g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 li ostanke kolonialne dobe ter stik, pravzaprav trk, tradicionalnega in sodobnega Jemna. Mesto, zraslo na robu ugaslega, že precej erodiranega vulkana, se ponaša z izjemnim narav- nim pristaniščem in strateško ugod- no lokacijo, zato so bili apetiti angle- ških kolonialistov razumljivi. Severni del Jemna, stoletja pod turškim jar- mom, se je razvijal, bolje rečeno stag- niral, drugače. To je tudi temeljni raz- log za stoletno delitev na dva Jemna. Do združitve je prišlo leta 1990. Štiri leta kasneje so v državljanski vojni zgladili še zadnje večje spore med državama. A razlike so ostale, z njimi pa trenja in stare zamere plemenske družbe. Zaradi številnih cestnih kontrol smo v Taiz, milijonsko mesto sredi višavja prispeli nekoliko pozno, kar je pre- prečilo vzpon na bližnji tritisočak. "Vzpon" smo načrtovali, razumljivo, s terenci, saj v Jemnu nihče ne pešači, niti v višavju, kaj šele v vročem kotlu Tihame, obalne ravnice ob Rdečem morju. Z "afriškega" dela Jemna, kjer nas je na sosednjo celino, oddaljeno le nekaj 10 km, spominjala arhitektu- ra in negroidne poteze domačinov, smo pobegnili v vas Manako, srce Jemenskega višavja, kjer smo z do- mačini ob glasbi in plesu ter seveda odlični kulinariki preživeli lep večer. Spoznavanje klimatsko ugodnega in zato tudi gosto poseljenega višavja, je minilo v raziskovanju tamkajšnjih utrjenih vasi, obdanih z neskončni- mi terasami kave in kata. Kako je s slednjo kulturo raje vprašajte udele- žence ekskurzije. V pomoč naj vam bo misel znanega jemenskega pes- nika: "Kat je opij za naše ljudstvo, je zeleni imam, ki vlada državi. Je ključ vsega in center vseh naših družab- nih dogodkov, je nerazložljivost, ki pojasni vse." To, da se nas je 11 "borcev" nato po- dalo še na enotedensko raziskova- nje Sokotre, samotnega otoka ob Afriškem rogu, znanega zlasti po števil- nih endemitih, pa je že druga zgodba. Bojan Erhartič Jesenske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva v letu 2008 Pohodniška ekskurzija po planoti Golte (21. september 2008; strokovni vodja: dipl. uni. geog. Martina Pečnik, Naravovarstvena zveza Smrekovec, ambasadorka programa Leonardo da Vinci za Slovenijo in dipl. uni. geog. Ida Jelenko, mlada raziskovalka, ERICo Velenje). Golte so razgibana kraška plano- ta na vzhodnem obrobju Kamniško- Savinjskih Alp, ki se dviguje nad Zgornjo Savinjsko dolino in navezuje na Smrekovško pogorje. Nadmorske višine se s posameznimi kopasti- mi vrhovi, med katerimi je najviš- ji Boskovec, dvigujejo nad 1500 m. Kraški značaj površja vpliva na mnoge elemente pokrajine, tudi na topo- grafsko imenoslovje. Ledinsko ime Gôlte je namreč vodnega izvora – to je hrib, ki vso vodo pogôlta, saj na apnenčasti planoti vsa voda ponikne v podzemlje. Po podatkih Jamarskega kluba Topolšica je na planoti evidenti- ranih 15 jam, med katerimi je najbolj poznana jama Ledenica, ki je tudi naj- bolj turistično obiskana in do katere vodi Pot po Golteh. V preteklosti so ta in podobne jame služile pastirjem in kmetom za hrambo živil, odtod tudi izhaja ime "ledenica". Planota Golte sodi v območje tra- dicionalnega pašništva v Kamniško- Savinjskih Alpah, tukaj se je zače- lo organizirano pašništvo pojavlja- ti na prelomu iz 19. v 20. st. Na pla- noti deluje več planin, ki pripadajo pašni skupnosti Hleviše (kmetje iz Šmihela), planini Stari stani, kjer pa- poročilo Slikoviti vadi Doan (foto: Bojan Erhartič). g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 sejo kmetje iz Tera in Ljubnega ob Savinji, ostalo so zasebne planine po- sameznih kmetov. Hleviše in Stari stani še imajo svojega pastirja, med- tem ko so na preostalih planinah ta način paše že opustili. Poleg gove- da, med katerim prevladujejo krave pasme sivke, se na planinah pasejo še konji, medtem, ko nekdanje ovčereje danes ni več. Leta 1969 je bil na planoti zgrajen smučarski center, ki se je do danes preimenoval v Zimsko- letni turistič- ni center. V svoji zgodovini je pogo- sto menjal lastnike. Zadnjih pet let z njim upravlja družba Golte d.o.o. katere večinski lastnik je družba PV Invest d.o.o., hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje. Ostali, manj- ši delež je z namenom zagotoviti za- stopanje lokalnega interesa razpo- rejen med lokalna podjetja in vseh devet občin t.i. Savinjsko-Šaleške re- gije. Smučišča pokrivajo 50–75 hek- tarov površine, na katerih je 12–15 km smučarskih prog. Zaradi kraške- ga značaja območja vodo za preskr- bo objektov in za zasneževanje pre- črpavajo iz izvirov na nadmorski viši- ni 1000 metrov. Za potrebe zasne- ževanja smučišč so pred osmimi leti zgradili umetno jezero s prostornino 35.000 m3. Iz vode v jezeru naredi- jo pozimi približno 70.000 m3 snega, kar je količina snega s katero bi lahko vse tukajšnje smučarske proge pre- krili v širino 50 m in debelino 30 cm. Pozimi, ko so za smuko urejene vse smučarske proge imajo Golte tudi največ obiskovalcev, med katerimi je kar 80% dnevnih gostov. Planoto je leta 1987 takratna občina Mozirje zavarovala kot krajinski park. Ima status geološke in geomorfolo- ške naravne vrednote državnega po- mena. Vršni del planote je zaradi pri- sotnosti redkih vrst ptic in habitatov uvrščen v projekt Natura 2000, ob- močje "Kamniško-Savinjske Alpe in Vzhodne Karavanke". Krajinski park nima upravljalca, upravno pa spada k občinam Mozirje, Rečica ob Savinji in Ljubno. Edini izveden skupen lokal- ni projekt bila ureditev alpskega vrta Alpinetum. Podeželje Koprskega primorja – možnost ponovne oživitve (18. oktober 2008; strokovni vodji: Mateja Pirman in Tanja Žnidarčič, ab- solventki geografije, članici Društva mladih geografov Slovenije). Korenine vasi Abitanti, kar v prevodu iz italijanščine pomeni prebivalci, se- gajo v sredino 17. st., ko je Beneška Republika naseljevala izpraznjene predele Istre, ki sta jih prizadela ma- larija in kuga. Ker je vas nastala na- enkrat, je njena arhitekturna podoba enotna, brez različnih gradbenih faz, ki so značilne za Koštabono ali za na- selja na kraškem robu. Tradicionalno je bila bolj kot na Koprsko primorje navezana na dolino reke Mirne. Po drugi svetovni vojni se je popolno- ma izpraznila, saj so se prebivalci od- selili v Italijo ali v Koper, kjer so novi industrijski obrati potrebovali števil- no delovno silo. Prevelika odmaknje- nost je onemogočala dnevno migra- cijo na delo in preostali prebivalci so se sčasoma preselili v obalna mesta. Prvotna zamisel, da bi celotno na- selje razglasili za spomenik ni ures- ničljiva, saj celotnih naselij ni možno razglasiti za spomenik, ker naj bi bil to prevelik finančni zalogaj za drža- vo. Kljub temu, da je občina Koper že pred dvema desetletjema spomeni- ško zaščitila številne stavbe v vasi, jih večina propada. Obnovo poleg ne- rešenih lastniških razmerij prepreču- je odsotnost komunalne infrastruk- ture. Začarani krog se tu zaključi, saj nihče izmed potencialnih investitor- jev ne more dobiti gradbenega do- voljenja, ker naselje nima vodovoda in kanalizacije. Zanimivo je, da se je zaradi ogozditve nekdanjih obdelo- valnih površin evapotranspiracija po- večala v tolikšni meri, da rastje po- rabi večino podtalnice. Zako so pre- sahnile vse razen ene izmed 13 va- ških štirn. Podeželje slovenske Istre v zadnjih 20 letih vendarle doživlja temeljito revitalizacijo. Enega takšnih primerov poročilo Pogled na Smrekovško pogorje (foto: Primož Pipan). g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 31 je moč zaslediti v KS Marezige, kjer še posebej izstopata naselji Truške in Lopar. Če so bile Truške zastavo- noša urejanja krajev in ustanavljanja turističnih društev v slovenski Istri, je Lopar to nadgradil z vzpostavit- vijo muzejske zbirke. Obnovljena, 300 let stara "Hiša od Bardinca" se lahko pohvali z istrsko črno kuhi- njo, vinsko kletjo, domoznansko zbir- ko, na korti pa imajo celo mlatilnico za žito iz 1803. Lopar je poleg Kopra edino naselje v Mestni občini Koper, ki ima registrirano svojo spletno do- meno (www.lopar.si). Projekt je opi- san v članku "S klikom do Loparja" v prejšnji številki Geografskega obzor- nika in je sad dela študentov 3. let- nika geografije v okviru vaj pri pred- metu Geografija podeželja pod men- torstvom mag. Irme Potočnik Slavič z Oddelka za geografijo, Filozofske fa- kultete, Univerze v Ljubljani. Kot nam je razložila Špela Guštin, ena od štu- dentk, je postavitev spletne strani le ena stopnja na poti do končnega cilja - trženje podeželja preko sveto- vnega spleta. K podeželju spada tudi morska obala. Društvo Ecovitae (www.ecovitae.org) sodeluje pri številnih projektih, ki spodbujajo spreminjanje življenjskih navad ljudi k bolj sonaravnim življenj- skim vzorcem, društvo Morigenos (www.morigenos.org) pa se ukvar- ja z raziskovanjem in zaščito mor- skih sesalcev. Izviri življenja Rogaške Slatine (15. november 2008; strokovni vodja: dipl. uni. geog. Vesna Zagoda Peperko, Fontus d.o.o., Rogaška Slatina). 979 m visoki Boč predstavlja naj- višjo točko istoimenskega krajin- skega parka. Tamkajšnji izginjajo- či suhi travniki so rastišče veliko- nočnice (Pulsatilla grandis), ki jo je v Sloveniji moč najti le še vzhodno od Ponikve pri Šentjurju, drugod v Evropi pa edino v Franciji. Vznožje JZ dela Boča je bogato z vrelci zdravil- nih slatin in je izhodišče za številne planinske poti, med katerimi za bolj strmo velja Gozdna učna pot Galke. Skozi južno geološko prelomnico pri- haja na dan zdravilna mineralna voda Donat, z največjo vsebnostjo magne- zija na svetu. Vrtina vode Donat je v Spodnjem Gaberniku od koder je po cevovodu speljana do polnilnice v Rogaški Slatini. Zdravilišče Rogaška Slatina z večsto- letno tradicijo sodi med starejša in pomembnejša zdravilišča v Sloveniji in Evropi. Prvi promotor mineralnih vod in začetnik tamkajšnjega zdravi- liškega turizma je hrvaški ban, grof Peter Zrinski, ki je leta 1665 s pit- jem tamkajšnje vode ozdravel. Leta 1803 so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem gro- fom Attemsom odkupili zemljišča okoli vrelcev od takratnih zasebnih lastnikov. Z ustanovitvijo Zdravilišča Rogaška Slatina, je to dobilo tudi pr- vega ravnatelja posesti in stalnega zdravnika. Sredi 19. stoletja je zdra- vilišče postalo najpomembnejši le- toviški kraj v južnem delu habsbur- ške monarhije, srečevališče štajerske, kranjske, furlanske, hrvaške, madžar- ske in balkanske elite, ter tretji naj- večji svetovni dobavitelj mineralne vode. Njena prodaja je konstant- no naraščala, saj so jo prodajali v vseh avstrijski deželah, na Ogrskem, Hrvaškem, v Italiji, Grčiji in Egiptu. Z izgradnjo železnice leta 1904 je dobil kraj nov razvojni impulz, postal je lažje dosegljiv, z novo polnilnico pa tudi gospodarsko bolj ekspanziven. Leta 1908 so pod vodstvom geolo- ga in vrelčnega inšpektorja iz Karlovih Varov dr. J. Knetta našli takrat najbolj mineralizirano vodo, ki so jo poime- novali Donat. Danes je v Rogaški Slatini v hotelih na voljo 1.360, v za- sebnih sobah pa okrog 200 ležišč. Z razvojem zdravilišča je tesno pove- zan razvoj steklarstva, ki ima koreni- ne v glažutarstvu. Leta 1927 je dru- žina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem lokalno glažutar- stvo nadgradila v industrijo. Z razvo- jem industrije je prišlo do rasti števi- la prebivalstva, ki se je od takrat do danes podeseterilo. V zadnjih letih sta pomembnejši panogi tudi grad- beništvo, proizvodnja kozmetike (Kozmetika Afrodita d.o.o.) in trgovi- na. S spremembo občin v letu 1994 je Rogaška Slatina vnovič postala ob- činsko središče. Zgodba o gospodarskem uspehu z območja Rogaške Slatine je ne- dvomno tudi Orglarstvo Škrabl, ki ga je leta 1990 ustanovil Anton Škrabl. Sodobna orglarska delavnica v Brestovcu je danes pomemben de- lodajalec, saj zaposluje več kot 50 de- lavcev različnih specializacij iz bližnje okolice, kar jih uvršča med največje proizvajalce orgel v Evropi. Lastna li- varna in centralno skladišče različ- nih vrst lesa jim omogoča, da celoten projekt izpeljejo od zamisli do konč- ne izdelave. Velike kapacitete omogo- čajo izdelovanje kovinskih in lesenih piščali tudi za druge evropske orglar- je. Podjetje izdeluje nove mehanske in elektromehanske orgle, vzdržu- je obstoječe in restavrira stare. V 18 letih so izdelali ali obnovili 214 orgel v 18 državah. Svoja predstavništva in mešana podjetja imajo v Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Italiji in Združenem kraljestvu. Vabljeni, da se nam na prihod- njih ekskurzijah pridružite tudi Vi. Fotografije z ekskurzij si lahko ogle- date na: www.zrc-sazu.si/lgd, kjer je objavljen tudi program ekskurzij za pomlad 2009. Primož Pipan poročilo