Poštnina plačana v gotovini I
Izdaja   Delavska univerza
Domžale. Kolodvorska c. 6 telefon tj. oaz. — Uieja ured-
niški odbor.
Odgovorni
urednik MIlan Klertn. Izhaja vsakega 16. v mesecu. — Žiro račun: Številka 5012-3-90. — Cena 0.S0 din. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v LJubljani
Leto VIII — št. S Domžale. 22. maja 19U9
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DO M Ž A L b
Po IX. kongresu ZKJ
Gradivo IX. kongresa, o katerem smo razpravljali pred kongresom, poročila CK ZKJ, referat predsednika Tita ter resolucije, sprejete na kongresu, nam nudijo enotna stališča o temeljnih vprašanjih nadaljnjega razvoja Jugoslavije in odnosa Zveze komunistov do perečih mednarodnih problemov. Jugoslovanska družba, posebno delovni ljudje v delovnih organizacijah so sprejeli ideje in zamisli IX. kon uresa in hočejo uresničevati sprejel; stališča pri svojem delu. Zato prav » delovnih organizacijah vprašujejo: ali bomo zares dosledno ravnali po sprejetih dogovorih, ali ne bomo popuščali? V teh vprašanjih ni nezaupanja, pač pa delovna pripravljenost. Saj omogoča odgovor na takšna vprašanja v delovnih organizacijah, občinah, republiki in zvezi, spoznanje o tem, kaj moramo storiti, katera konkretna vprašanja moramo razrešiti in kako, da bomo ustvarili pogoje za spreminjanje sklepov v resničnost.
S prehodom na gospodarsko in družbeno reformo, s IV. brionskim plenumom CK ZKJ. s VI. kongresom ZKS in IX. kongresom ZKJ smo si ustvarili osnovna izhodišča za uspešen nadaljnji gospodarski m družbeni razvoj vseh področij Jugoslavije, če bomo vedno ravnali v skladu z nekaterimi osnovnimi spoznanji:
Na kongresu sprejeti sklepi sami po sebi ničesar ne dajejo in ničesar ne zagotavljajo. Omogočajo le, da vsak občan v svojem okolju, kjer dela in živi. z napornim delom in znanjem prispeva svoj delež za boljše gospodarjenje in ustvarjanje pogojev za svobodne in človeške odnose med ljudmi.
Edina pot, po kateri lahko to dosežemo, je pot gospodarske in družbene reforme. To pomeni, da moramo s takim delom in tako proizvodnjo, ki bo z uporabo znanosti in modernih sredstev povezana v velika podjetja, sposobna konkurirati doma in v tujini, ustvarjati visok dohodek, visoke osebne dohodke delavcev ter več sredstev za modernizacijo proizvodnje in poslovanja. Le tako gospodarstvo bo moglo dati tudi večja sredstva za razvoj šolstva, kulture, znanosti, zdravstva ter nuditi pomoč tam, kjer je potrebna solidarnost delovnih ljudi. Takšno usmeritev delovnih organizacij moramo podpirati in vspodbujati. Nasprotno pa drobna podjetja, ki imajo nizko proizvodnjo, malo znanja, ki so zaprta
v svojo majhnost, ne morejo računati ne t uspehom ne z družbeno podporo.
Preseči majhnost in poslovno nesposobnost, spremeniti način dela in mišljenja — to so zahteve časa za vsako delovno organizacijo in za vsakega občana. Izogibanje načelom gospodarske reforme z raznimi neuresničljivimi zahtevami po enakosti nas lahko pripelje samo v gospodarski zastoj ter v zniževanje življenjske ravni. Ko z reformo nenehno večamo zahteve in ko dajemo vso prednost sposobnim proizvajalcem in ustvarjalcem na vseh področjih, uresničujemo tudi načelo medsebojne pomoči za vse tiste, ki brez svoje krivde ne morejo polno ustvarjati, in za potrebe tistih občanov, ki ne morejo biti odvisni od osebnega dela (šolstvo, zdravstvo, nerazvita .področja).
V mnogih razvitih državah današnjega sveta postaja hotenje po sodelovanju pri upravljanju družbenih zadev ena glavnih delavskih in mladinskih zahtev. Pri nas postaja samoupravljanje prevladujoč odnos. Naša zahteva po razvijanju samoupravljanja pomeni, naj delovni kolektivi samostojno gospodarijo z dohodkom, ki ga ustvarjajo. Uresničiti moramo zahtevo, da delovnim kolektivom ne bomo odvzemali toliko sredstev, da ne bomo mogli več skrbeti za svoj razvoj, za nove investicije naj skrbijo delovne organizacije, drugi pa le v izjemnih primerih. Na podlagi gospodarjenja z večjim delom dohodka kakor doslej bodo delovni kolektivi sami znali poiskati tako organizacijo samouprave, da bodo neovirano poslovali in omogočili sodelovanje pri upravljanju vsem sposobnim članom, ki so zavzeti za osnovne interese vseh delovnih ljudi.
V delovnih organizacijah, v občini, v republiki in Jugoslaviji zaradi različne stopnje razvitosti, majhnega znanja in kulture intersi še niso enaki. Včasih so celo zelo različni. Zveza komunistov Jugoslavije je odločilen činitelj našega nadaljnjega razvoja prav zato, ker izraža povsod skupne Interese delovnih ljudi in nas zbira okrog socialističnih ciljev. Zato je lahko Zveza komunistov avantgarda le, ->če se v vseh obdobjih svojega boja podreja interesom delavskega razreda ter se zanje bojuje«. Zveza komunistov torej ni sama sebi namen, temveč je mobilizator. organizirana politična sila, je sredstvo delovnih ljudi v boju za uresničevanje njihovih
Samoprispevek je tu, kaj pa sedaj? Samoprispevek je realnost
Lahko bi trdil, da je rezultat referenduma o samoprispevku za izgradnjo šolske mreže eden največjih političnih uspehov v naši občini. To mi vsekakor potrjujejo rezultati, ki so daleč nad običajno polovico, ki jo normalno dosega ji nekatere druge občine. Dejstvo, da so si naši občani 63-odstotno izrazili ZA samoprispevek, postane še večje, še pomembnejše in še dragocenejše ob ugotovitvi, da smo na negativno stran tehtnice prišteli tudi vse tiste državljane ki zaradi te ali one odsotnosti sploh niso imeli možnosti glasovati ZA ali pa NE.
Ce upoštevam, da bi se vsaj dobra polovica teh izrazila ZA. potem nismo dosegli le 63 •/», pač pa kar 70 °/o.
To pa je verjetno edinstven rezultat ne samo v bližnji okolici, pač pa v ceh republiki. To je rezultat, ki kaže na visoko politično zavest našega občana, ki kaže na trezno gospodarno in perspok -tivno presojo in ugotovitev, da je izgradnja šolske mreže v naši občini neodložljiva, nujna in potrebna in da ob tem ne gre misliti samo na dolžnosti in obveznosti občinske skupščine ali pa n publike, pač pa tudi na soudeležbo vseh občanov.
zgodovinskih in konkretnih interesov in potreb.
Zveza komunistov se povsod  olirača t. trenutnim in dolgoročnim potrebam veiin delovnih ljudi. Saj se ukvarja s svojim lastnimi problemi. Vprašanja dolgoročne*:;i gospodarskega in socialnega razvoja, deli tev po rezultatih dela, uresničevanje resničnih samoupravnih odnosov, solidarnost delovnih ljudi in borba proti vsem. ki vidijo le ozke  interese,  postajajo osrednji' teme. Komunisti š svojim znanjem, prepri čanjem in odločnostjo omogočajo, da bodo delovni ljudje v samu pravni h organih, v socialistični zvezi, v sindikatih in v CVezi mladine   sami   Odločali   in   samouprav iki razreševali še nerešena vprašanja.
V posebni prilogi objavljamo •nice občinskega sindikalnega
do
v tej številki »Programske smer-sveta Domžale za obdobje 1969 1970«
Tone Preložnik
S tako visoko večino izglasovani samoprispevek prav tako ni samo formalen izraz političnega odločanja. To je odločitev, ki nosi tudi materialne — denarne posledice, to je odločitev, s katero se zavestne odločamo odšteti večji ali manjši znesek v skupno in namensko določeno blar-ajno. To je torej odločitev višje vrste, odločitev, s katero sicer zavestne zmanjšujemo svoj sedanji mesečni dohodek, da bi si istočasno povečali in obogatili svoje, oziroma svojih otrok in vnukov znanje in življenjsko sposobnost. To je investicija v naše bodoče znanje, investicija v največje narodove bogastvo in sposobnost, investicija, ki nas korak za korakom približuje tistim, ki sc sposobnejši, naprednejši in tudi bogatejši.
Tako demokratično sprejeta odločitev, pa nalaga tudi obveznosti drugega kova.
Tu je najprej naloga, da bo treba sprejeto ibvezo v obdobju teh petih let tudi dosledno in verne izpolnjevati.
Izvrševanje seveda ne velja le za tiste, ki so glasovali ZA, pač pa tudi za vse tiste, ki so glasovali NE. ali pa sc glasovanja vzdržali. Izid referendume je torej obvezen za vse občane, ki padejo pod udar ODLOKA, ki ga spr, jem; naša občinska skupščina, Naslednja in odločilno pomembna naloga bo padla na upravni odbor, ki bo vodil delo celotnega sklada. Na njegovih ramenih bo poleg politike spremljanja mehanizma zbiranja, tudi bistveno odločanje o politiki .•elotne izgradnje šolske mreže, priprava podrobnejših načrtov in predlaganje vr-
stnega reda izgradnje posameznih objektov.
Ni torej vseeno, kako bo ta upravni odbor sestavljen. Čeprav ga imenuje občinska skupščina, ki je naivišji oblastni in samoupravni organ v naši občini, smatram za primerno, da bi pri njegovi sestavi morali upoštevali resne in pametne predloge vseh tistih, ki so samoprispevek sploh izglasovali. Pri tem mislim predvsem na SZDL in druge politične organizacije, na tiste temeljne politične organizacije najširših plasti naših občanov, ki so tako solidno, smotrno, načrtno in z veliko mero političnega posluha znale pripraviti in organizirati naš prvi vsesplošni referendum.
Cene Matičič
Občinska skupščina se je konstituirala
23. aprila je bila v občinskem merilu zaključena intenzivna volilna dejavnost za volitve občinskih odbornikov in poslancev republiške in zvezne skupščine. Tega dne so se namreč novoizvoljeni odborniki občinske skupščine prvič sestali, in to najprej na ločenih se.iah obeh zborov. Sejo zborov sla pričela najstarejša odbornika, in sicer Rudolf OSOLIN <=eio občinskega zbora in Anton LEBAR sejo zbora delovnih skupnosti. Po izvolitvi verifikacijskih komisij vsakega zbora sta komisiji verificirali mandate odbornikov, na kar sta jih soglasno potrdila tudi oba zbora S slovesno izjavo so se nato odborniki obvezali, da bodo vestno opravljali dolžnost odbornika, da bodo delali po zakonitih predpisih in da bodo vse svoje moči posvetili razvoju in uresničevanju družbene in politične ureditve občine, republike in zveze. Nato je vsak zbor izvolil svojega predsednika! Občinskemu zboru bo v naslednji štiriletni mandatni dobi predsedoval Franc HAB.IAN. Vida BOGATAJ pa bo opravljala dolžnost predsednika zbora delovnih skupnosti. Ko je zbor delovnih
Novi predsednik SOb Domžale je bil rojen dne 12. II. 1917 v Podsmreki, občina Ljubljana-Vič. Sodeloval je v NOB kot aktivni borec, po demobilizaciji pa je dolgu vrsto let opravljal različne odgovorne naloge na takratnem okraju Ljubljana-okolica. Bil je tudi več let član okrajnega komiteja ZK. V začetku leta 1953 je prevzel posle direktorja Narodne banke, podružnice v Domžalah, sedaj pa je direktor domžalske podružnice KBH. Dve mandatni dobi je že bil podpredsednik domžalske občine ter član raznih svetov in komisij.
skupnosti imenoval še svojo mandatno-imunitetno komisijo, je zaključil ločeno sejo, medtem ko je občinski zbor po izvolitvi svoje mandatno-imu-niletne komisije poblastil še devet odbornikov svojega zbora, da bodo mimo predsednika občinske skupščine sodelovali pri sklepanju zakonskih zvez pred pristojnim organom občinske skupščine.
Odborniki obeh zborov so se nato sestali na skupni seji, na kateri so najprej izvolili predsednika in dva podpredsednika občinske skupščine. Miro VAR-ŠEK je v imenu še desetih odbornikov predložil predlog občinskih družbenih organizacij, naj bi bil predsednik skupščine Albin KLEMENC, podpredsednika občinske skupščine pa Jakob CERNE in Ivan VIDALI. Navzoči so predlog pozdravili z spontanim aplavzom in nato po javnem glasovanju, za katerega so se predhodno odločili, izvolili za predsednika občinske skupščine Albina KLEMENCA. Imenovani bo to dolžnost opravljal kot volonter, ker bo še naprej ostal na delovnem mestu direktorja KBH — podružnica Dom-
žale. Nato sta bila po javnem glasovanju izvoljena še dva podpredsednika skupščine, in sicer Jakob CERNE. ki bo to dolžnost opravljal kot profesionalec in Ivan VIDALI, ki bo dolžnost podpredsednika opravljal mimo svoje redne zaposlitve.
Skupščina je nato imenovala še komisijo za volitve in imenovanja, ki naj bi pripravila predloge za sestav svetov občinske skupščine ter njenih komisij in odborov. V komisijo so bili imenovani: za predsednika Štefan HORVAT, za člane pa: Milan DEISINGER, Peter GUBANC, Maks JERAN, Ivan JERETINA, Franc KERC, Ivan KOSIRNIK, Bojan KRIŠTOF, Jernej LENIČ, Ivan MRAK in tajnik Sob.
Tudi komisija za občinski statut mora takoj pričeti z delom in pripraviti predloge za njego-
Jakob Cerne, prosvetni delavec, od prihoda v Domžale leta 1956 aktivni družbeni in politični delavec. V tem času je bil predsednik občinske zveze DPM, tajnik občinske zveze ZltOP. član zveznega odbora združenja ZB NOV in odbornik občinske skupščine. Funkcijo podpredsednika bo opravljal kot nrofesionalec
Prof. Ivo Vldall je bil izvoljen za podpredsednika SOb Domžale. Je znan politični in kulturni delavec, sodeloval v NOB od 1. 1943, bil ravnatelj osnovne šole Mengeš, sedaj je direktor Zavarovalnice SAVA v Mengšu. Dokler je bila v Mengšu občina, je bil več let njen predsednik, nato podpredsednik SOb Domžale in član občinskega komiteja ZKS
vo spremembo oziroma uskladitev z dejanskim stanjem. Zato je skupščina imenovala komisijo, ki jo sestavljajo: predsednik Ivan VIDALI, člani: Marjan BOLTI AR Anton GOR.TUP, Peter PRIMOŽIČ, Stane SKOK, Srečo SMOLE, in Maks ZAJC.
Po prvi skupni seji obeh zborov je sledila seja volilnega telesa za volitve poslancev zborov delovnih skupnosti Zvezne skupščine in Skupščine SR Slovenije. Volilno telo je mimo odbornikov občinske skupščine sestavljalo še 3R delegatov, ki so jih v ta namen izvolili zbori delovnih ljudj v delovnih organizacijah. Skupaj je volilno telo štelo 116 članov, navzočih jo bilo 110 članov ln prav toliko jih je glasovalo.
Za zbore delovnih skupnosti Zvezne skupščine so bili v volilni enoti, ki jo sestavlja sedem gorenjskih občin, med njimi tudi ^hčinn Domžale, izvoljeni:
Bogataj Vida, roj. Svetlin, aktivna dru/bcno-politična delavka, je bila že v prejšnji občinski skupščini predsednica Zbora delovnih skupnosti in je bila v novi skupščini na to mesto ponovno izvoljena. Dobro pozna gospodarsko problematiko v občini. Zaposlena jo v tovarni TOKO
/ GOSPODARSKI ZBOR Fran BRANISELJ. iz Škofje Loke
v PROSVETNO-KULTURNI ZBOR Ferdo BfiM, iz Radovljice in
v SOC1ALNO-ZDRAVSTVE-NI ZBOR dr. Janez PEVEC, iz Škofje Loke.
Izmed treh kandidatov za dva poslanca
GOSPODARSKEGA ZBORA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE sta bila izvoljena Jože POGAČNIK, ki je dobil 86 glasov in Ivo SONC, ki je dobil 81 glasov, medtem ko je ing. Jurij DETI-CEK dobil 50 glasov.
Za potslanca PROSVETNO-KULTURNEGA ZBORA pa ponovno dr. Miran CELESTINA. za katerega je odalo svoj glas 106 navzočih članov volilnega telesa.
Tako je nova skupščina konstituirana in pred njo je štiriletna doba odgovornega in težkega dela za nadaljnji razvoj občine in za uresničevanje socialističnih načel na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja v občini. Naslednja seja skupščine bo že povsem delovnega značaja in bo v druKi polovici meseca maja.
O njej poročamo na drugem mestu.
Prva delovna seja občinske skupščine
Občinska skupščina se je 22. t. m. sestala na svoji prvi delovni seji (podrobnejše poročilo bo objavljeno v naslednji številki Občinskega poročevalca), na kateri je med drugim po temeljiti obravnavi predloga komisije za volitve in imenovanja o sestavu svetov občinske skupščine za člane posameznih svetov izvolila naslednje občane:
1. SVET ZA FINANCE
1. RIHTAK ALEKSANDER
2. BITENC Vida
3. FLERIN Milan
4. KRALJ Ivo
5. KRALJ Janko
6. LIMONI Vili
7. OREHEK ing. Avgust
8. PENIC Albin
9. ROGLIC Franc
10. SLAPAR Vera
11. VARŠEK Miro
12. ZANOSKAR Jaka
13. ZIBELNIK Janez
2. SVET ZA INDUSTRIJO
1. ROZMAN STANE
2. BABNIK Janez
3. BREZNIK Herman
4. BRINŠEK Miha
5. DEČKO ing. Anton
6. DETlCEK ing. Jurij
7. DIMM' Karol
8. KOSIR ing. Marjan
9. MAROLT Anton
10. PAPE2 ing. Igor
11. SVOLJŠAK Mato
12. ULCAKAK Marija
13. ZORNADA Aron
3. SVET ZA BLAGOVNI PROMET
1. JENClC MILAN
2. ADAMIČ Adolf
3. CERAR Ciril
4. GASPERIN dr. Franc
5. KOMOTAR Ciril
6. KONSEK Rajka
7. KORENCAN Lovro 11. MATlClC Slavko
9. PISEK Slavko
10. REPOV2 Anton
11. ROZMAN Janez
12. SADAR Mija
13. STRAŽAR Stane
4. SVET ZA KOMUNALNE ZADEVE
1. PAVLIN ALBIN
2. CERAR Franc
3. DOLENC Anton
4. GREGORIN Janez
5. LUZAR Stane
6. OSOLIN Rudolf
7. OTOLANI Jože
8. PANGERŠIC Andrej
9. PIRC Alfonz
10. REMS Edo
11. RODE Ludvik
12. ZEVNIK Jože
13. ZUPAN Ivan
5. SVET ZA OBRT
1. ZAJC FRANC
2. BURGAR Andrej
3. CAPUDER Frane
4. DRZANlC Vili
5. GROS Pavle
6. HORVAT Štefan
7. HRIBAR Janez
8. KOCJAN Franc
0. KODERMAN Janez
10. KOROŠEC Ivan
11. MUSlC Franc
12. SMOLNIK Ivan
13. SRAJ Janez
2. GUBANC Peter
3. LEBAR Anton
4. LIPOVSEK Franc
5. OREHEK Mavricij
6. PAVLI Peter
7. SIMON Franc
8. STOSlCKY Franc t). SINK Franc ml.
10. STEPEC Lojze
11. STIFTAR Martin
12. VOLLMA.IER Edo
13. ZAJC Janez
7. SVET ZA DELO
1. CERAR JANEZ
2. BANKO Franc
3. BLEJEC Matej
4. BOLH Alt Marjan
5. DE1SINGER Milan
6. KOSIH Stane
7. MOKOREL Lovro
H. PANCUR Franc 9. POZEK Mirko
10. UKMAR Janko
11. VAUPETIC Konrad
8. SVET ZA SOCIALNO VARSTVO IN ZDRAVSTVO
I. LEB TILKA
2. AVBELJ Franc
3. CERAR dr. Peter
4. IVKOVIC Marija
5. JANEZlC Cilka
6. JESENŠEK Ciril
7. KOROŠEC Milan
8. KOSMAČ Jože
0. PIRC dr. Anton
10. STOP AR Stanka
11. ŠKERJANC Ema
12. SKRINJAR Majda
13. ZABRET Franc
9. SVET ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE
1. ZAJC MAKS
2. CERNE Marjan
3. GERBEC Franci
4. GRILJ Marija 8. HAFNER Rajko
6. MILIC Ljubo
7. NECEMER Majda
8. PETERKA Pavel
9. POTOČNIK Betka
10. POTOČNIK Slcfka
11. REPNIK Zlatko
12. SMERDELJ Zdravko
13. VODNIK Nace
10. SVET ZA PROSVETO IN KULTURO
1. STIPLOVSEK dr, MIRO
2. COKAN Mirko
3. GORJUP Anton
4. GUCEK Maks
5. HABE Stane
ti. JI)VAN Anion
7. KOSMAČ Janez, mi.
8. KOSENINA Jožica
9. KRIŽAJ Anton
10. LAZNIK Tone
11. POZNIC Franc
12. RAVNIKAR Franjo
13. ŽULOVEC Tanja
11. SVET ZA TELESNO KULTURO
1. LAZNIK STANE
2. FLORJANClC Matevž
3. KOŠIR Ela
4. LEKAN Jože
5. PAVLIN Zule
ti. PRIMOŽIČ Jože
7. RADMELIC Rajko
R  RAK Franc
9. RIFL Gregor 10. SITAR Anion 11  SIRCELJ dr Mitja
12. SVET ZA SPLOŠNE ZADEVE
1. KRIŠTOF BOJAN
2. ANZIN Janez
3. BORC Metod
4. CANZEK Cveto
5. DERZlC Ivan
6. FERENC Tone
7. GABROVŠEK Franc
8. JERAN Maks
9. KREVS Jože
10. PUNTAR Vinko
11. SMOLE Srečo
IS. SVET ZA NARODNO OBRAMBO
1. KLEMENC ALBIN
2. ANZIN Janez
3. AVBELJ Franc-Lojko
4. CERNE Jakob
5. FLEGO Andro
6. KOVAČ dr. Ludvik
7. POVZ Ludvik
8. SKOK Aleksander
9. SONC Ivo
10. UKMAR Janko 11   VIDALI Ivan
t    ..  1 i
i , li
6, SVET ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
1. AVSlC ing. ALOJZ
Javna zahvala vsem krvodajalcem
Občinski odbor Rdečega križa Domžale se javno zahvaljuje vsem organizatorjem in darovalcem krvi — krvodajalcem, ki so nam v letošnji krvodajalski akciji od 22. do 30. aprila priskočili na pomoč in nudili svojo dragoceno kri za bolne, ponesrečene oziroma vsakemu, ki jo potrebuje za ohranitev življenja.
Na Transfuzijski postaji se je javilo v teh dneh 1180 krvodajalcev, ki so darovali 354 litrov krvi.
Za to humano pomoč prejmite še enkrat najtoplejšo zahvalo, i '
Občinski odbor RK i Domžale
Novi predsednik občinske skupščine odgovarja
Na prvi seji novoizvoljene skupščine je bil za novega predsednika izvoljen tovariš Albin Klemene, direktor domžalske podružnice Kreditne banke in hranilnice. Tudi po izvolitvi bo še ostal na svojem dosedanjem delovnem mestu, predsedniško funkcijo pa bo opravljal kot neprofesionalen
Obiskali smo ga na njegovem delavnem mestu in ga zaprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj, ki se tičejo programa in organizacije dela skupščine in njenih organov v novem štiriletnem mandatnem obdobju.
Vprašanje:
Kaj je bil osnovni motiv, da ste pristali na kandidaturo za predsednika občinske skupščine in da boste to delo opravljali kot amater?
Odgovor:
Delo na delovnem mestu direktorja banke, posebno še take kot je domžalska, človeka res v precejšnji meri angažira, vendar sem kljub temu na številne želje gospodarskih in družbenih organizacij ter nekaterih krajevnih skupnosti le privolil, da kandidiram na to mesto. Prepričan sem. da bom na tem mestu velik del svojih sil lahko posvetil razvoju in napredku gospodarstva občine in to tem holj. ker sem prepričan, da je prav med banko in občino ter njenim gospodarstvom možno konstruktivno sodelovanje, od katerega bo imela naša celotna skupnost lahko le koristi.
Vprašanje:
Po kakšnih kriterijih ste si in si boste izbrali sodelavce, da bi delo v organizacijskem in upravnem ozira kar najbolje steklo?
Odgovor:
Seveda si želim, da bi lahke sodeloval j kar najširšim krogom sodelavcev v samoupravnih organih skupščine, kajti naše delo bo Ic tedaj uspešno, te bo slonelo na kar najbolj široki osnovi, tj da bo sodelovalo kar največ ljudi. Želim, da bi bili člani svetov in komisij kar najbolj aktivni in -amomiaativni in da bi v kar najširši mer' uveljavljali svoje samoupravne pravice na podlagi poob'astil, ki jih lahko da skupščina, želim pa si takih sodelavcev, ki so iskreno pripraviieni sodelovati pri vseh naših naporih za čim hitrejši družbeni in gospodarski razvoj občine, in ki so pripravljeni se za to tudi osebno v kar največji meri angažirati. Upam, da bomo našli dovolj takih občanov ne le v vrstah odbornikov, ampak 'ttidi izven izvoljenih predstavnikov. V občinski uprđvi — aparatu Pa si želim sposobnih, poštenih pn Hid; požrtvovalnih sodelavcev predvsem na vodilnih delovhifi mestih, ki bodo sposobni vestno
in strokovno izvrševati postavljene jim naloge.
Vprašanje:
Ali smatrate, da je predsedstvo, v katerem sta poleg vas še oba podpredsednika in predsednika zborov, tj. občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, najprimernejša in najbolj posrečena oblika kolektivnega vodenja?
Odgovor:
Predsedstvo si predstavljam kot tisti notranji organ skupščine, ki vodi in usmerja politiko skupščine, daje skupščini in njenim organom predloge in opravlja nujne in neodložljive naloge. Razvilo naj bi se v pomočnika skupščinskih organov in nikakor ne sme postati organ upravnega aparata. Nadzoroval in ocenjeval pa bo tudi delo tega aparata — občinske uprave. Vendar sem mnenja, naj bi se to predsedstvo neformalno razširilo tako, da bi v njem sodelovali tudi predstavniki drugih družbenih organizacij na nivoju občine, posebno še predstavniki občinske konference SZDL in občinskega komiteja ZK. občinskega sindikalnega sveta in ZB NOV. Na ta način bi mogli vedno in v celoti usklajevati in uskladiti akcije na različnih nivojih in tako zagotoviti uspešnost pri njihovi realizaciji. Po potrebi bi na razprave v predsedstvu vabili tudi predstavnike svetov in komisij.
Predsedstvo v taki obliki je po mojem mnenju najprimernejša oblika kolektivnega upravljanja, zato se bom trudil, da bi tej obliki dal potrebno vsebino in avtoriteto.
Vprašanje:
Ali so v občinski upravi v načrtu organizacijske in kadrovske spremembe?
Odgovor:
Dosedanja oblika uprave je prav gotovo potrebna določenih sprememb Tako bo nujno ločiti področje financ od področja gospodarstva in oblikovati dva samostojna oddelka, tj. oddelek za finance in oddelek za gospodarstvo in to kljub temu, da je davčna uprava postala samostojni organ. Občina je gospodarsko tako močna 1n v njej je toliko vsakovrstnih problemov tako gospodarkega kot tudi finančnega značaja, da je taka ločitev po mojem mnenju nujna. Za take spremembe govorijo tudi druge spremembe v samoupravnem mehanizmu. Število svetov se bo povečalo od dosedanjih šest na 13. Namen te spremembe je ta. da bi k uprav-1 j .1 n j 11 in odločanju pritegnili čim več ljudi, ker bi bilo s tem tudi delo kvalitetnejše in bodo ti svati lažje prisluhnili željam in težnjam občanov. Razpravljamo tudi že o ponovnem obliko-
vanju skladov (npr. cestni sklad itd.) ker smatram, da je tudi to področje treba širše odpreti samoupravnim oblikam upravljanja.
V kadrovskem oziru pa bo naša prva dolžnost, da mnosc službe kadrovsko ojačimo in pri tem pazimo na strokovnost, da čimprej poiščemo čim ustreznejšo zasedbo ter da že letos službe kadrovanja ojačimo in pričnemo z načrtnim štipendiranjem kadrov za tista delovna mesta v upravi, ki so ali nestrokovno ali pa nezadostno zasedena.
Vprašanje:
Kakšno je vaše mnenje o funkciji krajevnih skupnosti in njihovi vlogi v naslednjem obdobju?
Odgovor:
Pri krajevnih skupnostih se bo po mojem mnenju treba v kratkem odločiti. Ali jih finančno okrepimo in administrativno — kadrovsko opremimo ter jim damo večje oz. razširjene pristojnosti, ali pa jih ukinemo. Ker pa jih ukiniti ne moremo, je naša dolžnost, da se odločimo za drugo alternativo, tj. da jili vsestransko usposobimo za samostojnejše delo, pri tem pa iz vršimo po potrebi nekatere teritorialne spremembe. Težišče dela na marsikaterem področju bi iz »občinske hiše« lahko prenesli iz krajevne skupnosti, ko bi bile za to usposobljene, da bi s tem tudi odločanje o marsikaterih stvareh približali občanu na področju, na katerem živi. Predlagal bom skupščini takojšnjo otvoritev uradov občine v krajih Domžale, Mengšu, Radomljah. Lukovici. Moravčah in
na Viru ki bodo vršili finančne in administrativne posle za eno ali več krajevnih skupnosti. Pri tem pa bom vztrajal, da sc število uslužbencev občinske uprave ne poveča.
Vprašanje:
Kakšna je po vašem mnenju trenutna gospodarska situacija v občini in ali obstajajo možnosti za odpiranje novih delovnih mest?
Odgovor:
Ce upoštevamo, da so se pogoji gospodarjenja v zvezi z uresničevanjem temeljnih načel gospodarske reforme zaostrili tudi v gospodarskih organizacijah naše občine, si upam trditi, da je gospodarska situacija v občini na splošno zadovoljiva, nekje pa celo zelo dobra in je opaziti viden napredek. Seveda pa imamo tudi probleme. Tam, kjer taki problemi so, pa so potrebni hitri in energični ukrepi, ker bomo sieer morali prej ali slej razpravljati ne o sanaciji, ampak o likvidaciji takih podjetij.
Kar pa se tiče odpiranja novih delovnih mest pa imamo za zaposlovanje nove delovne sile precej ugodnih pogojev. Tako je tovarna sanitetnega materiala na Viru odprla pred nedavnim ca. 100 novih delovnih mest. Sloveni'ale . obrat Radomlje pa bo v bližnji prihodnost) tudi zaposlil do 150 novih delavcev. Tudi še niso v celoti izkoriščene možnosti zaposlovanja v drugih dejavnostih, posebno v trgovini in gostinstvu, posebno v zvezi z razvijajočim se turizmom tudi v naši občini.
Vprašanje:
Kako gledate na nadaljnji razvoj obrti in gostinstva v občini in to tako družbenega kot privatnega?
Namesto nekdanjega Majskega sejma je letos trgovsko podjetje Napredek organiziralo v »domžalski hali« sejem potrošniškega blaga v lastni režiji. Velik interes, ki je bil med občani za ta sejem, ves čas potrjuje, da so se taki sejmi v Domžalah že močno uveljavili in da bi bilo prav, da bi Napredek to obliko kontakta s potrošniki obdržal. Posebno pozornost med kupci in obiskovalci so vzbujali mesni izdelki obrata Klavnica iz Študc, ki se je predstavil z novimi special i tetami, ki so vse naletele na dobro oceno in splošno priznanje kvalitete
kVđgovor:
Naša občina spada kar sc obrtništva tiče, med najbolj razvite občine v republiki. Zato bomo tej panogi gospodarstva tudi v bodoče posvečali vso potrebno skrb in pozornost. Da bi mogli to področje hitreje in na-črtneje razvijati, smo predlagali ustanovitev posebnega sveta za obrt pri skupščini občine. Močno smo zainteresirani na nadaljnjem in nemotenem razvoju obrti, posebno uslužnostne. Da bi obrtniško dejavnost stimulirali, delamo na tem, da bi v Domžalah organizirali vsako loto obrtniški sejem, ki naj bi bil, pomemben v slovenskem merilu in ki naj bi postal res tradicionalen. Vsi pogoji za to so.
Tudi za gostinstvo obeh sektorjev sem mnenja, da se V zadnjem času pri nas zelo lepo in uspešno razvija in upam. da
bodo tiste ovire, ki so še hitrejšemu razvoju na poti, v dogled-nem času odstranjene.
Mora pa to področje naše gospodarske dejavnosti v večji meri kot doslej prisluhniti utripom hitro se razvijajočega turizma, posebno prehodneg in svoje delo temu dejstvu primerno prilagoditi. Da bi razvoj v to smer tudi stimulirali, predvidevamo v to panogo večje naložbe iz bančnih sredstev, in sicer v prvi vrsti za izgradnjo večjih objektov v turistične namene, ne nazadnje tudi za pospeševanje stacionarnega turizma, za katerega smatram, da imamo ugodne pogoje, ki pa so danes ostali še v celoti neizkoriščeni. Ti izgledi v naši občini so. da bo največji skok v tej smeri naredilo naše trgovsko podjetje Napredek že v bližnji prihodnosti z izgradnjo velikih gostinsko-turističnih objektov.
Vzgojno varstveni zavod in njegova problematika
O vzgojno varstvenem zavodu le redko pišemo. Zato želim tokrat občane, tudi tiste, ki nimajo svojih otrok v vrtcih, vsaj delno seznaniti z vsakodnevnim življenjem in delom, ter tudi s problematiko te prepotrebne ustanove.
Zavod ima v svojem okviru pet vrtcev (dva v Domžalah — Savska cesta 3, stolpič »D« — Kamniška cesta, v Mengšu, na Viru — Subičeva ulica in v Prelet j ah, blok A). Skupno je v vseh teh vrtcih 238 otrok, poleg tega pa še dodatnih 21 na kosilu. Polno zaseden ni edino vrtec v Preserjah, ki je odprt šele od 23. januarja, njegova kapaciteta pa je 45 otrok.
Vsi ti otroci so v vrtcih razdeljeni na oddelke glede na starost otrok. V gradnji je nov vrtec v Mengšu, ki bo odprt predvidoma konec julija in bo edini v vsej naši občini, ki bo imel tudi dva oddelka /a dojenčke. Po sili razmer imamo sicer en dojenčkov oddelek na Viru, vendar prostorsko ne odgovarja, saj smo jedilnico spremenili v to, da v njej prebivajo dojenčki. Največje povpraše-vane pa je v Domžalah, kjer je zmogljivost presežena za 35 •/. Oba sta nameščena v stanovanjih, ki le zasilno služijo za Vzgojno izobraževalno delo z otroki.
Pomen vrtca in njegovega vpliva na otroka je izreden in razliko opazijo tudi tovan.šice učiteljice po šolah, predvsem pri otrokih, ki prvič prestopijo šolski prag, enako pa tudi starši sami, ki nam otroka ne izročajo samo v varstvo, ampak tudi v vzgojo in izobraževanje
Pojavil pa se je poleg drugih še en problem in to finančni. Kako kriti vse funkcionalne in materialne izdatke, če pa je letošnji proračun zelo »napet« in le pri tem tudi naš zavod prizadet. Ostati na lanskoletni re-
alizaciji (3'9 milijonov S din), tak je bil sklep zadnje skupščine, katere odbornik sem bil tudi sam. na drugi strani pa sta bila v januarju letošnjega leta odprta dva nova oddelka v Preserjah, novi oddslki pa bodo v drugi polovici leta tudi v Mengšu. Priporočila skupščine, da nam bi prispevek za naše funkcionalne izdatke dale delovne organizacije, je le »rahla« tolažba, saj nam je praksa pokazala, da |0 le redke tiste organizacije, kj ta priporočila dejansko tudi uresničijo, da dajo sredstva oziroma, da jih bodo dala v letošnjem letu v ta namen. .
Zato javno postavljam pred občane in občinsko skupščino vprašanje, kam s tistimi otroki, ki nimajo nobenega varstva in katerih starši želijo, da bi jih vzeli v vrtec, zaradi prezasedenosti pa je to nemogoče. Možnost smo imeli dobiti prostore v internatu usnjarske šole v Domžalah, vendar tudi to ni mogoče, ker ni denarja za delno preureditev in za nastavitev novih moči. Izvedli smo anketo (»amo po večjih tovarnah!), koliko staršev bi bilo pripravljenih dati otroka v vrtec, in dobili za odgovor, da je samo 22 dojenčkov, ki nujno potrebujejo varstvo in . nego, da o drugih predšolskih otrokih, k; bi šli v vrtec, ne govorim.
V časopisu »Delo« z dne 3. aprila 1909 me je zbodlo naslednje (citiram dobesedno): ker zaenkrat, ni videti, da bo denarja za več kot štiri oddelke in 10 zaposlenih (nanaša se na nov vrtec v Mengšu), bo sprva v njem prostora komaj za vse tiste otroke iz stare, neustrezne varstvene ustanove, ki bo pozneje služila drugim namenom. Na koncu še moja misel: je res tako draga »investicija«, če damo otroku možnost, da se vzgaja in izobražuje v zdravih in
primernih prostorih in pod strokovnim vodstvom? Ali ni to tista generacija, ki se bo le ob pravilnem vzgajanju in izobraževanju razvila v ljudi, kakršne jih današnja družba zahteva in potrebuje?
V vseh 24 letih po osvoboditvi (razen zadnjih dveh let) še je bore malo vlagalo v otroka — človeka, zato bi bilo edino
pravilno, da bi bil vsstj seda; ta razvoj hitrejši.
Delovne organizacije, razmišljajte o vsem tem, saj imate vendar ljudi, ki imajo otroke in ni vseeno, če mati ali oče med delom razmišljata o tem, kaj dela otrok sam doma, nimata pa možnosti, da bi ga dala v varstveno ustanovo.
Rajko Radmelič
Partizanske tradicije niso pozabljene
Taborniki so sc nft svojem pohodu ustavili tudi na Šipku, kraju, je bira ustanovljena Šlandrova brigada
Na pobudo preživelih borcev brigade Slavka Šlandra in z njihovo pomočjo smo domžalski taborniki organiziral partizanski pohod po poteh Slandro-ve brigade od Cešnjic nad Blagovico do Velenja na proslavo »Štajerska in Koroška v revoluciji«.
V petek 25. aprila opoldne smo se začeli zbirati, obteženi z nahrbtniki, pred krajevno skupnostjo Domžale, kjer so nas čakali »šlandrovci« narodni heroj Franc Avbelj-Lojko, Albin Pavlin, Franc Podbevšek in Martin Rihtar, ki so bili prvi dan tudi  vodiči  našega  pohoda. V
i Tijice se nas je odpeljalo 30, na Brdu pa sc je priključilo Se 10 udeležencev. Na samem začetku pohoda je udeležencem spregovoril o borbah in pohodih Slandrove brigade Frane Av-belj, nato pa smo v precejšnji sončni pripeki prispeli na Sipek, kjer ie bila brigada ustanovljena. Tu so borci NOB spet pripovedovali mlajšim prijate-jem — tabornikom o preboju partizanov iz Menine planine skozi sovražni obroč in pa o ustanovitvi brigade. Po počastitvi spomina padlih borcev smo se spustili v dolino do Spi-taliča, nato pa se spet vzpeli na Slape pod Menino. kjer je b;la glavna jav^a in obveščevalna točka za to okrožje med NOB Tu so nas domžalski »šlandrovci« prepustili drugim vodičem in tako smo že ponoči precej
utrujeni prispeli v Šmartno ob Dreti, kjer smo bili prisrčno spejeti. čeprav nas niso več pričakovali. Po nočnem počitku smo nadaljevali pot proti Rad-mirju in Mozirju, kjer nas je čakal Avgust Križnik-Medard in nas tudi s pravo partizansko toplino sprejel in poskrbel za nas. Ker je bil on glavni obveščevalec na Slapah, nam je govoril o obveščevalni službi in o osvoboditvi Mozirja.
Z najlepšimi vtisi smo nate nadaljevali pot mimo Belih vod do Šoštanja, kjer smo prenočili, drugo jutro pa smo nadaljevali pot v Velenje v »Partizanski tabor«, kjer so nas toplo sprejeli borci Slandrove brigade, nrifd njimi tudi njen komandant Mirko Jerman.
Udeležba na proslavi je bilo nepozabno doživetje, še posebno za tiste, ki so našega dolgoletnega voditelja, borca za svobodo in mir, tovariša Tita, videli prvič.
Praznično Je bilo okrašeno Velenje, praznično je bilo razpoloženje, prijetno pa je bik. tudi v srcih nas tabornikov, saj smo k tej proslavi prispevali lep delež IzMaribnra je prišla peš 14. taborniška divizija, prišli so taborniki iz celjskega področja in od drugod.
Domžalski taborniki se iskreno zahvaljujemo vsem >šlan-drovc^m« in drugim, ki so kakorkoli pomaeali pri organizaciji tega pohoda.       J. Cerar
Danes: Ciril Jesenšek iz Peć
Nas sodelavec je obiskal novoizvoljenega odbornika v Pecah tov. Cirila Jesenska. Našel ga je na cesti, ko je ravnokar pregledoval poti in ugotavljal, kje bo potrebno še kaj zakrpati In koliko gramoza bo potrebno za vzdrževanje cest v tekočem letu.
Razvil se je naslednji razgovor:
Vprašanje:
Kako se počutiš kot odbornik — -.astopnik občanov Peč v občinski skupščini?
Odgovor:
Predvsem moram povedati, da sem takega deta vajen. V skupščini bom sedaj zastopal svoje volivce že drugo mandatno dobo. Sicer pa sodelujem pri vseh organizacijah in društvih v vasi. Vedno sem pripravljen poprijel i za delo bodisi pri socialistični zvezi, krajevni skupnosti, Rdečem križu ali pa pri gasilcih. Trudil se bom. da bom v skupščini, kolikor bo v moji moči, dostojno zastopal svoje volivce.
Vprašanje:
Kaj bi bilo po tvojem mnenju nujno ukreniti že v bližnji bodočnosti na komunalnem področju?
Odgovor:
Nujno bo treba razširiti cesto na Mlakah. Cesta je namreč preozka in zlasti pozimi nevarna za promet. Ker se z našega področja vozi veliko šolarjev v Moravče, moramo skrbeti za cesto tako. da bo avtobusni pomet prek vse zime neoviran in varen. Za to bi nam morala priskočiti na pomoč občinska skupščina, saj sredstva krajevne skupnosti komaj zadoščajo za golo vzdrževanje cest. Pri podjetju SAP pa bom poiskusil doječi, da bo uvedena delavska avtobusna proga do Peč.
Vprašanje:
Znano je. da število prebivalstva v tvoji volilni enoti stalno pada. Dohodki od kmetijstva so v primeri z nekmetijskimi dejavnostmi nizki, zlasti na sred-niih in malih kmetijah. Mladi bežijo s kmetij v mesta in si
iščejo boljši zaslužek. Na kmetijah ostaja iz leta v leto le starejšo delovna sila. Kaj meniš o tem?
Odgovor:
Odtekanje kmečke delovne si-el v nekmetijske dejavnosti ie bilo zlasti v preteklih letih prehitro, saj je odtekala mnogo hitreje, kot so jo nadomeščali stroji. Posledice tega so vidne danes in bodo vidne v prihodnjih letih, saj imamo izredno neugodno starostno strukturo, ki se iz leta v leto še slabša.
Vprašanje:
Kmetije ostajajo brez gospodarjev. Mislim, da je to problem v tvoji volilni enoti. Kaj meniš glede tega ukreniti v skupščini?
Odgovor:
Res je. Nekatere kmetije počasi, a vztrajno propadajo. Poiskati bi morali oblike, ki bi zadržale v kmetijstvu doraščajočo mladino. To bomo dosegli le tedaj, če bomo postavili individualnega proizvajalca na drugačno mesto, predvsem pa ga bolj upoštevali. Kmeta potrebujemo, zato mu dajmo tudi vse pogoje za razvoj. Družbi bo koristil le, če bo tržni proizvajalec, 6e bodo kmetijske površine dobro obdelane. Za vse to pa so v prvi vrsti potrebni ljudje pa tudi stroji, predvsem drobna kmetijska mehanizacija. Težave nastajajo tudi pri prodaji tržnih viškov. Zdi se mi, da kmet ne more ugodno prodajati svojih pridelkov predvsem zaradi neurejenega trga. Vprašanje:
Zdi se mi, da mehanizacija v kmetijstvu vztrajno, a mnogo prepočasi prodira na naše kmetije. Kaj meniš o tem?
Odgovor:
Mnogo bolj bi morali podpirati nakup mehanizacije. To bi dosegli predvsem z zmanjšanjem družbenih dajatev kot sta carina in prometni davek. Pa saj bi se na ta način tudi občinski proračun povečal, pa republiški in zvezni tudi! Sicer pa, kmetijski stroji bi morali biti za vsakega kmetijskega proizvajalca glede cen bolj dosegljivi.
Vprašanje:
Kaj pa kmečki gozdovi? Odgovor:
Gozdovi so poglavje zase. Cena lesa na panju se giblje okrog 20 dinarjev, cena kubičnega metra desk pa se giblje od 700 do 800 dinarjev. Doslej ni še nihče znal pojasniti kmetu, zakaj takšne razlike.
Vprašanje:
V zadnjem času lahko tudi kmetje najamejo kredit. Kaj meniš o tem?
Odgovor:
To je samo za pozdraviti. Vendar, pogoji za najemanj. • kreditov bi morali biti ugodnejši. Predvsem bi moralo biti kreditiranje urejeno na daljši čas. Zanimivo je, da bi bili tudi pralni stroji in drugi gospodinjski pripomočki vabljivi za gospodinje, če bi jih lahko kupovali na kredit pod ugodnimi pogoji. Razbremenili bi gospodinje in večja produktivnost je tu.
Vprašanje:
Kaj meniš o davčni politiki?
Odgovor:
Družbene dajatve iz leta v ie-to naraščajo, to ni nobene, skrivnost. Zanimivo pa je to, ua se občani ne pritožujejo toliko zavoljo davkov, pač pa zaradi visokih dajatev za socialno zavarovanje. To je tudi neke vrste davek, ki ga morajo kmetje plačevati, usluge v zdravstvenih zavodih pa so kljub temu zelo. zelo drage. Tudi tu bi sc moralo urediti na bolje.
Hvala lepa za razgovor in veliko uspeha pri reševanju velikih in drobnih problemov v skupščini. T. T.
Nekai besed o malih #i udeft, ki niso maihni
O Skocjanu in Skocjancih smo doslej malo aH nič pisali. Ta mala, prijazna vas sredi moravske doline se čisto lahko prezre in pozabi kot veliko drugih. Nobene posebne znamenitosti ni in nobenega, da bi za vsako ceno prikazoval kraj in ljudi velike ln pomembne kot to delajo marsikje.
Skozi posebni zorni kot pa /zbuja Skocjan vsekakor več pozornosti širše javnosti kot kak drug kraj. Zasluga za to gre zelo aktivnemu prosvetnemu društvu »Miran Jarc«.
Sredi prvomajskih praznikov, ko smo vsi brez skrbi počivali in se na vse načine zabavali, je imelo škocjansko prosvetno društvo redni letni občni zbor. Društvo je mlado, uradno registrirano šele pet let, deluje pa že dvajset let. Sestavljajo ln vodijo ga sami mladi fantje in dekleta, ki jih večina še nima dvajset let (zelo zanimivo). Ob tem dejstvu trditev, da se mladina ne vključuje v razne organizacije in kakršno koli resno delo, ne drži.
Velika odlika škocjanskih kulturnikov je skromnost in odkritost. Namesto da bi z velikimi črkami in glasno pripovedovali o svojem delu, ki je en sam uspeh, a« s občutkom krivde opravičujejo, da premalo opravljajo kulturno poslanstvo, ker izbor igre, ki so jo letos igrali, nima visoke literarne vrednosti In vsebinsko ne obravnava sodobne tematike.
Kes,da igra »A njega ni« ne sodi k sodobnim dramskim stva-
ritvam. Ce pa so jo igrali petnajstkrat v domači in v petih sosednih občinah pri polnih dvoranah in s tem toliko in toliko ljudi duševno zadovoljevali, govoreč lepo slovensko knjižno besedo, pomeni, da so namen kulturnega poslanstva v celoti dosegli, ker mladi igralci z lepim govorjenjem tudi sebe kulturno izobražujejo. Mladi škocjanski gledali.ščniki so v preteklih letih igrali zahtevnejša in sodobnejša dramska dela. Letos pa jih je vroča želja po svoji lastni dvorani (v Skocjanu jo namreč nimajo) potegnila v komercialno igro z namenom, da priigrajo denar za gradnjo. Sanje in iluzije mladih ljudi, bomo na hitro rekli. Res je to drzna misel, toda pogum in volja delata včasih čudeže, če pa pri programiranju daljnoročnih načrtov Skocjanccv srečamo Ime Lojze Stražar, ki mu je kultura in dramatika življenjski cilj, velja, da njemu in njegovim sodelavcem po svojih močeh samo pomagamo.
In da preprečim morebiten posmeh, ki bi ga ta novica pri nekaterih vzbudila, naj povem, da Skocjanci ne mislijo na velik klasičen kulturni dom, le skromen prostor, ki bi veljal kot družbeni center za vse kulturne in druge družbene namene, si žele.
Občanom Skocjana želimo, da bi jim volja ne upadla, mladim prosvetarjem pa čestitke za ljubezen do gledališča.
Andrej Zaje
OBVESTILO
V okviru proslav 50-letnice sindikatov, ZK in SKOJ bo občinski sindikalni svet Domžale priredil množičen pohod »Po poteh kamniškega odreda«.
Pot bo vodila Iz Kamniške Bistrice prek Dola na Jame, na Veliko planino in Malo planino, kjer bo tovariško srečanje.
Prijave sprejema občinski sindikalni svet Domžale do 7. junija 1969.
Pohod je predviden za 21. junij 1969.
Predsednik pripravljalnega odbora Marjan Slapšak 1. r.
Posebna priloga Občinskem sindikalnega sveta Domsa'e
»Naš program ne začrtuje neke idealne prihodnosti, temveč izhaja iz objektivnih možnosti, ki se dajo v nekem obdobju uresničiti s prizadevnostjo in ob sodelovanju vseh naprednih sil v občini.-
Milan Deisinger
PROGRAMSKE SMERNICE
oziroma program nalog občinskega sindikalnega sveta Domžale in
ZA OBDOBJE 1969—1970
I
Občinski sindikalni svet je sprejel program nalog kot politični dogovor za usklajeno in usmerjeno akcijo. Pri tem izhaja iz programske osnove Zveze sindikatov Slovenije in dokumentov VI. kongresa ZSJ. V programu so vključene tudi naloge, vsebovane v smernicah predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ.
Programska osnova temelji na aktivnosti sindikalnih organizacij ter na osnovi nalog in obveznosti, ki jih narekuje družbena in gospodarska reforma, kajti reforma prenaša težo odločitev o družbenoekonomskem razvoju v večji meri na neposredne proizvajalce in na delovne organizacije. S tem dobiva sindikalna organizacija posebno vlogo in naloge, saj mora, ker Je to v interesu članstva, spremljati vse procese in ocenjevati dogajanja, da bi tako lahko učinkovito sodelovala pri njihovem razreševanju.
Razen nalog, ki so predvidene v tem programu, so bo občinski sindikalni svet aktivno vključil tudi v izvrševanje nalog v okviru republiških odborov in republiškega sindikalnega sveta, kolikor te naloge zadevajo interese naših članov (na primer delovna doba, beneficiran delovni staž, volitve in volilni sistem itd.).
Posebna naloga v letošnjem letu je bila tudi izvedba splošnih volitev, ki so bile 13. aprila 1969, občinski sindikalni svet je Pri političnih, kadrovskih in organizacijskih pripravah sodelo-yal z vsemi zainteresiranimi dejavniki v občini.
II
Samoupravljanje
Osnovna naloga občinskega sindikalnega sveta je razširjanje samoupravljanja v vsaki delovni organizaciji in uveljavljanje samoupravljanja na vseh drugih področjih družbenega in Političnega življenja. SINDIKATI BOMO RAZVIJALI SAMOUPRAVLJANJE KOT TEMELJNI DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOS IN tudi kot obliko organizacije proizvodnega dela ter obliko upravljanja v vseh drugih družbenih dejavnostih.
Materialna osnova se širi in odgovornost, ki jo v tem prevzemajo delovne organizacije Prehaja s področja enostavne reprodukcije tudi na razširjeno reprodukcijo.  Zato  mora priti
do usklajevanja osebnih interesov z interesi delovne skupnosti. Napredna hotenja delavcev moramo razvijati na vseh področjih družbenega življenja. Občinski sindikalni svet se bo v zvezi s sklepi o samoupravljanju posebno prizadeval:
— da bi spodbudil sindikalne organizacije In izvršne odbore k izmenjavi izkušenj, da bi se uveljavile dobre rešitve, zlasti pa h konkretnemu in ustvarjalnemu pristopu do samoupravne prakse;
— da bo sam organiziral strokovna posvetovanja o posameznih pomembnih vprašanjih samoupravne prakse;
— napraviti temeljito analizo uresničevanja samoupravljanja znotraj delovnih skupnosti, ugotoviti pomanjkljivosti in začeti akcijo v .''meri izpopolnjevanja, poglabljanja ter dati še večjo možnost nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v sleherni delovni skupnosti;
— aktivno spremljati vse spremembe instrumentov ali zakonodaje ter svetovati delovnim skupnostim;
— stalno proučevati oblike, konstituiranja in funkcionalnosti samoupravljanja v delovnih organizacijah. Zaradi uspešnega napredovanja na tem področju bo treba posamezne institucije samouprave, kot so delovne enote, odgovornost, nagrajevanje po delu, informiranost itd. posebej obravnavati.
a) Odgovornost
Med pomembne naloge nedvomno spada tudi jasna opredelitev odgovornosti v samoupravnem sistemu, to je tudi trajna naloga sindikata v delovnih organizacijah.
— Naloga sindikata mora biti, da si prizadeva ugotoviti, koliko velja trditev, da pri nas ljudje velikokrat neodgovorno ravnajo, da pa za tako neodgovorno ravnanje ni posledic oziroma sankcij (napraviti bo potrebno posebno študijo).
— Dosledno sc moramo zavzemati za uresničevanje načela osebne odgovornosti posameznika ali strokovne skupine. Vsakdo mora biti odgovoren za svoje delo z vsemi posledicami, ki jih taka konkretna odgovornost nalaga. Sprejete in tudi zapisane obveznosti je treba izpolnjevati.
— Najbrž se bomo morali sprijazniti z dejstvi, da samoupravni organi niso strokovna telesa in zaradi tega ne moremo
zahtevati drugačne odgovornosti, kot družbeno-politično. Zato je edina sankcija za neizpolnjevanje nalog odpoklic tistega, ki ne sodeluje in tistega strokovnjaka, ki ne odgovarja.
— Predvsem je naloga sindikata, da se skupaj z vsemi samoupravnimi organ] zavzema za vzgojo delavcev, kako je treba izpolnjevati obveznosti do delovne skupnosti (in to od najnižjega delovnega mesta pa do najvišjega v delovni skupnosti).
b) Notranja delitev dohodka v delovni skupnosti
V notranji delitvi je v delovnih skupnostih že mnogo storjenega za uresničevanje načel delitve po rezultatih dela. Kljub temu pa spremlja sedanjo prakso mnogo slabosti. Nepopolni in neproueeni sistemi nagrajevanja, veliki disproporci med panogami, konjunkture posameznih delovnih skupnosti (na primer elektrogospodarstvo itd.).
— Zato bo potrebno nuditi pomoč sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom v njihovih naporih, da se čimbolj približajo včasih deklarativnemu načelu »nagrajevanja po rezultatih dela«.
— Občinski sindikalni svet bo zavzel stališče do potrebnih postopkov pri ugotavljanju osnov in meril, ki so za deiitev dohodka in osebnih dohodkov določena po pravilniku. Ocenil bo deformacije, ki jih srečujemo v delitvenih procesih in dal napotke sindikalnim organizacijam za njihovo konkretno akcijo na tem področju. (Studija oziroma analiza delitve dohodka in nagrajevanja po posameznih delovnih organizacijah.)
— Treba bo spremljati tudi gibanje osebnih dohodkov ker se v tem najneposredneje kaže gibanje življenjske ravni delavcev.
c) Informiranost
— Občinski sindikalni svet se bo prizadeval, da bo pravočasno obveščal svoje članstvo o vseh pomembnih dogodkih prek sestankov, internih aktov, Občinskega poročevalca itd.
— Občinski sindikalni svet bo organiziral enkrat ali dvakrat na leto posebno izdajo, ki jo bodo pripravili novinarji Delavske enotnosti.
— Vsi sindikalni funkcionarji v Občinskem sindikalnem svetu so dolžni ustvariti tudi osebni kontakt s predstavniki sindikal-
nih vodstev v delovnih skupnostih.
— Naloga Občinskega sindikalnega sveta je, da u&tvar.ia pogoje za širšo uporabo in uvajanje znanstveno raziskovalni -ga dela v delovnih organizacijah.
— Zavzemati se mora za ustanavljanje in krepitev razvojnih služb, za povezovanje 1 znanstvenimi ustanovami in se boriti proti primitivizmu in tehnokralskemu konservatizmu
— Ugotavljati mora, kakšen odnos imajo delovne organizacije do lacionilizatorstva in izumiteljstva.
— Občinski sindikalni svet si bo prizadeval, da se bo še nadaljeval proces izboljševanja stanovanjskega gospodarstva;
— Na podlagi teh potreb in zahtev delovnih ljudi ter ob upoštevanju realnih možnost; si bo prizadeval, da se izdelajo kratkoročni in dolgoročni plani za razreševanje stanovanjske problematike.
— Vodil bo pregled o strukturi in ekonomičnosti stanovanjske izgradnje.
Konkretne sklepe in ugotovitve v navedenem okviru bo sprejemalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta po predhodni razpravi v sindikalnih organizacijah.
Občinski sindikalni svet si bo prizadeval ustvarjati pogoje za čim širše družbeno dogovarjanje, saj je smisel samoupravnega dogovora predvsem v tem. da so v proces nadaljnjega obli kovanja družbenih odnosov in urejanja nasprotij, ki nastajajo zaradi različnih interesov, vključeni nosilci družbenega dela in da ti nosilci prevzamejo neposredno odgovornost v procesu nadaljnjega izpopolnjevanja in urejanja teh odnosov (med delovnimi skupnostmi, med panogami itd.). Prav usklajevanje njihovih interesov je namreč pogoj za nadaljnji uspešni razvoj družbenih odnosov in za doseganje optimalnih rezultatov v materialnih gibanjih.
III
Gospoda rstvo
Občinski sindikalni svet se bo močneje zavzemal za integracijska gibanja in sploh za vse oblike tehnično-gospodarskega povezovanja. Pri tem pa je velika ovira stalno spreminjanje gospodarskega sistema, saj s tem niso dane prave možnosti za načrtno gospodarstvo oziro-
2419
ma delo na vsem področju, na kar bo potrebno reagirati tudi pri sindikalnih forumih.
Ker nastopajo na tem področju gospodarstva določeni problemi, b' bilo verjetno najbolje, da program dela občinskega sindikalnega sveta te zajame in .lih skušg prikazati ter V sodelovanju z občinsko skupščino tudi odpravljati. Zaenkrat izstopajo naslednji problemi: kako ukre-oati. da se doseže ustrezen tem-oo razvoja našega gospodarstva, načrtneje pristopiti k proučevanju tržišča, spremeniti kadrovsko strukturo, modernizirati nroizvodnjo, razviti kmetijsko oroizvodnjo. povečati življenj-ko raven občana itd.
Nujno je, da v času počasne •asti gospodarstva podpiramo jkrepe za njegovo poživitev. V tem je osnova za reševanje tudi drugih problemov, ki postajajo vidni in pereči prav zaradi gospodarske stagnacije, oziroma počasnejše gospodarske rasti. Zato si moramo prizadevati, da se s sredstvi, namenjenimi za gospodarstvo in proizvodnjo (skladi, krediti in investicije), doseže čimprejšnja poživitev. Sredstva, ki se akumulirajo v delovni organizaciji, se morajo uporabljati za razširjeno reprodukcijo, saj se bo s tem tudi produktivnost hitreje dvignila. Pri tem se mora težiti za tem, da se vložena sredstva čim hitreje obračajo. Gospodarstvu bo v pomoč stalnost poslovnega sistema, saj ta tudi omogoča dolgoročnejšo planiranje proizvodnje in prodaje. Devizni sistem pa ne sme biti na škodo domače oroizvodnje.
Občinski sindikalni svet in občinska skupščina morata z usmerjanjem in svojo politiko izpričevati svoj interes do gospodarskega razvoja komune, ker je to v neposredni zvezi z materialno osnovo komune in občanov. Zato naj se z občasnimi in konkretnimi analizami obravnavajo razmere v tistih delovnih organizacijah, kjer tO slabi poslovni uspehi, kjer ni skladov in majhni osebnj dohodki.
Postaviti bi bilo potrebno tudi merila za minimalni osebni dohodek v občini (na primor 600,00 Ndin) in sprejemljive razpone pri osebnem dohodku.
Analizirati bi morali, kako sc izvajajo določila družbenih planov in konkretizirati možnost zaposlovanja (posebna študija o zaposlovanju).
V občini bi se morali zavzemati za politiko, ki bi problem nezaposlenosti, kadar se ta po-lavi, čimbolj omejila. Tudi zavedu za zaposlovanje bi bilo potrebno dati več kompetenc pri odločanju, kje naj se zaposli delavec, ki je trenutno brez dela
Zaradi velike kritike v javnosti moramo skrbeti, da ne zasedejo delovnih mest tisti upokojenci, ki imajo dovolj velike pokojnine za življenje oziroma eksistenco. Tudi honorarno in
prekoredno delo je treba zmanjšati in to tam, kjer je dovolj mladih ljudi, ki čakajo na zaposlitev.
Prizadevati si je treba, da se zmanjšajo neupravičene razlike med pokojninami glede na čas upokojitve.
IV
Družbene službe
Nadaljnja prizadevanja v samoupravnih odnosih morajo biti usmerjena tudi v vrednotenje dejavnosti družbenih delavcev. Neenaki družbenoekonomski položaj delavcev v družbenih službah lahko pripelje do določenih nasprotij.
Zato bo potrebno na zborih prosvetnih delavcev odkrito in jasno povedati, kakšne so možnosti občine, ki financira to dejavnost.
Občinski sindikalni svet bo podpiral politiko izvršnega sveta SRS in TIS Domžale, da se stanje šolstva začne reševati po dogovorjenih predlogih.
Združenim zdravstvenim domovom, ki so trenutno v fazi organizacijskih in vsebinskih premikov, je potrebno pomagati pri njihovem koordiniranju.
Zavarovanci morajo biti seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, ter v večji meri vključeni v samoupravni mehanizem te službe.
Sredstva za investicije na področju družbenih služb je treba zagotavljati na osnovi realnih potreb in pri tem upoštevati racionalizacijo ter perspektivo družbenega razvoja posameznih investicijskih potreb.
Naloga občinskega sindikalnega sveta je tudi, da si prizadeva pospešiti izvajanje občinskega programa otroškega varstva in izgradnje šolskega omrežja. Pri tem moramo upoštevati probleme, kj jih poraja deljen delovni čas, potrebe in razmere v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih itd.
Proučiti bo tudi treba položaj in perspektivni razvoj kmetijstva in individualnih kmetijskih proizvajalcev v gospodarski strukturi domžalske občine, saj sedaj ne dosegamo v tej panogi vidnejših rezultatov.
V
Kadrovska politika
Občinski sindikalni svet si bo prizadeval, da se bo vodila kadrovska politika, kj naj pripelje do ustrezne strukture kadrov v delovnih organizacijah, družbenih službah in v drugih dejavnostih.
Zato bo ena izmed prvih nalog, da bo v delovne skupnosti prišel visoko kvalificirani kader, kajti to obvezo nam daje tudi sprejeti zakon o sprejemanju pripravnikov.
Potrebno bi bilo kadrovsko načrtovanje s strani občinske skupščine, kolikor delovne organizacije same niso v stanju (ali so premajhne ali pa nesposobne).
Ustvarjati bo potrebno sodelovanje med starejšimi kadri s prakso in mladimi, ki so pripravljeni ustvarjalno delat, ne svojem delovnem mestu Zato r.aj vključevanje mladih kadrov postane v delovni organizaciji proces, ki naj teži k ustvarjalnosti in ne samo k zadovoljevanju strukture.
Štipendiranje
V zvezi z izobraževan |em in kadrovanjem zaposlenih moramo dati večji poudarek stimuliranju, ki naj vzpndouja k /.višanju izobrazbene ravni vseh zaposlenih.
V sodelovanju s šolo bi morala občinska skupščina oziroma njeni organi lealizirati težnjo, da se vse najboljše učence usmerja in štipendira po dejavnostih, ki so interesantne za posameznika in občino.
Občinski sindikalni svet bo pomagal vsklajevati lo politiko štipendiranja po delovnih organizacijah. Pri tem pa morajo tudi statuti delovnih organizacij in statut občine določati kriterije za podeljevanje štipendij in zagotoviti javnost štipendijske politike.
Občinski sindikalni svet si bo prizadeval ustvariti jnvno mnenje, da štipendija ni socialna podpora, temveč ekonomsko utemeljena dolgoročna investicija v obliki nagrade za študijsko delo.
Mlajšim kadrom je potrebno zagotoviti jasnejšo perspektivo, kar pomeni, da Je potrebno iz delati družbeno politiko planiranja kadrov v tesnejši povezavi s potrebami gospodarstva.
Reelekcija
Naloga občinskega sindikalnega sveta je, da se zavzema za čimbolj sodobne kriterije v kadrovski politiki, predvsem na podlagi sedanjih delovnih rezultatov. Izbrati je potrebno ljudi, ki bodo sposobni uresničevati reformni- naloge z največjo odgovornostjo in strokovnim znanjem. Kolikor vodilni delavci v delovnih organizacijah nimajo dovolj znanja in sposobnosti za vodenje, bodo morali prej ali slej odstopiti s svojega položaja.
Družbeno-politične sile bodo morale sprejeti jasna stališča o kadrovski politiki glede vodilnih mest v občini in gospodarstvu.
Treba bo doseči družbeni dogovor, da mora imeti direktor manjše delovne organizacije najmanj srednješolsko izobrazbo, direktorji srednjih in večjih pa višjo oziroma visoko šolo.
VI   . ,
Izobraževanje
Ugotovitve, da se pogosto mnogi problemi ne rešujejo uspešno zaradi pomanjkljive izobrazbe delavcev, postavljajo pred   samoupravne   organe in
sindikalne   organizacije večje
naloge, kot sedaj:
za usposobitev članov upravljanja bodo organizirani seminarji v sodelovanju z Delavsko univerzo;
treba bo analizirati tudi, kako se uporabljajo sredstva za izobraževanje v delovnih organizacijah (posebna študija);
posebno skrb je treba posvetiti ;7obraževanju sindikalnih kadrov. Pri tem je treba zagotoviti, da bo lahko vsak predsednik, tajnik ali blagajnik obiskoval seminar, ki ga bo organiziral občinski sindikalni svet v sodelovanju z Delavsko univerzo;
za predsednike sindikalnih organizacij je bil v mesecu februarju tridnevni seminar, naslednje mesece pa bodo po ciklih organizirani enodnevni seminarji.
Izobraževalni program, ki ga je pripravila Delavska univerza, je sestavni del tega progra -rr.a.
VII
Varstvo  pri delu
Pri oblikovanju učinkovitejšega varstva pri delu bo naloga občinskega sindikalnega sveta, da stalno vzpodbuja sindikalne organizacije, da si prizadevajo čim hitreje odpravljati pomanj-kljlvostl  nrj  varstvu pri delu.
Zahteve glede humanizacije dela nar« kujejo, da se človeku posveti največja skrb s tem. da se zaščiti njegovo zdravje in življenje.
Opozarjati sindikalne organizacije, da morajo krepiti prizadevanja za pravilno in dosledno uporabo predpisov o varstvu pri delu.
Zahtevati od pristojnih organov, da dosledno izvajajo na vseh področjih kontrolne ukrepe pri varstvu dela delavcev na vseh ogroženih delovnih mestih ter tudi pri tistih, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih.
VIII
Zasebna sredstva za delo
Voditi načrten in konstruktiven odnos do razvoja zasebnega sektorja obrti. Pri tem je potrebno upoštevati resnične interese in potrebe občanov po različnih storitvah ter program razvoja družbenega sektorja obrti, gostinstva in turizma. Opozarjati bo potrebno na vlaganje zasebnikov v razširjeno reprodukcijo in splošno družbeno potrošnjo.
Spremljati in reagirati na različne oblike neupravičene bogatitve. Taki pojav; se večkrat, kritizirajo na različnih sestankih Zato je potrebno preventivno ukrepanje (inšpekcija, komisija za družbeni nadzor itd.), da se ugotovi resničnost neupravičene bogatitve. Ce tega ne storimo in stvari ne razčistimo, nam to lahko povzroči veliko politično škodo.
Sport in rekreacija
Občinski sindikalni svet nadaljuje z organizacijo sindikalnih športnih iger, ki naj se odvijajo vse leto in teži k temu, da pritegne v to športno dejavnost, čimveč delavcev.
Program sindikalnega športnega tekmovanja po panogah športa za leto 1969 Je sestavni del tega programa.
Občinski sindikalni svet si bo prizadeval, da bo na področju oddiha in rekreacije delavcev še bolj angažiral sindikalne organizacije, izhajajoč pri tem iz stališča, da področje oddiha in rekreacije pomeni sestavni del družbenega standarda delavcev in da ima zadovoljevanje te pravice in potrebe delavcev neposredni vpliv na proizvodnjo In storilnost.
Ker je bil prejšnji sistem klimatskega zdravljenja ukinjen, si bo občinski sindikalni svet prizadeval aktivizirati sindikalne organizacije, da posvetijo polno pozornost preventivnemu pošiljanju delavcev na klimatski oddih na račun delovne organizacije oziroma sklada, ki ga formira sindikalna organizacija.
Občinski sindikalni svet bo v sodelovanju s počitniško skupnostjo omogočal svojemu članstvu čimbolj cenene in kvalitetne usluge pri njihovem oddihu v Izoli.
X
Vsel.judska obramba
Novonastala mednarodna situacija, zlasti poslabšanje odnosov zaradi agresije na Češkoslovaškem, kakor tudi nenehno
agresivno delovanje imperialističnih sil v svetu, postavlja vse občane v drugačen, odgovornejši odnos do priprav na vseljud-ski odpor in obrambo.
Naloga občinskega sindikalnega sveta je, da se v sodelovanju z vsemi odgovornimi v občini in z delovnimi organizacijami vključi v občinsko prizadevanje po čimbolj načrtnem oziroma organiziranem odporu.
Da v letošnjem letu pripravi predavanja o vseljudskcm odporu za vse sindikalne funkcionarje (termin bo določen naknadno).
Občinski sindikalni svet mora vspodbujati sindikalne organizacije, da tekoče spremljajo mednarodna dogajanja, predvsem v mednarodnem delavskem gibanju, da povezuje pro-
cese z mednarodnimi gibanji n da izražajo solidarnost z vsenu narodi, ki se borijo za svobod, neodvisnost in socializem.
Občinski sindikalni svet, ko misije pri občinskem sindikalnem svetu in sindikalne organizacije so dolžne na podlagi tega delovnega programa oblikovati konkretne poti za uresničevanje navedenih in drugih aktualnih nalog. Programi komisij so sestavni del tega programa.
Pri tem pa je treba težiti k največji možni uskladitvi dela med družbeno-političnimi organizacijami, občinsko skupščino, republiškim sindikalnim svetom ter drugimi institucijami znotraj in zunaj občine.
Občinski sindikalni svet Domžale
Program dela kulture komisije pri občinskem snidikalnem svetu Domžale za leto 1969
Komisija za kulturno dejavnost prj občinskem sindikalnem svetu Domžale bo izvedla v tej sezoni naslednje akcije:
1. Sodelovala bo pri organizaciji in izvedbah centralnih proslav v počastitev državnih praznikov ,1. maj, dan republike itd.).
2. Z namenom, da materialno in moralno podpremo domače avtorje — glasbenike, smo organizirali prireditev Glasbene snežinke, na kateri so v prisotnosti strokovne žirije in občinstva v interpretaciji priznanih pevcev m instrumentalistov izvajali nove skladbe, ki so bile ocenjene in nagrajene.
3. V nekaterih kolektivih je nekaj kul-turno-umetniških skupin, s katerimi smo ali pa še bomo izvedli prireditev »Iz kolektivov za kolektive«. V tovarni TOSA-MA. kjer je takih skupin največ in je za to dejavnost tudi največ zanimanja, pa bo takih prireditev, ki bodo glasbeno-zabav-nega značaja, več. po možnosti vsak mesec ena, kot. želijo v kolektivu.
4. Tovarna Universale Domžale bo letos pokrovitelj velike glasbeno zabavne prireditve »Sto let slamnikarstva« v organizaciji turističnega društva. Na tej prireditvi bodo nastopali glasbeniki, pevci, balet in folklora ter igralci, katere bomo v večini dobili iz te tovarne.
5. Komisija bo sodelovala tudi v drugih kolektivih pri raznih internih proslavah in jubilejih.
8. V Papirnici Količevo, kjer je včasih Belo aktivno delala folklorna skupina, se-
daj pa je v stagnaciji, bomo skušali ponovno poživiti to dejavnost.
7. Pred počitnicami in dopusti bomo zopet izvedli priljubljeno in tradicionalno prireditev »Po delu šport in razvedrilo«, pri kateri sodeluje veliko število članov naših kolektivov.
8. Komisija bo organizirala v okviru izobraževanja tudi predavanja o kulturi.
9. Komisija bo organizirala sestanek vseh kulturnih delavcev na področju Domžal in če ji bo uspelo vključiti v to delo še nove ljudi, polnih idej, bo možno realizirati še veliko več akcij.
Komisija za kulturno dejavnost pri
občinskem sindikalnem svetu Domžale
Program dela komisije za šport pri občinskem
sindikalnem svetu Domžale po panogah športnih
tekmovanj za leto 1969 in 1970
Panoga
Predvideni mesec tekmovanja
1. Smučanje december-januar
2. Sankanje december-januar
3. Kegljanje februar
4. Sah marec
5. Namizni tenis april
6. Nogomet maj
7. Odbojka junij
8. Atletika junij
9. Plavanje julij 10. Streljanje avgust Zaključna prireditev »Po delu šport in
razvedrilo« v mesecu septembru.
Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu Domžale
Program dela komisije za industrijo in rudarstvo pri občinskem sindikalnem vsetu Domžale za leto 1969
1. Analiza gospodarske rasti v občini — vzroki za počasnejšo rast ter odpravo le-teh.
2. Vloga skupne potrošnje na večjo produktivnost in boljše poslovne uspehe v delovnih organizacijah.
3. Problematika zaposlovanja in začasna brezposelnost. Vloga prekvalifikacije in preusmerjanje delavcev na druga področja dela.
4. Oblikovanje in delitev dohodka v delovnih organizacijah. Proučevanje delitvenih sistemov:
a) konceptov, meril, metod in delitev na osebne dohodke in sklade;
b) formiranje in delitev realriih osebnih dohodkov s posebnim poudarkom na razpone in nagrajevanje strokovnjakov;
c) analiza uspehov racionalizacije in izumov v praksi naše občine.
5. Analiza opravljanja statutarnih določil v praksi.
6. Reelekcija (pozitivno in negativno razmerje v praksi).
7. Kadrovska in socialna politika v delovnih organizacijah in občini.
8. Razvoj stanovanjske problematike.
9. Zagotavljati članstvu pomoč in zaščito pri uresničevanju njegovih samoupravnih pravic.
10. Poživiti delo odbornikov zbora delovnih organizacij.
Komisija za industrijo in rudarstvo • pri občinskem sindikalnem svetu Domžale
Tovarna sanitetnega materiala Domžale
p*- o i z vaja:
sanitetni material, sanitetne omarice in torbice, potovalne apoteke, avtomobilske apoteke, Ki Ko palčke za nego dojenčka, kozmetično vato, filtre za cigarete
mesecu maju m juniju
23. V. 1969 ob 20. uri — Hala Domžale
Slavnostni koncert ob 85-letnici Godbe Domžale
24. V. 1969 ob 20. uri — dvorišče I. os-
novne šole Domžale Pevski nastop učencev I. osnovne šole Domžale in učencev podružničnih šol iz Ihana in Jarš, v počastitev Titovega rojstnega dne
7. VI. 1969 ob 20. uri — Hala Domžale Opereta Janka Gregorca: Oj ti slamnik domžalski, nato slamnikarski plesy
10. VI. 1969 ob 20. uri — Kulturni dom
Mengeš
Slavnostni koncert Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale ob 10-letnici združitve glasbenih šol iz Mengša in Domžal
13. VI. 1969 ob 20. uri — Kino Domžale
Slavnostni koncert Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale ob 10-letnici združitve Glasbenih šol iz Domžal in Mengša
14. VI. 1969 ob 20. uri — Kulturni dom
Mengeš
Slavnostni koncert ob 85-letnici Godbe Mengeš
15. VI. 1969 ob 9,30 — Hala Domžale
Revija otroških in mladin-
skih pevskih zborov osnovnih šol občine Domžale
15. VI. 1969 ob 14. uri — povorka v Mengšu nato veselica na dvorišču kulturnega doma v Mengšu
21. VI. 1969 ob 20. uri — dvorišče gradu
Krumperk
Prireditev »Adam Ravbar« po prireditvi jamarski piknik
22. VI. 1969 ob 15. uri — Jamarski dom
na Gor j uši Jamarski piknik
V mesecu juliju bodo v letnem gledališču v Mengšu tradicionalne »Mengeške poletne igre«.
T. Ravnikar
Pred pričetkom turistične sezone
Zopet smo na pragu turistične sezone in pred nami so številne naloge, ki jih ob začetku vsake sezone postavljajo turističnim organizacjiam in vsem občanom. Kaj naj bo v letošnjem letu naša glavna naloga, da bomo pritegnili kar največ turistov? Za izhodišče naj nam služi kar ocenjevalna pola enega izmed članov komisije, ki je
Tek. It.
v preteklem letu med ostalimi prizadevnimi kraji na področju turizma ocenjeval tudi laš kraj. Čeprav imamo morda pripombe n& višino dodeljenih točk. moramo vendar priznati, da je imel dostikrat prav. Na napakah se učimo, zato mislim, da je prav, da to ocenjevalno polo v celoti objavimo
Točke
posamezno
skupaj'
1. Urejenost in čistoča kraja:
— urejenost m čistoča cest in pločnikov........12
— izgled prometnih znakov in informativnih tabel .... 8
— opremljenost cest s promet, znaki in informativnimi tablami .........10
— urejenost parkirnih prostorov 10
— urejenost avtobusnih postaj —
— urejenost železniških postaj . 12
— urejenost in čistoča športnih prostorov in objektov ... 8
— urejenost in čistoča kopališč 10
— urejenost in čistoča javnih stranišč........ —•
— urejenost in čistoča turističnih naprav........—
— urejenost in funkcioniranje javne razsvetljave    .... 8
<— urejenost vaških ograj in krajevnih posebnosti   ... —
Skupaj točk 78
2. Urejenost in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov:
— urejenost srednjeveških gradov...... • .  . ■ .  . —
— urejenost pomembnih razvalin ..........—
— urejenost vaških kapelic, spomenikov, kužnih znamenj —
— urejenost pokrajinske tipike —
Skupaj točk —
3. Urejenost in vzdrževanje javnih nasadov:
— urejenost javnih parkov .   . 15
— urejenost zelenja ob cesti .   . 15
— urejenost šolskih vrtov ... —
— urejenost nasadov okoli turističnih objektov..... 8
9,75
Tek Točke
— urejenost zelenja pri športnih objektih....... 6
— urejenost zelenic okoli stanovanjskih naselij    .... —
— urejenost nasadov ob spomenikih NOV in drugih kulturnih objektov.......12
Skupaj točk   56 11,20
4. Urejenost zgradb in okolice:
— ureditev in vzdrževanje vrtov ..........10
— ocvet. balkonov in oken na zasebnih in javnih poslopjih 15
— ureditev fasad javnih zgradb 15
Skupaj točk   40 13,33
5. Stanje javnih lokalov in njihove okolice:
— ureditev gostinskih lokalov . 12
— čistoča v gostinskih lokalih . 10
— čistoča sanitarij.....10
— ureditev trgovin in obrtnih lokalov ter njihovih izložb . 12
— čistoča v trgovinah in obrtnih lokalih.......—
— ureditev neposredne okolice lokalov.........10
— ureditev  zunanjih dostopov
do lokalov.......10
Skupaj točk   64 10,67
6. Urejenost turistične informativne službe v kraju:
. — urejenost turistične informativne službe....... 1
— odnos uslužbencev biroja do gostov.........—
— obseg informacij v gostinskih
in trgovskih lokalih .... 10
Skupaj točk   11 5,50
7. Končna ocena — skupaj točk 50,45
Ocenjevalec: V. Lapajne 1. r.
čudi me, da ocenjevalec za mu letos ne bomo držali križem
urejenost in vzdrževanje kul- rok.
turnih in zgodovinskih spomeni- Kaj   je  naša  naloga letos?
kov ni prisodil niti ene točke, Urediti zelenice in parke! Tu je
saj so sedaj urejene Groblje, že dolgo na delu njihov neumor-
kapelica na Goričici, cerkev v ni urejevalec Andrej Sever iz
Št. Pavlu... Depale vasi. Letos ima za pomoč
Čeprav je bil naš kraj s to še dva delavca in upamo, da se
oceno precej prikrajšan, saj smo bo to poznalo
bili med kraji, ki so se odzvali Skrbeti bo treba tudi za to, da
tekmovanju   za   izbor   najbolj bodo okna in balkoni stanovanj-
prizadevnega kraja na področju skih blokov in hiš polni cvetlic,
turizma v Sloveniji, precej zgo- da bo naš kraj lep in pravlačen.
raj, sem prepričan, da kljub te- T. Ravnikar
122422
STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE
Kolodvorska 6
Razpisuje po zakonu o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) in po odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale (Uradni vestnik. št. 4/07)
2. javni natečaj
'a oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v k. o. Mengeš, Severno od Tamiza, Mengeš Zaviti. Domžale Sever I.
1. Predmet natečaja so parcele:
a) Mengeš — Zavrti — označene v zazidalnem načrtu s parcelnimi številkami: »49/6, «49/7, »49/1!. B40-'0, 1150/6. 850/7, 850/8; vse k. o .Mengeš.
Parcele so predvidene za gradnjo vezanih vrstnih hiš. 837/17, 837/18, 837/19
Parcele so predvidene za gradnto enonadstropnih dvojčkov. 712/51. 712/56, 712/55
Parcele so predvidene za gradnjo enonadstropnih vrstnih hiš. ločenih z garažami.
b) Mengeš — Severno od V;,miza — oznučemi v zuziuji-nem načrtu s pare. it", 330'3 k. o. Mengeš.
Parcela je predvidena za grndno individualni, -stani vanjski, hiše.
Parcela štev. 871/3 k. o. M.-ngeš.
Parcela je predvidena za gradnjo individualne stanov; n>k' hiše.
O Domžale — Sever 1. — označene / zazidalnem načrtu i Parcelnimi številkami: 564/5, 564/8 553/6., 555'7. 555 8, ; 05 K 555/14, 555/13, 555/12, in !»:s::-T>; vse k. o Jurše.
Parcele so predvidene za gradnjo enonadslropni1 .Ts'.nih hiš, povezanih z garažami.
2. Rok za pričetek gradnje je G mesecev. Za (U>{ onCanje Pa 4 leta po dodelitvi zemljišča.
Temeljna izobraževalna skunnosl Domžale
Na podlagi 23. člena zakona o izobraževalnih skupnostih Kj o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 8/09) in 14. člena statuta 'In. Ijn« Izobra-Ovalne skupnosti Domžale, je skupščina TIS Domžale na svoj: 6- seji, dne 5. 3. 1909 potrdila
ZAKLJUČNI RAČUN
TIS Domžale za šolstvo in skupnost otroškega varstva za leto 1968
I. Šolstvo
Vrsta dohodka: skupaj din
1. Saldo iz leta  1967 ......... 303.161.06
2. Sredstva proračuna........ 7*351.800,59
3. Sredstva   gospodarskih   organizacij za strokovno šolstvo......... 134.463,43
Skupaj:....::: ..... 7.789.521,08 Vrsta izdatkov :
1. Prenos sredstev drugim uporabnikom — izobraževalnim zavodom....." . 7.289.384.90
2. Funkcionalni izdatki........ 267.672.92
3. Investicije............ 76.028,62
4. Neporavnane obveznosti iz leta 1968 .   . 8.507.88
5. Rezerva............. 147.926,76
Skupaj:      ........... 7.789.521,08
II. Skupnost otrbikega varstva
1. Prispevek za otroško varstvo 247.719,34 Izdatki:
1. Investicije   ...:....;.;. 97.083.50
2. Ostali izdatki .......... 33.490.95
3. Neporavnane obveznosti iz leta 1968 .   . 21.411,81)
4. Prenos sredstev v nasl. leto za investicije 92.722.09
Skupaj:............ 247.719.34
Predsednik IO TIS: Jernej Lenič 1. r.
3. Odškodnina za stavbno zemljišče za zemljišče za skupne namene (poti, ceste, otroška igrišča, zelenice itd.) je določena na podlagi cenitvi- sodno zapriseženega cenilca, in to:
na področju Mengeš Zavrti 11 Ndin;
na področju Mengeš Severno od Tamiza 12 Ndin;
na področju Domžale — Sever I. 13 N din za 1 m!.
Rok za plačilo odškodnine je 30 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, ki jo izda skupščina občine Domžale.
4. Stroški priprave zemljišča so za parcelo za vsa navedena področja 4.000,00 N din. Ti stroški so predvideni kot začetna izklicna cena na parcelo.
5. Rok za plačilo izlicitirane cene priprave zemljišča zapade v plačilo takoj po pravnomočnosti odločbe o določitvi najugodnejšega ponudnika in sicer 15 dni po prejemu odločbe. Po tem roku tečejo 8'/« zamudne obresti.
6. Udeleženci natečaja morajo ponudbi priložiti potrdilo o plačilu varščine v višini 1.000 N din. ki jo nakažejo Stanovanjskemu podjetju Domžale na račun št. 5012-1-79.
7. Rok za vložitev pismenih ponudb je vključno 15. dan po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu, vložite pa jih osebno pri Stanovanjskem podjetju Domžale, ali pa pošljete
priporočeno po pošti v zapečateni ovojnici z oznako: Natečaj za oddajo zemljišča.
8. Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki izpolnjuje pogoje tega natečaja. Najugodnejši ponudnik mora na svoje stroške dokončno urediti stavbno zemljišče (stanovanjske poti, vodovod, kanalizacijo, elektriko) v roku, določenem v drugi točki razpisa.
9. O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s posebnimi odločbami in z objavo na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Domžale.
10. Zazidalne podatke, obrazložitev pogojev natečaja, obvezni obrazec ponudbe in druge informacije dobe interesenti pri Stanovanjskemu podjetju Domžale, Kolodvorska ulica 6/1, v pisarni za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč, telefon številka 72 444.
Stanovanjsko podjetje Domžale
KAZP1S
DELAVSKA UNIVERZA Domžale vpisuje v dogovoru s Tehniško srednjo šolo v Ljubljani v oddelek za delovodje StrOJDO-kovinske smeri. V šolo, ki bo trajala dve leti in bo v Domžalah, se lahko vpišejo vsi kvalificirani delavci kovinske stroke — strojni ključavničarji, orodjarji, rezkalci, kleparji, strugarji, stavbni ključavničarji, kovači in mehaniki, ki imajo najmanj tri leta prakse na delovnem mestu.
Rok prijave je do L junija 1909 na naslov: Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6.
Kandidati morajo pri vpisu predložiti spričevalo o strokovni kvalifikaciji in potrdilo podjetju, da že najmanj tri letu delajo na ustreznem delovnem mestu.
Vse informacije dobite na Delavski univerzi Domžale, telefon 72 082 vsak dan (razen sobote) od 7. do 14. ure.
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše nepozabne, skrbne in dobre mame,
babice, sestre in tašče
MARIJE POZEK rojene Weis
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Pevcu in dr. Turku in vsem, ki ste pismeno ali ustno izrazili
sožalje.
Žalujoča sinova Mirko in Jože, bral Jože ter ostalo sorodstvo. Domžale. Kamnik, Ljubljana, Črnomelj. Dragatuš. Kočevje, Ed-nionton in Chicago.
Zbiranje oblačil, obutve In posteljnine
BiVši predsednik SOb Domžale, Jože Pogačnik, je goste s Koroške obdaril s spominskimi darili
Nasvidenje, dragi rojaki - Korošci!
»Kaj vse bi dal, da m vsi naši sovražniki na Koroškem videli in občutili vso to prisrčno gostoljubnost, ki jo posvečate nam. Moja edina želja je. da bi vsi, ki Slovence in slovenstvo zatirajo in blatijo na vsakem koraku, sedeli tu med nami«, mi je dejal prijazen tovariš s Koroške, ko sva skupaj sedela pri večerji po prvi uspeli predstavi »Martina Krpana«.
Priprave organizacijskega od. bora za sprejem Koroških Slovencev v Mengšu in Domžalah so bile premišljene in skrbne, ker smo hoteli kot gostitelji dati koroškim rojakom to. kar da skrbna mati svojemu sinu, ko se po dolgih letih vrne v njen dom; vso prisrčnost in toplino, ali bolje, pravo bratsko ljubezen.
Naše mirile smo proti pričakovanju uresničili. Dragim koroškim rojakom smo dali vedeti. 6t nas ne moti naslov njihove -Krščanske kulturne zveze-in da smo v njih gledali le naše brate, ki živijo v navidezno urejnih razmerah Onstran Karavank, v resnici pa iz dneva v dan trpijo zaradi nekaterih nacionalnih nestrpne*ev, taho politično, nacionalno, kot tudi osebno velike krivice.
Ze omenieni prijatelj je nadaljeval: -Govorijo in pišejo, da so Slovenci skraino nekulturen, balkanski narod, katerega je treba samo prezirati in se ga i?n>dhati. ker Je škodljiv Avstriji."
No. če nas vidijo v taki luči. ni čudno, da so prav tej dramski skupini zaklenili vrata kulturnega doma v Velikovcu, zaradi njih napisali sramotilne parole in nvtnli nanje nekakšne dimne hombe.
Sprejeli smo jih z godbo, narodnimi nošami, cvetjem in dobrodošlicami, kakršnih že dolgo ali pa še nikoli ni bil nihče deležen na našem področju. Solze čustvene prizadetosti niso sramotne, zato Jih je bilo težko prikriti, pa tudi prizadeval si
tega ni nihče. Kar tekle so in tudi potem, ko je v nabito polni mengeški dvorani spregovoril predstavnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca, so bili robci nepogrešljiv rekvizit v rokah mnogih obiskovalcev. Sicer pa niso prišli k nam z namenom, da bi pretakali solze eni ali drugi. To je bilo samo hipno in spontano. Prišli so s Krpanom, takšnim, ki ga pozna pri nas sleherni otrok in sleherna babica, pristnim, odrezavim in junaškim, ne toliko zaradi svoje moči. ampak ker si je upal ministrom in samemu presvetlemu cesarju v obraz povedati, kar je mislil.
Presenetil Je lep slovenski knjižni jezik igralcev, ki so ga prav /a gostovanje pri nas skrbno študirali. Sama izvedba je bila za amaterje, ki dela jo v težjih pogojih, kot snio jih vajeni pri nas, zelo solidna. Korošci so imeli srečo, da so prišli k nam v goste prav z Martinom Krpanom, ki v gledalcu podzavestno hudi satirično hudomušnost. Ne s hrupnim ha ha, temveč v notranjosti se človek hahlja modrovanju ministrov v igri in si misli: kako malo so se časi spremenili od pravljičnega cesarstva do danes, ko imamo, žal še vedno, tako malo Krpanov. V domžalski veliki dvorani se Je ponovno izkazalo, da je v njej možno izvajati dramska dela, saj je bil uspeh Korošcev prav tak kot v Mengšu. Kljub razsežnosti prostora je bil kontakt med igralci in gledalci izreden. Pri odprti sceni je občinstvo povsod dajalo priznanje Korošcem, deloma zaradi simpatij do njih. deloma Pa zaradi resničnega navdušenja nad igro.
Skoda, da takih srečanj ne moremo organizirati več In tudi / drugimi slovenskimi manjšinami izven naših meja. Predraga so za organizacijo, kot je kultura, ki dobiva razmeroma nizke dotacije od skupnosti.
In še zaključek. Pred kratkim sem imel priložnost, da sem šel
Pomlad j« tu in z njo tudi
čas, ko spet odlagamo zimske obleke in perilo, pa tudi čas, ko doma temeljiteje »uspravljamo. Prav gotovo bomo ob tem našli marsikateri kos obleke in perila, pa tudi nogavic aH čevlje, posteljno perilo, odeje itd., kor nam je odslužilo. Otroci so zrasli iz plenic, suknjičev in hlač. čevlji so Jim premajhni, mlajših bratcev in sestric pa ni, da bi jih ponosili za njimi. Večkrat smo v nemajhni zadrugi, kam s temi stvarmi. Prodati jih ne verne kam, pokloniti tudi ne in tako se zbirajo po omarah, da so nam včasih kar v napoto.
Vse to bi nam lahko prišlo zelo prav v primerih, ko se iz svojih strug zlijejo vode ali pa ljudem vse imetje uniči potres, pa tudi za pomoč tistim našim občanom, ki živijo v slabših materialnih razmerah in si ne morejo vedno sami kupiti najpotrebnejše.
Zato bo organizacija Rdečega križa tudi letos organizirala akcijo zbiranja najrazličnejšega materiala, s katerim bomo lahko pomagali ljudem, ki so v stiski. Pri organizaciji Rdečega križa bodo pripravljena posebna skladišča, v katerih bomo zbra-
no blago lahko varno hranili' Tako bomo vedno pripravljeni
tudi za najhujše in se ne bomo — kakor doslej — šele pripravljali na zbiranje, ko bi pomoč morala biti že na mestu.
LETOŠNJE ZBIRANJE OBLAČIL. OBUTVE IN POST KI .J-NINE BO DNE 29. MAJA OD 17. DO 19. URE v vsej občini. PREDVSEM PA NA OB-MOCJU DOMŽAL. MENGŠA, VIKA. IARS IN V RADOMLJAH. Ob teh urah vhh bodo obiskali na vaših domovih aktivisti in mladina Rdečega križa, katerim izročite rabljena oblačila, ki naj bodo čista, zakrpana in urejena. Na območjih drugih krajevnih organizacij KK pa bo isti dan uvedena dežurna služba za sprejem rabljenih oblačil.
Vljudno prosimo vse člane Rdečega križa in druge občane, da pri zbiralni akciji nudijo vso pomoč aktivistom in mladini Rdečega križa, da bi svojo nalogo čim boljo opravili.
Iskreno se zahvaljujemo za vaše razumevanje in sodelovanje V tej solidarnostni akciji in vas tovariškn pozdravljamo.
Občinski odbor KK Domžale
Domžalski pionirji v Velenju
Pionirska organizacija na I. osnovni šoli me je določila, da grem s petimi drugimi učenci naše šole v Velenje, kjer bomo prisostvovali zaključni slovesnosti: »Pionirji po poteh XIV. divizije«.
V soboto je bilo lepo vreme in na zbirnem mestu so bili tudi učenci iz drugih šol naše občine. Potovali smo z avtobusom. Veselo smo se pogovarjali in opazovali lepo pokrajino, ki je hitela mimo nas.
Velenje je lepo urejeno mlado rudarsko mesto. Ob prihodu sta nas sprejela dva vodiča, ki sta nam povedala marsikaj zanimivega o svojem kraju. Ogledali smo si Šoštanj, obiskali pokopališče, kjer so pokopani De-stovnlkovt, se ustavili ob spomeniku padlim partizanom in v osnovni šoli v Šoštanju, kjer smo si ogledali likovno razstavo. Tudi na spominsko sobo Karla Destovnika — K njuha nismo pozabili.
z večje skupino na graški sejem. Z bolečim občutkom sem opazoval »nase«, k sreći redke, katerih obnašanje je bilo takšno, da tujci upravičeno kažejo na nas In na našo nekulturo. Včasih je dovolj, da se po enemu oceni sto ljudi, aH pa ves narod.
A. Zaje
Ob povratku v Velenje je bilo na glavnem trgu zbranih te mnogo pionirjev Iz vse Slovenije pa tudi iz Hrvatske, na tribuni pa velik pevski zbor I" kulturna skupina.
Letalo, ki je poletelo nad Velenjem, je vleklo za seboj napis: »Ljubimo domovino!« S svojim prihodom je dalo znaK za začetek proslave. Na tribuno so pritekli pionirji z rdečim'« modrimi in belimi zastavami. Prišli so pionirji iz krajev, kjer je med NOV hodila slavna XIV. divizija. Poveljniku XIV. divizije so poročali o svojem pohodu in mu izročili prapor, ki s" ga nosili na tej poti. Komanda"' XIV. divizije je prapor izroči' v varstvo pionirjem Velenja.
Nato je mladinski pevsk' zbor zapel nekaj partizanski!1 pesmi, folklorna skupina iz Bel« krajine pa zaplesala narodn« plese.
Po končani proslavi so na' partizani pogostili z okusni"1 partizanskim golažem.
Popoldne smo se napotili & na grad. v katerem je ureje" lep muzej, med potjo proti domu pa smo se ustavili še v OP stilni, da smo si potešili žej°' Okrog šeste ure popoldne sni" bili spet v Domžalah, polni lf" pih vtisov in nepozabnih doŽ>' vetij.
Danica PecelJ I. osnovna šola Domž»'e
Plenum Občinske gasilske zveze Domžale
V nedeljo, 20, aprila je bil v Domžalah plenum Občinske gasilske zveze. Kot gostje so se ga udeležili predstavnik občinske skupščine in komandir LM Domžale tovariš Krevs. predstavnik oddelka za narodno obrambo tovariš Deietič, predstavnik občinskega HK tovariš Jože Kosmač in predstavnik mestne gasilske zveze Ljubljana tovariS Kušar. Iz poročil, ki so jih podali na plenumu člani dosedanjega sekretariata zveze, je bilo razvidno, da so naša gasilska društva v letu 190H bila aktiva, da so sodelovala na občinskih in republiškem prvenstvu in na državnem tekmovanju ter dosegla zavidljive uspehe. Primat v teh tekmovanjih ima trenutno gasilsko društvo Mengeš, ki je tekmovalo celo izven naše države v Avstriji v Leobnu in dOMglb med številnimi nastopajočimi ekipami prvo mesto Radomeljski mali gasilci pa so osvojili na državnem tekmovanju v Titovih Uži-cah prav tako prvo mesto. Poudarjeno je bilo tudi izredno razumevanje občinske skupščine za vse potrebe naših gasilskih . wganizacij. Njej gre zahvala, da so dane večje možnosti za čim kvalitetnejše, čim hitrejše in uspešnejše vršenje te službe, Nakup velike cisterne za PGD Mengeš, nekaj novih, močnejših motork in druge opreme je stalo več kot 15 milijonov S din. Osta-pa še mnogo potreb za nabavo tipiziranih avtomobilov in druge gasilske  opreme.  Zato  so bili
sprejeti na plenumu potrebni sklepi, ki naj bi jih novi upravni odbor občinske gasilske zveze skušal uresničiti. Največja pomanjkljivost je pomanjkanje učinkovitih obveščevalnih sredstev. Prav ta pomanjkljivost je največkrat kriva, da se gasilci ne morejo hitro orientirati, kje je nastal požar in zamude dragocene trenutke za hitro posredovanje. Padla je tudi precej ostra kritika na račun republiške gasilske zveze, češ da ima premalo stika in da ni prav, da tako velika gasilska enota, kot je domžalska gasilska zveza nima niti enega člana v njenem predsedstvu.
V diskusiji je bilo govora tudi o našem Gasilskem vestniku, ki ima samo 09 naročnikov, čeprav ima zveza prek tisoč aktivnih članov. Delegati so bili mnenja, da mora Vestnik, ki sedaj oblikovno zadovoljuje, tudi vsebinsko zadovoljevati. Preveč io v njem strokovnih člankov, premalo pa zanimivosti iz živ-'jenja in dela naših društev. Odprl naj bi vrata dopisnikom iz naših podeželskih društev in tako popestril svojo vsebinsko plat.
Mnogo je bilo še iznesenega na tem plenumu, pa 'za vse ni prostora. Na koncu naj omenimo še to. da naša društva žele koordinirano delo z drugimi organizacijami in si žele, da bi vsaj na njihove občne zbore prišli njihovi vabljenj predstavniki, katerih pa največkrat ni.
Nace Vodnik
25-fefiifca tragediie Lukove bolnice na Kosovcu
V nedeljo 11. maja je bila na Kraju, kjer so pred 25 leti Nemci uničili Lukovo bolnico ter v njej pobili večino ranjencev in osebja, slovesnost, na kateri se je zbralo nad 1000 ljudi, od tega veliko mladine, ki je prišla iz vseh okoliških šol, celo iz Moravč.
Udeležencem, med katerimi so bili predsednik občinske skupščine Albin Klemene, sekretar občinskega komiteja ZK.f Aleksander Skok, narodna heroja Mirko Jerman in Franc Avbelj-Lojko, direktor podjetja TosAMA Vir, ki je bil pokrovitelj prireditve, preživeli borci
in mnogi drugi, je spregovoril nekdanji upravnik te bolnice, Jože Pirš-Luka. V njem je opisal nastanek in žalosten konec le bolnice.
Govoru je sledil kulturni program, ki so ga izvajali recitator ji in pevci osnovne šole iz Radomelj, harmonikarji oddelka Zavoda za glasbeno izobraževanje iz Radomelj, moški pevski zbor upokojencev iz Domžal in Mengeška godba.
Da je prireditev tako lepo uspela, je pripomoglo tudi izredno lepo vreme.
T. Ravnikar
Titovo Užice - zbor pionirjev iz vseh republik
V soboto 10. maja zjutraj smo se odpeljali. Naš cilj je bil: Titove Užice. Tja smo prispeli zvečer. Prespali smo v hotelu. Zjutraj so nas tamkajšnji pionirji Zelo lepo sprejeli. Namestili smo se na njihovih domovih. Dopoldne so nam pionirke razka-
zale mesto. Nato pa je bil shod vseh pionirjev na Trgu partizana v tem lepem mestu. Pozdravili smo se s pionirji iz vse Jugoslavije. Popoldne smo si ogledali Muzej vstaje narodov Jugoslavije 1941, poleg tega pa (Nadaljevanje na 16. str.)
Letos so učenci naših osnovnih šol prvič tekmovali za »bralno značko«. Najmlajši za »cicibanovo«, učenci od 3. do 8. razreda pa za bronasto, srebrno in zlato »Kersnikovo bralno značko«. Po opravljeni preizkušnji znanja in ocenjenih pismenih nalogah, v katerih so učenci obravnavali vsebino prebranih del, so se vsi. ki so si značke priborili, in teh je bilo kar 777 iz vse občine, zbrali na Brdu v novi šoli, kjer so jim za nagrado štirje slovenski pesniki in pisatelji brali svoja dela. gostitelji pa so jim pripravili pester kulturni program. Tekmovanje za bralno značko si je z uspehom, ki je bil dosežen že v prvem letu, že zagotovilo stalno mesto kot ena izmed oblik seznanjanja naših najmlajših z deli slovenskih pisateljev in vzbujanja ljubezni do lepe slovenske besede
Delavska univerza je organizirala v prostorih za pouk gospodinjstva na I. osnovni šoli v Domžalah gospodinjski tečaj za dekleta. Tečaj, ki ga je vzorno vodila predmetna učiteljica za gospodinjstvo, tov. Ivica Fabčič, je v vseh pogledih zelo dobro uspel, obenem pa pokazal, da so taki tečaji za dekleta zelo
potrebni
Pred dnevi je obiskal Domžale sekretar izvršnega komi jota ZKS Ing. Andrej Marine. Pogovarjal se je s komunisti v podjetjih »Induplati« in »Papirnica«, si ogledal nekatere obrate ter si v spremstvu sekretarja občinskega komiteja ZKS Domžale, tov. Aleksandra Skoka obiska! Veleblagovnico
(Nadaljevanje s 15. strani) smo obhodili še partizanske grobove in spomenike. Zvečer smo imeli partizanski večer / vsemi pionirji, mladino in pripadniki JLA. Vojaki so prižgali -Logorsko vatro«. Naslednji dan smo si ogledali valjamo bakra v Sevojnu, nato pa odšli z avtobusi na Kadinjačo. Tam smn položili vence na spomenik pad -lemu bataljonu, člani, beograjskega gledališča pa so odigrali igro »Kadinjača-. Popoldne je bil določen za obisk Zlatibora. Tam je bilo zelo lepo. Zvečer smo se vrnili v Titovo Užice, v torek navsezgodaj pa smo se odpeljali proti domu, med potjo pa smo se ustavili še v Beogradu in si na Kalemegdanu ogledali vojni muzej, ki je zelo lep
in zanimiv. Se isti dan smo se srečno vrnili domov.
Bilo nas je deset deklet, z vsake domžalske šole po pet. Zastopale smo na tej veličastni proslavi našo ožjo domovino Slovenijo. Mnogo smo videle in doživele, zelo toplo smo bile sprejete pri srbskih družinah, ki so nam nudile vse, kar so le mogle, spoznale pa smo tudi od blizu zgodovinske dogodke, o Katerih smo se učile v šoli.
V imenu vseh se zahvaljujem domžalski Zvezi prijateljev mladine, ki nam je to potovanje omogočila in tovarišu Raku, ki nas je skrbno vodil in očetovsko za nas ves čas skrbel.
'      Angela Gregorič
7. a I. osn. šole Domžale
O
o o o o o o
„Zvesto&a naši revoluciji ie živlienjs&i interes slovenskega naroda1
je dejal 19. aprila v Domžalah na osrednji proslavi v počastitev 50. obletnice KPJ, naprednega sindikalnega gibanja, SKOJ. obletnici ustanovitve OF in; Slandrove brigtide tovariš Mitja Ribičič, predsednik zveznega izvršnega sveta in prvi po-litkomisar Slandrove brigade.
Ko je govoril o partizanskem gibanju na našem območju, je poudaril, da se partizani niso borili samo proti okupatorju, temveč tudi proti imperializmu, proti vsakemu zunanjemu gospodarskemu. . političnemu in vojaškemu pritisku, za suverenost in neodvisnost. NOR je bila enkratno zgodovinsko dejanje našega naroda in jugoslovanskih narodov
Vsaka revolucija pa mora biti sposobna varovati svoje pridobitve z orožicm. ki aa je sama skovala, vsak narod mora biti sam sposoben in pripravljen braniti svojo suverenost, svobodo in svojo pot v socalizem. Zakai socializem ni več vizija, socializem postaja vse bolj svetovna praksa.
Ko je na koncu govoril še o nalogah novo konstituirane skupščine, je poudaril, da smo v fazi nadaljnje izgradnje poli-tičnei>a sistema, ki zahteva celovitejšo prilagoditev zvezne zakonodaje samoupravnemu sistemu, novim odnosom med jugoslovanskimi narodi in polni suvereni funkciji republik, ki prevzemajo nove odgovornosti zase in za jugoslovansko socialistično skuonost.
V programu osrednje proslave, ki ie dostojno reprezentirala te, tai'o pomembne obletnice v življenj«.' slovenskega naroda. So sodelovali: pevski zbori iz Moravč, Lukovice. Svobode Domžale in Društva upokojencev Domžale, dijaki domžalskih osnovnih šol in nrosvetni delavci ■->od vodstvom Staneta Habeta in "''oneta Juvana. recitatorji: Ma--ria' Matičič. Damjana Voglar, Tone Ravnikar. Andrej Zaje in
Jože Kosmač ter godba Domžale pod vodstvom Albina Persija Proslave se je udeležilo nad 500 občanov.
T. L.
Vsem občanom o pobiranju samoprispevka prostorov
O 13. aprila 1.1. smo na referendumu izglasovali samoprispevek O za izgradnjo šolskih prostorov. S tem smo uzakonili zbiranje O sredstev za ta namen v višini 1 odstotka od dohodkov za na-O slednjih pet let. Odlok o načinu zbiranja, zavezancih in načinu O razpolaganja je bil kot predlog objavljen v posebni brošuri, O ki so jo prejela vsa gospodinjstva, dokončni odlok pa je objav -O ijen v tej številki Občinskega poročevalca.
O Samoprispevek je s tem postal davščina kot vsi drugi pred-O pisani prispevki in so ga vsi občani, ki glede dohodkov izpol-O " ju je. jo pogoje po odloku, dolžni plačevati. Od občanov, za-O poslenih v družbenem oziroma zasebnem sektorju je samoprl-O spevek dolžan odtegniti delodajalec. V kolikor tega ne stori, O ga mora zavezanec, ki stanuje v občini Domžale, nato opozoriti. O Samoprispevek od upokojencev bo obračunaval zavod za O socialno zavarovanje, za kmete, obrtnike in druge samostojne O poklice pa bo samoprispevek odmerjen z letno odločbo in ga O bodo zavezanci nakazovali skupno z ostalimi prispevki. O Pristojna služba občinske skupščine bo kontrolirala lava* O Janje odloka in skrbela, da bo samoprispevek vedno in točno O obračunan in odveden.
O Samoprispevek se mora obračunati od vseh izplačil vsakih O dohodkov od 1. maja 1969 dalje in nakazovati na žiro račun: O »Krajevni samoprispevek občine Domžale, številka žiro računa: O 5012-842-1062.
O Prosimo občane, da pripomorejo k temu, da bodo sredstva O za izgradnjo šol in šolskih prostorov sproti in v redu dotekala. O Iz pisarno SOb Domžale
36 novih gasilskih častnikov
V zadnjih nekaj letih se je gasilska organizacija v naši občini močno okrepila. Z vsakoletnimi zanimivimi tekmovanji so gasilci pritegnili v svoje vrste mnogo mladine, tako da so gasilci postali ena najbolj množičnih in najbolje organiziranih množičnih organizacij v naši občini. Njihova dobra pripravljenost je zelo očitna tudi na požariščih in drugih elementarnih nesrečah, saj so vedno zelo hitro na kraju nesreče, kjer dokaj uspešno nastopajo v borbi proti ognju, vodni stihiji itd. Gasilci pa so v zadnjem času deležni tudi precejšnjega razumevanja in pozornosti s strani občinske skupščine, organov javne varnosti in narodne obrambe, zlasti po sprejemu zakona o vseljudski obrambi in civilni zaščiti.
Zavedajoč se odgovornih nalog, ki jih imajo gasilci tako v mirnem in zlasti v vojnem času, nenehno skrbijo tudi za pridobitev oziroma vzgojo sposobnega vodstvenega in komandnega kadra. Tako so v zimskih mesecih organizirali trimesečni tečaj za častnike. Kljub precej zahtevnemu gradivu iz več teh-
ničnih in strokovnih predmetov je tečaj uspešno zaključilo in opravilo izpite 36 tečajnikov. S tem so številna gasilska društva na območju naše občine dobila nov sposoben častniški kader, ki bo brez dvoma dvignil strokovno raven in usposobljenost našo gasilske organizacije.
Janez Kosmač
POJASNILO
V 4. številki »Občinskega poročevalca« od 15. aprila 1969 je članek pisca Toneta Ravnikarja: POŽAR V TRZINU. Ker pa članek, kar se tiče zatajitve sirene ni resničen, čutimo dolžnost, da javnost obvestimo.
Ze precej časa smo imeli v našem gasilskem domu pripravljeno sireno in hkrati tudi vlo-
Svečanost ob zaključku tečaja za vodilni gasilski kader
ženo prošnjo za priklop pri Elektro Domžale. Misleč, da se tudi pristojni na Elektro podjetju Domžale zavedajo, kakšne važnosti je sirena za kraj, ki je precej oddaljen od Ljubljane, smo čakali na priklop. Ker pa po enomesečnem čakanju le ni bilo nikogar, da bi sireno priključil, smo šli ponovno urgirat. Tudi to pot zaman! Kot po navadi mora priti katastrofa, šele potem se uredi — smo po požaru pri Štefetu šele dosegli, da so nam sireno priklopili. Tiste noči smo pa budili gasilce s trkanjem po vratih in oknih, ker naša sirena še ni bila priklop-ljena.
Ta članek objavljamo zato, ker se prostovoljni gasilci čutimo prizadete. Občani lahko mislijo, da je sirena zatajila kot je bilo napisano: lahko pa tudi, da nismo imeli vse v pripravljenosti. Trzinski gasilci smo prostovoljni in se tudi danes še zavedamo poslanstva prostovoljnega gasilstva in pa gesla: ČLOVEKU POMAGAJ — NA POMOČ.
70
Kdo. (e adaai/aceti
Kdo nosi odgovornost, da na Homcu ni vse tako. kot bi moralo biti?
Na Homcu danes nimamo avtobusne postaje,  železniška pa sameva brez vlakov. In to kljub temu, da pripelje vsak dan dvakrat kar več avtobusov šolsko mladino na homško šolo in nazaj   Ti  avtobusi  pristajajo na zasilnem prista jališču za zadružnim domom Tu je sedaj te tako razrito in taka jama, da nekega dne avtobus ne bo več speljal iz nje. Treba bi bilo samo nekoga, ki  bi pripeljal nekaj kubi kov gramoza in nekoga, ki bi vsaj za silo uredil ta prostor. Na križišču na Homcu še vedno ni prometnih znakov, ki bi opozarjali voznike,   da   na   tem križišču Prečkajo cesto  šolarji homške šole. Čudno je, da se še ni zgodila nobena večja prometna nesreča. Posrečilo se je dosedanjemu odborniku tov. Kepniku, da je izposloval postavitev prometnih   znakov,   ki prepovedujejo vožnjo  traktoristom   skozi vas Homec in mimo šole. To je pa tudi vse. Pred Homcem iz smeri Domžal še vedno sameva kol, na katerem je bila nekoč tabla z napisom Homec To tablo je nekdo odtrgal in jo odnesel neznano kam. Nujno potrebno bi
bilo ob glavni cesti urediti avtobusno postajališče. Zato tudi ne bi bilo treba tako velikih sredstev. Pa še to! Prav na križišču tam ob zadružnem domu hočejo nekateri na vsak način urediti smetišče in že tam odlagajo smeti in razne stare lonce in škatle. Kako to vpliva na ljudi, ki se vozijo tam mimo, si lahko mislimo. Vse to in še marsjkaj drugega jezi Homčane in zato tudi nočejo priti na zbor volivcev, pravijo. Največja bolečina pa je homški zadružni dom, ki caka na odrešemka. Kaj vse bi se dalo iz njega narediti, pravijo Homčani! Pa ni denarja in niti tistega, ki bi znal že enkrat izpeljati vso stvar z mrtvega tira Preveč na očeh je ta zadružni dom ne samo domačinom, ki ga vidijo tudi z zaprtimi očmi, temveč tudi tulcem, ki hodijo ali se vozijo tod mimo. Kdo je odgovoren za vse to, so se spraševali na zboru volivcev na Homcu! Da tudi lesenega mostu čez Bistrico še nismo popravili, niti ni vredno omenjati! Pa brez zamere, pravijo Homčani, povedali smo svoje In bi radi da bi tudi na Homec padla včasih z občinske mize kakšna drobtinica.
Nace Vodnik
Half
— da domžalski taborniki or ganiziramo v Bohinju taborjenje za nečlane in druge organizacije v času od 15. do 31. julija 1969? Prispevek na udeleženca je 150 Ndin, brez prevoznih stroškov, možno pa je taboriti tudi manj kot 15 dni. Kapaciteta tabora je 40 udeležencev, zato s prijavami pohitite. Zadnji rok prijav je 30. junij 1969. Kolikor bo število prijavljenih premajhno, si organizator pridržuje pravico, da taborjenje odpove;
— da smo imeli 30. aprila javni  taborni  ogenj   s skromnim
programom, na katerom smo prejeli prapor od predvojnih domžalskih skavtov, ki ga je predal Franc Vulkan;
— da smo imeli v času prvomajskih praznikov na Kolovcu vodniški tečaj za vse tri obstoječe enote v občini: Domžale, Brdo in Moravče, ki je izredno uspel, samo škoda, da je bilo le 9 tečajnikov;
— da smo se tradicionalnega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« udeležili z devetimi ekipami.
J. Ccrar
Občane zanima
Vprašanje:
Ze pred meseci so delavci Gradbenega podjetja OBNOVA "gradili prostor pred I. osnovno Solo v Domžalah z žično ograjo in ljudje so pričeli govoriti, da bodo kmalu pričeli na tem prostoru graditi stanovanjske bloke. Vendar, delavci so odšli, nobenih priprav za gradnjo ni več, Pa bj radi vedeli, zakaj so delavci gradbenega podjetja omenjeni kompleks ogradili, kaj se namerava graditi na tem prostoru, v čigavi režiji in kdaj Predvidevate, da se bo z gradnjo Pričelo. Ali je ta kompleks urbanistično že urejen in kateri °b.jekti bodo po tem ureditvenem načrtu prišli prvi na vrsto?
Odgovor:
V zvezi z gornjim vprašanjem dajemo naslednje pojasnilo:
Na osnovi ponudb, ki so bile dane za gradnjo stanovanjske soseske v centru Domžal, je bila osvojena ponudba Gradbenega podjetja Obnova iz Ljubljane.
Po pogodbi, ki je bila kasneje podpisana, mora to gradbeno podjetje v določenih rokih zgraditi posamezne bloke in v končni fazi urediti celotni kompleks med Ljubljansko cesto, Sercer-jevo ulico in Cesto Borisa Kidriča. Zato je razumljivo, da so delavci omenjenega podjetja na orisanem kompleksu pripravljalna dela izvedli za nadaljova nje gradnje, ki je določena ! pogodbOj.
Gradnja te soseske ne potek;, v skladu s pogodbenimi roki. zaradi tega., ker povpraševanje po stanovanjskih enotah v blo-(Nadaljevanje na 18. str.)'
Ne samo domžalska, tudi mengeška godba bo v teh dneh proslavljala H5-letnico svojega obstoja in neprekinjenega delovanja. V počastitev te obletnice bo priredila v soboto, 14. junija ob 20. uri v Kulturnem domu v Mengšu slavnostni koncert. Mengeškim godbenikom, enako kot tomžalskim čestitamo ob tem visokem jubileju
Štafeta mladosti, v kateri so deset tisoči naših pionirjev, mladincev in vojakov .TLA nosili pozdrave in čestitke našemu predsedniku, tovarišu Titu za njegov 77. rojstni dan, je bila tudi v Domžalah slovesno sprejeta. Pionirji osnovnih šol in mladinci so štafetno palico ob velikem spremstvu nosili skazi Domžale, pred domžalsko halo pa je bil zbor vseh pionirjev, med katerimi je bila prebrana naša čestitka in izvajan krajši kulturni program
Od septembra lanskega leta dalje tečejo priprave za ureditev nove zemljiške knjige za katastrsko občino Domžale, ki bo po novem obsegala stare katarstrske občine Stob, Zg„ Sr. in Sp. Jarše, del Podreč, del k. o. Brezovica, del Radomelj in k. o. Domžale in bo tako ena največjih naših katastrskih občin. Opravljajo se nove izmerc v merilu 1 :1000, ker je staro merilo 1 : 2880 premalo natančno ter natančno ugotavljajo višine posameznih kompleksov. Pri dosedanjem delu se je ugotovilo, da mnogo sr*"!*Tiemb lastništva kakor tudi drugih sprememb ni bilo vne ih v zemljiško knjigo in vse te neskladnosti bodo ob sodelovanju lastnikov in upraviteljev nepremičnin sedaj odpravljene^ Nova zemljiška knjiga ima sedaj svoj sedež v
Domžalah
Kmetje, zavaraste živino!       Posebna šola na Homcu -
medobčinska ustanova?
»Zavarovalnica SAVA je letos izpopolnila način zavarovanja živine ter povečala zavarovalno varstvo še na cepljenje prašičev proti svinjski rdečici. Najbolj bo rejce zanimalo dejstvo, da so se pri zavarovalnici odločili za ta korak po obsežnih pripravah in številnih razgovorih z veterinarji na veterinarskih zavodih.
Zavarovanje prašičev v naši republiki sklepajo zastopniki SAVE na poseben način, da so stroški v zvezi s tem zavarovanje občutno manjši. Do letošnjega leta želji rejcev po popolnem zavarovalnem varstvu ni bilo mogoče ustreči. Zmanjšanje administrativnih stroškov pa je omogočilo zavarovalnici, ne da bi povečala ceno zavarovanja za ceno cepljenja, vključiti v zavarovalno jamstvo tudi stroške enkratnega cepljenja proti rdečici. K stroškom cepljenja prispeva zavarovalnica svoj del iz   prihrankov   pri izboljšanju
načina zavarovanja, rejci pa drugi manjši del.
Namen zavarovalnice je, prihodnje leto vključiti v zavarovanje še stroške drugega cepljenja. Veterinarji namreč dvakrat cepijo prašiče proti rdečici. Tako bodo rejci res imeli popolno zavarovalno varstvo. Seveda pa morajo pri tej stvari z njo prijateljsko sodelovati rejci sami, s tem, da že letos zavarujejo svoje prašiče. Bodi povedano, da je cena zavarovanja izredno majhna. Zavarovalnici naj pomagajo z nasveti in priporočili tudi veterinarji, ki cepijo prašiče, ker bo zavarovalnica stroške za cepljenje poravnala neposredno vsakemu veterinarskemu zavodu.
Zavarovalnica SAVA torej vabi vse, ki vzrejajo prašiče, da zahtevajo podrobna pojasnila o zavarovanju pri krajevnem zastopniku, ali pa naj se obrnejo naravnost na poslovno enoto zavarovalnice SAVA v Mengšu, Kidričeva c. št. 30.«
O delu Posebne osnovne šole na Homcu je bilo že precej napisanega tako v našem dnevnem kot lokalnem časopisju. Dejavnost te ustanove se je od ustanovitve do danes močno povečala. Zato nastaja vprašanje, kako bo ta ustanova, o kateri nihče ne dvomi, da je prepotre-na za obe občini, v naprej uspešno vršila svoje poslanstvo, če ji ne bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva, pa tudi moralna podpora tako od upravnih kot samoupravnih organov obeh občin. Zavedati bi se morali prav vsi, da ta ustanova ni samo draga, temveč tuda močno rentabilna za obe občini. Saj bo s tem, da bo toliko in toliko otrok, ki bi bili drugače nekoč obema občinama v breme, usposobila za delo, s k a terim se bodo lahko sami preživljali. Potrebe pa so na šoli iz
pijačami. Tudi letos je društvo vložilo prošnjo za tak popust. Tako dobljena sredstva namerava uporabiti za dokončno ureditev »depandanse«, ki trenutno predstavlja mrtvo investicijo, ker ni usposobljena za uporabo.
Markacistom in gorskim stražarjem je izrekel predsednik pohvalo za opravljane naloge. Enako tudi propagandnemu odseku, ki v tem glasilu stalno objavlja poročila o delu društva in posreduje stike z širšo javnostjo.
Precej časa je upravni odbor društva porabil za obravnavanje dela z mladino, kar pa doslej ni imelo uspeha. Program društva pa je, da se tesneje poveže z osnovnimi šolami v Domžalah, zato naj bi v novi odbor prišel tudi predstavnik r>rosvetnih delavcev.
Ob zaključku svojega poročila je predsednik omenil tudi gospodarja društva in Doma na Veliki planini Janeza Lončka, brez katerega bi si delo planinskega društva le težko predstavljali. Za njegov nesebični trud in požrtvovalnost je upravni odbor sklenil, da ga na naslednji skupščini Planinske zveze Slovenije predlaga za odlikovanje z zlato spominsko značko Planinske zveze Slovenije.
Ob priznanju Janezu Lenčku pa se je zahvalil tudi vsem, ki so s svojim delom pomagali in sodelovali pri akcijah društva, z željo, da se v novem letu spet vidimo pri akupnem delu v korist društva.       PD Domžale
leta v leto večje, ker neprestano tudi raste število učencev. Letos obiskuje to šolo že 111 otrok iz obeh občin. Znano pa je, da ie komisija za kategorizacijo sam0 v Moravski dolini v letu pregledala 30 otrok in od teh jih je 28 odločila za posebno šolanje. Vsi ti otroci še danes obiskujejo nižje razrede tamkaj-šne osnovne šole, ali pa so enostavno doma, brez pouka. Zanje še ni urejen prevoz! Prav isto je z učenci iz Tuhinjske doline. Je pa še mnogo prizadetih otrok po naših osnovnih šolah, ki jih komisija za kategorizacijo doslej še ni odkrila in to po krivdi samih staršev, pa tudi šol, ki premalo ali pa sploh ne vodij0 evidence o teh otrocih.
Doslej je bila Posebna osnovna šola na Homcu financirana od domžalske občine kot ustanoviteljice. Z letom 1969, pa je prevzela skoraj polovico vseh finančnih bremen kamniška občina. Zato je dobila ta ustanova sedaj medobčinski značaj. Pričakujemo od te najnovejše spremembe, da bo ustanova sedaj lažje in uspešneje delala, če bo razumevanie za naše potrebe pri obeh občinskih skupščinah. Tako bi Jeseni lahko zajeli še ves preostali del nevpisanih i" že kategoriziranih otrok, čeprav bo treba začeti z drugo izmen0 in povečati število učnega kadra. Urediti pa bo treba tudi prevoz za popoldanske učence-Prav bi bilo, da bi tudi ravnateljstva osnovnih šol, oba socialna delavca in društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam koordinirali svoje delo z vodstvom POS na Homcu in tako olajšali delo ustanove-
Pa še to: Tudi letos so odšli v marcu učenci 8. razreda te šole na dejovno prakso za štirinajst dnj v razna podjetja. Povsod so bili lepo sprejeti in je bil odnos obratovodij in tudi kadrovske službe do njih več kot tovari-ški.
Zato se vodstvo šole vsem iskreno zahvaljuje in želi, da bi vsa ta podjetja tudi v naprej bila naklonjena naši ustanovivši učenci, ki so že opravili delovno prakso, so bili nadvse zadovoljni, zadovoljni pa so bil' tudi v podjetjih, kjer so jim obljubili celo nagrade.
V aprilu gredo na delovno prakso učenci 7. razreda, devet po številu. Tudi zanje smo povsod naleteli na polno razumevanje. Prepričanj smo, da bodo tudi ti učenci na delovni praksi uspešni. Skupno bo letos opravilo delovno prakso lfi naših učencev in učenk.
Nace Vodnik
Občni zbor planinskega društva Domžale
30. marca je bil redni letni občni zbor domžalskega Planinskega društva, katerega so se udeležili poleg članov tudi zastopniki sosedniTi planinskih društev, planinske zveze in drugi. Pogrešali smo le zastopnike PD Črnuče in PD Indu-plati.
Predsednik društva Mitja Zupančič je podal poročilo o delovanju upravnega odbora, ki se je v glavnem ukvarjal z gospodarskimi problemi. Glede članstva je povedal, da precej niha. Ob koncu leta je imelo društvo 540 članov, od tega 328 odraslih, 72 mladincev in 140 pionirjev. V zadnjih letih je članstvo v porastu, ni pa še doseženo število članov iz leta 1963.
Društvo vzdržuje dom na Veliki planini in tovorno žičnico Crna—Velika planina, gradi pa poleg sedanjega doma na Veliki planini še »depandanso« z gospodarskimi prostori v |zmeri 10 X 13 m. Društvo je začelo to gradnjo z lastnimi sredstvi in s posojilom 5 milijonov S din, z namenom, da pridobi nujno potrebne gospodarske prostore in poveča prenočitvene kapacitete. Po sklepu zadnjega občnega zbora se društvo dogovarja z nekaterimi gospodarskimi organizacijami, ki se zanimajo za najem sob v novi zgradbi, ki je v zaključni fazi, s čimer bi prišlo do najnujnejših sredstev za opremo novega poslopja. Člani so pri gradnji »depandanse« opravili mnogo ur prostovoljnega dela.
(Nadaljevanje s 17. str.) kovni gradnji ni v skladu s predvidevanji. Zato se bo gradnja na tem območju nadaljevala, takoj ko bo pripravljenih zadostno število kupcev.
Andrej Drmat
Reševanje gospodarskih problemov društva je bilo po sili razmer osrednja tema na sejah. Delo posameznih odsekov je bilo zato največkrat zapostavljeno. Vendar je društvo kljub temu skušalo vzpostaviti dobre odnose in tudi tesneje sodelovati s sorodnimi organizacijami. Vprašanje rekreacije delovnih ljudi, ne more biti več izključno skrb planincev temveč tudi drugih družbenih organizacij, zato moramo stremeti za usklajenim delom s: taborniki, smučarji, jamarji in vsemi, ki vključujejo mladino. V tem pogledu je pred namj še mnogo dela.
Velike so težave s tovorno žičnico, ki jo je 13. 12. 1968 veter tako poškodoval, da bo pred poletjem le težko spet uporabna.
Zelje sosednjih društev in organizacij po soupravljanju in vzdrževanju do sedaj še niso dobile sprejemljive oblike.
Vendar planinska postojanka društva bo kljub temu redno odprta, za kar gre v precejšnji meri zahvala sedanjemu osebju, ki že več kot leto dni uspešno opravlja svoje delo v domu. Postojanka na Veliki planini je skupno s tovorno žičnico, alej ko prej, edini vir dohodkov društva. Kot že večkrat, je tudi letos društvo zaprosilo za namenske dotacije, predvsem za delo odsekov. Verjetno bomo le prodrli in dokazali, da s propagiranjem in organiziranjem planinske dejavnosti prispevamo tudi planinci tolikšen del za rekreacijo naših delovnih ljudi, da smo vredni tudi družbenega priznanja in podpore.
SOb Kamnik je že večkrat pokazala razumevanje za težave našega društva in ga oprostila plačila občinskega prometnega davka na promet z alkoholnimi
»Korošec Janez iz Krašnje pri Domžalah, sem na javnem shodu, ki ga je priredila krajevna organizacija SZDL v Krašnjf dne 11. 2. 1969 izrekel o Debeljaku Srečku, upravitelju Osnovne šole v Krašnji, več žaljivih in obrekljivih besed. Izjavljam, dđ; so vse trditve, ki sem jih izrekel o Debeljaku Srečku, neres-j nične, in se mu opravičujem, da sem ga s tem žalil in prizadel njegovo čast in dobro ime.« Korošec Janez ;
Dro6
ne novice
Krajevna skupnost Peče je imela do nedavnega urejeno Javno razsvetljavo. Pred kratkim pa je vse luči ukinila, ker so bili računi za električno energijo tako visoki, da je bilo javno razsvetljavo nemogoče vzdrževati.
Prosvetno društvo Moravče ie v aprilu naštudiralo igro »Lum-Pacij Vagabund". Z njo je na-
stopilo v Partizanskem domu v Moravčah, uspešno pa gostuje tudi v drugih krajih. Občani si takih prireditev še želijo.
Pionirji osnovne šole Peče že tretje leto izdajajo svoje glasilo PALČEK. Letno izide ena ali pa tudi dve številki. Pravkar so izdali prvo številko tretjega letnika.
Uspel koncert moikeea pevskega zbora društva upokojencev ob 8, obletnici delovanja.
V petek. Iti t. m. je moški pevski zbor društva upokojencev iz Domžal priredil v prepolni dvorani glasbene lote v Domžalah večer narodnih pesmi pod naslovom: Po slovenski zemlji.
Nastop je vse prisotne navdušil tako po kvaliteti kot po izboru pesmi in rolno I« bilo izjav, da si takih prijetnih večerov še žele. Pevcem in organizatorjem k uspehu lahko samo čestitamo.
Pregled dela in uspehov športnega društva Invalid" Domžale
Kegljači ŠD Invalid Domžale so v preteklem letu dokaj Uspešno tekmovali v več keglja-skih prijateljskih in prvenstvenih tekmah in borbenih igrah.
V kegljaški tekmovalni skupnosti Ljubljana so dosegli četrto mesto v svoji II. skupini.
Pred njimi so: SAP — Ljubljana, Izollrka Ljubljana, Partizan Podpeč, za njimi pa Slavij a Vevče, Lek Ljubljana, Harfa — Ljubljana in Ljubljana-trans-Port.
Podrli so 7036, prejeli 6803 keglje, tako da znaša razlika 233 podrtih kegljev v njihovo korist.
Prijateljske kcgljaške tekme in turnirji:
Kegljišče Domžale: 9. 4. 1968 »Invalid« Domžale : »Invalid« Ljubljana 635 : 662
Troboj v Kočevju: 12. 5. 1968
»Invalid« Kočevje : Domžale — Zagorj- 602 : 602 — 546
Domžale: 18. 5. 1968
»Invalid« Domžale : Mlino-"troj Domžale 670 : 597
l IRKA N M A Branko
Akumulatorska delavnica Domžale. Ljubljanska c. 1» išče vajenca z dokončano osnovno šolo za akumulatorsko stroko — šibki tok.
Domžale: 22. 7. 1968
za občinski praznik
Pokalni turnir: Kočevje. Zagorje, Ljubljana, Domžale na avtomatskem kegljišču
Prvo mesto in pokal je prejel Invalid Ljubljana, drugi je bil Invalid Domžale, tretje mesto je zasedel Invalid Kočevje in četrto mesto Invalid Zagorje.
Rezultati: I. 905 — II. 799 — III. 741 — IV. 694 podrtih kegljev.
Zagorje: 1. 9. 1968
Pokalni turnir Invalidov za občinski praznik:
Zagorje, Kočevje, Ljubljana, Domžale
1. mesto in pokal Invalid Domžale, 680 podrtih kegljev,
2. mesto Invalid Ljubljana, 666 podtih kegljev,
3. mesto Invalid Kočevje, 620
podrtih kegljev,
4. mesto Invalid Zagorje, 599 podrtih kegljev.
Sesteroboj v Ljubljani 13. 10. 1968:
Ljubljana, Hrastnik, Trbovlje, Kočevje, Zagorje, Domžale
1. mesto in pokal Hrastnik 745
2. mesto Ljubljana 736
3. mesto Domžale 672
4. mesto Trbovlje 647
5. mesto Kočevje 624
6. mesto Zagorje 560 podrtih kegljev.
Zavod za glasbeno izobraževanje iz Ljubljane je prejšnji meSec priredil za učence naših osnovnih šol koncert klasične glasbe z namenom, da to zvrst glasbenega izražanja približa naši mladini in pa, da bi učenci spoznali posamezne instrumente. Domžalska hala je bila polna hvaležnih mlađih poslušalcev, le redki posamezniki pa so s svojim vedenjem dokazali, da truda in znanja svojih vrstnikov še ne znajo pravilno vrednotiti
Domžale so v zadnjem času obiskali številni vidni predstavniki našega političnega življenja. Poleg Mitje Ribičiča, ki je kot mandatar za predsednka Zveznega izvršnega sveta govoril na naši proslavi ob 50. letnici KPJ je naše politične forume obiskal tudi podpredsednik Zvezne skupščine, tov. dr. Marjan Brccelj in se zanimal za naše lokalne probleme. Na sliki v razgovoru s sekretarjem občinskega komiteja ZK, tov. Skokom
J. Vidic
Učenci I. osnovne šole so pod vodstvom Matjaža Brojana priredili recitacijski večer pesmi Toneta Pavčka pod naslovom Poldrugi Martinek. Režijsko in scensko moderno zasnovana prireditev je v vsakem oziru uspela. Sceno je pripravila prof. Štefka
Petrič
^^/^:+:./+.//^:28:/.:/^^../.72+.+247:^/+:B
9999999999999999999996
Smučarji so si začrtali pot za prihodnjo sezono
V sredo 9. aprila je imelo pred štirimi leti ustanovljeno smučarsko društvo Domžale svoj III. občni zbor. Ob prisotnosti gostov: predsednika ObZTK tovariša Zuleta, predstavnika planinskega društva Janeza Lenčka in delegata iz Mengša ing. Smoleta je zbor vodil tovariš Var-šek, prisotne pa v imenu starega UO pozdravil dosedanji predsednik smučarskega društva ing. Avgust Orehek.
V svojem poročilu je tov. Orehek poudaril pomembnost dejavnosti smučarskega kluba, ki pa kljub veliki priljubljenosti smučanja zahteva od članov in odbornikov dosti idealizma in delavnosti. Finančne zadeve je društvo reševalo največ z delitvijo sredstev ObZTK, ki pa bi / bodoče morala biti izdatnejša, spričo predvidene vzgoje novih strokovnih kadrov ter mladih tekmovalcev, ki naj bi dejavnost društva obeležili tudi navzven. Sledilo je poročilo tov. Kosca o delu tehnične komisije od ustanovnega občnega zbora pa do dane9. Tudi on je poudaril težnjo po še večji popularizaciji smučanja v naši komuni.
Prve naloge, ki si jih je društvo ob ustanuvitvi zadalo, so bile lepo realizirane, saj je dejavnost društva ž prerasla samo organizacijo tečajev, prirejanje smučarskih izletov ob vzgoji čimvečjega števila mladih, iz katere naj bi zraslo tudi kvalitetno smučanje. Prvi rezultati se že kažejo v nekaj pomembnih uvrstitvah na večjih tekmovanjih. Prekretnico v kvalitetnem smučanju pa pomeni prav letošnja sezona, ki je prirasla več dobrih rezultatov na tekmovanjih, od katerih naj omenim le najvažnejša:
1. Udeležba pionirjev na conskem prvenstvu v Crmošnjicah (4., 9., 12. in 14. mesto).
2. Udeležba na občinskem veleslalomu v Mengšu, kjer smo v ekipni konkurenci osvojili prehodni pokal v trajno last. Prva mesta smo zasedli tudi pri mlajših in starejših mladincih ter članih.
3. Udeležba na Mozirski planini za Kajuhov pokal, kjer smo v konkurenci član; posamezno ter mladinci ekipno osvojili prvo mesto.
4. Solidna udeležba na republiškem prvenstvu za pionirje na Zelenici.
5. Solidna udeležba na tekmovanjih za pokal Viševnik.
6. Udeležba in organizacija troboja Kamnik — Mengeš — Domžale, kjer nam je le za las ušlo prvo mesto v ekipni in posamični konkurenci.
7. Sodelovanje na mednarodnem veleslalomu za člane na Zelenici, kjer so naši tekmovalci na zahtevni progi in v premočni konkurenci zasedli solid-
na mesta med 80 udeleženci (39-, 47. in 49. mesto).
Poleg teh tekmovanj pa smo se udeležili in organizirali še več meddruštvenih tekem, poslali perspektivne tekmovalce na treninge, ter kvalificirali 5 novih vaditeljev smučanja, s čimer smo spet pridobili na strokovnosti vodstvenega kadra.
Kljub temu letošnja sezona še ni pri kraju. Zaradi ugodnih snežnih razmer bomo smučarsko sezono podaljšali še za nekaj tekem in organizacijo letnega tečaja pri Češki koči.
Čeprav je predsednik občinske zveze za telesno kulturo tov. Zule kritiziral sodelovanje našega društva z ObZTK, pa moramo priznati, da je društvo vseskozi aktivno delovalo, njegove dejavnosti pa morda prav zaradi slabega sodelovanja z ObZTK ni bilo čutiti na vplivnejših mestih, od koder bj lahko pričakovali več moralne in materialne pomoči. Prepričani smo, da bo to sodelovanje sedaj tesnejše, kar naj nam bi tudi pomagalo pri uresničitvi plana, ki smo si ga zastavili za novo sezono To bomo uradno pričeli z organizacijo smučarskih tečajev za pionirje in cicibane s predhodno predelavo vaj smučarskih vaditeljev. Nameravamo pa organizirati tudi smučarski tečaj za odrasle.
Naš plan obsega še kvalificiranje petih novih smučarskih vaditeljev in petih sodnikov za alpske discipline, organizacijo treninga perspektivnih tekmovalcev, organizacijo občinskega prvenstva v alpskih disciplinah, organizacijo treh meddruštvenih tekem, sodelovanje na troboju Kamnik — Domžale — Mengeš, sodelovanje na desetih zunanjih tekmah (republiških, conskih, meddruštvenih), organizacijo smučanja po partizanskih poteh ter organizacijo propagandnih nastopov".
Se pred aktivno sezono pa bomo organizirali jesenski kros za člane društva, ki jih bomo tudi
prek mrtve sezone spremljali pri treniranju v dopolnilnih športih. Posebno je to pomembno za tekmovalce, ki morajo biti za tekmovanje vsestransko pripravljeni, kajti le tako bodo lahko zastopali društvo tudi na zahtevnejših tekmovanjih, da bomo pridobili sloves delovnega kolektiva.
Tretji občni zbor pa je poleg omenjenih novosti prinesel še spremembe v sami strukturi upravnih organov, saj je bil soglasno sprejet predlog o reorganizaciji UO društva v razširjeni upravni odbor, ki naj bi poleg petčlanskega sekretariata obsegal še tehnično vodstvo smučanja, organizacijo vodstva tekmovanj ter vodstvo tečajev in vodnikov.
Vsi ti pododbori so sestavljeni iz kvalificiranih smučarjev,
Okrajno prvenstvo
25. aprila ob 9. uri dopoldne je bilo v prostorih šahovskega doma v LJubljani letošnje okrajno prvenstvo ljubljanskih pionirjev v šahu. Največ uspeha so poželi šahisti OS Mirana Jarca — Bežigrad, kar pa ni nič čudnega, saj so bili naj-številneje zastopani.
Rezultati.
Starejši pionirji:
1.—2. Novak M. in Horvat po 4,5 točke,
a. Novak Z., 3,5 točke (vsi OS M. Jarca),
4. Dedič (Domžale i), i točke,
5. -6. Zibelnlk (OS J Kersnik — Brdo) in Mlinar (OS M. Jarca) po 2,5 točke,
7, Vekič (OS J. Kersnik), 0,5 točke. Prvi štirje imajo pravico udeležbe na republiškem prvenstvu. Mlajši pionirji:
1. Struc (M. Jarc), 3,5 točke,
2. Plešee (M. Jarc), 2,5 točke,
3. Pungerčar (Moste), 2 točki,
4. —5. Narad (J. Kersnik) in Pet-kovlč (Moste) po 1 točko.
zadolženih za konkretne naloge iz vsakega področja. Tako je delo društva točno precizirano i" ob dobri organizaciji zagotavlja dobre uspehe, ki jih v prihodnji sezoni pričakujemo še v več' j ji meri. Za novega predsednika je bil enoglasno izvoljen infr Miha Kosec, katerega izredno prizadevnost in delavnost Je društvo čutilo vsa leta svojega obstoja.
Velika želja vseh smučarje*' pa je nakup prenosne vlečnice* ki bi nam omogočila izdatni kvalitetne in dosti cenejše tre' ninge.
Za uresničitev začrtane pc* pričakujemo polno razumevanje in pomoč vseh odgovornih dru-štveno-političnih in športnih f°' rumov, ki naj bi predvsem [ materialno pomočjo pripomog" k rasti tega plemenitega športa, ki vzgaja v vseh pogledih zdrave državljane SFRJ.
Rado Kralj
šahovsko Ljubljane
VI. pionirsko šahovsko prvenstvo Slovenije
Letošnje republiško pionirsko šahovsko prvenstvo posameznikov je bilo prirejeno v prostorih osnovne šole Tone Cular v LJubljani 27. aprila dopoldne. Po štlriurnlh borbah so največ uspeha poželi predstavniki Štajerske (Maribora), Dolenjske in Zasavja, po številčnosti udeležbe pa so prednjačili domačini, ki pa kljub temu niso osvojili niti enega prvega mesta. Tekmovali so starejši pionirji do petnajstega ln mlajši pionirji do dvanajstega leta. Pri starejših pionirjih Je zmagal Mariborčan, pri pionirkah pa prav tako Mariborčanka. Pri mlajših Je Sel najvišji naslov pri pionirjih v Zasavje, pri pionirkah pa na Dolenjsko. Manjkali so predstavniki   Primorske   (Koper. Nova
Gorica), Notranjske (Postojna) ln Prekmurja (Murska Sobota). NI pa Jih bilo tudi z Jesenic. Domžale je zastopala le mlajša pionirka Debe-ljakova, ki Je v republiški konkurenci zasedla s i 1/2 točkami 8. do 9 mesto.
Po končanem prvenstvu so voditelji prvenstva povabili na krajši pomenek vodje ekip, da bi razmislili o spremembah tekmovalnega sistema. Le-ti naj bi s svojimi predlogi in mnenji prispevali k uspešnejši organizaciji v prihodnje.
Tudi v Domžalah bi morali šahu po šolah posvetiti več skrbi ln poskrbeti tudi za to, da bi bili v bodoče na medobčinskih ln republiških tekmovanjih bolje zastopani.
Viktor Hribar
Prva dva gresta na republiško Pr' venstvo.
Starejše pionirke:
Arnautovlč in Hrjbernlk (obe o' M. Jarca).
Mlajše pionirke:
zalokai (OS M. Jarca) in Deb'r ljak (Domžale).
Rekordno majhna udeležba Je P0" trdila že ustaljeno mnenje: zan'' manje in moč šaha upadata. O W priča tudi udeležba deklet, ki so I brez borbe kvalificirale za republi' Sko prvenstvo, saj sta bili v vs** konkurenci zastopani le po dv*!' Ne vem, zakaj imajo vodstva I tak odnos do te kulturne zvrsti? M startu se niso pojavile mnoge ljuf ljanske osnovne šole, saj sta zastopani le dve. Potem Jih tu<" nI bilo lz Litije ln Kamnika. K*1 bi si mislil, čla Kamnik, tako star" mesto, nima šahista? Pa tudi 0<l drugih zastopanih Je bila udeležb zelo skromna. Vsega Je torej nast<r pilo šestnajst šahistov oziroma i*' hlstk. Ne vem, ali vodstva šol ni*" bila obveščena ali pa Je lsk»" vzrok v nezanlmanju. Pogosto pa 5* dogaja, da šole obvestil sploh "* dobijo ali pa jih dobijo prepozn"' tako da vse pade v vodo. Prop'j gandna služba bo morala poskrbe
ti-
da se to ne bo več dogajalo. CeS'" se dogaja, da pri iskanju krlV krivimo drug drugega, napake P* nihče ne prizna. Jasno Je, če ** množičnosti, tudi kvalitete ne M? remo pričakovati in prav te si»( pogrešali. Upajmo, da bo v priho* nje bolje. Tako skromne udeležb si ne želimo več in upajmo da I tudi ne bo, saj je pogled v praZ"' areno zaskrbljujoč, posebno Je, *j se to tiče mlade generacije. f\ Sahu je treba planirati nekaj 'e naprej, vzbuditi zanimanje pri ml8' dini, o vseh tekmovanjih pa vO" stva čimprej obvestiti.
Viktor Hribar