19. šte?ilka.
■i«*, sredo 13. febpuvarlja
(t TrfHn, v torek zvečer dne 12 fehruvarja 1895)
Tečaj X

„EDINOST1
ithaja po trikrat na t«don t iantili 17 danjik »tj torkih, iatrthlh
>■ aobotAh. Zjutranje iidnnje «•-kaja ob V. ari zjutraj, večerno pa oh 7. ari rarar. — Obojno izdanje stane : ik Jerfea uriH . f. — iKT«u *T«lriJ« f. 1.40 n tri m«*««. . , "J.flo , , t M pol lata , . . i,— , , , ».-«w in« . . , lo — . „ , w,— Na naročbe dret priloženo naročnin« ••
na jemlje oilr. Poaarnićnn Itavilke hb dobivajo t pro-4ajalnicah tobaka v lr»tn po a n»r„ tiran Trita po 9 nrč. Sobotno veAerno jkdanje v Jritu « n«., i«T«a Trsta 8 nf.
EDINOST
(>i(la<i t« račun« po turif'i t pMiiu, «a nailoT x d«')«lirni črkarai ta platoja proator, kolikor obi«,f* i.avalnih vriti«. I'o-lana orartn ca in javnaiahvala, «•• n.»či oblati itd. t« računajo pu^ogadbi-
V*i li>pi«i naj i' pošiljajo mra.iuiitfa : ■lira t'HBrmi it. l.H. Vnitko pivno mora \'iii trankoTun i, k«r »nfrkor *oa •• a* •prejemajo. R 'kupiti •» n« vračaj«.
Naročnino. rekiamvijo in o<la»t apra-nprociilJfio ulita lfoliaa pir-oota kit. S, II nadit. Odprta r«klaraa«ija •o prott« poštnin«.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
, 9	J« «•« I '
Za Sukljejera Višnikar.
i.
L« rei est inort; vive le roi! Šuklje je odstopil, Višnikar nastopa! -- tako smo vsklikal', ko srao prečitali program, koji je razvil kandidat Višnikar prid svojimi vo-lilci v Novem mestu, Met H ki in Oernomlji.
Izginil je stari in glasni pevec iz koalicijske utice, pri frčal je mesto njega nov pevec in nam na ves glas zapel — staro pesem.
Odatepil je bivSi poslanec Šuklje s parlamentarnega pozorišča, ali njegova umetnost m zamrla žnjim, ampak vse kaže, da nam ostane ohranjena za poznejše rodove. Za to hočeje skrbeti njegovi epigoni. Skrbi in previdnosti gospoda dvornega svetnika vso čas*: ni te lakomišljeno lagal k počitku na dvorno-svetovalsko blazino, ampak ukrenil je popred, da pride njegova parlamentariška dedšcina v prave roke. Tak6 delaje vsi razumni in za trajen obstanek svoje „hiše* zavzeti gospodarji.
Glavnim dedičem parlamentariške osta-lina bivšega gospoda poslanca Šukljeja je nienda določen ribniški gospod sodnik in kandidat za dolenjska mesta za prihodnjo driavnozboreko volitev.
In gospod Višnikar je nastopil to ded-ščino po vseh pravilih parlamentarnega in konstitucijonalnega življenja: razvil je svoj program, v katerem ne pogrešamo nijednega komadiča iz inventarja ostaline Šukljejeve.
Vse, vse je ostalo pri starem, le oseba gospodarjeva se je menjala. Kdo bi hotel odrekati zasluženo priznanje sedanjemu gospodu dvornemu svćtniku — dobro si je vzgojil svoje epigone.
O parlamentarcu Šukljeju izrekli smo že prad par dnevi svojo sodbo: kranjski separatist je bil, kakoršnih si le morejo želeti oni, ki nočejo, da pride avstrijsko slovenstvo do pravega ugleda in da take moči, kakor-8na bi bila primerna številu Slovanov in pa žrtvam, koje d opri naša j o isti za državo; pri vseh svojih zdatnih zmožnostih je bil vendar toli malenkosten, da je za malo dosledno žrtvoval veliko ; poosebljeno zanikovanje je bil onega velika uačela, koje nam mora biti iveto, ako hočemo, da pride naša nirodna individuvalnost do popolnega razvoja — načela vzajemnosti med rojaki slovenskimi, ne gledć na okolnost, v katari pokrajini bivajo, in petem vzajemnosti se sorodnimi slovanskimi plemeni, v prvi vrsti pa s plemenom hrvatskim, kojega usoda na Primorskem je nerazdružno spojena z našo usodo.
Za Šukljejeui se nam oglasu Višnikar : nov pevec, stara pesem.
PODLISTEK. .
tradiščarjeva Francika.
(Izr. noTelica).
Jednajst let iu pol je minulo za temi malenkostnimi dogodki. —
Še tisto leto, ko sem odšel v Ljubljano, preselil se je oče na boljše službeno mesto, kjer ga je pa nenadejano — baš pred mojo maturo, — zadela srčna kap. Zapustil mi je
le dobro ime in--veliko knjižnico, polno
knjig in časnikov.
Navzlic temu nisem šel v „črno šolo". — Marica, poznal sem pač tebe! — Mati ni javkala spoznavši tekom let sama, da uimam poklica za „gospoda", za katerega me je bila odmenila že takrat, ko sem ležal še v plenicah.
Rekla je le: „Sam si bodi pomočnik, — saj vidiš, še štiri imam, da jih vzredim in vzgojim s pičlo pokojnino!"
Sicer nobene žale besedice. — Vedel sem pa, da trpi njena duša, ker sem jej po-
Po tem kratkem uvodu treba, da posvetimo par besedi programu gospoda kandidata Viiniknvja. Kakor pri Šukljeju ne vidimo tudi pri Viinikarjn nikjer pravega narodnega vznosa, nikjer navdušenju za kulturne potrebe naroda slavonskega; ampak iz vsakega stavka nam zveni ambicija tega kandidata, da postane dober zastopnik lokalnih interesov svojega volilnega okraja. Nepremakljivo težo tišče tudi g. Višnikarja ob tla nazori in vpliv g. Šukljeja, da se nikakor ne more popeti na višino pravega slove n s k e g a zastopnika. Ista tesnosrčnost, isto ozko obzorje.
Gosp. Višnikar noče peti slave — tako pravi — koaliciji in vendar jej v resnici poje t&ko slavo, kakoršno bi mogli peti le takemu zistemn, ki je meso iz našega mesa. Gospod kandidat trdi namreč, da bi bile razne predloge, katerih veliko važnost priznavamo tudi mi brez pridržka, pokopane za mnogo let, ako se razbije sedanji zlitem.
Na čast gospodu Višnikarju si moramo misliti, da ni dobro premislil, ko je zaklical v svet to usodno sodbo — sodbo, v kateri je izražena abdikacija vseh onih, bi bi hoteli urediti državo našo na podlagi popolne jed-nakopravnosti. Kajti vsak razumen človek si mora te besede tolmačiti tako, da je brez nemških liberalcev nemogoč zistem, ki bi bil sposoben za veliko iu pozitivno delo. Koliko ponižanje! Torej le pod vodstvom kapitalistično židoveke stranke je pričakovati blaginje demokratičnemu, konservativnemu narodu slovenskemu!
V podkrepljenje svoje trditva je navel gospod Višnikar davčno reformo, kazenski zakon, civilni postopek in volilno reformo. Vsa ta vprašanja postavil je ta kandidat na račun koalicije. Tu pa je gospod Višnikar posegel malo predaleč v svojem navdušenju za sedanji /istem ter je popolnoma prezrl notoriško istiuo, da so vsa ta vprašanja d e d š č i n a grofa T a a f f e - a in da bi bil tudi ta poslednji — in najbrže hitreje — dognal vse to, da ga niso strmoglavili s pri-pomočjo gospoda Šukljeja — mentorja gosp. Višnikarju — in njegovega kerdelca v onem trenotku, ko se je lotil največjega in najnuj-šega vprašanja — volilne p re osno ve. Zato pa smo kar strmeli, ko je g. Višnikar zagovarjal koalicijo sklicevajč se na volilno p r e o i n o v o. Kakor da ne bi vedel ves svet, da se je koalicija zasnovala le v ta namen, d a s e p r e p r e č i i s t a volilna p r e -o s n o v a ter da ae nemškoliberalua kapitalistična stranka tako reši popolne pogube. Gola resnica je torej, da so oni slovenski poslanci, ki so pomagali zasnovati koalicijo, šli na linianice našim najhujšim nasprotnikom, a sedaj "fini prihaja g. Višnikar z zatrdilom,
kopal najsvetleji vzor, skoro toliko, kot takrat, ko so jej položili soproga v „jamico tiho!* — A zatajevala »e je.
Bil sem si torej sam pomočnik in moj ded, grajšeinski logar. — V boji za napredek in obstanek, in v ljubezni do tebe, Marica, pa mi je ginila slika GradiŠčarjeve Francike bolj in bolj, dokler mi ni izginila popolnoma iz spomina. Zadnje, kar sem slišal o njej, je bila smrt njenega očeta.
Tisto leto, ko se je pritepla kolera celo na Kranjsko, obolela sta tudi v raojej roj-stveni vasici dva moža: — obubožani kmet Lukec, katerega so nazivali radi vednega vo-zarenja „dunajski fijakar", — pa pisar na žagi v Zabrvi, — Franckin oče.
Ker se je bila Franckina sestra omožila v Zapotok, ostale sta z nadušljivo materjo same v nekej koči, kamor sta se merale nataknili po dohodu novega pisarja. Francika pa je postala šivilja.
Ze sem stal pred končnim izpitom, ko sem dobil od mater	vko, da me želi
da treba ohraniti koalicijo — to „manje zlo"
—	radi vpraša nj a volilne p r e o s -nove! To se vendar pravi stvari postavljati na glavo.
Aksijom torej, da je koalicija neizogibno potrebna za rešitev velikih vprašanj, je povsem kriv in neutemeljen, ker govore proti istemu dejstva. Mar ni bila prejšnja večina — brez nemških liberalcev — sposobna za veliko delo, dokler ni grof Taaffe oz!o-voljil naroda časkega i tem, da je jel koke-tovati z nemškimi liberalci. Mar ni ista večina dognala najtežavnejšo nalogo: mar ni odpravila kronični deficit — to pristno dato nemško-liberalnega gospodarstva —, mar ni uredila zopet državno gospodarstvo, mar ni rešila državo propada, do katerega so jo priveli — nemški liberalci, ampak je povzdignila kredit iste na tako stopinjo, na kakoršni ni bil morda še nikdar poprad ? !!
Vse to je dosegla prejšnja večina in bi bila izvest.no še dosegla velikanskih vspehov, da se ni grof Taatfe izneveril svojemu prvotnemu programu. In vse to ne le brez nemških liberalcev, ampak u k I j n b istim! In ko se je v oktobru leta 1893 grof Taaffo zopet spomnil svoje velike naloge, ko se je lotil zares patrijotičnega dela —
—	volilne preosnove — bili so zopet isti nemški liberalci prvi po koncu, da um vržejo poleno pod noge. Sedaj pa so oglašajo epigoni g. Šukljeja z naukom, da je sodelovanje nemških liberalcev državna potreba, kateri morajo tudi Slovenci žrtvovati svoje politiške in kulturne intereee! G. Višnikar ni sicer rekel lega izrecno, ali stvar j« taka, da vsakdo, ki zagovarja koalicijo, dela v prilog nemško-liberalni in židovsko-kapitali-stični stranki.
Nemškim liberalcem te menda niti sanjalo ni nikdar, da bi jim kedaj take poklone delali — Slovenci!
Politiške vesti.
Deželni zbori. Nasprotja med odsekom
in vlado v deželnem zboru tivolskem se je zopet poostrilo. V seji dne 10. t. m. je večina odsekova odklonila predlog vlade o črni vojski. Kolikor poznamo vztrajnoest Tirolcev, moramo misliti, da bode morala še odnehati v marsičem.
Kriza v Gorici. Iz Gorice nam pišejo dne 11. t. m.: Danes popoludue imela sla slovenski in italijanski klub seje, da bi se dovršila pogajanja. Akoprem se je izrazil včeraj načelnik italijanskemu klubu dr. Psjer, da Lahi sprejmejo iu pripoznajo vse alove-ske zahteve ter da se zadovlo, ako se jim dovoli neka svota za izsušenje furlanskega močvirja, naimenovano ..Nondina" pri Fiu-
moj na smrt oboleli ded videti. Po zimi se je bil prehladil na lovu. Tako sem se morel po akoio dvanajstletni odsotnosti zopet vrniti v rojstno vas.
Nekega popoldne, ko je zadremal slabotni ded v svojem naslonjači, napotil sem se na sprehod. Sredi Zabrvi me doteče ženica.
„Oh, Francek, ali me več ne poznaš?
—	Pa kak gospod si že postal; — tako brado imaš že kot tvoj pokojni gospod papi!*
V prvem hipu sem bil nekam nevoljen ob tem preprijaznem nagovoru neznane mi stare žene, — a takoj nato sem jo spoznal: bilo je babica, ki je i meni pomagala na svet! --
„Ej mati, stari smo stari; skoro bi vas več ne spoznal!"
„Pa ne zameri, Francek, da te tikam !
—	Stara sem že štirinsedemdeset let, — najstarejša sem v vsej fari!"
„No, toliko pa vam nisem prisodil, mati. Še bodete živeli, še !
mieellu, so da n4e s odi o č n o odbili zahteve S1 o v c e ?, in sicer u a r a z ž al j i v n a č i n. V sredo bo zadnja seja, katere se pa ne udeleže slovenaki poslanci. Zbor bo zaključen. Deželni glavar se » d p o v e. Dane* so Italijani vea dan raz-pravljali v odsekih — sami med seboj. Ko so slovenski poslansi ob 5. uri naznanili deželnemu glavarju, da m* pridejo več k nobeni seji, je skušal okrajni glavar pridobiti naše poslance za nova pogajanja, a t i • o o d k 1 o n i 1 i vse, ker so osvedočenl, da jih Lahi vodijo la za nos. Tak iiid se jo pričakoval splošno in ljudstvo popolnoma odobrnje korak naših poslancev, do katerega jih je prisilila laska intolarancija in laško samooblastvo. Zakrivil je vse načelnik italijanskemu klubu. dr. Pajer, kateri ima menda namen, prisiliti deželnega glavarja, ds odstopi, kajti dr. Pajer ne more pozabiti, da je bil on pred grofom Franom Coroninijem deželni glavar. Najprvo toraj tr/.a^ki, zatem istrski in sedaj goriški deželni zbor. Živeli. Omne trinum est perfectum!
Iz Spleta došla je senzačna vest, da se je uvela sodna preiskava proti vsem onim, ki so podpisali poziv na tabor, i:s kojem se je imelo govoriti za združenje Dalmacijo s Hrvatsko. Med podpisanci •<> tudi 4 splitski odvetniki ki so bili določeni kot kandi« datje za bodoče volitve v deželni zbor. Ako se je res uvala proti njim sodna preiskava, potem seveda jim bode težko kandidovnti.
L,{uilako Štetje v Bosni iu Hercegovini. Njog. Veličanstvo presvetli cesar je blagoizvolil dovoliti, da ee bode v Rosni iu Hercegovini v letu 1805 vršilo štetje ljudij in najbolj koristnih domačih živali, štetje se prične dne 2U. aprila in bode trajale do 22. maja.
Mladote&ki poslanci v deželnem in državnem zboru imeli eo dne 10. t. m. ekupno posvetovanje, kojega so ae udeležili tudi zaupni možje mladočeške stranke. Shod je pregledal in odobril besedilo volilnemu manifestu, ki so proglasi takoj po sklepu dež. zboia. Zajedno so določili, kako je postopati mladočeskim poslancem v državnem zboru glede na davčno in volilno reformo.
Položaj u h Ogcrakem. Ministarski predsednik ogeraki, baron Bantty, je baje povodom svojega bivanja ua Dunaju zatrdil Njegovemu Veličanstvu, da je vaprejera proračuna zagotovljen ter da pride v magnat-ski zbornici do kompromisa glede na cer-kveno-politiške predloge.
Iz Budimpešte javljajo zajedno, da se je baron Banffy, ko js bi! imenovan ministarskim predsednikom, obvezal: da bode deloval na združenje vseh opozicijonalnih strank, priznavajoči!) sedanje državno pravno
„Misliš? Glej no, to me pa veseli, saj še rada živim ... pa ti že veš, saj »i dok-
tar I Olej no j* —
Ženica mi je zailovoljnoradovedno zrla v obraz ter prisiljeno pokašljevala ; takoj se ini je zdalo, da ima še nekaj na arci, a da ne more s pravo besedo na dan.
„Mati, ali bi še kaj radi ? — Kar povejte !"
Bistro me je pogledala ter prikimala s svojo sivo glavo.
„Glej no, saj bi te res rada nekaj prosila."
Segal sem v žep.
„Ne ne . . . glej 116, tega ne mislim, saj se mi ni slabo godilo, od kar sem ua zemlji; sedaj pa živini, da ne zamenjam z nikomur v vsej fari. — Saj veš, vse gospodarje in gospodinje iu še skoro vse vaške otroke sem prinesla ua svet, in sedaj so mi hvaležni, vsi hvaležni. Glej no, zneao ini skupaj moke, masti, krompirja, rope, .zelja, — vsega imam zadosti. Glej 110, ti si pa mislil, da beračim 1*	(Dulje prik.)
razmerje; da uvede cerkveno-politiiko pre-osnovo kolikor le mogoče prizanesljivo za prizadeta veroizpovedanja ; il a pomiri narodnosti ter stori konec njih agitacijam.
Kako lioče zadostiti tej poslednji obvezi, to vedi iam Boif! Baron Banlfy naj bi pomiril narodnosti, on, ki je najhujši med najhujšimi šovinisti raadjar-ikimi. Kdor hoče miriti razburjeno in vznemirjeno, ta mora biti najprvo sam miroljuben in — pravičen. Takih lastnosti pa bi zastonj iskali med možmi, ki so vzrasli v šoli najbrutalnejše nestrpnosti. In da je Banffy res vzrasel v taki šoli, dokazal je dovelj že tedaj, ko je kot veliki župan pritiskal ubogo Salis«.
Itiiftkim poslanikom na Dunaju je k«laj baje določen knez Dolgoruki, l.ei jt: dunajski dvor odločno odklonil sedanjega poslanika v Carjenigradu Nelidova.
Različne vesti.
Spremembe pri pošti. Poštni tajnik dr. Karo! Reuss v Trstu dodeljen je trgovinskemu ministarstvu na Dunaju (osrednje vodstvo). — Postni asistent Fran Bar t oš v Gorici šel je v pokoj. — Poštni asistent Fran S o r n i g v Trstu odpovedal se je svoji službi.
Zmaga Slovencev na Koroškem. Pri občinskih volitvah v Medzorju na KoroSkein' zmagali so »Slovenci v I IT. in II. razredu z vsemi glasovi ; v I. razredu bila sta voljena 2 Slovenca in 1 nemški liberalec.
Čudna metimorfuzd. Bilo je pred d vem i leti, ko so gori v V. okraju divjale vse fu-rije volilne borbe. Kot kandidata stala sta si nasproti pohleven sin naroda svojega, g. Ivan vite z N a b e r g o j in pa „p r a v i oče naroda slovenskega" — ta naslov si je namreč tam nadel don A n d r e a Pacor. In glej nehvaležnosti tega sveta: zmagal je skromen sin nad ponosnim očetom! Ali glej zopet veliko čudo: mož, ki je bil v volilni borbi oče naroda slovenskega, prelevil se je v kratki dobi dveh let v vernega sina italijanskega naroda1. Vsaj tako je zagotovil isti don Pacor, ko se je opravičeval nedavno pred italijanskimi — židi radi silne pregrehe, da je podpisal zaupnico svojemu — Škofu ! 1
Ali to ni čudna metamorfoza, d a j e iz očeta slovenske naroda postal ■ i u italijanskega naroda ? ! Ali bodisi kakor hoče: mi smo si vsakako v sorodstvu z italijansko gospodo: naš »oče" je njihov „sin"! Ne vemo sicer, v katerem »kolenu" je to sorodstvo, ali sorodstvo je vendar-le. P« takem je res, da imamo na Primorskem prepir v družini! No, hudega menda ne bode, kajti skrbel bode že „oče", da pomiri svoje otroke se svojimi — očeti.
Župnik Mose in Italijani. Zares gnusna je bila komedija, kojo so uprizorili naši tržaški židje, ko je umrl pokojni župnik sveto-jakubški, don Karol Mose. Zlorabljali so spomin pokojnega župnika, da prirede pristno laško demonstracijo. Ne samo sovraštvo do slovanske duhovščine, ampak sovraštvo do duhovščine sploh, j > bil pravi povod temu grdemu činu. Kajti uveijeni smo, da tej gospodi ni niti do tega, da imajo dovoljno število italijanskih — pravih duhovnikov —, ampak oni hočejo imeti tudi v cerkvi p o I i-tiskih somišljenikov, pri čemer jim je čisto vsejedno, ali je <otičnik Italijan ali Slovan po rodu. Zato našo trditev je pokojni Moso uprav klasična priča: obožovnli so ga, dasi je bil po rodu Slovenec. Da dokažemo to, nam ne treba drugega, nego da st; sklicujemo na njega bližnje sorodnike, med katerimi sta državni poslanec I v a n vitez N a b e r g o j in posestnik H regor i e na Greti! V takem sorodstvu se pač m1 porajajo Italijani! Ne Italijan po rodu, ampak Slovenec z italijanskim mišljenjem bodi, ako hočeš, da ti naša gospoda prirede demonstracijo nb odprtem grobu !
Vlva Italia ! Ti besedi sti bili te dni zarezani na mizo v c. kr. poštnem poslopju v Trstu. Mizo »o seveda odstranili takoj iu jo nadomestili /. drugo. Posebnega razburjenja sicer ne pi o vzročno več laka izivatija, ker smo jim že — vajeni. Omeniti pa smo morali ta dogodek iz razloga, ker se je pisalo in govorilo, da so Slovenci nedavno po vandalski porezali naslonjač in polomili uro v omenjenem poslopju. .Mi smo že takrat takoj primerno zavrnili tako grdo obrekovanje,
dokazivSi, da sta omenjena zlikovca Lahona po mišljenju in čustvovanju, danes p« moramo vprašati : je mar tudi besedi „Viva Italia* nrezal v mizo slovenski „barbar-nestrpnež" — morda zato, ker ni videl v poštnem poslopju n i j e d n e g a slovenskega napisa?! Kaj tucega misliti bilo bi —preneumno! Denimo, da bi bil res hotul kak Slovan na tak ne bas pošten način ov*ki>večiti Avstrijo, napisal bi bil najbrže — tako mislimo—: „Živela Slovenija", ali „Živela Hrvatska!"
Ali nam se dozdeva, da so do takega • idu pripomogli se svojo popustljivostjo oni, katerim bi bila dolžnost ščititi avstrijsko misel.
Glavno novačenje v Trstu. Letošnje glavno novačenje v Trstu bode dne 1., a.. 4., r»., tf , 7., 8. in 9. marca, vsak dan od 8. ure zjutraj naprej, v pomorski vojašnici (Via Lazzaretto vecchio) in to v tem-le redu: Dne 1., 3. in 4. marca pridejo na vrsto v Trst p r i s t o j n i mladeniči I. starostnega razreda (letnik 1874.), dne 5. in 0. pa oni IT. razreda (letnik 1873.). III. razred (letnik 1872) pride na vrsto dne 7. in 8. marca, ter konečno dne 9. marca vsi dotični novačenju podvrženi, ki niso pristojni v T r s t.
Vesela „straža*. Pišejo nam iz Starega Trga pri Poljanah z dne 10. t. m.: V Ra-dencah ob Kolpi obolel je nek gospodar za osepnice. Okolo dotične hiše postavili so stražo, da ni mogel nihče k bolniku, a pazili so tudi v hiši, da se mu ne približa nihče od lastne njegove družine. Koje dotični bolnik okreval toliko, da je mogel vstati iz postelje, kratil si je čas s tem, de je sviral na „harmoniko". Začuvši pred hišo v mrazu stoječi .stražarji" razne »polke« in »valčke", katerih elektrizujoči zvoki so prihajali iz bolnikove hiše, sprijell so se po dva in dva ter se veselo sukali da si ogrejejo otrple nde. »Bolnik* je improvizoval plesno zabavo, »straža" se j« zabavala. — Skoda, da ni bilo navzočih še par »stražaric*, t. j. deklet, pa bi imeli pravi improvizovani »plesni ven-ček". Saj je sedaj predpust!
Pevsko društvo »Zarja* v Rojanu vabi na veselico s plesom, katera bode prihodnjo soboto dne 16. februvavja 1895. sodelovanjem veseličnega odseka „Itojan pos. in konsumnega društva, v prostorih tega poslednje imenovanega društva. Vspored: 1.) Jlangold : „Moj zavičaj", zbor. 2.) F. S. Cirn-perinan: »Odlomek", deklamacija, deklamuje g'ca Pavla Venuti. 3.) II. Satner: »Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 4.) Vilhar: „O zakaj si se mi vdala", samospev tenorja s spreinljevanjem glasovirja. 5.) A. Nedred: „Moja rožica", čveterospev. f>.) Vilhar : »Uzor* mešani zbor. 7. Mendelsohu: »Pesem brez besed", čveteroročno za glasovir. 8. Sacltg«: »Novi Saloman", šaljivi trospev s premlevanjem glasovirja. 9. Vilhar: „Kam?* samospev baritona s spi eniljevanjem glasovirja. 10. *** »Krojač Fips", šaljiva igra v jeduem dejanji 1. Po odmoru »ples", ki bode trajal do jutra. Začetek ob 8. uri zvečer.
Ker je čisti dobiček namenjeni v korist društvenemu zakladu za vzdrževanje narodnega petja, iu ker so pevska društva velike važnosti za razvoj narodnega mišljenja po tržaški okolici, upati je obilo udeležbe iz mesta in okolice.
Med raznimi točkami prodajejo se številke za s reč kanje z bogatimi dobitki po 10 kr. ITstopniiia k veslici iu plesu 40 kr, sedeži an kr. Preplačila so h hvaležnostjo sprejemajo. K obilni deležbi uajuljudnje vabi Društveni odbor.
Veselica pevskega društva »Velesila* v Skednju vršila so ji' 2. februvaija zvečer kaj 1 rasno in v občo zadovoljuost. Udeležba bila je obilna, tako, da je kar gneča bila v prostorni in okinčani dvorani. Dasi je bila pot skrajno nepovoljna vsled obilice nadležnega blata, vendar so prihiteli mnogi gostje in odlični rodoljubi iz Trsta, da se udeleže t»* lepe domače veselice. Od miline se je topilo slehernemu srce, videčemu ta naš priprosti, nepokvarjeni narod, kako vesel brli skupaj, kako pristojno se vede, s kakim zanimanjem sledi točki za točko bogatega vspo-reda. Izborno rešili so svojo nalogo toliko pevci, kolikor tamburaši »Trž. Sokola". So-! sobno lopo, da ne pravim, najlepše je bilo I petje mešanega zbora (mladenči in dečki). Zdelo mi se je, da slišim kak ruski zbor. — IJeklaiuovala je pa „Staro mater* .1. Paglia-
ruzzi-ja gdč. Vek -slav« " čustveno in jasnim izgovarjanja, da si mislil slišati isto tugujočo .staro mater*. Res divno. Tudi »vesela igra" ponesla se je lepo ter provero-čila obilo smeha. — Veselici je sledil ples, ki je Jotegel svoj vrhunec z narodnim „Kolom* Rajalo se je v pozno noč — ali do rane zore. — Želiti bi bilo le, ^la se kje po Vel. noči, recimo, zberemo zopet pri jednaki veselici, kajti take zabave razveseljujejo srce, bistrijo um in blažijo dušo. —
Izobraževalno prava - varstveno in podporno društvo je imelo minolo soboto svoj ples v dvorani „Tržaškega Sokola". Vspeh je bil povoljen v mor&lnem in gmotnem pogledu ; žfdeti bi le bilo, da ki tržaško občinstvo se bolj zanimalo za to vaino društvo. Vodstvo društva izreka svojo zahvalo v prvi vrsti »Tržaškemu Sokolu", potem pa deputacijaiu tega društva, „Delalskega pod-porn. društva" in „Trž. podp. in bralnega društva", ki so počastile vesslieo. Zajedno se zahvaljuje plesovodji Babudru, vsem darovateljem in vsem onim, ki so pripomogli veselici do ugodnega vspeha.
Miha PoliŠak, predsednik.
Samomor. SOletna šivilja Antonija Gio-vannoni, hči vratarja hiše it. 7 v novi ulici, zaprla se je po noči na včeraj v svojo sobico, postavivM kraj postelje posodo z žare-čim ogljem. Strupeni kislenik, ki se je razvil iz oglja je seveda umoril žensko. Zjutraj našli so jo mrtvo, a misleči, da je v nesve-sti, pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, kateri pa seveda ni mogel ves obuditi mrtvega trupla. Govori se, da se je ne-srečnica umorila zaradi tega, ker je iagu-bila neznatno svoto denarja, katerega je bila prihranila, da plača obrok za kupljeni šivalni stroj. Človeško življenje torij za bornih par goldinarjev.
»Mednarodni" topovi. O nevarni tatov-ski zvezi, karero je zasledila policija v Budimpešti, kar je provzročilo mnogo senzacije po vsej Kropi, javljajo iz Budimeste : Obtožno gradivo proti zaprtim lopovom narašča od dne do dne, kajti sleherni dan prihajajo nove ovadbe iz raznih velikih mest, ovadbe, tičoče se velikih tatvin, katere imajo na vesti seveda v prvi vrsti Papakosta, ▲ iVednkis in Stalio. Preiskava dognala je, da moi'ajo imeti omenjeni trije, že zaprti lopovi, še najmanj šest sokrivcev in „zaveznikov", katerim je deloma policija že na sledu, liozo Steni, katera je s svojo ovadbo o sumljivem vedenju Alfendakisa spravila policijo na pravi sled, dobi v kratkem več nagrad, ki so bile obljubljene dotičnomu, kateri pomaga policiji na sled tem nevarnim tatovom. Vladimirja Rističa, ki je sedaj zaprt v Trstu, prepeljejo baje v kratkem v Budimpešto. — Sedaj pričela je preiskava proti nekemu Giorsinu Panaretosu, kateri je 5. v tej »zvezi",
Preiskava o umoru dr. Rothziegla. Te dni omenili smo v našem listu na kratko da so našli na Dunaju odvetnika dr. Rothziegla umorjenega na barbar s k način v njegovi pisarni. Zaprli so Rothzieglovega soli-citatorja Eichingerja, kateri je, kakor smo že »poročili, že priznal, da je ros unoril svojega gospodarja. Kichinger trdi, da je ubil odvetnika v jezi, ker mu je očital neko poneverjanje, preiskava pa je deloma že dognala, da je bil umor premišljen in pripravljen. Zaprli so tudi Eichingerjevo ženo Faui, rojeno Rabinowicz. Kichinger je sin jako do bre rodbine; s prva posvetil se je vojaškemu stanu. Dovršil je kadetno šolo topništva na Dunaju ; 1891. leta bil je kot nad-poročnik v Przemyslu. Tam je spoznal svojo sedanjo ženo, pobegnil ž njo na Dunaj, kjer so je poročil ž njo, opustivši vojaško službo.
Knez — mlnlh. Včeraj storil je v Pragi obljubo kot menih knez Edvard Sehonburg. Mladi kuez je sin podpredsednika avstrijske gospodske zbornice. Star je še-le 22 let.
Nezgoda. Siuoč padel je 701ctni zidar Anton Struejan, stanujoč pri sv. Ivanu liSt. 93, blizo gozdiča Farneto ter si zlomil o padu desno uogo. Mimoidoči ljudje našli so stokajočega starca ter iz pisarne Tramvajske družbe pozvali po telefonu zdravnika z zdravniške postaje. Le-ta dal je ponesrečenega prenesti v bolnišnico.
Pretep. Po noči na včeraj naleteli so stražarji v ulici alla Teza na težaka Batti-stutta, očeta iu sina. Sin je bil okrvavljen in imel je dolg nož v roki. Stražarji odvedli so mladega Battistutto — ima 18 let — v
zapor. Nikakor pa ni hotel povedati, kdo ga je ranil in zakaj. Isti stražarji poizvedeli so, da je bil pretep v ulici Sette Fontane. Sli so tje in našli so druzega težko ranjenega ; ta je bil 21 letni težak Josip Oberster, stanujoč v ulici della Fabrica hšt. 3. Vzeli so ranjenega s seboj in pozvali zdravnika, kateri je obvezal težko rano, potem pa so odvedli tudi Obersterja v zapor. Niti ta ni hotel povedati, kdo ga je ranil in zakaj. Govori se pa, da sta se mladi Battistutta in Oberster sprla zaradi tega, ker je Oberster ljubinkoval z Battistuttovo sestro, kar pa bratu ni bilo po volji.
Policijsko. Minolo noč popeval je »sekstet" razni b rokodelskih pomočnikov v no vej ulici, Prišedši stražarji pretrgali so improvizovani ponočni »koncert", „pevce" pa so spremili tje, kjer morajo molčati. — Včeraj dopoludne ukradel je nepoznan spreten tat zasebnici Ivani Honigmann, stanujočej v ulici Solitario hštev. 17, novčarko iz žepa. V ukradeni novčarki bilo je različnega srebrnega denarja. — Oevljar Anton B. iz Dorn-berga dospel je včeraj s parnikom »Tsea", prišedšem iz Zadra v Trst. Na obali čakali so tega popotnika policijski agenti ter ga spravili pod ključ, kajti omenjenega čevljarja išče okr. glavarstvo v Zadru ne zaradi njegove čevljarske spretnosti, ampak zaradi tega, ker ima iz Zadra na duši nekako goljufijo.
Najnovejše vesti.
Zadtr 11. Deželni zbor je soglasno vspre-jel predlog poslanca Trigarija, da izreče svoje ogorčenje radi dogodkov na gimnaziju v Spletu. Zajedno je vsprejel dodatni predlog poslanca Klaiča, da treba to lojalno mišljenje dokazati tudi r. dejanji s tem, da zbor naloži deželnemu odboru, naj stavi v prihodnjem zasedanju predloge, kako dostojno proslaviti cesarjev jubilej. Vladni zastopnik je izrekel nado, da vse prebivalstvo obsodi grdo dejanje v Spletu,
Arco 13. Nadvojvoda Albreht je obolel za pljučnico. Po noči ga je mučil kašelj. Moči povoljne.
Praga 11. Deželni zbor je vsprejel soglasno poročilo odseka o p o p e 1 nj e n j u žele z n i š k i h p r o g i z Češke v Trst. Deželni zbor izreka, da je take skrajšanje neobhodno, potrebno, da se navede izvoz Češke na avstrijsko pristanišče; poročilo pogiv-Ija vlado, da zgradi železnico čez Karavanke, ter nalaga deželnemu odboru, naj o teh sklepih obvesti vlado in deželne odbore v Trstu, v Istri, Kranjski, Koroški in na Zgornjem Avstrijskem.
Brno 11. Deželni zbor so zaključili danes. V svojem sklepčnem govoru je namestnik apostrofoval češke poslance, da treba jasno in natančno motriti razmere.
Trgovinske brsojavk«.
Dcdiapcits, Pionira za spomlad tf.il --« 52 Pionir« jih jo*on 1895 «81» do ti.lil Ovee na spe-mUd 6.0!) fl.03 Iti nov« S40 (-49. Koruza za aul-juni rt-22-6 24.
Picnieu no »a od 78 kil. f. 6'55—A-tfO, od 70 kil. f. rteo-tt'f.5, od SO kil. f. « 85-8-70, e4 »I kil. f. H70-«-7fc od H9 kil. for. ft-75—tf.bt. lcfmen «-8!i — 8-15 ; proso G-20—6-SO, Pivnica: Dobre ponudbe, povpraševanje dosti bolj«. Trg neodločen Prodalo so j« 81000 mt. •t. Vrani«: deževno.
Praga. Neraiinirani sladkor r.a februar f. 12.05 nare 1* 07'/,, maj 1T25,S* „ dratje, novn letina 12.35.
Praga. Centrifugal novi, po.itarljen t Trat in s carino vred, odpošiljate* precej f. 28.25- -29 Febr.
Avg. T. 29.50--.— Concass« za februar-inare C9.S0
—. Četvorni za febr, 90'7i. V glavah (sedih) r.m februvar 30 75
Hfcvre. Katk Santu* geod avwrng» a« febr«var 05.25 za juni U4'5t stalno.
Hn.mburg. Santo« g»od average z« Mar« 77.25 maj 76-25 september 75 25.
Duni^sha bovsa 13 f«brutkpJm »OB
daaen vieraj
Državni dolg f papirju .... 101.S5 101-15 „ „ v »rebru .... 10145 10120 Avstrijska r*nla r zlatn . . . 12H-35 196-30 „ v krenah , . . 99 2'» ss li
Kreditne akcije.......414 — 411'—
London lOLst........ 124.55 12445
Napoleoni.........tt-84'/, •'89'/.
100 mark ........A0-7C «0.75
100 ittlj. lir........4« 80 48.87«/,
■nun^BSE EsgaEnraGnsjffij&BiBBBiaBflMiUM
Dohroznana gostilna
ANTONA VODOP1VCA
(po dotna^e „uri Prvai-kevea") v trstu,
ulica Bolltnrlo it 19
toči kolikor v gostilni, toliknr pri VAselierli v ■okolHUi tolovadnici, vedno le pristna vlp&vslct, j Fr vaćka in kratka Wa in ima vina. — | Sladki rleallng v steklenicah, in modro fran-] kinjo. vsaka steklenica drži 1 lit-r in velja novo. — Postrežba js poituiia, cena rinem«. Kuliinja je preskrbljena s tećuimi, toplimi ia 1 mrzlimi jedili.
I Priporoča se rojakom v Trstu ia z 4e!ele
!i Toči rino tudi družinam 4 nvČ. ceneje, ako se odvzame najmanj 5 litroe.
Nič več kašlja!
Baliamski p e t o r a i a k i prah
ozdravi vsnk kaiulj, plućni in bronhijalai katar, debira «e v ollikovani lekarni
PRAXMARER „Al due Mori" Trst, veliki tri.
1'oštno poilljatvo izvriujojo se neutenoina.
Sr
Lasku i k poliiičii* društvo „tdinest*. — ladavaUlj in edgovorni urednik: J-ulij Mikotu. — Tiskaiua Usleu« v Trstu.