jim je vedno preprečila, da bi prišli do gola. V 30. minuti igre je Fattore streljal izven kazenskega prostora domačinov in žoga se je odbila z vratnice.
Nekaj časa zatem pa je padel drugi gol. Po skupni akciji je Mužič dobil žogo in streljal neubranljivo v zgornji del vrat.
V	drugem polčasu so Štandrežci
zaigrali nekoliko bolje v napadu in so nekajkrat ogrožali Gravnerja. ki je dobro opravljal šVčjer'’fi6lo. V protinapadu je Komel dosegel tretji gol za svoje barve. S tem zadetkom je upanje štandrežcev nekoliko splahnelo, saj je manjkalo manj kot pol ure igre. da bi lahko nadoknadili izgubljeno. V eni od številnih napadalnih akcij štandrežcev je Berdon od daleč dosegel gol za svoje. V zadnjih minutah igre pa so gostje imeli številne priložnosti, da bi še povečali prednost in prav v zadnji minuti je Jakin, po osebni akciji dosegel še četrti gol.	•
Po izenačenem stanju v tekmah se bodo štandrežci in Oslavci še enkrat srečali v tem mesecu.
ŠPORT Nfl TV
RIM, 2. — Srečanje za superpo-kal med Milanom in Ajaxom, žrebanje finalnih skupin za nogometno SP in druga faza smučarskih tekmovanj za svetovni pokal bodo v središču športnih dogodkov, ki jih bo prenašala italijanska televizija.
V soboto bo televizija ob 22.20 po drugem sporedu prenašala iz Frankfurta žrebanje za svetovno nogometno prvenstvo. V nedeljo pa bo ob 15. uri prenašala košarkarsko tekmo Ignis - Innocenti ter smuk iz Garmischa za svetovni pokal. V ponedeljek bomo verjetno lahko sledili v evroviziji veleslalomu v Bertesgadnu v Avstriji. V sredo ob 13.25 bo televizija prenašala na prvem sporedu nogometno tekmo med Milanom in Ajaxom.
po posvetu s svojimi trenerji, ubrala drugačno taktiko, s katero je sicer uspela odvzeti ta niz Mariborčanki, vendar z manjšo razliko v točkah, kot je to uspelo Mimi v prvem setu.
Obe igralki sta morali tako odigrati še en niz, ki je odločal o končni zmagovalki. Američanka je začela zelo uspešno in vse je kazalo, da je Jaušovčeva že iztrošila svoje sile ter je izid že zapečaten. Ob burnem navijanju domačih navijačev je Foxova nizala točko na točko in do končne zmage ji je manjkal pri vodstvu 5:2 samo še en game.
Tedaj je opravila Mirna Jaušovec podvig, ki bo verjetno ostal še dolgo zapisan v analih tega tekmovanja. Ko je bila Foxova že povsem prepričana o svoji zmagi, je Mariborčanka napela vse svoje sile, i-grala je izredno zbrano in skrbno ter se ni pustila več niti enkrat presenetiti.
Foxova, ki je po svojem izdatnem vodstvu že nekoliko «izpregla» svojo prizadevnost, je postajala vse bolj živčna in ko je Jaušovčeva izenačila pri 5:5 je bilo vsem jasno, da moralno strta Američanka ne bo mogla več nuditi Jugoslovanki resnejšega odpora. Tako se je tudi zgodilo. Mirna je povišala svojo prednost na 7:5 in je tako osvojila set ter končno zmago.
Njeno prvo mesto na tem turnirju ni le izreden uspeh te mlade igralke same, ampak vsega jugoslovanskega tenisa sploh, saj niso Jugoslovani v tej panogi že vrsto let med amaterji (po odhodu Pili-ča in Jovanoviča med profesionalce) dosegli tako blesteče zmage na tako pomembnem turnirju.
Jaušovčeva je takoj po svoji presenetljivi zmagi v Miamu Beachu odpotovala v Key Biscane, kjer nastopa tudi na nekem tamkajšnjem mednarodnem teniškem turnirju.
JADRANJE
ZARADI ZLOMA JAMBORA
Na 5. jesenskem sprehodu SPDT na Volnik so si zasluženi počitek privoščili tudi starši otrok, ki so se
udeležili tega «pohoda»
niiiiiiiiiriiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
V PRETEKLEM TEDNU
¥ i^ovi Gorici zaključili delavske športne igre
Sodelovalo je kar 33 sindikalnih organizacij
Pen Duick 6 ob vodstvo
PORTSMOUTH, 2. — Organizatorji mednarodnega jadralnega tekmovanja okrog sveta so uradno potrdili, da se je moral Francoz Eric Tabarly vrniti v Sydney, ker se mu je zlomil glavni jambor na njegovi jadrnici Pen Duick 6. Zdaj čaka, da mu bo neko letalo pripeljalo iz Francije nAv jambor. Tabarly je bil v trenutku nezgode v vodstvu tega tekmovanja.
VARŠAVA, 2. — Poljska poročevalska agencija PAP je uradno potrdila, da se bo državna nogometna reprezentanca te države udeležila svetovnega prvenstva, ki bo letos na sporedu v Zahodni Nemčiji.
V Novi Gorici je bil v preteklem tednu svečan zaključek delavskih športnih iger za leto 1973, na katerem so se zbrali zastopniki najuspešnejših ekip in sindikalnih organizacij ter organizatorji. Svečanosti je prisostvoval tudi Malnič, sekretar Odbora za šport in rekreacijo pri republiškem svetu sindikatov Slovenije.
Organizatorji ugotavljajo, da pomenijo igre v letu 1973 ponoven korak k množičnosti. Rezultati so največji dokaz, da je taka oblika množičnega športa koristna in potrebna ter jo delovni ljudje sprejemajo za svojo.
Na letošnjih igrah je sodelovalo že 33 organizacij sindikata, medtem ko jih je bilo lani 28, leta 1969 pa komaj 15. Občutno se je povečalo tudi število udeležencev, ki jih je bilo letos 1.227 ali 483 več kot lani. Leta 1967 pa je bilo udeležencev komaj 324. Temu primerno je bilo tudi število ekip. Leta 1970, npr. je bilo teh ekip 75, lani 109, letos pa kar 160. V skupni uvrstitvi je anhovski Salonit že sedmič zaporedoma-, prvi. Ta uspeh ne gre pripisovati samo velikosti podjetja, ampak predvsem dobro organizirani 'rekreaciji.
REZULTATI
Namizni tenis — moški (18 ekip);
Meblo, Salonit, Elektro Gorica Balinanje (22 ekip);
Vozila, Živinopromet, Iskra. Streljanje — moški (15 ekip);
Iskra, Vozila, Cestno podjetje.
Šah — moški (8 ekip):
Salonit, SGP Gorica, Iskra. Košarka — moški (6 ekip);
Salonit, Avtopromet, Iskra.
Rokomet (8 ekip):
Iskra, Grosist, Gostol.
Odbojka — moški (9 ekip):
Salonit L, Elektro Gorica, Soške elektrarne.
Kegljanje (23 ekip):
SGP Gorica, Salonit L, Iskra.
Atletika — moški (4 organizacije) Soške elektrarne, Salonit, EGŠC.
Mali nogomet (32 ekip):
Vozila L, Grosist II., Vozila II.
Streljanje — ženske (4 ekipe): Salonit, Manufaktura, Vozila.
Odbojka — ženske (5 ekip): Osnovna šola N. Gorica, Bolnišnica Šempeter, Salonit.
Kegljanje — ženske (10 ekip): Meblo, PPT, Gostol.
Atletika — ženske:
Manufaktura.
Namizni tenis — ženske:
Salonit, Elektro Gorica, SGP Gorica.
EKIPNO ŽENSKE:
Manufaktura, Salonit, Meblo.
EKIPNO MOŠKI:
Salonit, Gostol, Iskra.
EKIPNI VRSTNI RED SKUPNO:
1. Salonit 672,40, 2. Gostol 501,85, 3. Iskra 346,40 točke.
E. Hvalica
CIKLOKROS
LETOS FEBRUARJA
Državno prvenstvo bo v Furlaniji
VIDEM, 2. — Tehnični komisar italijanske kolesarske zveze Ricci si je v zadnjih dneh ogledal v Brazzanu pri Vidmu progo, kjer se bo letos februarja odvijalo italijansko državno prvenstvo v ciklokrosu.
Naraščajniška nogometna enajsterica Brega med zadnjo lansko prvenstveno tekmo z moštvom Don Bosca
TEHERAN, 2. — Severna Koreja je predložila prošnjo za članstvo v azijskih igrah, če bodo njeno prošnjo sprejeli, bo postala 23. država, ki se bo letos septembra udeležila teh iger.
NOGOMET
PRIDOBITEV ZA NOVOGORIČANE
Dejan Mavrič prestopil k NK Vozila
Dejan Mavrič, do nedavnega še aktivni igralec Merkatorja iz Ljubljane, je pred kratkim pristopil k nogometnemu klubu Vozila iz Nove Gorice. Ta pridobitev bo za goriški klub izredno pomembna, zlasti v nadaljevanju prvenstva spomladi. Dejan Mavrič, ki je doma iz Nove Gorice, je začel igrati nogomet pri NK Nova Gorica in je bil tudi že
član republiške mladinske reprezentance. Po odhodu v Ljubljano na študije pa je prestopil k NK Mer-kator, za katerega je odigral mnogo tekem in si je s tem brez dvoma nabral veliko izkušenj, ki mu bodo brez dvoma pomagale s tovariši osvojiti v ZCNL na koncu prvenstva prvo mesto.
Rajmund Kolenc
NOGOMET
ZA ČETRTFINALNE SKUPINE
Žrebanje za evropske pokale bo čez dva tedna v Parizu
Na turnirju za EP nastopa skupno 32 držav * V tekmovanju reprezentanc «pod 23» bo igralo 23 držav
BERN, 2. — Žrebanje za sestavo četrtfinalnih skupin vseh treh velikih evropskih nogometnih klubskih turnirjev (pokal prvakov, pokal pokalnih prvakov in pokal UEFA) bo v sredo, 16. januarja v Parizu. To vest je sporočila danes evropska nogometna zveza, ki je med drugim izjavila, da bodo ob tej priložnosti sestavili tudi izločilne skupine za evropsko prvenstvo državnih reprezentanc. Žrebanje bodo opravili v pariškem hotelu De la Ville in se bo pričelo ob 11. uri. Vseh 32 reprezentanc, ki bodo nastopale na evropskem prvenstvu, bo razdeljenih v osem skupin po štiri moštva. Izločilna tekmovanja se bodo odvijala od 1. avgusta do zadnjega januarja 1976. Četrtfinalna srečanja bodo aprila in maja 1976, finale pa junija istega leta.
Istočasno bodo v Parizu sestavili tudi izločilne skupine za evrposko prvenstvo reprezentanc pod 23 leti. Nastopalo bo 23 držav po istem kriteriju kot za evropsko prvenstvo, izločilne tekme pa bodo morale biti zaključene 31. decembra 1975.
FIRENCE, 2. — Artemio Franchi, predsednik italijanske nogometne zveze, dr. Fini, tajnik tehničnega sektorja FIGC in Ferruccio Valca-reggi, trener italijanske nogometne reprezentance, bodo v soboto, 5. januarja, prisostvovali v Frankfurtu žrebanju skupin za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki bo čez nekaj mesecev v Nemčiji. Italijanski predstavniki bodo ostali v Zah. Nemčiji tudi po opravljenem žrebanju, da bi pripravili vse potrebno za bivanje italijanske reprezentance. Kaže, da bodo Italijani nosilci ene izmed štirih skupin in bi
morali po neuradnih vesteh igrati v Munchnu.
* * *
FIRENCE, 2. - V A skupini nogometne C lige bodo dve tekmi odigrali že v soboto, namesto v nedeljo 6. januarja. Predsedstvo italijanske polprofesionalne lige je dovolilo, da se prej odigrata srečanji elodiasottomarina - Padova iz Pro Vercelli - Alessandria.
* « *
FIRENCE, 2. — šestindvajset nogometašev italijanske mladinske reprezentance je danes prispelo v Firence, kjer bodo pod vodstvom trenerja Vicinija opravili večdnevni skupni trening.
TORONTO, 2. — Na velikem mednarodnem turnirju v hokeju na ledu je reprezentanca Sovjetske zveze o-svojila prvo mesto pred Češkoslovaško. Sovjeti so si prvo mesto zagotovili po zmagi nad amatersko reprezentanco ZDA z 9:1.
ŠK Kras sklicuje
10. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo jutri, 4. januarja 1974 v društvenih prostorih v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Dnevni red
1.	Otvoritev
2.	Izvolitev delovnega predsedstva
3.	Poročila
4.	Diskusija
5.	Volitve novega odbora
6.	Razno
■
V Innsbrucku bo danes tretje tekmovanje mednarodne novoletne smučarske skakalne turneje. Na sliki Je avstrijski trener Max Golser s svojim 15-letaiin varovancem Antonom Innauerjem, ki je najmlajši udeleženec te turneje. V Garmisch - Partenkirchnu se je uvrstil med 96 tekmovalci na odlično 20. mesto
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Ob istem času, ko je očiten napredek na eni strani, je na ugi strani očitno poslabšanje agrarne ekonomije. Nove razpoke i nastale med tradicionalnim kmetijstvom in industrijo, ki se le poraja, da bi preobrazila otok. Kmetijska proizvodnja čedalje anj ustreza potrebam tržišča. Medtem ko na eni strani vidimo ■očes industrijske in trgovske koncentracije, poteka na drugi rani boj med zaostalim veleposestvom z zelo površno obdelavo drobnim posestvom v revščini brez sredstev za intenzivno ob-»lovanje. Tudi tam, kjer je bila izvedena agrarna reforma pod ■itiskom kmetov brez zemlje in izvajanjem zakona o odvzemu »bdelane zemlje, ni kakih večjih uspehov. «Zavzetje zemlje» agrarna reforma sta sicer oslabili moč fevdalne aristokra-)e, toda življenjske razmere se niso bistveno spremenile, v •etežni meri tudi zaradi velikega demografskega pritiska. Sili Janci se zelo množijo. Sicilija bo še vnaprej velik rezervoar »lovne sile za izvoz. V tem katoliškem okolju ne uspeva •opaganda za kontracepcijo.
Glede na vse to je rešitev izključno v industrializaciji. No, evilni ne verjamejo, da bi bilo na tem področju sploh kaj ogoče storiti za pretežni del ozemlja Sicilije. Predvsem je «amisljivo industrializirano kmetijstvo kot na Danskem. Ko >vo<rimo o industriji in kmetijstvu Sicilije, opažamo, da med
njima ni nobenega stika, nobene koordinacije. Kadar pa govore o samem kmetijstvu, potem opozarjajo na pomanjkanje ustreznega šolstva, eksperimentalnih središč ali tehniške pomoči kmetom. To pa velja tudi za latifundije, za veleposestva, ki zavračajo pridobitve znanosti in napredka. Zemljo izkoriščajo z najbolj minimalnimi investicijami, na tradicionalen način.
In prav zato, za fasado «gospodarskega čudeža» na Siciliji, za palermskimi nebotičniki, novimi avtomobilskimi cestami, jezovi, rafinerijami v Geli, ki dajejo 4 milijone ton petroleja letno, za vrtinami v pokrajini Ragusa, ki dajejo čedalje več in več nafte, za solitrom, odkritim poleg Caltands-sette in vsega ostalega — ostaja skoraj deviška Sicilija, nedotaknjena ekonomsko, socialno in kulturno, pa tudi politično zaostala. Pretežni del Sicilije nima potrebnih cest, ogromna območja so območja kozjih steza. Sicilijanec še vedno potrebuje mulo, še naprej je najbolj značilno prometno sredstvo na tem velikem otoku.
Siciliji je ta trenutek potrebno mnogo več, kot pa ji je bilo dano, mnogo več, kar si lahko sama da in kar hoče s severnimi koristmi in planom stimulirani kapital. Potrebno je tudi več plana, rimskega in regionalnega, več koordinacije za domače in zunanje pobude in več posegov v notranjost Sicilije, za fasado, ki se, je bila dvignila na nekaterih obalnih prostorih.
Mafija ima torej še naprej pogoje za ohranitev, če menimo, da je njen temelj ekonomija in socialni red. Ne samo na zaostalih agrarnih območjih, temveč tudi v industrijskih in naglo urbaniziranih središčih, proti katerim ne teče samo lačna delovna sila, temveč tudi še nekaj drugega.
Ena Izmed značilnosti mafije je tudi ta, da se vedno prilagaja razmeram in okolju, družbenemu in političnemu. Liberalna v preteklosti, dokler so v Italiji vladali liberalci, de-mokrščanska v novejšem času, je v bistvu surogat politike,
oziroma samo parazit politike, obstaja pa iz vzajemnosti lastnih koristi in koristi politike. Mafija izkorišča oblast, toda nikoli ne gre tako daleč, da bi krepila oblast Rima na Siciliji. Mafija izkorišča močne in bogate, toda ne stoji zato ob siromašnih in izkoriščanih, temveč želi samo demagoško puščati takšen vtis. Mafija izkorišča samo ogorčenje in odpor revnih in razlaščenih, da se jim vsili kot navidezni zaščitnik ali kot posrednik med oblastjo, do močnih. V spopadu, v socialnih kontrastih, je mafija v bistvu proti revnim.
In zato tudi ima fenomen mafije in njeno ohranjanje skozi stoletja in desetletja zveze z ekonomsko-socialnimi strukturami.
Usoda mafije je torej odvisna nedvomno od ekonomskega razvoja Sicilije, toda tudi od razvoja, od preobrazbe onih, ki so na oblasti. Mnogo je odvisno od glavne italijanske vladajoče stranke, krščanske demokracije, ki se mora prav tako spremeniti in se tudi že spreminja.
Za omenjeno stranko na Siciliji je značilno, da so iz vodstva in s ključnih položajev izginili nekoč močni vojvode, markizi, grofi in baroni in da na vrh prihajajo ljudje iz neke nove generacije, ki začenja, tako kot ona v Rimu, drugače gledati na ekonomijo. N eokapi tališ ti čne tendence prevladujejo čedalje bolj tudi v krogih na Siciliji. Tudi na otoku imajo več smisla za državne intervencije, za programsko ali planirano ekonomijo, to pa pomeni, da se potiska vstran klasični liberalizem in da zasebna pobuda, glede na to pa tudi zasebno izkoriščanje, brez meja in kontrole, čedalje bolj pripada preteklosti.
Mnogo bo odvisno tudi od trajnosti sedanje vladne kombinacije tako Imenovanega levega centra, v katerem so poleg demokristjanov tudi socialisti, kar daje vsej Italiji drugačno fizionomijo in to ne more tudi iti mimo Sicilije.
Proces revizije, obnova Italije, ni lahek, najtežji pa bo na Siciliji, kjer bo poseg v ekonomijo najtežji, rezultati pa
počasnejši in bo zagotovo trajal več desetletij.
Zato se bo mafija še naprej interpolirala v politiko, prizadevala si bo kot vedno v prehodnih obdobjih. Vendar vidimo tudi odpor, ki prihaja najmočneje do izraza v akciji parlamentarne protimafijske komisije, v novih policijskih akcijah, v sodobnih operacijah, česar vsega ne bi bilo, če bi tudi ne bilo na politični strani težnje, da bi se radikalno in dokončno znebili mafije.
«Ideološka mafija» in «aktivna mafija» (po tezi doktorja Nobila) sta se srečavali tudi v politiki. Mafijska psihologija je bila značilna tudi za politiko na Siciliji. Sicilski separatizem je tudi v pretežni iheri posledica stališča Rima do Sicilije, ki je bila «anketirana» in so jo smatrali za «kolonijo». Antagonizem in diskriminacija med italijanskim «severom» in «jugom» ima tudi zveze s tem. Absolutni liberalizem in investicije, ki so bile odvisne izključno od zasebne pobude in neposrednih koristi zasebnega kapitala sta imela za posledico zanemarjenost in zapostavljenost Sicilije, kar je samo potenciralo že obstoječe razlike. Novi koncepti o ekonomiji Italije, pa tudi njeno uvrščanje v evropske okvire, kategorično vsiljujejo posege tudi na Siciliji. To je bistveno in usodno. Lahko celo rečemo, da so tudi svetovni ali evropski integracijski procesi indirektno zajeli Sicilijo, ko so zajeli Italijo in da je v Somraku konservativizma sploh tudi somrak mafije na Siciliji.
OFENZIVA PROTI MAFIJI
Običajno marca vsako leto, ko v rimskem parlamentu razpravljajo in glasujejo o proračunu notranjega ministrstva, notranji minister predloži poročilo o glavnih sektorjih svoje aktivnosti, še posebno poglavje pa je mafija. Tako je notranji minister Emilio Taviani 28. marca 1966 z velikim optimizmom govoril o ofenzivi proti mafiji, ofenzivi, katere cilj je dokončno likvidirati ta fenomen kriminala, v potrditev svojih trditev pa je povedal tudi nekatere številke. (Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel, 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Narožnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 Mr, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS. Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.Pl.
Glavni urednik Stanislav Renko
Stran 6	3. januarja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	izdaja in tiska ZTT • Trst
V PODJETJU MONTEFIBRE V PORTU MARGHERI
Boj delavcev proti začasnim odpustom
Sindikati: delodajalci skušajo zvišati ceno vlaken s pretvezo zvišanja cen surovin
MARCHERÀ (Benetke), 2. — Danes ob 14. uri je ravnateljstvo podjetja Montefibre, ki pripada družbi Montedison, odslovilo 650 delavcev ter jih prijavilo za štiri dni v integracijsko blagajno.
Za ta sklep podjetja Montefibre se je zvedelo že včeraj, toda tedaj se še ni vedelo, kako bodo reagirali delavci in njihovi sindikalni predstavniki. Danes je položaj razčiščen ter se, vsaj v določenem okviru, ve, za kaj gre.
Ravnateljstvo podjetja trdi, da je sprejelo sklep zaradi težav na katere je naletelo pri dobavljanju surovine. Gre za akrilski nitrii, ki ga pridobivajo iz nafte in ki služi za proizvodnjo akrilskih vlaken. Ravnateljstvo pravi še, da je zastala dobava surovine. Dve tuji tovarni sta odpovedali dobave zaradi raznih razlogov. Nadalje se je zgodilo, da je ladja «Zgile», ki pluje na progi med podjetjem Montedison v Priolu na Siciliji, kjer proizvajajo akrilski nitrii ter podjetjem Montefibre v Margheri, zaradi slabega vremena obtičala nred pristaniščem. Tako se je zgodilo — vsaj to trdi podjetje — da ni "ri-šlo do dobave 1.600 ton surovine, ki bi morale prispeti v Marghero 24. decembra. Šele sinoči se je ladji posrečilo, da je pristala v pristanišču v Priolu. Pričakujejo, da bo, «Zgile» prispela v Marghero šele v soboto. Takoj potem, ko bodo začeli izkrcavati tovor, bodo obrati «A. T.» lahko začeli delovati, upoštevajoč tudi manjše rezerve v skladiščih, kar pa na vsak način ni dovolj za neprekinjeno obratovanje, če ne bi prišlo do dobave nadaljnjih količin surovine.
Sklep tovarne Montefibre je povzročil v delavskih krogih v Margheri in okoliških krajih hudo nezadovoljstvo. Prevladuje mnenje, da je ravnateljstvo podjetja sprejelo ta sklep ne zaradi pomanjkanja surovine kot take, temveč z namenom, da bi zvišalo cene svojih proizvodov sklicujoč se na zvišanje cen surovin, ki jih uporabljajo pri izdelovanju vlaken.
Med drugim pravijo, da so pred časom ukinili neki obrat, kjer samostojno so pridelovali ta vlakna. Zakaj so to storili, ni bilo nikoli pojasnjeno.
Davi so vsi delavci podjetja Montefibre stavkali dve uri v znak protesta proti sklepu začasne odpustitve z dela. Na zborovanju so od-
bili sklep ravnateljstva podjetja ter so pozvali vseh 650 delavcev naj pridejo na svoja delovna mesta, kjer naj nadalje razpravljajo o tem vprašanju ne da bi ovirali delo v drugih obratih.
V posebnem sporočilu sindikati zahtevajo, naj se spravi ponovno v tek obrat akrilskega nitrila «A. M. 10». V sporočilu sindikati zahtevajo, naj o vseh teh vprašanjih razpravlja delavsko gibanje Porta Mar-ghere v cilju, da se ohrani sedanja raven zaposlenosti na tem področju.
Med tem sporočajo, da so v Portu Margheri zaprli, po 43 letih dejavnosti, podjetje «San Marco», ki je proizvajalo kovinski silicij. Družba Montedison, ki je postala lastnica tega podjetja leta 1955. ga ja zaprla, ker so naprave zastarele in ker so povzročale odvečno zastrupitev okolja. Ravnateljstvo podjetja je zaprlo tavamo sporazumno s sindikalnimi predstavniki, ki so zahtevali, kot pogoj ukinitve delovanja tovarne, zaposlitev dvajsetih delavcev in nameščencev v drugih o-bratih «Petrolchimica».
V okviru preiskave o genovski Vetrnici
Padovski sodnik preiskal stanovanje vojaškega častnika
PADOVA, 2. — Padovski preiskovalni sodnik dr. Tamburino, ki vodi skupaj s pravdnikom dr. Faisom preiskavo o delovanju fašistične skupine Vetrnica, je danes preiskal stanovanje nekega padovske-ga častnika.
Po vesteh iz padovske sodne palače, kaže, da častnikovo ime ni bilo na seznamu, ki ga je padovska federacija KPI izročila preiskovalcem. Njegovo ime naj bi prišlo na dan pred nekaj dnevi med zasliševanjem neke pomembne priče. V častnikovem stanovanju so preiskovalci zaplenili vrsto dokumentov, ki jih bodo preučili v prihodnjih dneh. Doslej dr. Tamburino še ni ukrenil ničesar proti častniku.
V okviru preiskave je sodnik še zaslišal bivšega sindikalista fašistične CISNAL Roberta Cavallara, ki je bil aretiran 27. novembra in genovskega odvetnika De Marchija. ki je bil zaprt že ob samem začetku preiskave.
V Izoli ukradena slika iz 16. stoletja
Tatovi umetnin na delu. Po vlomih v cerkve v Venetu, o katerih poroča tisk skoraj vsak dan, so se tokrat tatovi spravili nad izolsko katedralo. V noči od 26. na 27. november so ukradli sliko «Madona na prestolu s svetim Nikolajem in Jožefom». Gre za olje velikega formata (188x135), ki ga izvedenci pripisujejo slikarju Hieronimu di Santacroce, umetniku, ki je živel v prvi polovici 16. stoletja
PO ANALIZI HONGKONŠKIH KOMENTATORJEV
Gospodarstvo in demografsko vprašanje ključna azijska problema v letu 1974
Izjema je Kitajska, ki ima širitev krize v Indokini,
na
razpolago kjer je lani umrlo
veliko energetskih
bojiščih 50
virov - Zao-
na
tisoč ljudi
HONGKONG, 2. — Negotovost v Indokini, kjer so spopadi med enotami osvobodilnih front in vladnimi režimi vse hujši, kljub podpisu pariškega sporazuma; zaostritev gospodarskih in demokratskih problemov v vseh azijskih državah, z izjemo Kitajske. To sta vprašanja katerima je hongkonški tisk posvetil največjo pozornost v obračunih za leto 1973 in v predvidevanju za leto 1974.
Največja negotovost vlada v Kambodži kjer so v zadnjem času osvobodilne sile poostrile ofenzivo proti prestolnici Phnom Penh. V tej zvezi poročajo, da je prišlo včeraj do spopadov med vladnimi četami in partizanskimi oddelki 61 kilometrov jugozahodno od prestolnice. Izjalovila se je tudi ofenziva Vladnih čet, ki so skušale spet zasesti pomembno cesto štev. 4. Ob zaostritvi položaja v južni Kambodži pa je vsekakor možno, da bodo osvobodilne sile obnovile širokopotezno ofenzivo, s katero so lani
■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiilllilliiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiimiii
TRAGEDIJA V KAZNILNICI V CIVITAVECCHII
Na begu ubil kazniiniškega paznika ter padel pod streli karabinjerjev
Edoardo Mazza, obsojen na dosmrtno ječo, je z revolverjem ubil stražarja ter izgubil življenje pri spopadu z agenti
CIVITAVECCHIA, 2. — 29-letni zapornik Edoardo Mazza (obsojen na dosmrtno ječo) je zbežal iz zapora v Civitavecchii, potem ko je ubil nekega jetniškega paznika. V po poldanskih urah so skupine karabinjerjev obkolile ubežnika Edoar-da Mazzo v okolici naselja Santa Marinella. Ura je bila 16, ko sta prispela nad naselje Sante Marinella dva helikopterja karabinjerjev, katerima se je pridružil še avto «gazzella» karabinjerjev za hitri poseg. Prišlo je do streljanja. Karabinjerji, ki so bili na avtomobilu so deset minut prej opazili begunca ter so takoj zahtevali po-
Jugoslovanski
tovariš Tito s soprogo
Lidije šentjurc med silvestrovanjem
seg helikopterjev, ki so že šest ur krožili nad področjem. V okolicu hiše, kamor se je ubežnik zatekel, sta se takoj spustila dva helikopterja, od katerih je eden peljal 15 mož in skupino policijskih psov. Ta helikopter je pristal v bližini hiše, kamor se je Mazza zatekel. Karabinjerji so skušali vdreti v hišo skozi okna na zadnji strani poslopja, medtem ko so njihovi tovariši avtomobilske patrulje nadzorovali glavni vhod. Drugi helikopter pa je obstal v zraku navpično nad poslopjem.
Polkovnik Nannavecchia je vodil operacijo. V trenutku, ko se je približal poslopju, je Mazza začel streljati ter ranil polkovnika v levo zapestje ter v spodnji del trebuha. Karabinjerji so odgovorili s streljanjem s helikopterja in z zemeljske površine. Takoj nato so vdrli v hišo, kjer so našli truplo Edoar-da Mazze. Takoj nato so prepeljali polkovnika Nannavecchio v bolnišnico San Camillo.
Edoardo Mazza je bil star 29-let ter je bil obsojen na dosmrtno ječo, ker je v novembru 1968. leta napadel delavca Romola Montanarija, starega 24 let, ki je bil v družbi z zaročenko ter ga ubil. Pozneje je priznal še razne druge zločine ter so ga zato obsodili na dosmrtno ječo.
Kako je zbežal iz zapora v Civi-tavecchi, še ni pojasnjeno. Med drugim se ne ve, kdo mu je posredoval revolver s katerim je prisilil stražnika, da ga je popeljal do izhoda iz zapora, kjer je s strelom prav iz tega revolverja ubil jetniškega paznika Giuseppeja Passeri-nija. Ve se le, da je Mazzo zadnjič obiskala v zaporu njegova mati Teresa Margiotti, in sicer prejšnji ponedeljek. Ženska mu je baje priporočila, naj bo miren. Kaj se je potem dogajalo v glavi 29-letnega na dosmrtno ječo obsojenega zapornika, se ne ve. Od nekje je prav gotovo dobil pištolo, s katero je prisilil stražarja, da ga je popeljal do izhoda iz zapora. Mazza
je izkoristil trenutno priložnost, ubil stražarja pri izhodu ter prisilil svojega spremljevalca, da mu je odprl pot v svobodo. Njegov beg pa ni trajal dolgo. Mnogi so ga opazili, kako je bežal po neki ulici, se obrnil na desno in ootem za nekaj časa izginil brez sledu. Policijski organi so bili že obveščeni o njegovem begu ter so postavili zasede vsepovsod. Nad področjem so krožili helikopterji.
Edoardo Mazza je dolgo časa veljal za čudaka, saj so ga znanci bližnje okolice poznali kot «dr. Jeckylla iz Prima valle». Na videz se je zdelo, da se mladenič ukvarja s slikarstvom in da živi s skro-
mnimi dohodki prodajanja svojih slik. Potem pa se je zvedelo, da se je predvsem ukvarjal z ropi. Posebno so mu bili priljubljeni napadi na pare zaljubljencev.
MOSKVA, 2. — Danes je umrl v starosti 73 let sovjetski maršal Konstantin Veršinjin, ki je bil do leta 1969 pomočnik ministra za obrambo ter poveljnik sovjetskega vojnega letalstva.
Veršinjin je bil eden od redkih sedanjih poveljnikov sovjetske vojske, ki se je udeležU državljanske vojne leta 1920. Med drugo svetovno vojno je opravljal pomembne vodilne naloge v sovjetski vojski.
poleti prišle do predmestnih četrti Phnom Penha.
Najbolj kritično pa je še vedno stanje v Vietnamu. V kratkem bo prva obletnica podpisa pariškega sporazuma, ki sta ga dosegla pogajalca Henry Kissinger in Le Due Tho. Diplomata sta za ta sporazum dobila Nobelovo nagrado za mir, ker sta onemogočila konfrontacijo supersil v Vietnamu. Po računih, ki se nanašajo na podatke saigonskega režima in začasne revolucionarne vlade je letos umrlo v bojih okrog 50.000 Južnovietnam-cev, še več pa je bilo ranjenih, število žrtev presega tragični obračun iz let, ko so bili Američani popolnoma angažirani v vietnamski vojni z več kot 500 tisoč vojaki.
Kako se bo razvil položaj je težko predvidevati. Po mnenju nekaterih opazovalcev se bo spopad razplamtel, drugi pa menijo, da bo ostal na sedanji ravni večjih ali manjših prask, ki terjajo veliko število žrtev. Predvsem pa bo razvoj dogodkov v Južnem Vietnamu odvisen od politike ki jo bodo v tem letu ubrale ZDA. Prav Washingtonu gre največja «zasluga», če je pariški sporazum tako klavarno propadel. S pošiljkami orožja Thieuje-vemu režimu in z gospodarsko pomočjo ter z bojkotom pogajanj s Hanoiem za povračilo vojne škode so ZDA naredile vse, da bi se pariški sporazum izjalovil. Na dlani je, da če niso spoštovana načela o vojaškem premirju, tudi načela, ki se tičejo politične ureditve države ne morejo obveljati.
Medtem ko je vprašanje oboroženih spopadov glavna značilnost In-dokine — samo v Laosu delno izvajajo določila mirovnega sporazuma — je bistveno vprašanje ostalih azijskih držav gospodarskega značaja. Po mnenju hongkonških ko. mentatorjev je stoodstotno gotovo le dejstvo, da bo tudi v tem letu prebivalstvo naraščalo čez mero. Če izvzamemo Kitajsko, se v ostalih državah prebivalstvo poveča vsako leto za 2,5 do 3,5 odstotka. Manj gotov, čeprav verjeten, bo negativni vpliv energetske krize, ki bi lahko prizadela poljedelstvo, ki nujno potrebuje umetnih gnojil in poljskih strojev, kar pa predpostavlja razpoložljivost petroleja in njegovih derivatov. Če izvzamemo oaze Hongkonga in Singapura ter Kitajsko, ki ima precejšnjo razpoložljivost z energetsgimi viri, je položaj v o-stalih državah skorajda porazen in prebivalcem se obeta hladna zima.
niiiiiriiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KRVNO MAŠČEVANJE V KALABRIJI
Krvav epilog spora med dramama: pet mrtvih in devet ranjenih
Morilci so pobegnili in karabinjerji jim še niso prišli na sled
CATANZARO, 2. — Krvav epilog večletnega spora med dvema nasprotujočima si klanoma v občini Guarda valle pri Catanzaru: v oboroženem spopadu je bilo pet ljudi ob življenje in devet hudo ranjenih. Od teh se pet bori v catanzarski bolnišnici Pio X. s smtjo. Ubiti so 49-letni Luigi Randazzo in njegov 43-letni brat Domenico, 49-letni Agazio Sama, 13-letni Rocco Gallace in 43-letna Maria Tedesca.
Krvavo obračunavanje se je začelo nepričakovano snoči, ko so se bratje Randazzo zbrali na Trgu Immacolata, da bi voščila znancem in prijateljem za novo leto. Skupaj z njimi so bili še Raffaele Vatrano, Antonio Daniele in Vito Famà. Nepri-
							
Umrl poslanik Bohlen
WASHINGTON, 2. - Včeraj je v ameriškem glavnem mestu umrl 69-letni veleposlanik ZDA v Moskvi in v Parizu Charles Bohlen. Pokojni diplomat je umrl baje zaradi raka.
Bohlen je bil poklicni diplomat ter je služil svoji domovini 40 let. Leta 1969, ko je odšel v pokoj, je bil pomočnik državnega tajnika.
Bohlen je bil ameriški veleposlanik v SZ od leta 1953 do 1957, a v Franciji od leta 1962 do 1968.
Tragičen obračun novega leta v Riu: 80 mrtvih
RIO DE JANEIRO, 2. — Novoletni prazniki so tudi letos terjali v Riu težak krvni davek. V številnih prometnih nesrečah ali zaradi medsebojnega obračunavanja je izgubilo življenje 80 ljudi, nad dva tisoč pa jih je prosilo v bolnišnicah za zdravniško pomoč.
Še bolj tragičen je obračun r vega leta v Venezueli, kjer so našteli 130 mrtvih in 408 hudo ranjenih. Po večini gre za žrtve prometnih nesreč.
MEDNARODNA AKCIJA ZA REŠEVANJE ORJAKOV MORJA
Iztrebljanje kitov je ekološki problem
Z nerazsodnim lovom je človek že iztrebil sedem vrst kitov
PARIZ, 2. — Ekološki problem živalskih vrst, ki izumirajo, ker človek spreminja okolje ali ker jim je napovedal neizprosno vojno zaradi dragocenega krzna in tolšče postaja iz dneva v dan bolj pereč. Že nekaj časa znanstveniki pozivajo vse pristojne organe in posebej še javno mnenje, naj posežejo, v večini primerov pa so naleteli na gluha ušesa. Zaradi takega stanja so se ekologi odločili za širokopotezne kampanje, s katerimi skušajo preprečiti dokončno iztrebljenje nekaterih živalskih vrst in predvsem kitov.
Vprašanje iztrebljenja kitov je bilo pereče že pred leti. danes pa je prišlo že do kritične točke, saj iz koriščajo za tovrstni lov vse nai*“-dobnejše tehnološke naprave. Kampanja za obrambo kitov se je začela pred nekaj leti, na stari kontinent pa je prišla šele pred kratkim. Zasluga gre predvsem mladima francoskima ekologoma Nicolasu De-
splatsu in Georgesu Dewezu. ki sta se zelo angažirala v tej bitki, čeprav je njuna kampanja še v embrionalnem stanju, sta že zbrala pod peticijo deset tisoč podpisov, med katerimi so tudi podpisi znanih znanstvenikov kot so oceanograf Cousteau, vukanolog Tazieff in arkti-ški raziskovalec Victor.
Kampanja se je začela leta 1969 v ZDA, kjer je dosegla precejšnji razmah, ker so se zanjo aktivno angažirale znane filmske zvezdnice kot sta Mia Farrow in Ali McGraw. Nato je zajela Veliko Britanijo sedaj pa se je začela tudi v Franciji, Avstraliji, Južni Afriki, na Norveškem, Švedskem in v Kanadi. Po mnenju pobudnikov te mednarodne kampanje bo v boju proti kitolov-cem najbolj učinkovit poseg ladje «Greenpeace V», ki jo v teh dneh dokončujejo v Vancouverju. V načr . tu imajo neposreden poseg med japonskimi in ruskimi kitolovci, ki se I
stalno na preži v bogatem in ledenem Okhotskem morju.
Najbolj pomemben del tega načrta je vsekakor znanstveni del. V tej zvezi Dewez pravi: «Vzeli bomo s seboj magnetofonske in filmske kamere in druge znanstvene naprave. Po navadi kiti govorijo med sabo: z našim posegom bodo lahko govorili milijonom evropskih, ameriških, avstralskih in azijskih TV gledalcev o svoji usodi».
Francoski znanstveniki so podprli Deweza in Desplatsa v njuni akciji proti iztrebljanju ribakov, po seriji televizijskih oddaj, ki jih je pripravil oceanograf Jacques-Yves Cousteau, pa se tudi dober del francoskega javnega mnenja zavzema za usodo kitov. Oceanograf, ki je ostro obsodil iztrebljanje ribakov, je v tej zvezi izjavil: «Komaj danes smo doumeli kako razumne živali so kiti. Od njih se bomo naučili marsikaj, znanstveno raziskovanje pa je
možno le če bodo kiti živi. Lahko se zgodi, da bomo morali prekiniti študije na polovici, če bodo brezvestneži iztrebili kite. Še je čas, toda pokolu moramo narediti konec takoj».
Dewez trdi, da so za pokol zlasti odgovorni japonski in sovjetski kitolovci, ki naj bi že iztrebili sedem vrst kitov. Prvi korak v boju proti njim bo objava «črne» knjige, ki bo vsebovala seznam kozmetičnih preparatov, umetnih gnojil in konzerv, ki jih pripravljajo iz kitove tolšče in mesa. Nato bodo razpisali med osnovnošolskimi otroci risarski natečaj na to temo. Zmagovalec bo odpotoval na Japonsko skupaj z delegacijo ekologov, da bi se obrnil neposredno na japonskega cesarja Hirohità in ga pozval naj prepove lov na kite. «Doslej smo usmerili svojo akcijo predvsem na Japonsko, kjer lahko računamo na javno mnenje, od sovjetskih oblasti pa še nismo dobili odgovora na naše pozive», pravi Dewez.
čakovano so se pojavili na trgu tudi brata Nicola in Liberato Tedesco ter brata Vincenzo in Agazio Gullace, ki so že dolgo let sprti s klanom Ran-dazzovih. Kaže, da so Tedescovi in Gullacevi nenadoma izvlekli samokres in začeli streljati proti nasprotnikom. Luigi Randazzo se je zgrudil mrtev, zadet v srce, hudo ranjeni so obležali na tleh tudi njegovi bratje Francesco. Domenico in Vito ter Raffaele Vetrario in Antonio Daniele. Napadalci so izrabili zmedo in pobegnili preden je kdo utegnil obvestiti karabinjerje. Domenico Randazzo je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico, ostalim pa bodo morda zdravniki rešili življenje».
«Zmeda je bila nepopisna — je izjavil pozneje trgovec, ki ima trgovino na Trgu Immacolata — saj ni sprva nihče razumel, kaj se dogaja. Mislili smo, da se otroci igrajo s petardami, šele ob pogledu na kri smo razumeli za kaj gre. Prisotni so si poiskali zatočišča v odprtih lokalih. Do prihoda orožnikov si ni nihče upal na trg».
Danes zjutraj pa so Randazzovi vrnili nasprotnikom milo za drago. Nunziato Randazzo je maščeval smrt bratov z umorom treh članov sovražnega klana. Njegove ^vinčenke so pokosile Rocca Gallaceja, Mario Tedesco in Agazia Samàja, za katerega pa se ne ve, v kakšni meri je vpleten v zadevo. Hudo je tudi ranil 54-letnega Giuseppa Andreacchio in njegovega 30-letnega sina Salvatoreja, ki se v bolnišnici borita s smrtjo. Po maščevanju je Nunziato Rampazzo pobegnil in doslej mu orožniki še niso prišli na sled, kot tudi niso še iztaknili včerajšnjih napadalcev.
Štirje hektari
(Nadaljevanje s 4. strani)
Časovni rekord in drugi rekordi tega «vesoljskega vrta» pa so o-hrabrili sovjetske znanstvenike, ki upajo, da se bližajo časi, ko bo znanosti dano ustvariti umetno biosfero, to se pravi neke vrste najenostavnejšo kombinacijo elementov, ki bi bili človeku zadostni.
moral biti biosistem, ki bi absorbiral vse produkte človekove življenjske dejavnosti in mu hkrati vračal vse, kar mu je potrebno za življenje in bi pri tem izkoriščal le sončno energijo. Kar se tiče poskusa, ki so ga izvedli v Krasnojarsku, bi zamenjava električne energije s sončnim sistemom ne predstavljala nikakršnega problema.
Teoretične analize sovjetskih znanstvenikov, nekoliko preverjene s tem poskusom, kažejo, da bi mogli 10.000 kv. metrov zemeljske površine, kolikor je danes potrebno poprečnemu človeku za prehrano in dihanje, s takšno umetno biosfero skrčiti na samih nekaj kv. metrov življenjskega prostora.
Poskus, ki so ga izvedli v Kras-noja—ku, ne privlači sedaj le ljudi, ki se ukvarjajo z astronavtiko, pač pa tudi tiste, ki se ukvarjajo s problemi obstanka človeka na Zemlji. Zato skušajo nekatere izkušnje iz tega poskusa 'eventi in uporabiti v običajnih zimskih gredicah. Po ne' iterili računih bi bilo v takšnih vrtovih dovolj že 3,20 kv. m zemeljske površine za vzdrževanje, za prehrano človeka. Seveda pa bi morali tem trem kv. metrom zemlje dodati še tri kilovate energije. Nadaljnji račun nam pove, da bi milijonsko mesto, ki norabi 400 ton zelenjave na dan, potrebovalo le 200 metrov dolg in 200 metrov širok vrt, ki bi v nadstropjih segel dvajset metrov visoko in porabil na dan 30.000 kilovatov električne energije. Konkretno bi torej neznatna površina oskrbovala milijon ljudi z ze' rjavo, s prehrano in tudi z zrakom. Sovjetski znanstveniki računajo, da bi že v začetku 21. stoletja mogli računati s takšnimi «vesoljskimi vrtovi».
BOULDER, 2. — Seizmografi geološke postaje v Boulderu so zabeležili danes močan potresni sunek, katerega epicenter je bil v Latinski Ameriki na meji med Bolivijo da bi zamenjal sedanjo, prirodno I in Čilom. Jakost sunka je dosegla biosfero, ki obdaja Zemljo. To bi I?. stopnjo Richterjeve lestvice.
V	skoraj vseh državah in predvsem na podeželju uporabljajo za ogrevanje nafto, kerosin ali plin v jeklenkah, ki so se v nekaj mesecih znatno podražili.
Druga negativna značilnost azijskega gospodarstva je, da se čedalje veča razlika v dohodkih revnih in premožnih slojev. V tej zvezi ravnatelj načrtov svetovne banke John Adler pravi: «V enaindvajsetih državah v razvoju od štiridesetih, za katere so razpoložljivi podatki, poprečni dohodki 20 odstotkov prebivalcev dosegajo le 28 odstotkov državnega poprečja.» Izjeme v tem poraznem okviru so delno Singapur in Hongkong, ki ju imajo za «Švici» Daljnega vzhoda ter Indonezija in Malaja, kjer so odkrili znatna petrolejska ležišča. Tudi za ti dve državi pa je veljavno načelo neenakomerne porazdelitve državnega dohodka.
Edina država, ki nima velikih gospodarskih težav je LR Kitajska, kjer so letos imeli dobro letino, kljub neugodnim vremenskih razmeram. Poleg tega pa so zabeležili znatne usnehe s kampanjo za omejevanje rojstev in so sklenili dobre trgovinske sporazume z Japonsko. Novosti na Kitajskem bi lahko kvečjemu zadevale politično področje.
V	tej zvezi je uradna tiskovna a-gencija «Nova Kitajska» sporočila, da je prišlo do pomembnih zamenjav med vojaškimi poveljniki. Po mnenju političnih opazovalcev je najbolj pomembno dejstvo, da je bil imenovan za vojaškega poveljnika Šen janga Litehšeng, vodja političnega biroja vojske in eden od petih podpredsednikov kitajske komunistične partije. Šenjang je za Kitajsko zelo pomembno področje, ker je veliko industrijsko področje in ker je na meji s Sovjetsko zvezo. Litehšeng je naslednik čensije-na, ki je postal vojaški poveljnik
SREČA V NESREČI
Indijski državljan Mohamed Habebudin Yusuff, ki živi že dalj časa v Kanadi, je zamudil letalo, s katerim bi moral odleteti v Misore, kjer ga je čakala za poroko mlada in lepa zdravnica Suraiya. Kaj narediti? Yusuff ni okleval in je sklenil, da se oženi kar po telefonu. V 17 minutah je bilo vse nared, tako da je ženin še prihranil: 17-minutni telefonski pogovor ga je stal znatno manj kot potovanje z letalom v Misore in nazaj.
SVOJEVRSTEN POSKUS
Zaprt v sobi z 250 kačami: to je poskus na katerega je pristal lovec kač Jean Loubeau, da bi preveril kako reagirajo plazilci vpričo človeškega telesa. Kljub vsej ljubezni do znanosti in do spoznavanja živalskega sveta, dvomimo, da bi kdo izmed naših bralcev rad prevzel njegovo mesto.
KRVAVA VEČERJA
Lačnim Neapeljčanom ni varno odreči večerje, čeprav je ura že pozna in bi moral biti javni lokal zaprt. To je sam ugotovil natakar Ernesto Giachetto, ki leži hudo ranjen v neki neapeljski bolnišnici.
Polnoč je bila že mimo, ko so trije Neapeljčani stopili v Gia-chettovo gostilno in zahtevali «pizzo». Moški jih je opomnil, da je prepozno in da mu zakon prepoveduje postreči klientom ob taki uri. Vročekrvnim klientom odklon ni bil po godu: izvlekli so samokrese in hudo ranili Giachetto.
Pekinga, kjer je od leta 1957 manjkal vojaški komandant. Po mnenju političnih opazovalcev bi bil lahko to znak, da bosta v kratkem imenovana obrambni minister in poveljnik glavnega štaba kitajske vojske. Na ti dve mesti niso še imenovali nikogar, odkar je bil zrušen maršal Linpiao.
Po mnenju najuglednejših sinolo-gov je premestitev vojaških poveljnikov pomembna, v kolikor pomeni omejevanje oblasti vojske v političnem življenju. To je pot, ki jo je osrednja oblast ubrala pred leti, ko je bil strmogljavljen Linpiao in današnja preosnova naj bi bil dokaz, da je položaj premiera Čuenlaja še bolj čvrst kot v preteklosti.
V okviru kitajske mednarodne politike pa je pomemben prihod japonskega zunanjega ministra O-hire. ki bo od jutri za nekaj dni na uradnem obisku v Pekingu. Obisk šefa japonske diplomacije naj bi za obe državi pomenil pospešitev medsebojnih odnosov. Po obisku japonskega ministrskega predsednika Tanake v septembru 1972 se je gospodarsko sodelovanje med državama učvrstilo in razširilo, politični odnosi pa so ostali dokaj hladni predvsem zaradi notranjega položaja na Japonskem in pritiska desničarskih sil. Po nenavdušujo-čih rezultatih Tanakovega obiska v Moskvi in po izbruhu energetske krize pa je položaj precej drugačen in možno je, kot poudarja pekinški list žeminžibao, razmah vsestranskega kitojsko-japonskega sodelovanja.